""»i-nucanski trx i PTUJ s 1 Št. 39 PTUJ, 2. oktobra 1964 »Tednfk« Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24 nov 196i dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ln Ormoi. — Izdaja zavod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo ln uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St tek računa: NB Ptuj 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina za tuzem-stvo 1000. za inozemstvo 2000 din Letnik XVII. OD 5. DO 11. OKTOBRA - TEDEN OTROKA Ne resolucije, seda) so potrebna dejanfa L?tos praznujemo TEDEN OTROKA od 5. do 11. oktobra. 5. oktober je mednarodni otroški praznik in velika manifestacija vseh narodov za zdrav razvoj mladega rodu. V naši občini potekajo priprave na TEDEN OTROKA v zbiranju dokumentacij o potrebah varstva in vzgoje. V tem tednu pa bomo začeli tudi široke razprave v delovnih kolektivih. Z zaposlitvijo žena naraščajo potrebe po varstvu in dopolnilni družinski vzgoji. V naši občini je' že zaposlenih 4.406 žena ali 34 odst. od skupne delovne sile. Žensko delovno silo pa ne smemo smatrati le za socialno nujnost. temveč kot družbeno utemeljeno ekonomsko potrebo. S tem, da ustvarjata oba stairša materialno osnovo v delovni skupnosti, se večajo tudi ostali družbeni fondi. Npr. v stanovanjski sklad, v sklad socialnega zavarovanja vlagata oba, stanovanje ali pa otroški dodatek pa prejema eden izmed njiju. Krepitev družinskega fonda zagotavlja družini boljše življenjske pogoje. Zena — mora kot proizvajalka in mati biti udeležena pri delitvi dohodka tako v delovni organizaciji kakor tudi v občinskem proračunu. Ze vrsto let ugotavljamo potrebe po razširjeni skrbi za otroka, vendar ostajamo pri načelih in resolucijah. Premalo se Zavedamo, da smo z novim sistemom samoupravljanja prevzeli tudi del odgovornosti za rast celotne družine — kot osnovne celice socialistične družbe. Varstvo otrok moramo smatrati kot ekonomski moment, ki jasno kaže, da delavka z urejenim varstvom postaja bolj ustvarjalna na svojem delovnem mestu in v družbenem samoupravljanju. Vzgoja mladine pa ne more biti samo stvar staršev, posebno ne v socialistični družbi, kjer je človek osrednje važnosti. Zelo važno je, kakšne bodo generacije, ki prevzemajo dolžnosti socialistične graditve. Osnovno vzgojo mora nuditi otroku družina. Starši se morajo te svoje vloge zavedati v polni meri, kajti družinska vzgoja je nenadomestljiva. Zaito je potrebna tudi razgledanost staršev, ki bodo ustvarjali svojo družino načrtno in se trudili, da bo otrokova prihodnost j asna in srečna. Družinski odnosi pa so pogoj za dobro vzgojo otrok in njihov napredek v družbi. Starši kot proizvajalci in upravljalci pa lahko največ pripomorejo k urejevanju materialne osnove za razširjeno družinsko od nosno družbeno vzgojo mladine. Dokumentacijo za otroško varstvo zbiramo iz različnih potreb. Vsekakor potrebujejo varstvo v prvi vrsti otroci zaposlenih staršev. Skrbeti pa moramo, da bodo varstva in vzgoje deležni otroci iz socialno ogroženih družin, otroci bolnih staršev, alkoholikov in otroci iz družin, kjer vladajo neurejeni družinski odnosi, odnosno kjer starši zanemarjajo vzgojo svojih otrok. V naši občini imamo v varstvo zajetih komaj 2 odst. predšolskih otrok in še to so otroci iz srednje situiranih družin. V varstvo pa nismo zajeli socialno ogroženih otrok. Ker je Občinska skupščina prispevala sredstva le za vzgojno osebje, so bili deležni varstva le otroci, katerih starši zmorejo plačevati polno oskrbnino. Zaposlene žene imajo 3.810 otrok od katerih Jih je 68 odst. brez vsakega varstva. Vse bolj pa potrebujejo varstva in dopolnilne vzgoje tudi šoloobvezni otroci zaposlenih staršev, vozači itd. Tega vprašanja v naši občini še nismo začeli re- ševati, ker ni materialne osnove, prostorov, vzgojnega osebja itd. Kljub slabim finančnim možnostim smo letos v Ptuju povečali kapaciteto otroških varstvenih ustanov. Na Bregu je odprt nov vrtec, pridobljeni pa so tudi prostori v bivši Osojnikovi šoli. Tudi v Majšperku je letos začela delati varstvena ustanova. To vsekakor kaže, da je Občinska skupščina pokazala razumevanje kakor tudi delovni organizaciji KONUS in VOLNENKA Maj-šperk. Morali bomo zagotoviti materialna sredstva za socialno šibke otroke. To bo