ledilik Glasilo Socialistične /veze deloTnega ljudstva za Podrarje §T. 29 PTUJ, dne 22. julija 1965 Din 25 Letnik XVIII. »Tedntk« Izhaja pod tem •kriJS«- nim imenom od 24 nov lii61 da- ',,ie na predlog Občmsk.;b odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel. 156 — St. tek ra- čuna: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska <;-asopisno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopisov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 za Inozemstvo 2500 din 22. JULIJ DAN VSTAJE POŠILJAMO VSEM AKTIVNIM OBČANOM TOVARlBKE POZDRAVE IN ŽELJE. DA bi Se dalje tako vestno in VNETO kot doslej OPRAVLJALI SVOJE delo ZA NAPREDEK naše SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI, ZA mir v SVETU IN ZA ZMAGO HUMANIZMA NAQ vsem ZLOM. ki Se DANES TARE MNOGA LJUDSTVA v svetu. ZLASTI PA NAD NASILJEM. KI SE VEDNO OGROŽA delovno ČLOVEŠTVO. dan VSTAJE - 22. JULIJ - NAJ bo tudi za našo OBČINSKO SKUPNOST praznik. OB KATEREM se SPOMINJAMO VSEH RODOLJUBOV. ki NISO KLONILI pred NASILJEM fašističnih OKUPATORJEV. TEMVEČ SO DVIGNILI BOJNO ' ZASTAVO. orožje IN pesti K vstaji ZA SVOBODO. ZA NAPREDEK, ZA SOCIALISTIČNO skupnost. OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ IN ORMOZ IN VSE ORGANIZACIJE TER DRUŠTVA V OBČINSKI SKUPNOSTI PTUJ IN ORMOZ Ivo Šubic: Borba Za prehod na 42 urni teden so potrebne resnejše priprave Prehod na 42-umi tednik je tudi za ptujsko občino problem, ki ne spada direktno v področje delitve, je pa z njim v tesni zvezi. Ta bo terjal od delovnih organizacij več doslednega in vztrajnega dela vseh področij dejavnosti in služb. Pred prehodom na 42-urni tednik morajo biti ustvar- jeni pogoji zanj Dosedanji rezultati in analize kažejo na to, da pogoje za 43-urni delavnik v delovnih organizacijah različno pojmujejo in da za to akcijo niso povsod enako vneti. Občinska komisija je zbrala doslej o tem vrsto podatkov, ki pa niso preveč razveseljivi. Od vseli 45 gospodarskih organiza- cij sta le dve, ki sta pripravili predpisano dokumentacijo in analizo in sta ustvarili pogoje za skrajšan delovni čas. To sta Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo ter obrat gozdarstva Kmetijskega kombi- nata Ptuj. Dokumentacijo z ana- lizami sta predložili še dve or- ganizaciji, vendar nista zagoto- vili "enakih ekonomskih rezul- tatov ob pogojih skrajšanega delovnega časa. .V delovnih organizacijah, kjer ^0 se začeli pripravljati na skrajšan delovni čas, so posta- vili na prvo mesto dohodek. S planskim predvidevanjem do- hodka dokazujejo pogoje in Opravičenost za poskusni skraj- šani delavnik. Ta^o ni mogoče poseči namena skrajšanega de- javnika niti zagotoviti pogojev Ob neekonomičnosti in ^nesmotrnosti proizvodnje ter Poslovanja je odveč govoriti v Podjetju o zrelosti in pravil- {J^m odnosu do splošnih druž- '^^nih teženj v podjetju, kjer so neresno lotili 1-ga dela. Ob vseh teh ugotovitvah je preostalo občinski komisiji, da *^ niorala zavrniti nestrokovne in neustrezajoče analize in do- kumentacijo z opozorilom na ogromen pomen te družbehe akcije in na namen, ki je po- jasnjen v uvodu zakona in ki' so ga raztolmačili republiški, organi na tozadevnih posveto- vanjih. V enem letu morajo de- lovne organizacije sprejeti na- črt in program za prehod na 42-urni delavnik. Ta dokumenta sta enakovredna statutu in je zato za njun sprejem določen enak postopek. Petletni rok, ki ga določa za- kon za uvedbo 42-urnega delov- nega tedna, je dovolj dolg za temeljito ustvaritev pogojev, ki so potrebni za dokončno uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Ti pogoji pa niso drugače ustvar- Ijivi kot s prigospodarjenjem — ob ekonomskih in organizacij- skih zagotovilih. Sam zakon to- rej ne daje pravne možnosti za uvedbo skrajšanega delovnega časa, temveč zadolžuje gospo- darske organizacije, da ustva- rijo zanj potrebne pogoje in priprave. Zbora občinske skupščine Ptuj sta bila na zasedanju 19. julija t. 1. seznanjena o vsem pred- njem in sta zadolžila tudi vse odbornike, da se bodo zanimali, kako se pripravljajo v gospo- darskih organizacijah na njiho- vem volilnem območju in d^ jim bodo pomagali, da bodo pra- vočasno in pravilno izdelale pet analiz, ki se nanašajo na eko- nomsko-finančni položaj podje- tja, na tehnične elemente pro- izvodnje, na kadre, na izrabo delovnega časa in na organiza- cijo dela. , Ukrepi, ki jih mora vsebovati program podjetja za prehod na 42-urni tednik, se nanašajo na področje oi-ganizacije podjetja, tehnologije, zaposlovanja in ekonomskih ter finančnih vpra- šanj organizacije podjetja. Za vsak ukrep je v programu na- veden termin in način izvedbe. V gospodarskih organizacijah imajo komisije, ki so že zapo- slene z vsemi potrebnimi deli za 42-urni teden, vendar vse kaže, da bodo morale dobiti te komisije pomoč z dodatnim šte- vilom članov, s strokovnimi de- lavci iz raznih služb v podje- tju. Skupno delo šele lahko za- gotovi uspešen bližnji preizkus skrajšanega delovnega časa. Organi samoupravljanja bodo morali pokazati za te naloge vsestransko razumevanje. Brez njihove opore pri izvrševanju vseh potrebnih del ni mogoče pričakovati uspehov komisije in prizadevanja celotnega kolekti- va, da bi stabilizirali naše go- spodarstvo tudi po tej strani ter da bi ustvarili pogoje za rast družbenega standarda, PZ. ' Kot izhaja iz vsebine ela- ' boratov, ki so jih predložile ' organizacije občinski komi- ' >>iji, mnoge organizacije niso i temeljito proučile vsebine • navodil in smernic te druž- ' bene akcije. Te jasno in ra- ' zumljivo svetujejo, da je po- ' trebno najp>ej odkriti razne • notranje rezerve, jih anali- ' žira ti ter jih praktično izko-| ' ristiti. I ORMOŽ Lepo proslavljajo dan vstaje Krajevne organizacije SZDL so se na območju občine Ormož temeljito pripravile na proslavo današnjega dneva vstaje. Za ta dan so bile slavnostne seje po krajevnih centrih. Ob tej priložnosti so podelili priznanja predsedniki krajev- nih organizacij SZDL zaslužnim družbeno-političnim delavcem na svojem območju. S tem je bilo večletnim družbeno-politič- nim delavcem izkazano skrom- no priznanje za marljivost in požrtvovalnost. Ti so vložili pre- cej truda za vsestranski razvoj naše družbene skupnosti. Pred praznikom dneva vstaje so poskrbele krajevne organiza- cije SZDL in krajevne skupno- sti za okrasitev krajevnih cen- trov. Razobesili so zastave, po- stavili slavoloke m očistili oko- lico. Partizanski pohod Klub študentov Ormož je or- ganiziral v počastitev dneva vstaje partizanski pohod v so- delovanju s »Prleškim« klubom študentov iz Ljutomera. Med po- hodom so obiskali študentje vse pomembnejše krajevne centre v občini. Ogledali so si spominske plošče in spomenike žrtev faši- stičnega nasilja. Pokrovii^-ij pa hoda je hil Občinski odbor SZDL Ormož. Med partizanskim pohodo^^ so se razgovarjali študentje s krajevnimi funkcionarji, občin- skimi in republiškimi poslanci ter tudi s pripadniki predvoja- ke vzgoje v Središču. V sredo. 2L julija t. 1., je bi- la v Ormožu seja Občinske skupščine Ormož. Oba zbora ob- činske skupščine sta na skupni seji razpravljala po poročilu sveta za kmetijstvo o proble- mih kmetijske proizvodnje v ob- čini. Skupščina je sprejela ne- kaj predlogov sveta za občo upravo in notranje zadeve, sve- ta za splošne gospodarske zade- ve, sveta za kmetijstvo in go- zdarstvo in predloge komisije la volitve in imenovanja. OSVOBODILNE SILE NA- PADLE VOJAŠKO TABO- RIŠČE V BU DOPU Tuje agencije poročajo iz Viet- nama, da so se včeraj zopet ostro spopadle osvobodilne ;ti sajgonske enote v nekem posebnem voja?- kem taborišču, oddaljenem od Sajgona okrog 130 kilometrov. Po- ročajo, da je kakih 300 sajgonskih vojakov in večje število ameriš- kih vojaških »svetovalcev« utrpelo velike izgube. Število žrtev Se ni znano. NA KOREJI SE JE UTOPILO 207 OSEB Po novih podatkih ie v povod- njih, ki so prejšnji teden zajele Južno Korejo, izgubilo življenje 207 oseb. medlem ko iih ie iz- ginilo. Brez doma je ostalo več kot 221.000 Ijud:. f^kodo cenijo na okrog S milijonov dolarjev. ARTHUR GOLDBERG NOVI VELEPOSLANIK ZDA V OZN Predsednik Johnson je imenoval včeraj dosedanjega člana vrhovne- ga sodi.šča ZDA Arthura Goldber- ga za novega veleposlanika ZDA v OZN. Na tem mestu Je bil do ured kratkim pokojni Adlai Stevenson. Goldberg je bil v Kennedvjevi administraciji minister za delo. Kot je znano, je Stevensona ne- nadoma zadela kap. Zgrudil se je na cesti pred ameriškim velepo- slaništvom v Londonu in vsa zdravniška pomoč je bila zaman. ZDA BODO 19. AVGUSTA IZSTRELILE GEMINI V. Ameriška administracija za ve- soljska raziskovanja ^NASA) je uradno sporočila, da bodo ZDA izstrelile 19. avgusta na pot okrog Zemlje vesoljsko ladjo Gemini 5 s kozmonavtom Gordonom Coo- perjem in Charlesom Conradom. Polet te vesoljske ladje bo trajal osem dni, Gemini 5 pa bo 122 krat obletela zemeljsko kroglo. Sporo- čili so tudi. da bo eden izmed kcz- monavtov tokrat dalj časa prebil zunaj ladje v vesolju kakor nje- gov predhodnik v vesoljski ladji Gemini 4. RAZŠIRITEV GRŠKEGA KABINETA Novi gršk) premier Georgios Atanasiagis Novas je z nadaljnji- mi petimi ministri razširil svoj ka- binet, tako da šteje zdaj 20 članovi Med petimi novimi člani vlade so zunanji minister Georgios Melas. minister za zdravstvo Georgios Igumenakis in minister za indu- strijo Emanuel Lulakakis- Vseh pet ministrov pripada Papandreu- jevi uniji centra. Premier Novas je izjavil novinarjem, da je pri- pravljen na razgovore s komerko- li iz unije centra o novi ustanovit- vi vlade ali razširitvi sedanje. Med tem časom pa Papandreu še vedno dobiva podporo ljudskih množic. Grška generalna konfede- racija dela je sinoči sporočila da bo v znamenju podpore Papandre- ju organizirala generalno stavko v Atenah in Pireju. O si ali dogodki Ce. smo se v prejšnjih pregledih dogodkov žal morali dotakniti ele- mentarnih nezgod, ki so hudo pri- zadele tudi našo domovino, se to- krat dotaknimo dogodkov, ki po- menijo velik uspeh svetovne zna- nosti in velik napredek pri osva- janju vesoljstva. ZMAGA TEHNIKE IN ČLOVEŠKEGA DUHA Ameriški umetni satelit Mari- ner IV se je po večmesečni krožni poti po vesolju približal planetu Marsu na 17.000 km, pričel s po- močjo posebne kamere pošiljati po posebnem postopku posnetke na Zemljo. Trenutno še ni podrobnih analiz, ker za te potrebujejo več časa. Vendar so že po prvih po- snetkih ugotovili, da ima »rdeči planet« razredčeno ozračje, ki si- cer le bolj slabo »varuje« njegovo površino pred radioaktivnostjo in meteoriti. Kaže, da magnetnih po- lov na Marsu ni. Doslej še niso mogli ugotoviti tako imenovanih »prekopov«, ki so jih odkrili s te- leskopi in ki naj bi predstavljali dokaze visoke civilizacije. Sam dogodek smemo šteti med kakovostne skoke pri osvajanju vesolja in kot dokaz sposobnosti ne le ameriške tehnike in znan- stvenikov, temveč znanosti kot ce- lote. V SZ so ob istem času z eno samo raketo poslali na krožno pot okrog Zemlje kar pet satelitov in nato še vesoljsko ladjo, ki tehta 12,5 tone. To je doslej najtežje te- lo, ki ga je človek izstrelil v ve- solje. In še en dosežek tehnike: v pe- tek sta predsednika de Gaulle in Saragat izročila prometu najdalj- ši predor na svetu, ki meri 11,6 km, pod najvišjo evropsko goro Mont Blancom (4810). S tem predorom so skrajšali pot Rim—Pariz za pri- bližno 300 km, obenem pa bodo omogočili tudi stalno zvezo med najhujšo Zimo. Kakor kažejo prvi podatki o prevozih, so turisti in drugi ljudje s predorom zelo za- dovoljni. Vožnja pod zemljo, ki je izredno ugodna, traja namreč sa- mo — 12 minut. V VIETNAMU — ZARES PRAVA VOJNA Američani bodo poslali v Južni Vietnam novih vojaških moči, ta- ko da bo tu kmaiu četrt milijona vojakov. Tako odločitev je ameri- ška vlada sprejela potem, ko so osvobodilne enote razširile svoje napade na okrožna mesta in jih lepo število tudi osvobodile. Tako imenovana sajgonska vojska do- življa poraz za porazom, pa tudi ameriške čete, ki se vse bolj vklju- čujejo v spopade, imajo težke iz- gube. Sicer je že bilo tudi slišati pred- loge, naj bi nadzorstvo nad polo- žajem prevzeli Združeni narodi kakor svoj čas na Koreji, seveda tako, da bi Američani nosili veči- no stroškov. Ta bi pomenilo, da bi ameriške vojake v glavnem pre- obleki! v modre čelade. Toda ker je očitno, da položaj v Vietnamu ni enak nekdanjemu korejskemu^ so to le nekakšne poteze, ki naj bi pomirile ameriško javnost in ji zasipale peska v oči. AMERISKO-FRANGOSKI INCIDENT Ameriško-francoski odnosi s« vse bolj hladijo, odkar je de Gaul- le obrnil ameriškim strateškim in političnim smotrom v Evropi hr- bet. Te dni je neko ameriško iz- vidniško letalo fotografiralo na- prave francoskega atomskega sre- dišča Pierrelatte, ki ga še izgraju- jejo. Sicer so Američani v opori- šču, kjer je letalo pristalo, posnet- ke izročili francoskemu častnikUj ki je tu že čakal drznega snemal- ca, toda ko so film razvili, so za- res ugotovili, da je na njem 175 posnetkov. Francoska vlada je uradno pro- testirala. Washington pa vso zade- vo raziskuje. V Pierrelattu name- ravajo izdelovati obogaten uranijj ki je potreben za izdelavo vodiko- ve bombe. Kaže, da so v Washing- tonu spričo trenj, ki minirajo tu- di dobre odnose, radovedni, kdaj bo Francija izdelovala lastno vodi- kovo bombo. Seveda pa ima sam dogodek močan političen pouda- rek, kar se bo odražalo tudi v bo- dočih odnosih, KAJ SE SKRIVA ZA SPREMEMBAMI V GRSKI VLADI Mali ..državni uclar«< Grški ministrski predsednik Pa- pandreu je odstopil, ker ga je k temu prisilil kralj Konstantin. Kralj je obenem imenoval novega predsednika v osebi Novasa, člana vodstva Unije centra, ki jo vodi Papandreu. »Novas je dvorska lutka«, je izjavil strmoglavljeni premier in tudi sporočil, da se bo kmalu spet vrnil na krmilo- Demonstracije, v katere ■'e mo- rala poseči tudi policija, so po- kazale, da se prebivalstvo, poseb- no pa člani Unije centra, ne stri- njajo s kraljevo odločitvijo. Nova- sa, ki je komajda sestavil ozek kabinet imenujejo izdajalca. Ka- že, da krize ne bodo zlahka po- mirili. Zakaj je prišlo med kraljem in premierom Papandreu jem do spo- ra? Ze v času, ko je Papandreu po volilni zmagi 1. 