Na prelomu? Kaj nam prinese novi »Pedagoški zbornik« Slov. šol. matice? »Slovenska šolska matica naj uvede poleg teoretičnega znanstva tudi več praktične sn(>vi v zvezi z modernimi načeli šole. Tovariš M. je mnenja, da je sistem SŠM okostenel in nedosleden ter da je to vzrok nizkemu številu naročnikov.s< (Iz poročila o zborovanju Učit. društva v Šoštanju — »Učit. tovariš« dne 23.1.1936.) V časih, ko se močno majejo temelji gospodarstva, kulture in politike, ni čuda, da se rahljajo tradicije in »novi duh« prodira tudi v naše stare kulturne ustanove. Obtožbe okostenelosti in nesodobnosti« so na dnevnem redu zlasti mlajše generacije in to v literarnih, umetniških kakor tudi v pedagoških krogih. Slovenska šolska matica je kot edina naša pedagoška književna ustanova poklicana, da vsako leto izpopolni vrzeli v našem itak že redkem in siromašnem pedagoškem tisku. Tudi njej očitajo starokopitnost in golo teoretiziranje, ki ni skladno z današnjim žitjem in bitjem. Vstajajo »grajalci« publikacij, češ da naj pedagoško teorijo izrine bolj praksa in naj SŠM izda »praktična navodila«, kako je pri pouku in vzgoji treba vsikdar začeti, nadaljevati in končati te in one »lekcije«. Vsako drugo čtivo baje obleži nerazrezano na policah ... Ne da bi se spuščal v današnjo pravilno ali nepravilno smer SŠM. moram vendar ugotoviti, da je odklanjanje vsake teorije v publikacijah SŠM izraz naše nedoslednosti! Na eni strani nas mika akademska gloriola univerze, na drugi strani pa se ponižujemo na nivo rokodelstva in šušmarstva v šolskem »obratovanju«! Enkrat za vselej bo treba poželenje po »učnih slikah« iztrebiti iz naših vrst, prav tako pa tudi koketiranje s »praktično snovjo«, ki jo je res nekoč servirala SŠM. Toda časi prinašajo novo življenje z novim obličjem učitelja-vzgojitelja! Ne več samo šolnik-metodičar, ne več samo učenik s knjigo v roki, temveč vzgojnik »dodelanega formata«, oblikovalecin organizator, globoko zakoreninjen v svetovnem naziranju, izkristaliziranim v znanosti in resničnem življenju svojega okolja! Smo na prelomu dveh razdobij, ko sta nam potrebna duhovno prenovljena učitelj in učiteljica! Usodepolno je, da ta preusmeritev pada v dobo, ko se rušijo materialni temelji učiteljstva! Plače zadostujejo komaj za bedno životarenje, tako da za kulturno hrano ni več sredstev. Prva žrtev tragičnega položaja učiteljstva je Slovenska šolska matica! Letos je število članstva zdrknilo od 3200 na 1200! To je katastrofalno! In baš letos, ko je »Pedagoški zbornik« zelo posrečeno posvetil večino svojega obsega — prelomu v usmerjenosti človeške družbe! Baš letos bi učiteljstvo v svojem obupu našlo rrinogo pobude v »Pedagoškem zborniku«; mnoge smernice bi mu pokazale pot v bodočnost, a kaj ko bo nad 75% učiteljstva ostalo brez teh dobromislečih napotkov!! Oglejmo si probleme, ki jih načenja Ietošnji »Pedagoški zbornik«! Prof. Sovre ob 2000 letnici Horacijevega rojstva išče odnose med antiko in kruto sodobnostjo ter obračunava z onimi, ki hočejo vse okamenele mrtvake pomesti na smetišče. Prof. Ozvald razvija programatične misli o prelomu v učiteljski miselnosti s poseb- nim ozirom na zahteve učiteljstva po pedagoški fakulteti. Zelo duhovita razprava, ki bi jo moral poznati vsak član JUU zlasti dandanes, ko je problem učiteljske izobrazbe v ospredju javnega zanimanja. Prof. Gogala prikazuje duhovni obraz sodobne mladine iz vidikov lastnih izkustev: Zakaj današnja mladina ne zna več ubogati? Kako v.pliva aport na šolsko mladež? Vplivi prizanesljivosti in p^opustljivosti staršev. Ali je današnja mladina odkritosrčna? Kako daleč naj sega svobodnost v šoli? KaJco vpliva idejna ra:zgibanost današnje dobe na mladino? Idejna borbenost pri mestni in delavski mladini. Zakaj gre šolsko delb čestomimo mladih duš? Ali lahko pripravljarooučence na odločitev pri njihovih pogledih na svet in življenje? Vloga pravičnosti in poštenosti v šoli. Odnos mladine do ipraktičnosti in realnega življenja. Zakaj prevladuje vidik pametnosti nad vidikom pravilnosti? Socialno vprašanje in težave gospodarstva in človeške družbe sploh iz vidikov mla'dostnika. Stvarnost šolske mladine kot izraz izločitve vsega čuvstvenega in toplega, sladkega in mehkega, vsega romantičnega. Zakaj je stil izražanja