naloga širše družbene skupnosti v komuni. V Ptuju je prehrana otrok urejena z združitvijo treh mladinskih kuhinj v enotno kuhinjo v dijaškem domu. To bo nedvomno pripomoglo k znižanju reži j-j skih stroškov. Zaradi naraščanja cen prehrambnih artiklov bo morala kuhinja še v naprej prejemati za socialno šibke otroke družbeno pomoč. Neurejena pa je prehrana otrok na podeželju. Iz zdravstve- nih analiz vidimo, da je vzrok slabega zdravja otrok neurejena in slaba prehrana. V 18 šolah ne morejo odpreti šolskih kuhinj, je pa tovrstna prehrana nujno potrebna. Mednarodna pomoč se ukinja, starši sami pa ne zmorejo celotnega plačila. Jz lanskih podatkov vidimo, da je nad 4.000 šoloobveznih otrok, ki ne zmorejo plačila. Potrebno je resno razmišljati, ali bomo zmožni s skupnimi družbenimi sredstvi zagotoviti otrokom 2 del mleka in košček kruha. Načela nove ustave, statuti, resolucije skupščin so jasno nakazali dolžnosti posameznih družbenih činiteljev do teh nalog. Cas je že, da začnemo konkretno reševati probleme in da poleg dolžnosti, ki jih sprejemamo, postanemo soodgovorni za vprašanja mlade generacije. Za realizacijo teh načel so poklicani občani v samoupravnih skupnostih, v delovnih organizacijah, odnosno v občini kot osnovni politični skupnosti. Ziberna Angelca Programi dela - samo obvezna formalnost? Po letni konferenci ZKS TGA, ki je bila obenem tudi uvod v priprave na 8. kongres ZKJ, so vse osnovne organizacije ZK sprejele svoje programe dela, ki so bili v glavnem namenjeni predkongresni dejavnosti vseh članov ZK v kolektivu. Toda žal je treba takoj ugotoviti, da se člani ZK niso dovolj angažirali v tej smeri, kar kaže na to, da so bili sprejeti dobri programi dela, toda zgolj le kot obvezna formalnost. Sleherni član ZK bi se moral res temeljito spoznati z dokumenti plenuma, kajti šele na osnovi teh bi lahko OO ZK povzele svoje delo in določile bodoče naloge. Toda v TGA je bilo zelo malo storjeno o tem vprašanju, saj so domala vse osnovne organizacije obtičale s svojim delom nekje na slepem tiru. Vsekakor ni slučajno, da niti sindikat, še manj pa osnovne organizacije ZK niso jx>polnoma ničesar ukrenile v času, ko je proizvodnja v tovarni rapidno padala iz meseca v mesec, da pa sploh ne govorimo o kakršnikoli predkongresni dejavnosti. Prav to bi v TGA morali usmeriti predvsem v proučevanje razvoja organizacije ZK in izkušenj Na svidenje, Arandjelovčani! Na povabilo Združenja borcev NOV občine Arandelovac je 16. septembra ti. iz Ptuja odpotovala 5-članska delegacija Združenja borcev NOV občine Ptuj, ki se je udeležila proslave 20-let-nice osvoboditve Arandelovca. Delegacija je bila sestavljena iz predstavnikov družbeno-politič-nih organizacij naše občane. Do prijateljskih in bratskih stikov med organizacijami Združenja borcev NOV obeh občin, je prišlo že v mesecu maju 1962. leta, ko je v Slovenijo prispel vlak »Bratstva in enotnosti«. Tistikrat je iz raznih krajev Srbije, predvsem iz Sumadije prispelo v Slovenijo precej borcev NOV in domačinov pri katerih so naši izseljenci med okupacijo našli svoj drugi dom. Nekaj teh tovarišev je prišlo tudi v Ptuj, prek katerih so bili navezani tesnejši stiki, sklenjeno je bilo, da se bodo ti stiki še bolj poglobili in razširili tudi na ostale družbeno-politične organizacije rta nivoju obeh občin. Naša delegacija je bila ob prihodu v Arandelovac zelo pri-erčno in bratsko sprejeta. Pro- gram gostovanja je bil vse dni zelo bogat in pester, saj smo si ogledali vrsto zgodovinskih in kulturnih spomenikov, bili smo gostje v raznih delovnih kolektivih, partizanskih vaseh, seznanili smo se z velikimi povojnimi dosežki teh krajev.. 