1963 sestavil kabi- net, mu ni bilo prav nič všeč, ker je kralj vztrajal pri tem, naj ime- nuje za obrambnega ministra des- ničarsko nastrojenega Petrosa Ga- rifuliasa. Kmalu se je pokazalo, da ta s posebno skupino desničarsicih visokih častnikov daje izjave, ki jih vlada ni mogla prenašati. Kma- lu se je razvnela tudi prava no- tranja bitka med desničarskimi častniki in skupino demokratov, ki žele reformirati in demokrati- zirati vojsko ter iz nje odstraniti elemente, ki žele vojaško diktatu- ro. Na drugi strani je obrambni minister s svojo skupino črnil pred kraljem in javnostjo demo- kratičen častniški kader in jih imenoval prokomuniste. Slednjič je premier Papandreu zahteval od kralja, naj po ustav- nih določilih, kot vrhovni povelj- nik, razreši dolžnosti obrambnega ministra, ker bo sicer sam odsto- pil. Kralj pa je. po vsem sodeč pod vplivom svojih sodelavcev raje »žrtvoval« Papandreuja in je upo- rabil zakonsko določilo, da razreši predsednika vlade dolžnosti in imenuje drugo osebo. Zato Pa- pandreu tudi upravičeno trdi, da ga je dvor prisilil k ostavki. Ni dvoma, da bode ti dogodki močno vplivali tudi na tiste kro- ge v Grčiji, ki govore o republi- ki Zakonska določila^namreč da- kraljuje, vlada pa vlada. Krogi, ki Jejo kralju širŠ3 pravice kot v deželah, kjer pravijo, da kralj podipirajo obrambnega ministra, so v bistvu proti tem.u, da bi iz vojske odstranili tiste elemente, ki so se kompromitirali med nem- ško zasedbo in ki žele postaviti z diktatorskimi težnjami grško de- mokracijo na prepih. V času, ko je Papandreu sku.šal demokrati- zirati javno življenje im odstrani- ti iz jaivnega življenja določene desničarske teSnje prednika Ka- ramanlisa ter takratne nasilne metode, so seveda nasilni ukrepi proti zakonito izvoljenemu pred- sedniku več kot politična napaka. Stran 2 >T E D M K« — žetrtek, 22. jnlija 196? Stran 2 Letos le tri stopnje za odmero prispevka v itmetijstvu Za občane ptujske občine, ki so tudi v letu 1965 dolžni plačevati prispev- ke in davke v smislu zveznega temeljnega zakona o prispevkih in dav- ki)i občanov, republiškega zakona in občinskega odloka, je bilo od začet- ka letošnjega leta dalje izredno zanimivo, za kakšne stopnje prispevkov in davkov občanov se bo odločila ptujska občina. Do konca meseca marca, ko je bil za to odločitev zadnji rok, še niso bile znane lestvice za izračun novega katastrskega do- hodka kot osnove za letošnjo odmero prispevka od kmetijstva. Zavod za kataster in izniero zemljišč ni mogel izvršiti novega iz- računa katastrskega dohodka, ki naj bi služil oddelku za dohodke za pripravo stopenj, po katerih bi naj bil odmerjen prispevek od kmetijstva. Zanimivo je bilo za občane tu- di vpraišanje, ali se bo odločila ptujsika občina za progresivne ali proporcionalne stopnje pri- spevkov. O tem občani niso ugi- baJi glede stopenj prispevka iz skupnega dohodka, ki so progre- sivne že po temeljnem zakonu o prispevkih in davkih. V roku, v katerem je morala ptujska občina sprejeti odlok o prispev'kih in davkih občanov, se je odločil oddelek za dohodke za približno stopnjo za odmero pri- spevka po posameznih proizvod- nih okoliših po podatkih iz prejš- njih let, ko je še bila odmera do- hodnine in občinske doklade po progresivnih stopnjah. Do 19. julija 1.1. pa je pripravil svet za finance za občinsko skup- ščino predlog ja dokončno stop-. njo za odmero prispevka po po- sameznih proizvodnih okoliših po izračnu novega katastrskega dohodka in je tudi predlagal spremembo prejšnjega odloka Sedaj je torej jasno, da se je odločila ptujska občina za tri proporcionalne stopnje za pla- čilo osebnega dohodka od kme- tijske dejavnosti, od negozdnih površin. Občanu iz I. proizvod- nega okoliša bodo torej obraču- nali od katastrskega dohodka od kmetijske dejavnosti, od negozd- nih površin, 41 odst. prispevka, v II. proizvodnem okolišu 28 odst. in v III. proizvodnem oko- lišu 21 odst. prispevka. Nov katastrski dohodek Nov katastrski dohodek pri- vatnega sektorja za 1965. leto znaša skupno 2,502.409.458 din, od tega 118,076.691 din od gozdnih m 2.384,332.767 din od kmetijskih površin. Na kmetovalce iz prve- ga proizvodnega okoliša torej odpade skupno 1.067,512.466 din novega katastrskega dohodka, iz drugega 345,434.827 diin in iz tret- jega 729,388.414 din. Na četrti, neobdavčeni okolifi odpade 360,084.751 din katastrskega do- hodka. Važna je predvsem ugotovitev, da je izračunani katastrska do- hodek po lestvicah za 1965. leto 1,2 krat večji v primerjavi z do- hodkom, ki je bil osnova za od- mero davka v 1065. letu, na dru- gi strani pa bi znašal po sedaj veljavnih progresivnih stopnjah odmerjeni prispevek okrog 20 odst. več kot je bila odmerjena dohodnina in občinska doklada za 1965. leto. Tudi za negozdne površine ie predlagal oddelek za dohodke določitev enotne — pro- porcionalne stopnje po proizvod- nih okoliših. Po progresivnih stopnjah bi znašal prispevek tu- di iz osebnega dohodka od ne- gozdnih površm znatno več. Katastrski dogodek in elementarne nesreče Glede na letošnje leto neugod- nega vremena in elementarnih nesreč je za občane va/no še to, kako se je občina Ptuj odločila za obračunavanje prispevka pri kmetovalcih, ki so jih prizadele elementarne nesreče. To vprašanje je urejeno z do- ločilom v spremenjenem odloku, ki pravi, da le zmanjša Katastr- ski dohodek od vsake z elamen- tamo nezgodo prizadete parcele, ki je zavezanec ni mogel prepre- čiti, za toliko odstotkov, za ko- likor se je na njej zmanjšal do- nos. Ce se zmanjša celotni kata- strski dohodek nad 20 odst., se zmanjša celotni katastrski doho- dek za znesek, ki ustreza ugotov- ljenemu odstotku škode. Znižanje prispevka Znižanja odmerjenega prispev- ka od kmetijstva so določena v spremenjenem odloku za zave- zance, katerih katastrski doho- dek ne presega 50.000 dinarjev, letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg delazmožnih članov še več kot dva otroka ali za delo nezmožne družinske čla- ne in to po 10 odst. za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka m za vsakega odraslega za delo ne- zmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more prese- gata 50 odst. odmerjenega pri- spevka. Dalje tudi za zavezance, katerih katastrski dohodek ne presega 100.000 din letno na dru- žinskega člana, pa nimajo za de- lo zmožnih članov, in to po 20 odst. za vsakega za delo nezmož- nega člana, z omejitvijo, da celot- no znijanje ne more presegati 60 odst. odmerjenega prispevka. In končno za zavezance, ki so imeli izdatke za zdravljenje ali po(?reb družinskih članov nad 10.000 din do zneska prispevka, ki bi se so- razmerno plačal od izdatkov ta- ke vrste. Osnova za odpis je iz- datek, ki ga je imel zavezanec, odpiše pa se največ 60 odst. od- merjenega prispevka. Oprostitve plačevanja prispevka v prvem proizvodnem okolišu bo oproščenih plačevanja pri- spevka od kmetijstva 1698, v drugem 125, v tretjem okoliSu 665, ali skupaj 2578 gospodarstev, ki bodo plačevala samo prispevek za zdravstveno zavarovanje. Do- bri p>olovici kmetovalcev se ob- veznosti, odmerjene po predla^ gani proporcionalni stopnji ne bodo bistveno spremenile od obračunanega prispevka po se- danji progresivni lestvici, ker ostanejo v povprečju. Četrtini zavezancev, kjer bo predlagana proporc i^on al na stopnja za nekaj odstotkov višja od progresivne, ne bo težko kriti manjših razlik, ker imajo poleg dohodkov od kmejtiijstva, manjšiih gospodar- stev, v večini primerov še do- datne vire dohodkov iz delovne- ga razmerja in drugo. Okrog se- dem do osem odstotkov kmeto- valcev, blagovnih proizvajalcev, bo imelo po proporcionalni stop- nji za največ do 20 odst. znižane obveznosti, kar jih bo spodbu- dilo ]f. večji produktivnosti. 7 o/o znižanje, ne 20 % Kmetovalci v I. proizvodnem okolišu bodo plačali 395 milijo- nov, v drugem okolišu 82 mili- jonov in v tretjem okolišu 132 milijonov dinarjev prispevkov. Skupni prispevek od kmetijstva bo znašal, po enotnih občinskih stopnjah 609 milijonov dinai-jev in po zvezni triodstotni stopnji 58 milijonov dinarjev, kar pome- ni le 7-odstotno zvišanje v pri- merjaivi z odmerjeno dohodnino 'n oboinsko doklado v letu 1964, ko je znašal skupni prispevek 622 milijonov dinarjev, 7-odstot- no zvišanje namesto 20-odstotno je umestno predvsem glede na slabšo kmetijsko proizvodnjo v letošnjem, vremensko neugod- nem letu. Občinska skupščina bo imeno- vala posebne komisije, ki bodo ocenjevale škode, ki so nastale ob elementarnih nezgodah. Po- stopek za prizadevanje olajšav je poenostavljen za vse zavezan- ce. Prejšnje tozadevno določilo ni bilo tako ugodno. Družbena posestva ne morejo sama rešiti problema zadovoljive kmetijske proizvodnje, zato je upravičena vključitev zasebnih kmetovalcev v aktiviranje in modernizacijo kmetijske proiz- vodnje. Za to so jim potrebni ustreznejši in stimulativnejši po- goji, te pa ravno vsebuje uved- ba proporcionalnih — enotnih stopenj. Zadnjo besedo k vsemu pred- njemu sta dala zbora občinske skupščine na seji 19. julija 1965, ki sta ustrezno spremenila prejš- nji odlok o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj v smislu priporočila in predloga sveta za finance. V. j. 15 milijonov dinarjev zt odpravo posledic poplo^ 1964 Lansko leto oktobra so po. vzročile poplave na cestah, mo. stovih in na ostalih komunalnit objektih precej škode. Več mo. stov je bilo potrebno obnovit ali nadomestiti z novimi, ostal( pa popraviti; tudi poškodovan« ceste je bilo potrebno usposobiti za ponovni promet. Vse ni hi\^ dokončno, temveč ponekod zasilno popravljeno. Za ublažitev posledic je skle. nila zvezna skupščina z zako« nom o gospodarskih in planskih ukrepih v zvezi s škodo ob po, plavah, da je dovoljeno črpati 1965. leta sredstva, ki so nate- kla v 1964. in v 1965. letu v posebne proračunske rezerve. V cestno-komunalnem skladu se je nabralo na rednih prora- čunskih dohodkih nekaj sred- stev. Najnovejše 5V0 omejitve razpoložljivih sredstev po pro- računu so prizadele cestno-ko- munalni sklad za 92 milijonov rednih proračunskih dohodkov, ki so bili namenjeni tudi za od- pravo posledic po lanskih okto- brskih poplavah. Občinska skupščina je glede na prednje sklenila prenesti iz sredstev, ki so natekla v poseb* no proračunsko rezervo v 1964. letu in ki bodo natekla v letoš- njem letu, 78,000.000 dinarjev v cestno-'komunalni sklad občine Ptuj in v sklade krajevnih skupnosti, 15,000.000 dinarjev za odpravo posledic poplav v okto- bru 1964. Svet za stanovanjska, in komunalne zadeve bo razde- lil 15 milijonov dinarjev na po- samezne krajevne skupnosti. Podatki o klasifikaciji zemljišč bodo na ogled posestnikom Pravkar imenovana komisija [ TO klasifikacijo zemljišč v ob- čini Ptuj bo sedaj poskrbela ža to, da bodo razgrnjeni za jav- nost podatki o opravljeni klasi- fikaciji, nakar bodo lahko spre- jete morebitne pritožbe. O šte- vilu posestnikov, ki si bodo ogledali podatke o novih boni- tetnili razredih, bo evidenca. Klasifikacija zemljišč v neka- terih katastrskih občinah je bila že lani gotova, vendar še njenih ugotovitev prizadeti niso dobili na vpogled, da bi se lahko o njej izrazili ali pa zoper njo vložili pritožbe. Za k. o. Dolane. Haidino } Trnovsko vas sta v komisiji dva člana, za k. o. Podlože, Mi- hovce, Pongerce, Zg. .Jablane, Sp. Jablane, Cirkovce in Dra- gonjo vas pa so trije. Predsednik komisije je Franc Nemec, referent za kmetijstvo pri upravi skupščine občine Ptuj, tajnik komisije pa je Sa- mobor Bogdan, v. d. direktorja Zavoda za izmero in kataster zemljišč občine Ptuj. Za požarno varnost bodo sredstva Iz sklada ^a požarno varnost občine Ptuj, ki je namesto Okrajnega gasilskega sklada po ukinitvi okraja, bo finansiranje potreb požarne varnosti. Usta- novitev občinskega sklada je predlagala Občinska gasilska zveza Ptuj. Iz tega sklada bodo finansira- li nabavo in popravilo gasilske opreme in orodja, nabavo spe- cializiranih prevoznih sredstev za potrebe požarne varnosti, gradnjo in popravila gasilskih domov, strokovno izpopolnjeva- nje gasilcev in pripadnikov ci- vilne zaščite ter poravnavali stroške v zvezi z upravljanjem sklada. Največ dohodkov, bo imel sklad iz prispevka skupne zava- rovalnice Maribor za preventiv- no dejavnost za področje požar^ ne varnosti in iz dohodkov ob-, čine, ki so vsako leto dolpčenJ | s proračunom za te harnene.. ENAJST SODNIKOV ZA ZA- DEVE V OBCINI PTUJ Občinsko sodišče Ptuj ima v tolikšen priliv zadev, da ga n« zmaguje 10 sodnikov, ki so se- daj zaposleni pri tem sodišču. Zato bo moralo sprejeti še enaj- stega sodnika. Občinska skupščina Ptuj je ie sklenila, da se razpiše mesto a» še enega sodnika. Več sodnih prist6.inosti, ki odpadejo sedaj" na občih.