sodobne mladine drugačen? Mladina se ne zna več igrati. Zakaj? Novo pojmovanje ljubezni in razmerja med fantom in dekletom. Zakaj je spolnost izpodrinila eros? Kaikšen je odncs mladine do šole? Zakaj je negativen? Samo učiteljeva oseba je razlog za pozitiven odnos do šole. Današnji človek je bolj sintetičen! Zakaj neživljenjskost šole odbija? Kaiko bi vpli-vala na šolo izprememba socialnega reda? Zakaj pa.da družinska avtoriteta? Kako avtoriteto za.hteva šolska mladina? Zakaj odklanja zunanjo avtoriteto? Pomen učiteljeve osebnosti. Kaj naj stori oni, ki ni »osebnost«? Torej mnogo aktualnih vprašanj, ki zanimajo vsakega šolnika! Avtor jih rešuje prav spretno in postavlja zelo važne zaključke, kakršnih pri prof. Gogali dosihdob nismo bili vajeni. Josip Jurančič je prispeval važen odlomek k spoznavanju kmečke mladine. Celo kopico vprašanj rešuje z upoštevanjem ekonomske plati na vasi: Ali je vas še vedno torišče one idile, ki jo opeva literatura? Resnica o narodnih običajih in ncšah. Problem in bistvo kmetstva. Vzgojna ideo-Ogija in metoda na kmetih. Kaiko stanuje in spi kmečki otrok? Kakšen poklic si izbira današnja kmečka mladina? Zakaj ni več »ljubezni do igrude«? Spolno življenje na vasi. Izgledi •kmečke mladine. Za učitelja na vasi zelo tehtni problemi, katerih ne bo več mogoče molče preiti! Pa tudi mestni in delavski šolnik se bo moral poglobiti v ta važni problem! Vinko Brumen je zasnoval zgodovinsko študijo o slovenskih začetnih šolah. Z novih vidikov podaja razvoj slovenskih šol za časa A. M. Slomšeka ter dokazuje neodvisnost teh prizadevanj od nemških sosedov. Ernest Vranc podaja nekaj misli k problematiki učiteljskega mladega rodu pod parolo »Mi gremo naprej ...«. Ostro karakterizira predvojno učiteljsko generacijo, ki ni razumela Cankarja. Povojno pokolenje se je izživljalo v boju proti »novi šoli«, najmlajše učiteljstvo pa išče samega sebe na barikadah današnjih kaotičnih razmer: Ali minljivost in izpremenljivost življenj_kih oblik vpliva tudi na oblikovanje mladega rodu? Zalcaj se pri nas često zida pri strehi? Dr. Ozvald pred vojno in po vojni. Kje so pravi temelji eksistenčne nujnosti »nove šole«? ALi zavisi reforma od same ideje? Pomanjkljiva izobrazba med učiteljstvom. Zakaj? Pomen družboslovnih tečajev 1927.—1929. v Ljubljani. Zakaj mora šola ustrezati ekonomskemu in socialnemu ustroju družbe? Ali vodi šol'a življenje ali obratno? Mlajše učiteljstvo kot izraz razrvanega časa. Zakaj ni več sanjavega iskanja idealov? Kie se nahaja mesto nas učiteljev v socialnih krčih današnjega veka? Razprava — prepletena z značilnimi izpovedbami mlajse generacije — bo vzbujala veliko pozornost, saj globoko posega v miselnost današnje dobe. Prof. Ozvald je orisal vlogo starosti pa mladosti v življenju poedinca in v organski celoti ljudstva. Pisatelj točno definira odnose »starih in mladih« ter prihaja do zaključka, da se teh dvoje reči medsebojno ne izključuje. Vse ob svojem času! Starejše generacije si brez mlajše ne moremo misliti. Brez naraščaja bi prišli do zastoja. Ni pa mlajša generacija samo nadaljevanje starejše. Teza — antiteza! Iz tega nasprotja se šele poraja »plodoviti moment« za kultiviranje, pretirani kult mladine pa odklanja. V živem slogu pisana razprava bo zanimala »stare« in »mlade«. Dragotin Cvetko je raziskal socialno pripadnost dijakov na mariborski klasični gimnaziji. Zelo zanimive so ugotovitve o učnih uspehih dijakov z ozirom na socialnl sloj. Do sedaj še docela neobdelano polje v sklopu našega šolstva! Anica Lebarjeva razpravlja o varstvu deklet, Etbin Bojc pa poroča o f nadz. Josipu Novaku in njegovi biografiji kranjskih šolnikov. Za strokovne učitelje je v zborniku »Študija fonetike«, kar v začetku pa nekroldg markantni osebnosti starejše dobe — pedagogu dr. Janku Bezjaku. Z malimi izjemami prinaša letošnji »Pedagoški zbornik« vsebinsko enotno gradivo z vodilno idejo — preloma s preteklostjo! Kdo si tega ne želi bolj kot mi učitelji?! Čeprav nas tarejo križi in težave, mi hočemo in moramo z duhom časa! Kljub vsemu bomo mesečno še našli Din 2.50 (t. j. 30 Din letno) za našo edino pedagoško-književno ustanovo. Zelimo pa, da se SSM tudi v bodoče razvija v smeri, ki jo je nakazala v letošnjem »Pedagoškem zborniku«! E — c.