18- septembra smo skupaj z delegacijo iz Hain Pijeska iz vzhodne Bosne, ki je bila tudi gost Združenja borcev NOV iz Arandelovca, obiskali Kraguje-vac. Prvo nas je pot vodila na kraj kragujeviSkih žrtev, kjer je okupator dne 21. in 22. oktobra 1941 postrelil okrog 7000 prebivalcev tega mesta, med njimi veliko število mladine. Ta tragedija, ki jo je okupator izvršil na najbolj kruti način, predvsem nad mladino, saj je dijake s profesorji odpeljal med poukom na morišče, nima primera v naši zgodovini. Kragu-jevčani z veliko skrbjo negujejo grobove teh žrtev in z ganljivimi besedami orišejo vsakemu ta strašen dogodek. Nemo in z globoko pieteto smo se poklonili tem žrtvam. Pripovedovanja (konec na 5. strani) pri uresničevanju vodilne vloge ZKJ v današnjih razmerah, zvišanju življenjskega standarda delovnih ljudi, delitvi dohodka ih predvsem sami produktivnosti dela. Nikakor ne moremo, niti ne smemo trditi, da je v naših organizacijah vse v redu in prav. Se tisti maloštevilni sestanki članstva dovolj jasno dokazujejo, da se člani ZK-ne zavedajo v dovoljm meri, kje je njihovo mesto in kakšna je sploh njihova vloga. Ali je res prav, da vlada taka molčečnost? Zakaj je še danes v organizaciji ZK član, ki ne upa ali morda celo ne želi povedati vsega, kar v organizaciji ali v kolektivu ni prav in ne odkriva subjektivnih slabosti jasno in brez slehernega strahu, če te obstajajo. Tega p3 zelo manjka, ne samo v osnovnih organizacijah TGA, temveč tudi drugje. Nujno potrebno je, mnogo bolj poživeti in razviti idejni boj komunistov, kar bo potem prav gotovo vplivajo na zmanjšanje sicer ne maloštevilnih pojavov, ki so nastajali in se nato še razraščali predvsem zato, ker takega idejnega boja sploh ni bilo. Zveza komunistov mora nujno prodreti v bistvo takih pojavov, najti vzroke zanje in potem usmeriti svoje akcije v njihovo reševanje. V predkongresni dejavnosti bomo morali posvetiti vso skrb tudi problemom ideološkega izobraževanja, metode dela in idejnega delovanja vseh komunistov. Proučiti je treba vsebino in metodo ideološkega izobraževanja, ki morajo biti skladni s stopnjo izobrazbe članstva in potrebami okolja, kjer delajo m živijo. Pri tem nikakor ne bj smeli pozabiti analizirati načina idejnega delovanja komunistov, globlje pa proučiti vzroke za vso idejno pasivizacijo dela članov ZK. Široka decentralizacija, uvajanje čim neposrednejšega delavskega in družbenega upravljanja in čimpopolnejša demokratizacija vsega družbenega dela ne prenaša več samo formalnih avtoritet in pa komandi-ranja. Zato se je ZK popolnoma upravičeno odrekla vlogi foruma za operativno reševanje in odločanje o vseh vprašanjih, kot je to bilo v dobi administrativnega vodenja države. Mnogokrat je slišati tudi razne pripombe s strani članov ZK o naši zunanji politiki in stališčih do dogajanj v mednarodnem delavskem gibanju, ki izvirajo predvsem iz nezadostne politične pa tudi splošne izobraženosti taikih članov ZK, zato bomo morali skrbno proučiti nazore takih komunistov. Ce bi se vseh takih problemov lotili takoj, ko se kje pojavijo, bj danes bilo delo vseh osnovnih organizacij ZK in vseh njenih članov nedvomno mnogo boljše, kot je. Omenil sem že problem izpada proizvodnje v prvem polletju in noben politični forum niti samoupravni organ v delovni enoti ni do zadnjega o tem razpravljal, korrfunisti pa so vse to gledali, kot da se jih prav ruč ne tiče. Ne gre za polemiko, kdo je za to kriv, ker so za vse odgovornj nedvomno vsi, najbolj pa vsi člani ZK, ki niso imeli toliko čuta odgovornosti, da mora biti o vsem, kar se v kolektivu dogaja, do podrobnosti seznanjen sleherni proizvajalec Cesto se naimreč dogaja, da se člane ZK obvesti o nekem sklepu katerega koli foruma, jih opozori na partijsko disciplino in jim potem prepusti izvajanje. Takšna in podobne metode razumljivo ne bodo dale najracionalnejših in pozitivnih rezultatov. Načelo demokratičnega centralizma zahteva namreč upoštevanje čim več mnenj in temeljito argumentacijo slehernega stališča in šele potem dogovor za skupno stališče. Le na ta način bomo dosegli, da se bodo člani ZK res zavestno zavzemati za takšna stališča' in šele takrat bo njihova aktivnost pogoj najboljših rezultatov. Programi dela bi morali predvsem zagotoviti trajno aktivnost ZK, — pri formiranju članov ZK v napredne in idejno čvrste politične delavce, ki bi morali biti prav povsod in vedno na pravem mestu, saj bi le s svojim aktivnim delom lahko dosegli, da programi dela osnovnih organizacij ne bi bili le formalnost. Res se postavlja vprašanje, kako morejo osnovne organizacije tako mirno prek dejstva, da se sprejeti program ne izvaja. Čeprav so razpravljale osnovne organizacije (v kolikor ponekod so) o mhogih problemih, so obravnavale probleme proizvodnje, dela organov upravljanja in sindikata ter mladinske organizacije le bolj načelno in so mnogo preveč