ško' so- dišče, so imela" prej okr-ožna so- dišča; Za sodišče Ptuj pomeni ta pristojnost }efho vsaj '250 zadev več, kar pomeni polbo za- poslitev enega sodnika. V gozdarstvu Je vedno dovolj dela Nalaganje lesa na avtomobil in na ostala prevozna sredstva zahteva precej truda in delovne sposobnosti. Slika prikazuje de- lavca Kmetijske zadruge Ormož pri nalaganju lesa na Otoku pri Veliki Nedelji. Zadruga je podr* la gozd in z rigolanjem bo spre- menila gozdne površine v obde- lovalna zemljišča. Na Otoku in še drugod ima zadruga svoje go- zdove, ki služijo predvsem za potrebe zadruge. Nalaganje lesa na Otoku pri Veliki Nedelji 400 mllllord dinorlcv slodc VEC TISOC LJUDI brez strehe. nekaj STO TISOC hek- tarjev zemlje je poplavljene. voda je porušila pre- cej HiS. Skoda je tako velika, da si jo težko zami- slimo. Elementarne nesreče so pov- zročile v naši državi v zadnjih desetih mesecih približno za 400 milijard dinarjev škode. Pri tej nepopolni bilanci škode so vštete poplave, ki so prizadele Zagreb, nekatere kraje v Hrvat- ski in v Sloveniji. V Vojvodini je škode za 80 milijonov dinarjev. Od Donave in njenih pritokov je poplavlje- no pol milijona hektarjev zem- lje, 30 nasehj in več mest. Vo- da je poplavila 4400 hiš, od ka- terih jih je 800 porušila, 2?00 poškodovala. Ostale hiše so sicer ostale, vendar je vprašanje, če bo mogoče v njih stanovati, ko se bo voda umaknila. V Slavoniji in Baranji so Do- nava, Drava in 'Vuka povzročile škode za 52 milijard dinarjev. V teh krajih je poplavljenih 50.000 hektarov zemlje, od njih je 20.000 obdelovalnih površin. Vo- da je poplavila 7000 zgradb in od tega jih je porušila 3000. Tu- di za ostale zgradbe je vpraša- nje, če bodo uporabne. Več kot 15.000 prebivalcev Vukovara, Valpova, Darde in večjega števila vasi so evakui- rali in namestili v šole, pod šo- tore, v poslovne prostore in drugam. Voda je uničila znani perutninski farmi »Kokin-grad« in »Košutnjak«. V času poplav je poginilo 5000 jelenov, srn in druge divjadi. V Vukovaru je 5000 ljudi brez strehe, v Belena Manastiru 6500, v Osijeku pa 4500. V začetku letošnjega maja so povzročile reke v Srbiji in Bosni škode za 82 milijard dinarjev, za 61 v Srbiji in za 21 milijard di- narjev v Bosni. V Srbiji je bilo pod vodo 70.000 ha površin, po- sejanih s pšenico, 60.000 ha s koruzo iS.OOOha je poplavljene zelenjave. Vode Morave in njenih prito- kov so porušile 530 stavb in po- škodovale 9000 zgradb.,Od 45.000 hektarov poplavljenih povr.in v Bosni je 36.000 ha pod napla- vinami. Približno 50 "/o poplav- ljenih površin so ponovno zase- jali. Nevihte s točo so bile te dni v Srbiji, Bosni in v Sloveniji ter so povzročile približno za 25 mi- lijard dinarjev škode. Poškodo- vani so sadovnjaki, žitna polja, vinogradi in stanovanjske zgrad- be. Ob elementarnih nesrečah je umrlo v Srbiji 8 ljudi, poškodo- vanih pa jih je bilo 183. V okra- jih Komarno in Donaj^a Sreda na madžarski meji so doslej evakuirali 52.000 prebivalcev. Na nasipih ob Donavi in Tisi delfe 700.000 ljudi. V nasipe sr, vgradih milijon kubičnih metrov zemlje in nad 2.500 milijona vreč. Narasfle vode so pnškod-o-vale naslednje proge: Bogorevor- Dalj.Novi- Sad—Beočin, -Sombo* —^Apa-tin, Novi Sad-^Beograd -iS poškodovanih je -približno 89 kilometr-ov cest. Od 28. junija naprej so znašali stroški obram- be pred poplavami v Vojvodini približno 500 milijonov dinar- jev. D. R./ Kaj je odveč? v PTUJU! Prodajanje lučk v ptujskih trgovinah; mnogi mladi Ptujča- ni so se razveselili teh prikup- nih, sladkih »Lučk« in »Zamorč- kov«. Verjetno se tudi prodajal- ci ne morejo potožiti, da jim ta roba ne gre v promet. Vprašamo se, kako bi šele bilo, ■ če bi te mlečne sladolede približali kup- cu in bi postavili hladilnike na trg ali na ulice, kot jih imajo v vseh drugih mestih? Marsikdo bi še bolj zadovoljno oblizoval ta sladoled, če bi ga hitro dobil pri prikupni prodajalki in ne bi hodil ponj v trgovino in nanj dalj časa čakal? Je to za v koš, tovariši prodajalci?« Nadomestilo za porušen nek- dan]i leseni cestni most; na me- stni strani, kjer je končal nekda- nji leseni cestni most. se vidi, da darujejo mnogi Dravinim viso- kim pa tudi nizkim valovom vse, česar več ne rabijo v hiši in v stanovanju. Nekaj Drava rada prevzame in odnese, večina od- loženega pa ostane in tako na- staja novo obrežje. Kako bo tam šele, ko tod Drava ne bo več tekla, ko jo bodo zajezili za HC SD2 pri Žabovoih? Vsako zlo ima svoje dobro; le- to.^nji deževni nalivi so dobro ožigosali vse tiste zidove na no- vih in stprih ptujskih stanovanj- skih stavbah, kjer propuščajo strešni žlebovi. Naravnost ža- lostno je pogledati nov blok v Gregorčičevem drevoredu in ne- zid, odpadlo malto in črto, kjer sta razstavljena žleba. Simbolični sedeži; na poti od kolodvora proti ptujski bolnišni- ci vas bo presenetil simboličen sedež pri novem stanovanjskem bloku. Betonski stranici klopi junaško stojita kot sta stali, ko sta še imeli vse gredi za sedež kx naslonjalo. Teh ni več, čeprav bi se rad marsikdo vsedei in tako sede počakal na vlak. V LITMERKU! Grobnica za nepotrebne od- padke; nekdanji studenec, ki je napajal rodove žejnih ob delu, veselju in žalosti je zadela ža- lostna usoda. Končno ie postal grobnica za smeti, odpadke in raizno ropotijo. Ce mu odstranijo še zunanji obod, se bo njegov najditelj čez stoletje spraševal, kai so nam le .spravili naši dobri predniki v ia globoki rov. Kma- lu bo ugotovil, da je našel le smetišče v nekdanjem studencu. PRED OSLUSEVCI! Počakajmo do jeseni; ko bodo ljudje popasli večjo travo, bodo z začudenjem odkrili z rjo oblo- žen rigolni plug. Mogoče ga po- oroš^vv, pri pidietju od zad- nje inventure, pa ne vedo, kdo si ga je izposodil. Končno bo našel nazaj v lastnikovo skladi- šče. Dobro bi bilo. da bi imeli ponekod večkrat inventuro In revizijo kmetijskih strojev, po- tem jih odgovorni verjetno ne bi prepuščali rji pod prostim ne- bom. iliios sUiiA SADNA LETIMA izčrpane SADOVN.IAKE IN vinograde BO treba NA- črtno obnavljati 19 zasebni kmetovalci nimajo dovolj interesa za OBNOVO sadovnjakov in VINO- GRADOV # tudi število krav plemenic v OBCINI pada Na območju občine Ormož je stanje sadovnjakov slabo in celo zaskrbljujoče. Na njenem ob- močju je 175.000 sadnih dreves in le 1/3 je takih dreves, ki bi jih s sanacijo lahko usposobili za izmenično rodnost. Za.sebni sadonosniki so stari in izčrpani. Njihova rodnost je minimalna m manj kakovostna. Tudi pri kmetijski zadrugi nd stanje sa- donosnikov mnogo boljše. Kom- binat ima približno 280 ha sadoV- njakov in to: 269 ha jablan, 4 ha hrušk in 7 ha breskev. Od tega je rodnih jablan 230 ha, 4 ha hrušk in 4 ha breskev. Približno 200 ha jablan • je bilo zasajenih pred vojno. Ti sadonosniki so ekstenzivni nasadi jablan raznih sort. Teh nasadov ni mogoče in tudi ni rentabilno sodobno vzdr- jevati. Zadruga intenzivno vzdr- žuje približno 39 ha jablanovih nasadov. Ta plantaža še ni v pol- ni rodnosti in še ne krije stroš- kov zaščite in obdelovanja. Za- druga ima 11 ha sodobno ureje- nih plantaž. Letošnje slabo vreme je one- mogočilo oploditev sadnega drev- ssle'zab76naslovčč2z,-aLb n z, ja. Glede na stanje nasadov, na lanski pridelek in na letošnji cvetni nastavek so v zadrugi strokovnjaki planirali takšen pridelek: 80 vagonov jabolk, 4 vagone hrušk in 3 vagone bre- skev. Za letos so predvidevali dobro sadno letino, zato so bila temu primerna vlaganja v pro- izvodnjo. Letošnje deževje je občutno zmanjšalo pridelek sadja. Naj- večji izpad bo pri hruškah in jabolkih. Po dosedanji oceni ka- že, da bo zadruga pridelala le 5 vagonov jabolk, 2 vagona bre- skev in nekaj ton hrušk. Letoš- nje muhasto vreme je bilo ugo- dno za razvoj bolezni in škod- ljivcev na sadnem drevju. Za- druga je pravočasno zatirala bo- lezni in škodljivce. V nekaterih- sadonosnikih so škropili že de- vetkrat, vendar škodljivcev in bolezni na sadnem drevju ne morejo popolnoma zatreti. Kme- tijski strokovnjaki Kmetijske zadruge Ormož so zaradi slabe letine pravočasno zmanjšali vla- ganja. To bo vplivalo na letoS-! nje stroške v sadjarstvu. Kmetijska zadruga Ormož ima 450 ha vinogradov. Polovica teh vinogradov je v investicijsken^ vzdrževanju. Čeprav letošnja le- tina ni najugodnejša za vino- gradništvo, je stanje in rodnost nasadov kar dobra. Hudo je predvsem to, da so v zasebnem sektorju vinogradi ta- Na območju občine Ormož je stanje sadovnjakov slabo in celo zaskrbljujoče. Na njenem ob- ko izčrpani. Le redki posamez- niki skrbijo za obnovo vinogra- da, čeprav so vlaganja v obnovo precejšnja. Večina vinogradov je starih nad 50 let in tako eks- tenzivno vinogradništvo ne pri- naša koristi. Lanska neugodna jesen je one- mogočila delo pri jesenski setvi. Pogosto deževje je povzročilo, da so pridelki jesenske setve bolj ali manj slabi, predvsem pa j ari ječmen. Zadruga ima zasejanih 108 ha pšenice, 10 3ha mešanice ječmena in pšenice, 66,5 ha ovsa m 28,5 ha jarega ječmena. Neugodno vreme v maju je povzročilo precej težav pri spo- mladanski setvi, predvsem pa pri sajenju koruze. Pozna setev in hladno vreme je zadrževalo razvoj in rast koruze. Koruza bo pozno zrela' in težave bodo s skladiščenjem. Zadruga ima pre- malo mehanizacije za spravlja- nje koruze. Letos namerava ku- piti dvoredni kombajn za obira- nje koruze, dva luščilca in sušil- nico za zrnje. Pričakujejo, da bo letošnji pridelek koruze po hekt- aru manjši od lanskega. Zadru- ga ima zasejanih 190 ha koruze za zrnje in 143 ha silažne koruze. Deževno vreme je tKviralo, da ni pri Tomažu zasejanih 12 ha ko- ruze, v Središču pa so pred krat- kim končali setev silažne koru- ze. Predzadnje deževje je po- vzročilo travništvu precej škode. Voda je odnesla približno 95 ton pokošenega sena, mnogo pa ga je zblatila. Kmetijska zadruga ima 1400 pitancev in 150 plemenskih krav. V letošnjem prvem polletju je dosegla zadruga povprečen dnev- ni prirastek 81 dkg po govedi in povprečno letno mlečnost na kravo 3130 litrov. V živinoreji bo dosegla zadruga letos boljše uspehe kot lani. Zadruga posve- ča vso skrb prehrani, higieni in nakupu pitancev. V tem me- secu bo dokončno zgrajena go- veja farma za 2500 goved v Sre- dišču. V goveji farmi pitajo 1000 pitancev. stran 3 »TEDNIK« — četrtek, 22. julija 1%9 Stran 5 Kombajni na naših poljih prejšnji teden se |e začela žetev • Kaj lahko pričakujemo od letošnje žetve? • Kombajni za- menjujejo žanjce in žanjice • Razgovor s strokov- njakom KZ »Jože Lacko« Da bi seznanili naše bralce s problemi letošnje žetve, smo za- prosili vodjo delovne enote Ptuj pri KZ »Jože Lacko« Milana I^acka za razgovor: / Letošnja deževna zima je spr- ^ra ogrožala pridelek; topli dne- so ga pa rešili. Kmetovalci, ]ii so upaštevali agroteinnične jriere in so prešli na pridelovanje intenzivnih vrst pšenice kot npr. jan pastore in bezostaja, lahko pričakujejo sorazmerno dobro le- tino in visok hektarski donos, povprečni donos na Ptujsikem pol,|u obeta okrog 32 metrskih stctov na hektar. Pri domačih vrstah pšenice bo letina mnogo slabša, saj bo predvidoina zna- šala le 22 do 23 metrskih stotov fia hektar. Poleg orientacije na nove vrste pšenice, bodo pride- lovalci morali uporabljati v bo- doče več herbecidov za zatiranje ple\'elov, ki pridelikom zelo ško- dujejo. KZ »Jože Lacko« je v letošnji žetvi, ki se je pričela 10. julija, še v ve^ji meri kot prejšnja leta, uporabila svoje kombajna. Biz- polaga s tremi kombajni, ki lah- ko dnevno v desetih urah 3 ha požanjejo; zmlatijo, očistijo, sor- tirajo semenje in zvežejo slamo v bale. S strojem pa upravljata le dva človeka — kombajnist in njegov pomočnik. Kombajni delajo na treh ob- močjih: okolica Markovec, oko- lica Ptuja (Budina. Brstje, Spuh- Ija) in okolica Podvinec, Pacinja, Rogoanice. Sp. Velovljaka in Grajene. Ker manrjka na teh ob- močjih delovna siila, je za žetev s kombajni veliko zanimanje, če- prav še vedno ni takžno, kot bi lahko bilo in kot bi bilo za naše kmetijistvo najbolj kori^sbno. KZ »Jože Lacko« ima s svojimi kooperanti sklenjenih pogodb za 618 ha. Od tega bodo s kombajni poželi Okrog 200 ha, ostalo pa bo- do še zmeraj morali požeti s srpi in s kosami, deloma zaradi nara- ve zemljišča, še več pa zato, ker netmorejo trije kombajni vsega, ^hko bi imeli še več teh strojev, posebej še, ker kaže čista raču- nica, kolikšne koristi je takšen stroj za zadrugo, pa tudi za pri- vatne proizvajalce. Žetev s kom- bajni je tudi do 45 odst. cenejša kot pa ročna žetev. Žetev s kom- bajni stane privatnega poljedel- ca 32.000 din po hektaru. Če ra- čunamo, da bi iisto delo opravilo ckrog 16 žanjic protii plačilu cd 150O do 2000 din poleg celodnev- ne '.