časa porabile za organizacijske zadeve, ki bi morda morale že zdavnaj biti rešene in niso niti predstavljale problemov v organizaciji. Vse premalo pa so osnovne organizacije razpravljale o sami proizvodnji in produktivnosti dela ter o delu članov ZK v organih samoupravljanja in v sindikatu, kot je to tudi v programu dela nakazano, vendar zaradi formalnosti. ker je pač v proeram dela bilo treba nekaj vnesti Toda ali res lahko sploh tako delo osnovnih organizacij privede do kakih pozit:'-"— -o-mit^n'-" Prav (konec na 3. strani) Klopotci utihnejo, v kleteh pa se sliši kloktanje mošta. SREČANJE TITO - SELASIE Kratek obisk etiopskega-cesarja Haile Selasija naši državi — prispel je v torek ob 11.0(Hn še istega dne ob 14. uri krenil v Ženevo — sodi v razgibano ozračje nevezanih dežel, ki se bodo v kratkem sestale v Kairu in sprejele pomembne sklepe za nadaljnje aktivno delo. Kratko uradno poročilo omenja, da sta državnika izmenjala poglede o perečih mednarodnih vprašanjih in vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Povsem se strinjata glede vloge, ki jo ^o imela predvidena konferenca -nevezanih v Kairu za nadaljnjo afirmacijo načel miroljubnega sožitja in aktivne koeksistenče. Prepričana sta tudi, da bodo s sklepi te konference podprli prizadevanje za mir, za hiter razvoj in za razumevanje med narodi. V razgovoru sta oba državnika poudarila tudi veliki pomen Organizacije afriške enotnosti, posebno njeno vlogo pri odstranjevanju ostankov kolonializma in rasnega zapostavljanja. Iz ocen dosedanjih jugoslovansko-etiopskih dvostranskih odnosov pa izhaja, da se medsebojno sodelovanje razvija v duhu obojestranskih želja. Želeti je, da se sodelovanje še b^lj razširi in poglobi. V Kairu pa potekajo zaključne priprave na veliki kairski vrh nevezanih. Semkaj so že prispeli zunanji ministri Kambodže, Jugoslavije. Kuvajta, Kube in Laosa, ki bodo v četrtek z drugimi kolegi pričeli pripravljati dnevni red konference. Kakor sporoča sekretariat konference, ho na tem visokem zborovanju sodelovalo 57 dežel, od teh 45 polnopravnih in 12 opazovalcev. Kakih 40 osvobodilnih gibanj in političnih strank pa bo poslalo svoje predstavnike kot opazovalce, pričakujejo pa, da bo njihovo število še znatno večje. Etiopski cesar se bo nekaj dni zadržal v Ženevi m Londonu, od tod pa bo odpotoval v Kairo. Značilno je, da je na obisku v Evropi tudi predsednik Indonezije Sukamo. OSI ALI DOGODKI Toliko pričakovano uradno poročilo posebne Warrenove komisije o umoru predsednika Kenne-dija v teksaškem, mestu Dallas in okoliščinah, v katerih se je to zgodilo, je v nedeljo zagledalo luč sveta — ter obenem sprožilo najrazličnejše domneve po svetu. Res je, da so nekatere podrobnosti poročila izvedeli časnikarji že po »stranskih virih«. Vendar je sedanje poročilo avtentično in je mogoče ob njem tudi preceniti vrednost sedanjih ocen in ocen, ki so pričele krožiti po svetu, posebno' na Zahodu, takoj po tragičnem dogodku. • »OSWALD JE DELAL SAM« Omenimo naj samo nekatere I značilne ugotovitve, ob katerih so že svoj čas razvneli dunovi — j zunaj Amerike. Poročilo ugotavlja, da je strele, ki so ubili pred- ! sednika Kennedyja in ranili guvernerja Dallasa, izstrelil Osvvald Lee. To naj bi omenjeni opravil z okna mi šestem nadstropju. j Med preiskavo so zaslišali 552 1 prič, med njimi tudi visoke ame- i riške osebnosti, zunanjega mi- j nistera Ruska, finančnega mini- ' stra Deelona, vdovo pokojnega Kennedyja Jacqueline in vdovo Lee. Poročilo kritizira pomanjkljivo povezanost med zveznim raziskovalnim sodiščem in tajno službo (CIA). Oswald je deloval sam, je rečeno v poročilu. Zločin je storil zaradi mržnje vsakršne oblasti, zaradi želje, da bi si zagotovil mesto v zgodovini in zaradi tega, ker je odklanjal okolico, v kateri je živel. Nihče mu ni pri tem pomagal. Ni bil agent CIA, FBI ali kake druge varnostne službe. Komisija ni mogla ugotoviti, ali je Ruby ubil Osualda s pomočjo dallaške policije, kot mnogi domnevajo ali ne. Prav rako ni mogla ugotoviti, ali je Dil Ruby > udeležen v zaroti in ali je bil član kake organizacije te vrste doma ali v tujini. Prav tako ni bilo mogoče dokazati povezanosti med Rubyjem in Leejem. • NEZADOSTNI POLICIJSKI UKREPI Komisija obsoja dallaško policijo zaradi nezadostne varnosti in izjav časnikarjem, s katerimi je pozneje vso zadevo še bolj zamotala. Prav tako obsoja zvezne varnostne organe, ki niso storili dovolj varnostnih ukrepov. Ni dvoma, da zaključki komisije niso postavili pikice na »i«. Dvomi, ki so jih nekateri avtorji izrekli ob sporočilu dallaške policije, bodo ostali še naprej, sam zločin pa bo ostal nepojasnjen. Bržkone veljajo izjave samega Warrena, predsednika Vrhovnega sodišča, da o zadevi v bistvu ne bodo mogli povedati vsega To je dejpl takoj potem, ko s: je na pričetku delovanja komisije razpoložljive materiale ogledal... 