^krbe. in poleg tega. da raz- trojri komaj 1.5 do 3 odst. seme- nja, ročna žetev pa 5 do 9 odst., lahko vidimo, koliko se da pri- hraniti kljub visokim sitroškom z delom s kombajni. (Ne smemo pozabiti, da kombajn tudi zmla- ti!) Mnogi pireoidami kmetje so to tudi spoznali. Priznajo, da se ne gospodari samo s trdim delom, čimveč tudi z računico; m vedno najboljše, kar je pokazal in po- vedal stari oče, temveč lahko pri- sluhnejo tudi mladim strokov- njakom. Naj naštejem nekaj ta- kih preudarnih gospodarjev. To so med drugimi Jože Holc iiz Orešja, Olga Ceh iz Janezove, Janko Horvat iz DoliČa, Martin Slodnjak iz Juršinc, Marija Pro- senjak in Alojz Slatič iz Sp. Ve- lovlaka ter Janez Horvat iz Bu- kove itd. To sicer še ne pomeni, da so to edini omembe vredna kmetovalci. Takih je še mnogo več, žal pa je še vedno tudi ta- kih, ki gledajo z nezaupanjem na vse, kar prihaja iz zadrug. Zadruga sicer priznava, da je potrebno tudi z njihove strani še dosti dela, boljšega kot doslej, boljšega angažiranja strokovnja- kov, ki bodo vedeli zbuditi v kmetovalcu zaupanje v boljše in produktivnejše gospodarjenje. dč Uspela je prireditev na Polenšaliu Ce je turizem na podeželju v ptujski občini stopil čez prag, potem to lahko trdimo za turi- zem na Polenšaku, ki se je ko- maj začel razvijati z najboljšim namenom, da bi privabil po si- cer skromnih cestah vsaj tiste prijatelje krajev v Slovenskih goricah, ki od njih več ne pri- čakuje, kot ti lahko nudijo in ki so jih pripravljeni podpreti v svojem začetku, da bi se raz- vil vsaj do prve stopnice turiz- ma, ki jih je že dosegel svet okrog nas. V ta namen je priredilo Tu- ristično društvo na Polenšaku lani prvi, letos pa drugi »PRAZ- NIK Žetve« z namenom, da bi omogočilo gostom vpogled v stari način dela okrog žetve s srpi in mlatve s cepci, v šopanje slame, porabo podrajčjakov za pokrivanje strehe, vejanje s sto- letnim veternjakom ter mletje zrnja z žrmljami. Za to si je mo- ralo društvo prizadevati, da je pridobilo za samo prireditev in sodelovanje domače ljudi, ki so morali prezreti vse predsodke in sramežljivost v zvezi z nasto- pom pred domačimi ljudmi in pred gosti iz drugih krajev. Na Šegulovi njivi je tekmo- valo v hitrosti in spretnosti kar deset žanjic s' Polenšaka v sta- rosti med 55 in 78 leti. Njihovo delo je ocenjevala tričlanska komisija. Kriteriji za najboljšo žanjico so bili hitrost, lepa že- tev in dobro vezanje snopja. Prvo nagrado je dosegla Roza- lija Donaj iz Polenc, drugo pa Neža Bezjak, najstarejša ža- njica (78 let) iz Lasigovec. Na- grade so prejele tudi ostale ža- njice. Mlatce so prikazali Jože Kolarič, Franc Vajda, Alojz Pe- tek in Anton Golob, vsi iz vasi okrog Polenšaka. Kot pokrivač je bil Ivan Petek iz Brezovec. Ostala dela so tudi opravili do- mačini. Največ nagrad je pri- spevala »Izbira« Ptuj, ki ima na Polenšaku svojo poslovalni- co, ostalo pa še »Petovia« in »Slovenske gorice«. Vsa dela so trajala skupno dve uri. Pri tem času je potrebno upoštevati še kombajn, ki pa se je izkazal s precejšnjo zamu- do in tudi z delom. Mnogo ljudi ga je res občudovalo, saj oprav- lja mnoga dela, ki so jih prej vedno opravljale večinoma žen- ske. Gledalcev je bilo čez 2000 iz bližnjih in oddaljenih krajev. Predsednica društva Mimica Segulova je imela pred priredit- vijo in ob sami prireditvi polne roke dela. Pred prireditvijo in ob koncu se je zahvalila na svojstven način za udeležbo in za sodelovanje ter tudi za da- rila predstavnikom podjetij iz Ptuja. Zanimivo je bilo tudi, da je izročila na koncu prire- ditve direktorju »Izbire« Ptuj zavitek svežih gob s pristavkom: »Poklanjam vam domače darilo iz naših gozdov in želim, da bi si jih prišli ob nedeljah več sa- mi nabirat ter tudi pospeševat turizem v Slovenske gorice.« Vse kaže, da je prireditev do- segla namen, saj je bilo prodano vse, kar je bilo pripravljeno — od šopkov do jestvin in pijač ter gibanic, za katere je bil ogromen naval, da jih nobena peč ni mogla tako hitro peči, kot bi jih ljudje radi imeli. Na prostoru pri gasilskem domu in pred šolo, kjer bo stal v bližnji bodočnosti učiteljski blok, je bilo polno miz in klopi in mno- go gostov. V mraku so se pri- podili čez Polenšak temni oblaki in ljudje so se morali umakniti v zadružni dom in v gostilno in tam so ostali najvztrajnejši do jutranjih ur. Tako je dal Polenšak izpod- budo vsem večjim krajem v Slovenskih goricah, da tudi pri njih lahko priredijo podobne prireditve, da bi turisti po ma- lem spoznali poleg Gomile in Polenšaka še ostale okoliške kraje, kjer bi jih naj enako skrbno postregli in pogostili. V. J. Še enkrat > Več skrbi za urejanje turističnih cest? Na članek pod tem nsalovom v 2S. številki Tednika z dne 16. ju- lija 1965 je prejelo naše uredni- štvo mnenje Turističnega društva (lomila, ki se glasi med drugim: Zgorelo je gospodarsko poslopje v ponedeljek, 19. t. m., ob 22. Uri je opozorila na požar gasil- ska sirena pri Veliki Nedelji. Približno deset minut pozneje sta se hitro pripeljala dva gasilska avtomobila iz Ormoža mimo Ve- like Nedelje na kraj požara v Senešče. Gorelo je gospodarsko poslopje Franca Furjana iz Se- i^ešc. Zaradi preozke in spolzke f^e.ste gasilci niso prišli z avto- JTiobili na kraj požara. Požar je P'5\'zročil več stotisioč dinarjev škode. Strela je udarila v gospodarsko poslopje v tnboto. 17. julija 1965, je popoldne divjala nad Ptujem okolico nevihta. Strela je ^darila v hlev in svinjak pri *^rancu Zupaniču v Spodnji ^ajdini. Pri tem je vžgala na P^^dstrešju svinjaka uskladišče- slamo, vendar požar ni iz- bruhnil tudi skozi streho, kar bi "ilo zelo nevarno, ker je hiša ^ gostem naselju. Domačini so hitro priskočili ^3 pomoč, pa tudi gasilci iz ^^idine, Ptuja, Gerečje vasi in ^^sjdoš. Preprečili so večjo ško- ki se pa kljub temu ceni 500.000 dinarjev. Gasilci so zelo hvaležni domačinom, ki nesebično priskočili na pomoč ^ niso prodajali zijal. Bralce želim obvestiti, da je cesta, o kateri piše člankar S. S., ki je po mojem mnenju ormoški občan, cesta iii. reda in da je oddaljena od Gomile kaka dva kilometra in ne 50 metrov pred glavnim križiščem ceste. Ta cesta veže Ormož z Radgono. Cesta kot taka pripada območju občine Lju- tomer in krajevni skupnosti Buč- kovci na eni strani, potem pa ob- močju občine Ormož na drugi strani. Ta cesta pripada pravza- prav krajevni skupnosti Tomaž pri Ormožu. Vse ceste III. reda oskr- bujejo posebni cestni organi, ki nimajo zveze s krajevnimi skup- nostmi, ker te oskrbujejo le ceste IV. reda. Člankorja bi rad vprašal, če je dolžno npr. Turistično društvo Gomila popraviti cesto III. reda. V bližini Gomile ni niti ene gra- moznice. Do i}rha Gomile je na- vozilo na cesto IV. reda Turistično društvo Gomila minula leta s ka- mioni gramoz iz Rogoznice pri Ptuju, to je 17 kilometrov daleč, kar je stalo društvo več sto tisoč težko prihranjenih dinarjev. Pri tem mu je pomagala tudi komu- nala občine Ptuj. Za kritizirano cesto bi se mo- rali bolj brigati občinska skupšči- na Ljutomer ter občinska skupšči- na Ormož, ne pa krajevna skup- nost Juršinci, Turistično društvo Gomila ali občinska skupščina Ptuj. Turistično društvo Gomila si prizadeva že leto dni, da bi bil ta del ceste popravljen in na- vožen z gramozom Če ne zmoreta tega dve občini, naj se potrudijo vse tri, skupno s krajevno skup- nostjo Juršinci. Turistično društvo Gomila za to pri najboljši volji nima sredstev. Franc Holc, tajnik TD Gomila in član KS Juršinci Dopisnikom K. J., Ptuj. Ko boste ozdraveli, se oglasite v našem uredništvu zaradi pojasnila k članku, ki se vam ne zdi točen. Za samo do- gajanje vi sami najboljše veste, zato boste tudi sami nejasnosti lahko razjasnili. Ce vam je mo- goče, že prej napišite pojasnilo m če bo napisano, kot je prav, ga bomo lahko objavili. Vam gotovo ne gre toliko za ime pisca kot za pravilen opis samega do- godka. Za vsak slučaj se bomo še zanimali, kaj je pokazala pre- iskava v vašem primeru in nam bo(^o tudi nijene ugotovitve ze- lo koristile. VE-KA, Ptuj. Prejeli smo že več vaših sestavkov, pri katerih se res potrudite, jih lepo napi- šete in ste dokazali, da vas pri- zadenejo vse nerednosti, ki jih mimogrede odkrivate v svoji okolici. Potrudite se v naše ured- ništvo, da se osebno spoznamo, ker kot veste, anonimnih sestav- kov ne objavljamo. Naročniki v inozemstvu in do- pisniki: Vaše želje, da bi vam po- šiljali list v inozemstvo, radi iz polnimo. Da vam ne bi posebej odgovarjali na vprašanja o na- ročnini, si izvolite prečitati na prvi strani tozadevno pojasnilo, ki je iznad napisa LETNIK XVIII. Vsaj za pol leta nam na- kažite naročnino po pošti ali pa naročite vašim svojcem, naj jo poravioajio vj^aši upravi._________ PTUJ Veterinarsko nadzorstvo na ptujskih živinskih sejmih Kot prej bo moralo biti še nadalje tudi v Ptuju veterinar- sko nadzorstvo na živinskih sej- mih, kakor to zahteva predpis o ukrepih za pospeševanje ži- vinoreje in o zdravstvenem var- stvu živine. Veterinarska kontrola je po- trebna, ker so na območju SFRJ še vedno pojavi slinavke in parkljevke. Na sosednem Ma- džarskem slinavka še razsaja. Ker obstajajo možnosti, da bi se pri veterinarsko nekontrolira- nih sejmih ta nevarna bolezen prenesla tudi na naše območje, morajo ostati previdni živino- rejci pri nakupu in prodaji ži- vine. Nekontrolirani živinski sejmi predstavljajo najnevarnejšo možnost za prinašanje in pre- našanje živinskih kužnih bo- lezni. Zato je torej razumljivo, da bo na sejmih v Ptuju stalno veterinarsko nadzorstvo. podražitev paradižnika Ker je tovarna Kalnik iz Va- raždina skoraj popolnoma odku- pila vse količine paradižnika in ga je pri pridelovalcih zelo tež- ko dobiti, je tudi trgovina Po- vrtnina Maribor, poslovalnica Ptuj podražila paradižnik od 240 na 260 din. marelice gredo h koncu v zadnjih dveh dneh je dobila trgovina Povrtnine Maribor, po- slovalnica Ptuj, 500 kg primor- skih marelic. Cena teh marehc je bila 400 din po kilogramu. Pričakujejo še eno pošiljko ali dve, nakar bo sezona marelic končana, ker so že sedaj zelo zrele, zato tudi ne bo sprememb y ceni. . Rigolanje gozdnih površin Kmetijska zadruga Ormož usposablja na Otoku pri Veliki Nedelji gozdne površine v ro- dovitno polje. Krčitev gozda je za nadaljnji razvoj kmetijstva v občini izredne važnosti. Tam bo zadruga pridobila približno 280 ha obdelovalne zemlje. Spre- minjanje gozdnih površin v ro- dovitno polje zahteva precejš- nja sredstva. Teh zadruga ni- ma, zato rigola gozdne površi- ne v okviru svojih možnosti. Za gradnjo šole Majšperk zagotovljena udeležba Zakon o gospodarskih in planskih ukrepih je za 1 V« ome- jil dohodke proračuna občine Ptuj za leto 1965 (v skupnem znesku 2.386,059.000 dinarjev) v korist rezervnega sklada. Ukre- pi za stabilizacijo gospodarstva pa so prinesli še dodatno ome- jitev proračunskih sredstev za leto 1965 za 5'/o. in sicer ome- jitev vseh proračunskih dohod- kov od 1. aprila 1965 dalje. Tako je blokiranih skupno 90 milijonov dinarjev, kar po svoje vpliva na drugačno razporeditev dohodkov proračuna. Občinska skupščina Ptuj je začasno ure- dila zmanjšanje za navedenih 5 "/o in je zagotovila nujno po- trebna sredstva skladu za šol- stvo za udeležbo pri gradnji šole Majšperk. Omejila je zato določene zneske posameznih razporejenih dohodkov. Napovedane so večje spre- membe stopenj prispevka iz osebnega dohodka in prometne- ga davka, ki bodo vplivale tudi na dohodke' občine. Dve mili- jardi in tristo šestinosemdeset milijonov dinarjev je pomenilo za ptujsko občino že tako mi- nimalna sredstva, zato pa vsaka sprememba v škodo tega mini- muma občino močno prizadene. Namesto proge makadamska cesta Medvedce - Prao:ersko? Na vprašanje odbornice ob- činske skupščine Ivanke Golob iz Majšperka glede preureditve opuščene proge Medvedce—Pra- gersko v makadamsko cesto lahko posredujemo prebival- cem iz naselij Medvedce, Sester- že in iz okoliških vasi sledeč od- govor občinske skupščine, kar je ugotovila komisija, ki je bila na licu mesta. Preureditev