6 BERLINSKI SPORAZUM Prejšnji četrtek sta vzhodno-nemška vlada in berlinski senat podpisala sporazum o obiskih zahodnih Berlinčanov svojih sorodnikov v Vzhodnem Berlinu. To je že drugi sporazum te vrste, odkar so se lani decembra sporazumeli za take obiske skozi berlinski zid med božičnimi prazniki. Obiske bodo lahko opravili med 26. oktobrom in 6. novembrom, torej za dan mrtvih, in med 19. decembrom in 3. januarjem, torej za novoletne praznike. Sam sporazum so pozdravili v obeh delih mesta, saj utegne pomeniti korak za normaliziranje odnosov med obema deloma mesla in med obema državama. 'konec aa 3. strani) f Stran t »TEDNTK« — petek, 2. oktobra 1964 Stran 2 Strokovno in družbeiio potrebnih nujnih popravil Imenovanja na seji politično Izobraževanje SssS občinske skupščine . nI, bodo letos popravljene iz po- . . delavcev na nrvo mesto Ptuj ^^m w m m.mmm. jgar m* m v ^^ ^^ ^^ skupščina Ptuj iz stanovanjske- * NEKATERI DELAVCI SO 8E VEDNO PREMALO SEZNANJENI S STATUTOM DELOVNIH ORGANIZACIJ. V TRGOVSKEM PODJETJU »ZARJA« ORMOŽ ŠE NISO IZPLAČALI DODATKA ZARADI ZVIŠANJA CEN. OBRAT OPEKARNE ORMOŽ SE NIMA KONSTITUIRANEGA OBRATNEGA DELAVSKEGA SVETA. V ponedeljek popaldine, dne 38. septembra letos, je bdi v Ormožu razširjeni plenum Občinskega sindikalnega sveta, na katerem ao navzoči temeljito in vsestransko obravnavali razmere v delovnih cmganizacridah po ukrepih ZIS, kako vpliva zvišanje osebnih dohodkov na dvig produktivnosti dela, kako spro-vajaijo delovne organizacije svoje staituite v življenje in o kadrovanju slušateljev v večerne politične Šole. Predsednik Občinskega sindikalnega sveta' občine Ormož je na plenumu vsestransko nakazal smer razprave s tem, da je temeljito razložil ukrepe ZIS glede .podražitve življenjskih potrebščin. Namen plenuma je bil ugotoviti, kako so delovne organizacije v občini uveljavljate priporočala občinskega sindikalnega sveta glede zvišanja osebnih dohodkov zaposlenih. Gre namreč za to, da ob zvišan ju cen ne sme pasti življenjski standard delovnemu človeku. Zato mora hiti zvišanje osebnih dohodkov vsklaijeno s povišanjem cen. Iz . razprave povzemamo, da so delovni kolektivi z razumevanjem sprejeli priporočila občinskega sindikalnega sveta glede zvišanja osebnih dohodkov. Priporočilo pa ni vplivalo na tiste Obrate, ki imiajo matična podjetja izven občine. V nekaterih delovnih organizacijah so statuti delovnih orgar-tvizacij še vedno zaprti v predalih vodilnih ljudi in zato niso povsod postali življenjski akti kolektivov. BiLo bi naj bolje, če bi delovne organizacije natiskale svoje statute v oblika, žepnih knjižic in jih izročile slehernemu zaposlenemu delavcu, dia bi se ti tako lažje točneje seznanili ž določali statuta. Večkrat se zgodi, da zaposleni radii upoštevajo svoje pravice, na dolžnosti pa včasih pozabljajo. Na sindikalnem plenumu je bilo tudi med ostalim poudarjeno, da bi naj imele v bodoče sindikalne podružnice več iniciative za samostojno reševanje in odpravljanje nastalih problemov in težav. V bodoče se bodo morale bolj zavzemati za reševanje tega aili onega problema iz proizvodnje. Mnogo več bo treba razpravljati o višji produktivnosti dela, o izkoriščanju notranjih rezerv, o večji disciplini na delovnem mestu, o boljši organizaciji dela, o izkoriščanju tehnološkega postopka v proizvodnji, o uvajanju sodobnih strojev v proizvodnji, o uvajanju 42-urnega tednika in podobno. Probleme je treba reševati na mestu, kjer se pojavljajo, rešuje pa jiih naj sam 'kolektiv, ki jih vsestransko in temeljito pozna. Produktivnost dela je treba povečati z uvajanjem sodobnejše mehanizacije in boljših tehnoloških postopkov in ne na račun