opuščene proge v makadamsko cesto, obnova mo- stov, navoz gramoza, oranje ozi- roma širjenje ceste z gredarjem bi stala okrog 60 milijonov di- narjev, poleg tega pa bi bilo potrebno zgraditi na odseku Pragersko okrog 300 m novega cestišča, da bi bila cesta Med- vedce—Pragersko povezana s cesto šikole—Pragersko. Opuščena proga Medvedce— Pragersko je bila zgrajena 1918. leta za prevoz reprodukcijske- ga materiala, goriva, lesa hi drugega materiala za potrebe tovarne »Taninka« Majšperk. Današnji, hitrejši promet z mo- tornimi vozili je izpodrinil to progo, zato jo je tovarna opu- stila, tračnice in pragove pa prodala. Za preureditev te proge v ma- kadamsko cesto bi bilo potreb- no razširiti zgornji sloj proge z grederjem, da bi bilo cestišče široko 5—6 m. Na progi so 4 mostovi, od tega eden žele- zne konstrukcije z dvema no- silcema, na katerih je bila mon- tirana proga. Trije leseni mo- stovi so že dotrajali. Ce bi gra- dili na nasipu te proge maka- damsko cesto, bi morali obno- viti vse štiri mostove. Vse to kaže. da taka rešitev ceste glede na visoke stroške ni najugodnejša rešitev, zato pa bo potrebno najti drugo, ugod-l nejšo, ki bo izpolnila želje pre- bivalcev, ki so smatrali to re- šitev za najugodnejšo. VJ. Nad 180 milijonov dinar- jev znašajo polletne ob- veznosti za zdravstveno zavarovanje kmetov Med 11 občinami na območju bivšega mariborskega okraja imajo največje obveznosti v zvezi z zdravstvenim zavarova- njem kmetovalcev občine ttuj. Slovenska Bistrica, Lenart, Or- mož, Slovenj Gradec, Maribor Center in Maribor Tezno, manj- še pa imajo občine Radlje, Dra- vograd, Ravne in Maribor Ta- bor. Pri letošnjih polletnih obvez- nostih odpade največ na občine Ptuj, Slovenska'Bistrica in Le- nart, manj pa na občine Ormož, Slovenj Gradec, Maribor Center in Maribor Tezno, Radlje in Dravograd. Najmanjše obvezno- sti imata občini Ravne in Ma- ribor Tabor. Obveznosti iz lan- skega leta ima še devet občin; dve občini imata predplačila. Polletna obveznost za vse naštete občine znaša nekaj nad 1«0 milijonov dinarjev. Do kon- ca junija 1965 je bilo plačanih na račun SS^/o obveze občin ne- kaj nad 48 milijonov dinarjev. Pomagajmo prizadetim ob elementarnih nesrečah Izvršni odbor Centralnega od- bora jugoslovanskega Rdečega križa je sklenil, da bo organizi- ral širšo akcijo za pomoč prebi- valstvu, ki je bilo prizadeto v zadnjih elementarnih nesrečah. Ugotovljeno je, da je razen kata- strofalnih poplav v Srbiji in Hr- vatski neurje težje prizadelo tudi netkatera območja v Sloveniji, Prizadetim prebivalcem bo pio- trebno nuditi najoisnovnejšo po- moč za normaliziranije življenja. Nabiralna akcija bo trajala do konca letošnjega leta. v tem času boido zbirale krajevne organi- zacije RK predvsem sredstva, ki lahko pospešijo normaliziranje življenja prizadetega prebival- stva, (ter prispevke lobčanov in or- ganizacij, ki jiih je v sedanjem gospodarskem položaju možno darovati. Za uspešno akcijo jim bo koristila ustrezna agitacija. Prebivalstvu bodo predočili na- stalo škodo v posameznih prede- lih Jugoslavije, o potrebah in po- menu pomoči ter o načinu zbira- nja. Pred pričetkom akcije bi mo- rali biti sesitanki na območju ob- čin z vsemi upravnimi in poli- tičnimi činiiteljL Javnost bode obveščali o potelai akcije. D. R. Sprejet poslovnik občinske skupščine Na zadnji seji Občinske skup- ščine Ormož so sprejeli odbor- niki po daljši in temeljiti di- skusiji začasni poslovnik občin- ska skupščine Ormož. Poslovnik sestavljajo 104 čle- ni in se deli na splošne in po- sebne določbe, nato na določbe o delu komisij: Proti koncu ob- ravnava poslovnik konstituira- nje skupščine, vprašanje odbor- nikov, javnost dela skupščine in pravice ter dolžnosti odborni- kov. Razrešitve in imenovanja Na zadnji seji občinske skup- ščine Ormož so razrešili odbor- n^iki dolžnosti člana skupščine) zavarovalnice Maribor Draga Zabavnika in na to mesito je bil imenovan Vinko Štefančič, di- plomirani inženir agronomije. Za predsednika upravnega odbora sklada skupnih rezerv gospodar- skih organizacij je bil imenovan Boris Gerlovič; za člane pa Ro- man Zabota, Matija Ratek. Jan- ko Svenšek, Boris Polak, Ljubo Lešničar in Vinko Rojko. Martin Puklavcc je bil imenovan za predsednika upravnega odbora občinskega stanovanjskega skla- da, za člana pa: Štefka Petek in Mirko Mesaric. Za sodnike porotnike so bili izvoljeni: Ljubinka Debeljak, Anica Lukaček, Majda Antauer, Marica Brazda, Franc Rajh, Eli- zabeta Križmančič, Jakob Megla, Franc Zgonc, Ivan Keček in Ivan Skorjanec. Za nan#stnika sodni- ka za prekrške pa so odborniki izvolili Milana Vičarja. Stiska v trgovini Trgovina pri Veliki Nedelii je poslovalnica trgovskega pod- jetja »Zarja« iz Ormoža. Pet- članski kolektiv si prizadeva ustreči potrošnikom. Poleg ži- vil, si lahko v trgovini kupite tekstilno blago in razne gospo- dinjske predmete. V trgovini prodajajo med ostalim tudi svež kruh. Kaže, da bo potreb- no v bližnji prihodnosti raz- širiti prodajni prostor te trgo vine. Kupna moč tamkajšnjih prebivalcev s časom narašča. Posnetka: S. Hozyan stran 'i »TEDNIK« — Mriek, 22. julija 1965 Sfran 1 Ptujske žene na braniku svobode 3 2ENE KOMUNISTKE PRED LETOM 1941 Spoznali smo, da so se pri- družile le nelcatere žene krogu včlanjenih žena v Društvo de- lavskih žena in deklet in k Svo- bodi. Od okoU 300 do 400 zapo- slenih žensk in nezaposlenih žensk iz proletarskih vrst jih je bilo včlanjenih po sedanjih, ze- lo različnih izjavah nekdanjih članic, le okoU 30 do 40. Vpra- šujemo se, kaj je temu krivo? Ali so bile organizatorke v društvih premalo aktivne, da niso znale in mogle pridobiti več žena v delavska društva, ali pa so krivde izven tega. Najbrž je glavni vzrok v stari ženski miselnosti, da ženi ne pritiče politično delo, da je tako delo domena moža. Krivda, da se je proletarska žena odtegnila društ- venemu življenju, je tudi v sla- bih gmotnih razmerah in v po- manjkanju prostega časa. Velike skrbi za dom, za otroke, delo doma, postranske zaposlitve za izboljšanje gmotnih razmer (po- moč v gospodinjstvih in druga priložnostna dela) in seveda tudi nezadostna izobrazba — vse to so bili vzroki za žensko nezain- teresiranost za družbeno in po- litično življenje. Vendar so nekatere zelo na- predne ženske, predvsem dekle- ta, stopile v Komunistično par- tijo, se politično izobraževale in vzgajale. Med prvimi članicami Komunistične partije iz Svobodi- nega kroga moramo imenovati Rezi Korpar, mlado pletiljsko pomočnico, zaposleno pri pletilji Kuntara, v sedanji Bezjakovi ulici (nad nekdanjo trgovino Borovo). Rezi je bila ob vstopu v KP okoli leta 1932 mlado de- kle, zelo znatiželjno, doma iz Osluševec na Ptujskem polju. Bila je aktivna članica raznih krožkov pri Svobodi, in sicer dramskega, tamburaškega in či- talnice. Pomagala je pri trosilnih akcijah Komunistične partije, ude- leževala se je političnih debat- nih večerov, kjer se je pridno oglašala. Med delavkami je ši- rila revolucionarno misel. Rezi je padla pri partizanih leta 1942 na Dolenjskem. Med komunistke se je uvrstila tudi modistka Justina Vajsen- stajn. V KP so jo sprejeli leta 1932. Hodila je na študijske se- stanke, ki so jih vodili dr. Potrč, profesor Zgeč in Jože Jurančič. Večkrat je opravila kako pot z vlakom za KP. Iz Ljubljane je prinašala ilegalni tisk. Povezana je bila z vodilnimi člani KP, z dr. Potrčem, prof. Zgečem, Iva- nom Spolenjakom, Tonetom Ču- farjem in Francem Cuckom. Na njenem stanovanju v Jadranski ulici so imeli komunisti sestan- ke in so prenočevali ilegalci KF\ kakor Tone Cufar in Slavko Slander. Med vojno je Justina ostala v Ptuju, a se ni mogla priključiti OF, kakor pravi, ker so Nemci pazili na vsak njen korak. Z Justino je bila povezana ko- munistka Ivana Rosenfeld, roje- na 1906. leta na Dunaju. Njeni starši so bili trgovci židovskega rodu. Stanovala je na Ljutomer- ski cesti 26. Najprej je bila bla- gajničarka v trgovini usnja Jo- žef Pirich v Ptuju. Da je stopila v komunistične vrste, je zasluga Ferdinanda Cehnarja, rojenega leta 1901 v Ptuju. Bil je knjigo- vodja pri nemškem podjetju Hutter, ki je imel tovarno alko- holnih pijač (sedaj Petovia). Ta- krat je bil Cehnar poleg dr. Po- trča najboljši poznavalec mark- sistične literature v Ptuju. Z njim sta imela zveze dr. Potrč in Spolenjak. Cehnar je hudo zbolel za kostno tuberkulozo, ki ga je za več let priklenila na posteljo. Trpljenje mu je lajšala Ivdna Rosenfeld, ki je ob njem postala komunistka. Cehnar je umrl leta 1933. Ivana je šla po njegovi smrti na Dunaj, kjer je končala tečaj za rentgensko bolniško sestro, nato je službo- vala v Splitu, Sibeniku, med voj- no pa v Kninu, kjer je 28. ok- tobra umrla za tuberkulozo, (ki se je je nalezla pri bolnem Ceh- narju). Ivana Rosenfeld je imela zveze s komunisti železničarji. Za nje je prinašala iz Ljubljane partijski material in ga oddajala Francu Krambergerju, članu par- tijske celice v železniških delav- nicah. Zelo aktivna komunistka je bile tudi šivilja Anka Arbajter, rojena 1914. leta v Halozah. V Komunistično partijo so je spre- jeli leta 1927. Tudi ona je bila članica Svobode v Ptuju. Na njen dom v sedanji Bezjakovi ulici (nad trgovino GALANTE- RIJA) so prihajali komunisti in skojevci na sestanke in razgo- vore. Svoje vajenke je pridobi- vala za stvar komunizma. Zal je zbolela na pljučih, kar jo je oviralo pri njenem aktivnem de- lu v KP In pri Svobodi, kjer je bila igralka. Leta 1938 se je po- ročila z Rudijem licem, ki so ga leta 1934 izključili zaradi komu- nizma iz ptujske gimnazije. V Ptuju je bil nekaj let sekretar mestnega komiteja KP. Dom tega para je postal središče komuni- stične dejavnosti v Ptuju. Anko so prijeli Nemci poleti 1941 na Grajeni pri sorodnikih njenega moža in so jo tako pretepli, da se ji je vlila kri iz pljuč; obno- vil se je aktivni proces TBC, ki ji je prinesel maja 1942 prerano smrt. Zelo predana revolucionarni ideji KP je bila delavka Olga Meglic, r. Furlan, rojena 1910, po rodu Primorka, zaposlena v Ptujski pletarni. Z možem je sta- novala v Macunovi hiši na Vi- čavski poti 9. Leta 1937 so pre- nesli v njeno stanovanje ciklo- stilno tehniko KP. Sama se je kmalu privadila tiskanju leta- kov in je pomagala pri tisku vse leto, dokler niso prenesli stroja zaradi konspiracije spet na drugo mesto. Olga je pridno čitala partijska glasila in drugo literaturo in se odločila za vsako ceno delati za nov družbeni sistem, ki bo pri- nesel delavstvu novo, lepše živ- ljenje, ki bo obračunal s fašiz- mom in imperializmom, ki bo odpravil vojne, zaostalost in iz- koriščanje. »Za te velike cilje Komunistične partiji je vredno umreti,« je večkrat dejala Olga Meglic med vojno, ko je neu- strašeno vozila partizane s čol- nom čez Dravo, ?birala zanje potrebščine in širila tisk Osvo- bodilne Fronte. Imela je dva otroka. Olga Meglic je nazadnje umrla za idejo komunizma, za svobodo svojega rodu. Okupator jo je prijel septembra 1942 in jo čez nekaj tednov v Mariboru ustrelil, njenega moža, komuni- sta Albina Meglica, pa je odpe- ljal v taborišče, kjer je umrl. Med članice Komunistične partije je stopila tudi Marija Hrenič, delavka v tovarni čev- ljev Petovia, rojena leta 1910. Leta 1939 se je poročila s ko- munistom Peršonom, mizarskim pomočnikom, članom Svobode in Vzajemnosti, ki je zelo vplival na revolucionarni razvoj svoje žene. Marija se je posebno iz- kazala pri zbiranju za »Rdečo pomoč«, kakor so imenovali fond, iz katerega so črpali za pomoč prizadetim družinam pre- ganjanih komunistov. Nežka Kramberger, žena ko- munista, železničarja v Novi vasi, ni bila sicer članica KP, pač pa je zelo pomagala svoje- mu možu, ki je sprejemal na svojem domu partijske funkcio- narje od drugod. Pri Nežki so našli svoj drugi dom. Nežka se je posebno izkazala po prihodu okupatorja v Ptuj. Požrtvovalno je od tedaj dalje delala za osvoboditev. Na nje- nem domu je bila pokrajinska javka OF. Tu so se zadrževali ilegalci in fantje pred odhodom k partizanom. Svoje skromne re- zerve hrane je delila z gosti, ki so prihajali v hišo po poteh OF. Nežko je okupator prijel decem- bra 1941 in jo poslal v Rawens- briick v taborišče, odkoder se je vrnila leta 1945 po osvoboditvi. Materi je stala ob strani hčerka Štefka, med vojno kurirka he- roja Lacka, ki jo je okupator deportiral skupaj z materjo. Franc Kramberger je padel v partizanskem spopadu z Nemci 8. avgusta 1942 v Mostju. Iz obrtniških vrst se je pri- ključila delavskim ženskam Tončka Sagadin, žena mizarja v Ptuju. Za komunizem jo je pri- dobil njen sin, dijak ptujske gimnazije, Zvonko Sagadin, ki je postal skojevec leta 1938. Tončka Sagadin se je posebno izkazala med narodnoosvobodilnim bo- jem. Od leta 1941 je pridobivala svoje znance in znanke po Drav- skem polju in Halozah za OF in zbirala za partizane, prenašala velike napore in se podajala v smrtne nevarnosti. (Drugič o komunistkah iz me- ščanskih slojev.) V. R. Cirkulanam je potrebna in koristna šolska mlečna ku^iinja V šolski mlečni kuhinji v Cir- kulanah so pripravili v šolskem letu 1964/65 skupno 55.233 obro- kov za povprečno 280 otrok dnevno skozi 196 dni. Osnovno šolo Maksa Bračiča v Cirkulanah je obiskovalo v tem šolskem letu 567 otrok. Več otrok še čuti posledice slabših socialnih razmer v Halozah. Veliko otrok je podhranjenih in telesno slabo razvitih. Delo mlečne kuhinje in prejemanje pomoči za kuhinjo bo še nada- lje potrebno. Za kritje stroškov je bilo v Š61skem letu ŠMK na razpolago 110.710 dinarjev iz proračuna, 194.943 dinarjev iz šolskega sklada in 458.738 dinarjev iz prispevka staršev. Iz mednarod- ne pomoči je prejela kuhinja v Cirkulanah 455 kg mleka v pra- hu, 2596 kg moke in 429 kg ma- ščob v skupni vrednosti nad 830.000 dinarjev. Operativnih izdatkov je imela kuhinja nekaj nad 764.000 di- narjev, materialnih stroškov pa 110.710 dinarjev. Operativne izdatke so krili iz sredstev iz šolskega sklada in iz dotacije. Starši koristnikov so prispe- vali po 100, 200 in 350 dinarjev. Mnogo otrok je prejemalo ma- lico brezplačno. Obstoj in uspeh kuhinje po- trjujeta, da je bila ustanovitev šolskih mlečnih kuhinj potreb- na in humana. Za večino otrok ne predstavlja samo toplega okrepčila, temveč osnovno po- moč v prehrani, ki pospešuje pri otrocih razvoj in se tudi močno občuti pri njihovi aktiv- nosti. Vsekakor bo potrebno najti tudi v bodoče možnosti za na- daljnji obstoj šolskih mlečnih kuhinj, zlasti v tistih šolskih centrih, kjer prihajajo otroci v šolo čez hribe in doline in iz večjih oddaljenosti in kjer ni- majo doma možnosti, da bi nu- dili otrokom tistega, kar v svo- ji šolski dobi potrebujejo. VJ. v Sloveniji letos že 30 utopljencev Čeprav je v letošnjem polet- ju vreme nagajalo in je bilo ma- lo lepih dni za kopanje, se je v slovenskih rekah utopilo že 30 ljudi; od tega 13 pri kopanju. Najpogostnejši vzrok je »juna- čenje« in precenjevanje svojih lastnih plavalnih sposobnosti. Bilo je nekaj primerov, ko so se ljudje utopili, ker jih je zgra- bil krč, pa tudi nekaj nesrečnih slučajev v kopališčih. Letalska zveza med ZDA in ČSSR Ta teden je bilo vzpostavlje- na prva neposredna letalska zveza med ZDA in CSSR. Spo- razum o neposrednem potni- škem prometu med ZDA in CSSR so sklenili že leta 1946, vendar so ga leta 1950 odpove- dali zaradi nekaterih omejitev v potniškem prometu, ki jih je uvedla Češkoslovaška. Letala | družbe Pan American bodo med New Yorkom in Prago pristala še v škotskem mestu Prestvvi- cku. Študent Hotels Kot poročajo iz Švedske, so tam odprli 12 novih, velikih ho- telov. Posebnost so ceneni ho- teli »študent hotels«. S tem sle- dijo Švedi Angležem, ki so v prvih letih, ko se je uveljavljal avtostop, organizirali slične motele samo za avtostoparje. V Franciji skrbe drugače za mla- dinski turizem. 50 % stroškov za mladinske hotele prispeva ministrstvo za mladino m šport, ostalo prispevajo občine in okraji. Naša Počitniška zveza se še ni dovolj razvila. Z morebit- no ukinitvijo K 15 se ji niti ne obetajo lepše perspektive. Ostra turistična konkurenca Jugoslovanskemu turizmu sta pričeli zelo konkurirati Bolgari- ja in Romunija, ki nudita tujim turistom velike ugodnosti in va- bita zelo mnogo gostov iz za- hodnih držav. Zanimivo je, da so cene za gostinske usluge pri njih nižje kot v Jugoslaviji, pa tudi njihova propagandna služ- ba je agilnejša kot naša. Naši turistični delavci bodo morali skrbeti, da ne bodo tujci podce- njevali naravnih lepot naših krajev. Šolska zadruga Ormož dobro gospodari šolska zadruga Ormož ima 45 članov ali 7 % učencev šole. Za- druga se ukvarja s poljedel- stvom in sadjarstvom. Šolska zadruga ima najetih od Kme- tijske zadruge Ormož 20 arov obdelovalne zemlje in člani za- druge urejujejo prostor okrog osnovne šole Hardek. Na zem- ljišču šolske zadruge se učenci seznanjajo z osnovnim znanjem iz poljedelstva. Pridelujejo raz- ne poljščine in pridelke porabi- jo za mlečno kuhinjo. Šolska zadruga je v proizvodnem sode- lovanju s kmetijsko zadrugo in ta jim daje strokovne nasvete. šolska zadruga ima tudi manjši sadonosnik, v katerem se seznanjajo učenci s praktič- nim in teoretičnim delom. Za razvoj storitvene dejavnosti Zavod za stanovanjsko gospo- darstvo Ptuj, Zavod za komu- nalno dejavnost Ptuj, pekarne »Vinko Reš« Ptuj, Dimnikarsko podjetje Ptuj, Mestni kino Ptuj, Krojaško šiviljske delav- nice Ptuj in Brivsko-frizersko podjetje Ptuj ne bodo plačevali letos 6Vo obresti od poslovne- ga sklada, temveč le 1 "/o, da jim bo omogočeno nezadržano raz- vijanje dejavnosti. V nasprot- nem primeru bi bila ta podje- tja močno prizadeta in ne bi mogla razvijati storitvenih de- javnosti. Ptujska razglednica Klopi v parku ob Dravi so vedno zasedene Vloga sindikalnega odbora Na Kmetijskem kombinatu Ptuj že več mesecev razpravlja- jo o tem, da je potrebno uki- niti sindikalni odbor Kmetijske- ga kombinata Ptuj, češ da jim ni več potreben, ker delujejo sa- mostojne sindikalne podružnice v delovnih enotah. Ce bi prišlo do takega sklepa, bi ostala ce- lotna sindikalna organizacija, ki šteje nad 1.500 članov sindikata in ki aktivno delujejo v 17 sin- dikalnih podružnicah, brez skup- nega odbora. Tak sklep bi bil prvič v nasprotju s statutom Zveze sindikatov Jugoslavije in. drugič v nasprotju z interesi vseh zaposlenih delavcev na Kmetij- skem kombinatu Ptuj. Nemogo- če si je zamisliti tako številčno močno sindikalno organizacijo brez svojega odbora, a to še se- daj, ko se nahajamo pred novo gospodarsko reformo. Razprava o ukinitvi sindikalnega odbora je vplivala na neaktivno in ne- učinkovito delovanje sindikalne- ga odbora, ki še vse do danes ni skliicai občnega zbora, za kate- rega je članstvo že izvolilo svo- je delegate. O tem problemu je razpravlja- lo predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj na svoji 26 redni seji 15..julija t. L Na njej je bilo sprejeto odločno in enot- no stališče, da se ne sme sindi- kalni odhor pod nobenimi pogo- ji ukiniti, temveč da ]e naloga vseh sindikalnih delavcev na kmetijskem kombinatu, naj se poglobijo v razmišljanje, kako usposobiti sindikalni odbor za samostojno delo. Naloga sindi- kalnega odboTa je pomagati vsem sindikalnim podružnicam po delovnih enotah pri uresniče- vanju njihovih nalog in pri reše- vanju problemov po delovnih eriotah. Sindikalni odbor se bo moral sporazumeti prek svojih sindikalnih podružnic s celotnim članstvom sindikata tako. da bo lahko sprejemal stališča in predloge sindikalne organizacije v vseh zadevah, ki so v pristoj- nosti centralnega deiavskegai sveta ter bo odločal o stališčih sindikalne organizacije Kmetij- skega kombinata Ptuj v zadevah, ki jih rešujejo organi upravlja- nja in operativno-tehnične služ- be. Sindikalni odbor sprejema stališča ali predloge sindikalne organizacije kmetijiskega kombi. nata v zadevah, ki jih obravna- vajo npr. skupščina občine Ptuj, ostali organi upravljanja m obla^ sti ter odbori družbenoipolitičndli organdzacij. Seznaniti se bo mo> ral s etališči vseh višjih sindi- kalnih predstavništev m ugotav- ljati možnosti za njihovo realiza- cijo v lastnem podjetju. Sindi- kalni odbor čaka zato vrsta zeb odgovornih nalog, ki so posebar zahtevne na področju uvelja* Ljanija dal ovnih enot, nad£l|k uveljavljanja načela nagrajevan nja po delu in reševanja probl« mov, ki se bodo pojavili ob uve»J Ijavljamju novega gosFKjdarskegi sistema. ^ Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je sklenilo^ da bo pomagal Občinski sindi-* kalni svet Ptuj sindikalnemu odboru, da se bo usposobil za "samostojno simdikalnjo deio, zS samostojno oblikovanje stališči in predlogov o vseh proizvodnil vprašanjih, od katerih je odvi- sen materialni in drujbeni po- ložaj delavcev celotnega kmetij' skega kombinata. Naloga seda« njega sindikalnega odbora je pripraviti občni zbor sindikalne ga odbora, na katerem bodi sprejeli program bodočega dela in izvolili nov sindikalni odbor. FB Uspešno delo pionirskega odreda Ormož Pionirska organizacija osnov- ne šole Ormož je utrdila v pre- teklem šolskem letu organiza- cijsko delo in je usmerila svojo dejavnost v JPI. V lanskem septembru so raz- redni kolektivi izvolili predstav- nike razrednih skupnosti. Pio- nirji so se včlanili v krožke. V počastitev dneva pionirjev so pripravili svečano konferenco. V septembru so uspešno izvedli nabiralno akcijo za ŠMK. Pri- pravili so konferenco, na kateri so izvolili odbor PO in sprejeli program dela. Na svečani pro- slavi dneva republike so spreje- li cicibane v pionirsko organi- zacijo. Pionirji so praznovali no- i voletno jelko v razredih. Za to svečanost so razredne skupno- sti pripravile kulturne progra- me in medsebojna obdarovanja. Pionirji so imeli tekmovanja v sankanju in smučanju. Najbolj- , ši tekmovalci so bili nagrajeni. Najboljši mladi šahisti v obči- ni so se udeležili medobčinske- ga tekmovanja in so dosegli za- dovoljiv uspeh. Pionirji so bra- li svoja dela v februarju ob proslavljanju kulturnega pra- znika Slovencev pod naslovom »20 let v svobodi«. Pionirji so pustovali v telo- vadnici osnovne šole Ormož. Ob tej priložnosti so si domiselno dekorirali prostor. Najlepše in najbolj duhovite maske so na- gradili. Letos so sodelovali tu- di pri kurirčkovi pošti. Skoraj vsi pionirji so sodelovali pri Ti- tovi štafeti. Koncem letošnjega maja je bilo v Ptuju srečanje pionirjev iz sosednjih občin. Le- tošnji rojstni dan maršala Tita in dan mladosti so pionirji lepo in množično proslavili. V poča- stitev 20-letnice osvoboditve so pripravili razstavo svojih slik. Dramski krožek pionirske or- ganizacije je uspešno gostoval z igro »šest mušketirjev«. Lut- kovni krožek je pripravil igrico »Pri Ježonovih«, Na medobčinskem tekmova; nju matematikov so sodeloval' tudi pionirji osnovne šole Of mož in so zasedli drugo, tretja in enajsto mesto. Pionirski pe^' ski zbori šole so sodelovali raznih proslavah in na pevskeU* festivalu pri Tomažu. Ob koncu letošnjega šolskega leta so pionirji pripravili raZ' stavo tehničnih in likovnih del- Tudi gospodinjski krožek je raZ' stavljal svoje izdelke. V juniji* je bil velik telovadni nastop« na katerem je nastopilo 300 pi^ nirjev. Za višje razrede osemletke sO pripravili plesni tečaj, katerega* se je udeležilo precej pionirk i£ pionirjev. 30 učencev je uspe*' no končalo 25-urni tečaj pomoči. V kopališču v Ptuju je vedno v eselo — celo zgodaj dopoldne V CARACJISU BREZ STREHE TISOČ LJUDI Do velikih poplav je priš^o tudi v glavnem mestu Venezuele Ca« racasu. Poplave so zajele pred* vsem siromašne četrti mesta. Vefi kot tisoč ljudi je ostalo brez dO" mov. V poplavah je izo^ubilo živ« Ijenje pet oseb. 9fraii 5 »TEDNIK« — četrtek, 22. julija Strnn ? Ptujčani odkrivajo Ptuj Na križišču pri železniških japornicah se je ustavil merce- (jes z značko A. Iz njega se je pokazala glava in nagovorila najbližjega mimoidočega: »Pite Sen, kje so ptujski mitreji, Mi- trova svetišča?« Ptujčan: »Mi- trova svetišča? Hm ...« Ni ve- del. »In kje je gostilna Rozika?« je dalje vprašal turist. Zdaj je ptujčan kar oživel: »Ja, ja, Ro- zika. Peljite se tod naravnost, potem na levo, in za vogalom je Rozika.« Takih in podobnih odgovorov so večkrat deležni tujj pa tudi domači turisti, ki prihajajo v naše mesto. Mnogi ptujski do- mačini ne vedo, kje so stare kulturnozgodovinske znameni- tosti, po katerih slovi naš staro- davni Ptuj. Seveda bo turist pozneje dobil zaželene informa- cije pri turističnem društvu ali tudi pri kakem bolj razgle- danem meščanu; a tujcu se mu- di, rad bi čimprej in čimveč videl. Vsakogar zanima kaj drugega: ta se navdušuje za tehniko, oni za šport, tretji za politiko. V šoli sem imel učenko, ki mi je rekla: »Zgodovine nimam rada; same letnice in imena kraljev in vojskovodij ima. Vse to si moram zapomniti; pa mi bo to pozneje v življenju kaj kori- stilo?