fizične zmogljivosti delavca. Iz razprave dalje povzemamo, da se nekatere delavne organizacije niso ravnale po priporočilu občinskega sindikalnega sveta glede zvišanja osebnih dohodkov zaradi povišanja cen. Tako v trgovskem podjetju »Zarja« še niso zaposleni prejeli dodatka čeprav jim ta gre od 15, julija letos. Statuti nekaterih delovnih organizacij so bili slabo obravnavani. Predstavnik opekarne je na plenumu izjavil, da obrat še nimia konstituira-nega obratnega delavskega sveta, čeprav so od volitev potekli debeli trije meseci. Občina Ptuj razdeljena k Znaten napredek pa je dosežen v tovarni »Jože Kerenčič« v Ormožu, kjer se produktivnost dela hitro povečuje, tako je letošnja produktivnost tovarne za 50% večja od istega obdobja lanskega leta. Čeprav se je produktivnost znatno povečala, so se osebni dohodki zvišali samo za 20®/», tako da minimalni zaslužek nekvalificiranega delavca v tovarni znaša 26.800 dinarjev. Nagrajevanje imajo urejeno po učinku dela, tako da so vsi zaposleni vezani na količino in kakovost opravljenega dela. Pri nagrajevanju mora obveljati nadelo, da delavec zasluži toliko, kolikor velja njegovo delo. Norme je treba stabilizirati in uvajati nove stroje v proizvodnjo. Se večji poudarek je treba dati strokovnemu in idej-no-političnemu izobraževanju delavcev, ki morajo biti poleg veščih proizvajalcev tudi dobri upravljalci. Zato bo letošnjo izobraževalno sezono prvič v zgodovini Ormoža delovala šola za upravljalce. V njo se bodo vpisali predvsem ljudje, ki že dailje časa delajo v samoupravnih organih. V šoli si bodo pridobili popolnejše znanje o našem družbeno-političnem siste-mnj, predvsem pa se bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi samoupravnih organov v današnjem hitrem gospodarskem razvoju in pravicami in dolžnostmi direktorja V današnjem času ni dovolj, da delavec samo dela na svojem delovnem mestu, ampak mora poznati proizvodnjo, načela delavskega samoupravljanja, surovine in izdelke. Le strokovno sposoben in politično zrel delavec je lahko dober in sposoben proizvajalec. Takega človeka pa je moč vzgojiti in usposobiti le z izobraževanjem. Obrat mizarske delavnice »Slog« v Središču se srečuje s številnimi težavami. Ta obrat ima še vedno neurejene delovne pogoje, osebni prejemki pa so zaradi nizke produktivnosti dela skoraj najmanjši v občini. V tem obratu še je vedno povprečni osebni dohodek kvalificiranega delavca mizarske stroke nizek, saj nekateri prejema-1 jo tudi po 20 tisoč dinarjev plače. Kolektiv se vsestransko zavzema za izboljšanje delovnih pogojev, zato so zgradili mizarsko halo skoraj s prostovoljnim delom. Opravili so 3000 prosto-volnjih delovnih ur, razne dovoze gramoza in drugo. Pri obratu, ki ima matično podjetje izven občine vse kaže, da uprava podjetja za njegov napredek nima dovolj razumevanja. V razpravo je posegel tudi predsednik Občinske skupščine Ormož Matija Ratek, ki je navzoče opozoril na neresnost nekaterih vodilnih ljudi, ki ne realizirajo sprejetih sklepov. V letošnjem obdobju je fizični obseg proizvodnje v občani porasel, investicije so porasle in osebni dohodki so se zvišali. Nekatere manjše delovne organizacije v občini so prekomerno zvišale osebne dohodke, ne glede na finančno zmogljivost in produktivnost v delovni organizaciji. Zaradi zvišanja osebnih dohodkov se ne smejo zviševati cene proizvodom aH uslugam, ampak mora temeljiti zviševanje osebnih dohodkov na izkoriščanju notranjih rezerv, boljši organizacija dela in popolnejše tehnologije proizvodnje. Ce pa ni vseh navedenih sredstev, pa lahko delovne organizacije koristijo sredstva, ki jih je pustila delovnim organizacijam zveza kot prispevek iz dohodka. V okrajnem merilu so se zvišali osebni dohodki za 34°/o, v občini Ormož pa za 30°/o. Na sindikalnem plenumu so se tudi domenili, da bodo izvedli občne zbore sindikalnih podružnic prihodnjega januarja. D. R. Stare stanovanjske hiše v Ptu-jiU, v družbeni lastnini, katerih hišni sveti niso kredi tno sposobni, bodo letos popravljene iz posojila v višini 15 milijonov dinarjev, ki ga je najela Občinska skupščina Ptuj iz stanovanjskega sklada. V Ptuju je potrebno nujnih popravil vsaj 45 starih hiš družbenega premoženja, predvsem strehe, dimniki in instalacije, torej sanacijiskih del, da bi zaščitili same zgradbe pred nadaljnjim propadanjem in ohranili uporabnost za bivališča stanovalcev. Na liter vina 40 din prometnega davka K letošnji trgatvi spada razveseljiva vest, da je Občinska skupščina Ptuj 28. 