« Mnogim dijakom pa je bila zgodovina najljubši pred- met. V naši dobi specializacije si ne more nihče pridobiti vse- ga znanja, vendar se še vedno celo od absolventa osemletke zahteva, da v glavnem pozna npr. vsaj zgodovino domačega kraja in dežele. Vsak dan hodimo Ptujčani mimo zgodovinskih spomenikov^ ki marsikomur ne pomenijo nič več kot kosi obdelanega kamna. Nad mestom se vzdiguje stari fevdalni grad \ z dragocenimi zgodovinskimi zbirkami. Gremo na grad in izpijemo na terasi pred, restavracijo svoje pivo ali kokto, malo ali nič pa nas ne zanimajo starine v grajskem poslopju. Se nikdar si npr. ni- smo ogledali svetovno znaniW Mitrovih templjev. Koliko nas je že obiskalo grad Bori, gra- ščine Statcnberg, Dornavo, Tur- nišče? Saj ta imena niso le zgo- dovina, ampak tudi izletne toč- ke, koder lahko združimo ko- ristno s prijetnim. Ptuj z oko- lico nudi človeku lepe prilož- nosti za oddih in zabavo. Ko- mur je v tej vročini potovanje na Bled, v Dalmacijo ali celo k Ohridskemu jezeru prenaporno in mu tudi mošnjiček tega ne dovoljuje, naj si ogleda vsaj domači Ptuj z okolico. Morda bo marsikomu ogled domačih turističnih zanin!ivosti — od- kritje. Z dvema prijateljema (vsi smo Ptujčani) smo se zme- nili, da bomo obiskali naše do- mače kraje kot turisti. To bodo enodnevni izleti, zato bodo od- padli stroški za prenočišče, ra- zen tega ne bomo toliko izdali za hrano, saj se bomo vsak ve- čer vračali domov. ptujski muzeji Nekega nedeljskega dopoldne- va smo stali s skupino domačih in tujih turistov na grajskem dvorišču. Okrog in okrog arka- de. Gremo mimo nagrobne plo- šče ptujskega gospoda Friderika VIII. v prvo nadstropje. Vodnica nas vodi iz sobane v sobano, v intimne sobice, v spalnico graj- ske gospode. Povsod staro stilno pohištvo, lesketajoči se lestenci, beneška zrcala, na stenah por- treti nekdanjih lastnikov in njih sorodnikov. Z okvirov nas stro- go gledajo grofje, škofje in ple- miči, nekoliko manj strogo pa žlahtne gospe in mlade plemki- nje. Ogledovali smo dragocene holandske in francoske gobeli- ne. Lepe so starinske peči. V vi- teški dvorani smo videli železne viteške oprave in staro orožje. Ugotovili smo, da bi bile te že- lezne obleke za ljudi XX. stole- tja premajhne. Na stenah speti portreti turških begov in njiho- vih žena, zanimiva zbirka, ki jo je nekdanji ptujski gospod pri- nesel s potovanja. Obraze teh žena si je slikar izmislil, saj ni smel slikati odkritih muslimank. V sosednem prostoru je grajska kapela. Videli ^mo zlati masni plašč, dar cesarice Marije Tere- zije. Na nekem hodniku smo opazili obešene verige in okov-,; je. »V te okove pa so vklepali grajski gospodje svoje nepc^luš- ne podložnike,« je povedala vodnica. Za spoznavanje življe- nja našega kmečkega človeka je zelo poučna etnografska zbirka: staro haloško orodje in pohištvo z gospodinjo pred pečjo, v so- sedni sobi naši kurenti, ruse in drugi narodopisni predmeti. Na- zadnje smo si ogledali še odde- lek NOB v pritličju. Te stvari so nam bile bolj znane. Parti- zanski tiski, slike, orožje, heroj Lacko in tovariši. Inozemski tu- risti, ki jim je vodnica hotela razložiti ta oddelek tudi v nji- hovem jeziku, so sedaj le pre- hitro zapustili te prostore, če- prav se jim v grofovskih sobah ni nikamor mudilo. Po končanem ogledu smo z grajske terase uživali prelep razgled na vse strani. Kakor na dlani je ležal pod nami Ptuj z okolico, dalje naokrog pa smo lahko pregledali skoraj pol naše Štajerske. Malo smo se odžejali v moderno urejeni grajski re- stavraciji, potem pa smo šli v spodnji muzej, ki je pod gradom v bivšem dominikanskem samo- stanu. Tu je lapidarij s predzgo- dovinskimi, rimskimi in sred- njeveškimi starinami: stari rim- ski spomenik, reliefi, vrči, oljen- ke, ostanki rimskega dravskega mostu, svetniške sohe. V samo- stanskem refektoriju (obednici) smo občudovali pozlačeni Lai- bov oltar. V sosednem traktu so nam razkazali študijsko knjižni- co. Hrani okrog 50.000 knjig, med njimi redkosti, npr. Tru- barja in Dalmatina. Na sporedu je bil še obisk v vinarskem muzeju, ki je name- ščen v okroglem stolpu iz XV. stoletja v parku ob Dravi. Tu hranijo redke, za zgodovino vi- nogradništva znamenite pred- mete. Nekateri izvirajo celo iz, predzgodovinske dobe. Ta vi-i narski muzej je edini v Srednji; in Južni Evropi, in je tako z^; strokovnjaka kakor laika reat vreden ogleda. mitrova svetišča ] Sli smo čez novi dravski mos^ in potem po Mariborski cesti n;^; Zgornji Breg. Tu stoji desno ob^ cesti med hišami novega naselj^. eden od treh slovitih ptujskih^ mitrejev in sicer na mestu, kje^i so ga odkopali. (Tudi drugi mi- trej na Hajdini je ohranjen na svojem prvotnem prostoru, tre- tjega pa so prenesli v mestni muzej.) Breški muzej pokriva zaščitna stavba. Sosed nam od- klene vrata. Kaj smo zagledali? Svetišče ima tridelno »ladjo«, to je srednji prostor, kjer so stali verniki višje stopnje, in stran- ski ladji, kjer je bil prostor za vernike nižje stopnje. Tisti, ki še niso prestali vseh obrednih preizkušenj (kristjani bi rekli nekrščeni), pa so morali klečati zunaj pred vrati. V sprednji prostor pred oltarjem je smel le duhovnik, ki se je imenoval oče. 2enske niso smele v sveti- šče. Nekateri raziskovalci meni- jo, da je bil to eden od vzrokov, da se Mitrovo verstvo ni obdr- žalo. To pomanjkljivost v ver- skem sistemu so pozneje skušali omiliti z gradnjo Kibelinih sve- tišč (Magna Mater) tik ob mitre- Jih. V svetišču so postavljeni spomeniki in reliefi iz časov Mitrovega kulta. Na sprednji steni je reproducirana slika Mi- tre, ki kolje svetovnega bika. Kaj vemo o Mitri? V rimskem Poetoviu je imel Mitrov kult največ vernikov, več kot urad- na rimska vera. Kult so prinesli v zahodno Evropo trgovci, vo- jaki in sužnji iz Perzije. Mitra je bil bog sonca. Rodil se je iz skale in kot poslanec najvišjega boga Zeusa-Aburamaide opravil svoje poslanstvo na zemlji. Na reliefih ga upodabljajo, kako kolje bika, in se iz njegovega trupla potem porodi nov svet živalstva, rastlinstva, in morda tudi človek. Ko Mitra opravi svoje poslanstvo, se odpelje na sončnem vozu v nebo. Mitra je tudi po svojem vnebohodu do- brotnik človeštva. Pravičniku pomaga v boju med dobrim in zlim, brezbožneža pa kaznuje. Ko bo konec sveta, se bo Mitra vrnil na zemljo, zaklal drugega bika in s tem odrešil človeštvo. Vodnik nam je še pripovedo- val, da v Mitrovem verskem občestvu ni smelo biti razlike po rodu in stanu; bodisi suženj ali svobodnjak, vsi so bili ena- ki, zato je Mitrovo verstvo ustrezalo najširčim slojem pre- bivalstva. Zanimivo je, da so bili nekateri obredi zelo podobni krščanskim, npr. obhajilo, pri katerem so dajali vernikom kruh in vino. Mitrovo verstvo je bilo v času, ko se je začelo širiti krščanstvo, njegov najnevarnej- ši tekmec. Nismo si ogledali drugega mitreja na Hajdini in ne tretje- ga v muzeju, pač pa smo domov grede obiskali »četrti mitrej« v gostilni na Bregu. Tako je to gostišče hudomušno krstil eden od naše turistične skupinice. Tu so nam prav dobro postregli s prigrizkom in dobro kapljo. -V. K. Peruzzijev portal ptujskega gradu Mitrej na Zg. Uregu Elementarne nesreče v Sloveniji obcina ORMOZ Na območju občine Ormož so povzročile poplave, toča in vi- har približno za 20 rruilijonov . dinaTjev škode. AJDOVŠČINA Eleonentarne nesreče na- ob- močju te občine so povzročile približno za 480 milijonov dinar- jev škode. Prizadetih je od 800 d)o 1000 gospodinjstev. LENART V tej občini pričakujejo, da bo letošnji pridelek poljščin pri- bližno za 300 milijonov dinarjev nižji od predvidenega zaradi elementarnih nesreč. Reka Pe- snica s pritoki je poplavila pri- bližno 2800 hektarjev kmetijskih površin. Na 1680 ha travnikov je uničen pridelek sena za 50 odstotkov. Voda je uničila in po- škodovala cestne objekte in na teh znaša škoda približno 72 milijonov dinarjev. MURSKA SOBOTA Na območju te občine je bilo prizadetih zaradi poplav 200 go- spodarstev. Ob poplavah je bil popolnoma uničen pridelek na 190 ha. NOVA GORICA Vse kmetijske pridelke so hu- do prizadele na tem območju velika burja, toča in deževje. Več sto milijonska škoda se od- raža na uničenih ali poškodova- nih pridelkih v sadjarstvu, vino- gradništvu in na poljščinah. KRŠKO Toča, neurje in precejšnje de- ževje je precej poškodovalo pri- delke na območju te občine in je škoda precejšnja. Največ ško- de so povzročile poplave, saj je bilo pvoplavljenih 10 vasi. Na stanovanjskih in gospodarskih zgradbah je voda povzročila nad 4 milijone dinarjev škode. Sadno drevje je uničeno po ocenit »^i pri- stojne komisije za več let. POSTOJNA Na območju te občine je ne- precenljiva škoda, ki so jo po- vzročile elementarne nesreče. Škodo cenijo na eno milijardo in pol. D. R. ^ Praktični nasveti zaščiteni kovinski predmeti Pri vsaki domačiji imamo do- volj kovinskih predmetov. Ti zahtevajo, da jih varujemo pred trajnim učinkom vlage, jedkih snovi, kislin in škodljivih izpa- rin. Ce so brez lošča ali druge obloge, moramo odstraniti vso nesnago, da se zopet svetijo ka- kor izprva. Take predmete či- stimo po navadi s peskom, smirkom, smirkovim gumijem, preslico ali raskavim blagom. Toda s tem pogosto otremo ne le skisličeno, temveč tudi čisto ko- vinsko plast pod njo. Zato je bolje, da umivamo take pred- mete z vodo, zmešano z otrobi ter jih brišemo s platnom in lo- ščimo s suknom; uporabljamo lahko tudi nekoliko okisano vo- do in plavljeno kredo. odpravljanje mastnih madežev Mastni madeži se dajo odpra- viti z raznimi topili n. pr z ben- cinom, bencolom, kloroformom itd. Mastne madeže na svili, vol- ni ip bombažu očistimo najlažje s platneno krpico, ki jo namo- čimo v alkohol ali bencin. Ko čistimo z bencinom, ostane okoli madeža bel rob. To preprečimo, če vpeljemo okoli madeža belo nitko in jo potapamo s čistim bencinom, preko katere se po- tem umazani bencin ne bo raz- lival. Madež čistimo od zunanje strani proti notranji. Mastne madeže na žametu či- stimo vedno v smeri vlaken. Na svili lahko te potresemo tudi s krojaško kredo ali z drobno so- ljo ter prelikamo s pivnikom. Zastarele mastne madeže nama- žemo s kaolinom in vodo; ko SQ. posuše, jih skrtačimo. To velja zlasti za volneno blago. Madeže ribjega olja odpravimo s toplo milnico. MLECNE madeže zdrgnemo na tankem volnenem blagu z mešanico treh delov salmiaka in sedem delov vode; dodamo še malo soli, potem pa speremo. Lahko vzamemo tudi žlico soli, štiri žlice salmiaka in štiri žlice vinskega cveta; madež zdrgne- mo in ga s tem brž odstranimo. previdnost v poletnem Času Poletni čas zahteva v kuhinji previdnost. Kvašena testa, pol- njena s sadjem, se kaj lahko pokvarijo. Ce naj ostane kvaše- no testo dva dni, tedaj ga na- polnimo raje samo za en dan s sadjem, ostanek pa spečemo ne- napolnjen, nakar ga šele pred serviranjem namažemo z mar- melado in ga spet sestavimo. Še bolje je, če ga serviramb skupaj s kompotom. Poleti ne uživajmo toplih juh; ogibljimo se mastnih jedi in uvajajmo v jedilnike zelenjavo in sadje. zastrupitve Zastrupitev . pokvarjenim mesom, sirom, ribami ali s kako drugo jedjo ima lahko nevarne posledice, zato moramo takoj pri prvih znakih poskrbeti, da si trpljenje čimbolj olajšamo. Kot prvi i»iaki se pojavijo slabosti in bolečine v želodcu. Pozneje nastopijo bruhanje, driska, gla- vobol, omotica, mrzlica. Zenice se razširijo, grlo je suho, poja- vijo se tudi motnje vida. Pri takih zastrupitvah je tre- ba čimveč olja in odvajalnih sredstev. Ce moreš, pojdi čim- prej k zdravniku! Razpoloženje Milka Kovic Ne vem, kakšen praznik je bil, da smo se zbrali vsi usluž- benci naše ustanove obenem z izvoljenim upravnim odborom in si pripravili nekakšno zabavo. Mem seboj se nekateri niti nis- mo poznali. Tako smo spočetka molčali. Vztrajno. In jedli, spoštljivo, rezali kose mesa, je- mali kruh iz košaric in si nata- kali vino. Nekaj se jih je zaman trudilo, da bi pripravili gramo- fon do igranja. Slišati je bilo le zven porcelana, steklenine, zvenčanje pribora in šuštenje papirnatih servietov. To je iigla- šalo svojevrstno ubranost, ven- dar pa je v zraku visela neka zadušljiva zoprnost. Sama sem kar navdušeno jedla in bilo bi mi kar všeč, da bi samo molčali in jedli. (V na- vadnih dneh se nimam časa po- svečati jedi.) Ko sem se tako sklanjala nad krožnikom, mi je ušel pogled preko mize, kjer je sedel neznan človek v snežno beli srajci, katero je od gumba pod vrstom do pasu krasila ve- zenina v narodnem motivu, iz- delana T drobnimi križčastimi vbodi v živih barvah. Ne vem zakaj, toda ta vezenina me je takoj strašno motila in dražila. Sosed pa je bil zelo mlad in zdelo se rai je, da se ne izplača govoriti z njim. Neprestano pa sem pogledovala prek mize. V jedilnici so ke vedno stanovitno niolčali in slišati je bilo kveč- jemu kratki hvala za ponujeni icruh in izvolite. Toda naš pred- sednik nas ni mogel pustiti pri miru. Čutil se je dolžnega, da nas razvedri in je začel — o grozal — pripovedovati dovtipe. Cesa podobnega se še ni nikdar zgodilo. Dovtipi so prišli vedno šele zadnji na vrsto, nikdar pa ne na- začetku. Tako delano ve- selje! Slabše od delanega'' vina! Neka čudna nevolja se me je polastila. Bala sem se, da bom zinila kaj čisto nebrzdanega in neprimernega na račun predsed- nika in tako še poslabšala raz- položenje sebi in drugim, razen tega pa si še čisto po nepotreb- nem nakopala zamero. In konč- no bi bilo to čisto krivično, saj se je predsednik le trudil spra- viti nas v dobro voljo. Nejasno sem se zavedala, da je moje slabe volje kriva srajca z veze- nino soseda nasproti. Vedno bolj sem buljila v ozek vezen trak, zraven pa se zavedala, da sem čisto nemogoča. Sosed prek mize se je zganil. Opazil je, da strmim v vezenino. »Narodni motiv! Teta mi jo je izvezlal« se mi je nasmejal in biti je moral prepričan, da sem neznanska ljubiteljica ročnih dek »Belokranjska stvaritev,« sem odgovorila. »Poznate?