9. 1964 na novo regulirala stopnjo občinskega prometnega davka od prodaje alkoholnih pijač in je dala tudi tako zasluženo priznanje nagim vinogradnikom ter nljhovi proiivod-nji kvalitetnih vin. Namesto v odstotkih na prodajno ceno za liter vina bodo plačevali 40 din prometnega davka po litru. Pri prometnem davku so priznane davčne ugodnosti tistim gostinskim podjetjem, ki morajo iz dohodkov pokrivati izdatke za vzdrževanje večjih poslovnih objektov, za vzdrževanje zgradb, ki bi sicer propadale in bi bila potem potrebna večja sredstva za njihovo vzdrževanje. ' V komisijo za popis žrtev vojne 1911-1915 je imenovala občinska akupSčina Ptuj 28. septembra 1964. leta sledeče: Franca Voda, šefa uprave za dohodke kot predsednika komisije; Vido Rojic, kustosa muzeja Ptuj; Jožico Carmam, uslužbenko občine Ptuj; Ivico Kristanič, uslužbenko postaje RK Ptuj in Štefko Lačen, odbornico občinske skupščine Ptuj kot člane. V komisijo za razpis mest direktorjev delovnih organizacij so imenovani sledeči: Razlika Klančnik, odlbornica zbora delovnih skupnosti ObS, Ptuj, Andrej Kovač, odbornik zbora, Rogoznlea 59; Lizika Lacko, odlbornica občinskega zbora, Ptuj; Ivanka Golob, odlbornica, Majšperk; Marko dr. Demšar, odbornik zbora, Ptuj; Vinko Zigman, odbornik zfoora, Ptuj; Jožica Knez, odlbornica občinskega zbora, Ptuj; Viktor Malkovec, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Ptuj-; Angela Terbuc, uslužbenka oddelka za gospodarstvo občine Ptiuj. V upravni odbor Komunalne banke Ptuj so imenovani: Cene letošnjega vinskega pridelka Končno tudi priprave za regulacijo Polskav na 25 krajevnih nosti skup- Komunalne, stanovanjske, gospodarske, zdravstvene, kulturno-vzgojne in druge dejavnosti bodo organizirale v bodoče na območju ptujske občine krajevne skupnosti. Teh bo v ptujski občini skupno 25, v glavnem s sedežem v šolskih centrih. Njihove administrativne posle bodo opravljale krajevne pisarne, ki imajo poleg tega tudi vrsto drugih poslov. Krajevne skupnosti imajo ime po svojem sedežu, zato je v občini 25 skupnosti s sledečimi imeni: Cirkovce, Cirkulane, Dester-nik, Dolena, Dornava, Gorišnica, Grajena, Hajdina, Juršinci, Kidričevo. Leskovec, Lovrenc, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Po-lenšak, Ptuj, Ptujska gora, Ro-goznica, Stoperce, Trnovska vas, Videm, Vitomarci, Zavrč in 2e-tale Po preteku skoraj 10 let je zopet aktualna ustanovitev Vodne skupnosti za Potiskava, ki bi naj storila za ureditev vodotokov Polskave in za melioracijo njenega območja vsaj toliko, k»t je storila aa regulacijo Pesnice in za melioracijo Pesniške doline Vodna skiupnost za Pesnico s tem, da je zbrala'člane s svojega območja in ob njihovi pomoči pripravila vse za regulacijo Pesnice in za melioracijo njene doline. Občinska skupščina Ptuj je dala na seji 28. septembra 1964 svoj prispevek, da ustanovijo občine Slovenska Bistrica, Ptuj in Maribor Tetzno vodno skupnost za Polskavo. Vzhodno in zahodno od Polskave in ob njenih pritokih je območje površine okrog 20.000 ha zemlje, ki ni primerno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, zaradi česar trpi ta predel ogromno škodo, ki jo je mogoče odpraviti in preprečiti le z regulacijo struge Polskave in njenih pritokov ter z melioracijami na njenem območju. Pri povodju Polskave gre za zapadni (9.170 ha) in za vzhodni del (12.180 ha), ki sta dokaj različna. Loči ju črta od južnega roba Maribora čez Rače, Podovo, Šikole, Mihovce, Lovrenc in Tržeč. Za zapadni del so značilna bolj ali rtianj nepropustna tla in neurejeni pritoki ter pogoste poplave, zaradi česar je to območje nesposobno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Za vzhodni del pa so značilne prodne naplavine, kar pokaže svoje slabe strani ob sušnih letih. Za ureditev vodotokov in za melioracijo na zapadnem delu povod j a Polskave je potrebno najprej opraviti geodetske meritve in projektantska dela, kar bo stalo skupno 45 milijonov dinarjev. Sest milijonov od teh je že na razpolago pri Zavodu za vodno gospodarstvo