« »Poznam.« v-Veseli me, da vesfe, od kod je. Včasih me ljudje ujeze,j Srajco imajo za rusko, pa je pristno slovenska.« Nenadoma mi je preblisnilo možgane, kje sem že videla ta- ko srajco, kdo jo je že nosil. Odleglo mi je. ' »Moj sošolec je nosil tako srajco.« »Je- bil iz Bele krajine?« »Da. Iz Črnomlja. Padel je.« »Tudi moj bratranec je bil iz Črnomlja in je tudi padel.« Beseda je dala besedo in tako sva ugotovila, da je bil sosedov bratranec moj sošolec. Tega sem se razveselila. Kdo se šolskih let ne spominja rad! »Franci je bil tak šaljicev! Se danes ga imam pred očmi. Ka- dar smo imeli popoldne šolo, je prinesel s seboj kitaro. Mate- matiko nas je učil direktor. Ta je zahteval brezpogojno tišino. Nekoč je med njegovo uro za- brnela struna. Stari se ni zane- sel, da je prav slišal, ker je bil že nekoliko naglušen, toda vzne- mirjen je hodil po razredu in lovil na ušesa. Ni si mogel mi- sliti, da bi si dijaki kaj takega upali. Pokali smo od pridušene- ga smeha. Ne vem, zakaj smo bili tako objestni? Sicer pa, kaj vam to pripovedujem!« »Ne, le dajte! Rad slišim kaj o svojem bratrancu. Ali sploh veste, kako je padel?« »Ne vem. Tega, da je umrl, nekako nisem doživela. Tako vest sicer registriraš, do kraja' pa ji ne verjameš, saj se med vojno tolikokrat zgode pomote.« »Kmalu je padel. Na parobku. Sam je streljal na kolono, da je opozoril druge. Sesekali so ga.« Sosedu se je skalil pogled. Kolegica Hana, radoživa, de- belušna strojepiska, ki je sedela poleg mene, me je neusmiljeno dregnila s komolcem: »Pa menda ne boš začela spet s partizanstvoml Prizanesita nam s tem! Danes je praznik, slišital Plesat! Plesat!« Potolažila sem Hano, češ da bova kaj hitro nehala, sama pa sem se nagnila prek mize proti sosedu, da bi se laže pogovar- jala. Sosed je bil čisto resen. Tudi jaz sem obmolknila. Počasi sem dojemala. Torej na parobku. Za drevesi se prikriva izvidnica. Planjava ji je pred očmi. Vas. Sončna luč je razlita po pokra- jini. Veliko je svetlobe. Lepo je... Nenadoma se iz vasi iz- vije kolona, tiha in zvijajoča se kot gosenica. (Kolegi so gramo- fon uredili in ga le pripravili do igranja. Jazz divje ijdarja s plošče na ušesa. Praznik je ...) Ne partizani v taborišču ne so- vražniki ne slutijo, kako blizu drug drugega so ... To ve le iz- vidnica . . . Toliko luči je v do- lini, toliko življenj v zelenju! Vendar... Treba je tovariše opozoriti. Strel! Prerezalo se je nebo, preparala se je drhteča tišina. Vse se je spremenilo. V hipv. Kolona se je v trenutku zasukala. Polegli so. Streljajo. V strelcih se plazijo proti parob- ku. Približujejo se. Zadržati jih je treba. Da bodo oni v tabo- rišču vedeli, da gre zares. Sa- mo deblo je zavetje... Tudi to sčasoma ni več ... Nikamor več se ne da ... Puška me ne varuje več. Nekdo prebegava od debla do debla k meni! Tu je... Tu so... Teptajo me... Nekdo me suva s škornji... Zasajajo bo- dalo! Ščemeča luč v planjavi je ugasnila, vse je ... Sedaj sem doživela sošolčevo smrt. Vem, da brezizrazno in srepo gledam. Tudi sosed. Gle- dava se prek mize kot dva obu- panca. »Ah, pustiva to!« »Sevjeda! Vi ste premladi, da bi mislili na to!« rečem sosedu. ^Kljub temu včasih mislim. Sicer pa, pojdiva plesat!« Pleševa. Ročk and roll. Tako živahen ples plešem čisto na poseben način. Gibe izvajam za- tegnjeno, enako obrate. Včasih gledam samo sosedovo srajco, Tudi sošolec jo je imel na va- jeti, ko me je prišel iskat za ples ... »Oprosti, nič kaj dobro ne plešem. Nisem bila v plesni šo- li.« »Nič zato! Samo prilagodi se in poslušaj ritem! In pošteno se me primi! Vidiš takole!« in po- pravim roko. »Pokvarila ti bom ples!« »Daj no! Tako boječe, kot si ti, so mi še posebej všeč!« . Sošolci so že prej pili. Dekleta ne. To se pozna tudi Franciju. Nikdar še ni govoril tako. Kar prija mi. Znoj mu je premočil srajco. Ampak, tudi to je čisto v redu. Suka me, da se mi vrti v glavi. Mislim, da sem ga celo pohodila. Kako sem nesrečna, ker sem tako okorna! »Oprostil« »Nič, oprosti! Sukaj se! Am- pak stari je imel zaključni go- vor, kaj! Zmeraj seiji vedel, da je stari sila, čeprav je renčal na nas!« »Meni je bil vedno všeč . ..« »Dobro plešete!« »Za silo!« Nekaj sem le že preplesala v svojem življenju. (Franci potem ni več plesal. Zgodaj je padel.) Mojemu plesalcu je znoj premo- čil srajco. Na jok mi gre. Sploh ne smem gledati vezene srajce. V oči mu moram gledati. Sosed nima rjavih oči, kot jih je imel njegov bratranec. Vsaj to ne! Saj mi je bilo, ko. da plešem s Francijem. Ko da so leta vmes odpadla, ko da se je vse vrni- lo -.. Nesmisel' Ozrem se po sosedu. 2alosrne oči ima. Zdi se mi, da vzdihu- jem. Glasba ima zame posebno barvo. Temno, zamolklo. Čeprav je ročk and roll. Kakor jo pač dojemaš. Plošča se je dovrtela. Igla drsi le še po slepih jalo- vih brazdah. Toda s plesalcem še stojiva na plesišču. Kot da bi na nekaj čakala. Ni čakati več kaj! Ne na koga! Priklonim se. Tudi sosed. »Ne oblecite te srajce, če pri- dete k našim prireditvam,« ga prosim. Sosed ni začuden. Samo prikima.,, Stran I E L) M K. - četrtek, 22. julija 196=5 Struji 6 MIRA CERARJA je občudovalo 2500 gledalcev v SOBOTO 17., IN V NEDELJO, 18. JULIJA 1965, SE JE IZ- POLNILA 2ELJA OBČINSKE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO PTUJ DA BI PREDSTAVILA MLAJŠEMU RODU IZ PTUJA IN OKOLICE SVETOVNEGA PRVAKA MIRA CERARJA IN NEKAJ OSTALIH NAJBOLJŠIH TELOVADCEV IZ DRUGIH KRAJEV SLOVENIJE IN IZ PTUJA. S TEM JE IMELA NAMEN PRIKA- ZATI MLADINI Z UGLEDNIMI VZORNIKI VELIK POMEN TE- LOVADBE NA ORODJU IN SPLOH SVETOVNI POMEN OROD- NE TELOVADBE, ZA KATERO JE MED NJO ŠE PREMALO ZA- NIMANJA IN NAVDUŠENJA. ČEPRAV IMA DOVOLJ MOŽ- NOSTI IN PRILIKE, DA BI SE JI PRIDRUŽILA V VECJEM ŠTEVILU DA BI SE SPREMENILA IZ PASIVNIH GLEDALCEV NASTOPAJOČIH MLAJŠIH IN STAREJŠIH PRVAKOV NA DO- MAČIH PRIREDITVAH IN NA SVETOVNIH TEKMOVANJIH. Občinski zvezi za telesno kul- turo Ptuj je bila v znatno pomoč Občinska skupščina Ptuj, ki je prevzela nad prireditvijo pokro- viteljstvo. Bilo je ogromno pri- prav, skrbi, pisanja, razgovorov, sej in zadolžitev ter zlasti dela, pre'Jiio je bilo vse nared. Sobotni dan 17, 7. je obetal vse najlepše, nazadnje pa je le nevihto razočarala drage goste Mira Cerarja, Janeza Brodnika, Tineta Srota, Alojza Petroviča, Milerika Kersniča, Vrabiča in Si- mončiča ter mešano žensko vr- sto Partizana iz Ptuja in Mari- bora pa tudi domačine, ki so se zbrali v ogromnem številu na rokometnem igrišču okrog pred- sednice občinske skupščine Lojzke Stropnikove, predsednika občinskega odbora SZDL Pranja Rebernaka, predstavnikov iz Ki- dričevega inž. Pranja GruenfeIda m Janeza Kostanjevca ter mno- gih drugih, ki smo jih videli med številno množico. Gostje Miro Cerar in ostali so bili dobre volje že od postanka avtobusa na ptujski avtobusni postaji, kjer so jih prisrčno po- zdravili pionirji in celotni od- bor Občinske zveze za telesno kulturo Ptuj ter so jim tudi iz- rekli dobrodošlico. V soboto, 17. 7., ob napove- danem času, so se morali zado- voljiti zbrani s predstavitvijo zbranih gostov in z nagovororaia Karla Vobnarja v imenu Občin- -ske zveze za telesno kulturo Ptuj in predsednice občinske skupščine Lojzke Stropnikove. Oba sta pozdravila vse zbrane in sta v krajšem nagovoru po- ložila na srce mladini, naj se pridruži številnim telovadcem in .naj sledi vztrajnosti vzornikov, kot je Miro Cerar in ostali, ki so dosegli razmeroma mladi za- vidne uspehe doma in na sve- tovnih tekmovanjih. Miru Ce- rarju in ostalim nastopajočim je izročila ženska vrsta krasne šopke ob burnem aplavzu zbra- nih. Nastopa, kot je bil predviden, v soboto 'po 19. uri ni bilo, ker so se pripodili čez Ptuj črni oblaki in so prinesli s seboj mo- čan pljusak, ki je pregnal zbra- ne na stadion, pozneje pa do- mov, ko so prireditelji objavili, da bo nastop v nedeljo na istem mestu ob 9. uri dopoldne. V soboto zvečer so sedli go- stje z domačimi predstavniki in funkcionarji skupno s predsed- nico občinske skupščine Lojzkb Stropnikove v restavracijo na pomenek in na večerjo. O razgovoru našega dopisnika Rudija Ročaka z Mirom Cerar- jem ,'pred tem* na drugem me- stu. O nedeljskem nastopu je za- pisal naš dopisnik Rudi Ročak j sledeče: Veličastna telovadna revija Nevihta v soboto, 17. 7. 1965, je preprečila, da bi 2500 gledal- cev uživalo v lepoti orodne te- lovadbe. Nastop članov naše olimpijske telovadne vrste je bil zato 18. julija ob 9. uri dopol- dne. Tudi danes je nezmanjšano število gledalcev prisostvovalo tej izredno lepi in zanimivi pri- reditvi. Gledalci so občudovali večkratnega evropskega, svetov- nega in olimpijskega prvaka Miroslava Cerarja, drugega naj- boljšega jugoslovanskega telo- vadca Janeza Brodnika ter odlič- nega Šrota, Petroviča in mladi up jugoslovanske telovadbe, mladinca Vratiča. Mladi in od- rasli, vsi so bili zelo navdušeni. Naši vrhunski telovadci so v sproščenem nastopu pokazali vse svoje znanje. Gledalcem bo- sta še dolgo ostali v spominu odlični vaji Cerarja in Petroviča na bradlji ter Cerarjeva in Brod- nikova vaja na drogu. Poleg te« ga so nastopili še na konju d ročaji in v parterju. j Vse navzoče je navdušila tudi vaja, ki so jo izvedli pionirji Železničarja iz Maribora. S top- lim aplavzom pd so pozdravili še mešano žensko ekipo Ptuja in Železničarja, ki je izvedla vajo z žogicami in nastopila na dvo- višinski bradlji ter gredi. Pohvaliti je potrebno vse so- delujoče pri pripravah priredit- ve in vse, ki so kakorkoli po- magali, da je'bilo vse v redu in brez organizacijskih težav. V. J. Vrsta prvakov pred nastopom na stadionu v Ptuju Miro Cerar na bradlji v Ptuju Posnetki: Franc Langerholc Intervju z Mirom Cerarfem Počakal sem ga v sprejem- nici ptujskega hotela Petovia. Prišel je nasmejan s prožnimi koraki pravega športnika. Športna srajca ni mogla zakri- ti njegovega razvitega telesa. Pogovor se je začel bolj bo- ječe, kmalu pa so bile zrušene vse prepreke. Tudi Miro se je razživel. Cez nekaj časa sem opazil, da sem sploh pozabil sproti beležiti njegove besede, tako sem se vživel v njegovo preprosto in prijetno pripove- dovanje. Ni govoril le o svojih športnih dosežkih. O teh je pripovedoval samo, če sem mu posebej postavil vprašanje, pa še takrat je v svojih odgovo- rih prikazal toliko pristne, ne- vsiljive skromnosti, kot jo lahko pokaže le vehk športnik in človek. Sicer pa poglejte, kako je odgovarjal na vpra- šanja: — Si že bil kdaj prej v Ptuju? — Ne, tokrat sem prvič. (Pri tem pa je tako veselo pogledal, da sem kar vedel, da mu je me- sto pod velikim gradom všeč. Zato sem drugo vprašanje kar izpustil.) — V zadnji nastopih na spar- takiadi si se spet izredno izka- zal. Ti to vzbuja optimizem za nastop na univerziadi — Ne vem, kdo vse bo prišel na to tekmovanje. Vsekakor pa bo konkurenca izredno močna. Sicer še ne mislim na to tekmo- vanje, ker sem sedaj vso pozor- nost posvetil gimnaestradi, ki bo na Dunaju. To bo demonstracija, lepote telesne vzgoje, ne tekmo- vanje, in na takih nastopih cesto lahko mnogo več pokažeš, kot pa na psihično napornih tekmo- vanjih. — Lahko poveš, kateri trenu- tek je bil v tvoji športni karieri najsrečnejši? — Vsak uspeh me razveseli, od najmanjšega tekmovanja, pa i do največjih zmag. Sicer se pa ' ne more takoj dojeti pomen I takšnih dogodkov, šele pozneje I se prav zaveš in takrat te vse veseli. j — Kaj pa razočaranja? — Oh, že večkrat sem jih do- živeL Najtežje mi Je bilo, ko sem prvič nastopil na Olimpiadi v Rimu. Pred tekmovanjem sem se poškodoval, si zlomil prst in sem zaradi tekmovanja predčas- no odložil mavec. Pa še toliko odgovornosti, da ne razočaram! Posledice veš. (Miro je bil nam- reč favorit v vaji na konju z ro- čaji — pa mu je spodletelo.) — Kdaj si pa bil najbolj sre- čen v osebnem življenju? — To pa je bilo, ko sem kon- čal študij na fakulteti in ko sem dobil svojo življenjsko družico. — Nekateri te radi prijatelj- sko imenujejo »vitez žalostnega lica«. — Resen sem že, vendar se pod obrazom, ki ga lahko vidite po tekmovanju, skrivajo tudi čisto drugačni občutki. Veselje doživljam v sebi. — Kdo od naših tekmovalcev bo po tvojem mnenju nadalje- val tvoje uspehe? — Odličen in najboljši je Ja- nez Brodnik, od mladih tekmoval- cev pa sta zelo talentirana Kers- nič in Vratič. Ob pogojih, v ka- terih vežbamo, so pa že sedanji uspehi izredni. Vsekakor bi se moralo nuditi mladim telovadcem več, Icot pa se. Sicer razumem, da orodna telovadba ni nogo- met. — Ti bomo na naslednji olim- piadi držali palce? — To pa še ne vem, ker je do takrat še zelo daleč. Jeseni grem v vojsko in ne vem, kak- šne pogoje bom imel za vadbo. Vsekakor bi želel prihodnje leto sodelovati na svetovnem prven- stvu. Potrebno bo misliti tudi na življenjsko eksistenco. Ce bom imel možnosti za redno vadbo, Miru Cerarj',' namenjen najlepši šopek. Izročila mu ga je ob pri- hodu v Ptuj pionirka