SRS za študije za najboljšo rešitev za to območje, 7 milijonov pa bi naj prispevala Vodna skupnost Polskave iz deležev svojih članov. Z okrog 2 miljardami bi bilo zapadno območje urejeno in meliorirano, nakar bi bila možna intenzivna kmetijska proizvodnja na celotnem območju, med tem ko je možna sedaj na zelo majhnem delu teh površin. S pristankom na ustanovitev Vodne skupnosti Polskave je 1 U prevzela Občinska skupščina Ptuj skupno z občinama Slovenska Bistrica in Maribor Tezno del skrbi za pripravljalna deda in za poznejšo izvedbo načrtov. Z regulacijo Pesnice ln z melioracijo Pesniške dnoline ter z ureditvijo vodotoka na območju Polskave ter z melioracijo tamkajšnjega območja bodo vrnjene skupnosti za intenzivno kmetijsko proizvodnjo vse kmetijske proizvodne površine, ki jih izgubimo s kanalom hidroelektrarne SD 1. VJ. TRZNE CENE V POSLOVALNICI TRGOVSKEGA PODJETJA »POVRTNINA«, MARIBOR, Poslovalnica PTUJ (pri Magdi) Cvetača kg 150, fižol stročji 100, feferoni kg 200, ohrovt kg 120, paradižnik kg 120, paprika kg 140, paprika-parad. kg 130, peteršilj kg 100, solata endivija kg 80, solata briistalka kg 100, zelje sveže kg 80, zelje rdeče kg 100, česen kg 350, čebula II a kg 70, krompir kg 34, korenček kg | 60, pesa rdeča kg 80, paprika vložena kg 228, kumare vložene kg 480, koruza kg 100, pšenica kg 88, fižol prepeličar kg 230, fižol enobarvni kg 200, slatina Donat 11 56, grozdje nam. JUS I kg 180, hruške kg 120, jabolka II a kg 80, slive suhe kg 300, dateljni pakirani 80, ptičja hrana kg 300, banane kg 350, limone kg 290, Radgonski biser 11 640, Kapeljski biser 11 600, vino rdeče 11 250, vino belo 11 320, vino rdeče 21 550, vino belo 21 770, jajca 35, sir kg 900. MOTORNI PILOTI BODO TEKMOVALI Pred zaključkom letošnje letalske sezone se bodo pomerili med seboj ptujski motorni piloti. Tekmovanje za naslov najboljšega pilota bo v soboto, 3. oktobra, od 9. do 15.' ure, ko bo razglasitev zmagovalca. Na tekmovanju bodo sodelovali tudi piloti sosednjih aeroklubov. Vabimo ljubitelje letalstva, da se udeležijo zanimivega letalskega tekmovanja na letališču v Mo-škanjcih. Komercialnemu direktorju KZ Kombinat Jeruzalem Ormož, Borisu Gerdoviču, smo v zvezi z letošnjim odkupom vinskega mošta zastavili naslednja vpraša-Jija: KAKO SE ZADRUGA ORMOŽ PRIPRAVLJA NA ODKUP VINSKEGA MOSTA? Zadruga se je tudi letos kot prejšnja leta temeljito pripravila na odikup vinskega mošta. Pri- rvi jeni sodi in in vinske kleti čakajo letošnji vinski pridelek. Kmetijska zadruga bo odkupovala vinski mošt predvsem od kooperantov,. ki so sklenili pogodbo o sodelovanju. Zadruga bo prevzemala vinski mošt v Ormožu na sedežu podjetja in na sedežih poslovnih enot v Ivanj-kovcih, pri Miklavžu in na Kogu. Zasebni kmetijski proizvajalci s področja Velike Nedelje in Podgorc bodo vozili mošt v Ormož. KAKŠNE BODO CENE VINSKEGA MOSTA? Cene vinskemu moštu še niso točno določene, vendar bodo letos nekoliko nižje od lani, z oziram na situacijo v naši državi in sploh v svetu. V Jugoslaviji kako velike so vase skladiščne kapacitete za mošt in za koliko jih boste povečali letos z zgraditvijo nove vinske kleti v ormožu? Letos ima zadruga kletnih prostorov za 200 vagonov. Ce računamo, da bo letošnji pridelek vinskega mošta nekoliko manjši od lani v zasebnem sektorju, potem ima zadruga dovolj pripravljene transportne embalaže in vinskih kleti. Glede na objektivne težave, ki so nastopile pri gradnji nove vinske kleti v Ormožu, bomo letos v novo vinsko Met vsdcladiščili 'manjše količine vinskega mošta; kaj pa stare zaloge vina? Zadiruga ima na zalogi 70 vagonov starega vina, ki je že delno prodano, toda s tako velikimi zalogami vina še doslej nismo pričakali nobene trgatve, kot bomo letošnjo. kakšne so vaše Zelje v zvezi z vinsko trgovino? Moja želja je, da bi v bodoče Občine v potresnih centrih razumele to, da je potrebno v naij- Vladirnir Vrečko, podpredsed-, nik obč. skupščine Ptuj; Andrej Kovač, odbornik zbora, Ptuj; Borut Carli, direktor SDK Ptuj; Kari Vabner, odbornik zbora in direktor »Merkura«; Anton Purg, načelnik oddelka za finance ObS Ptuj; na predlog gospodarskih organizacij: Martin Berden, računovodja »Petovije« Ptuj; Martin Korošec, komercialist »Panonije« Ptuj; Vilko Skrbi-nek, direktor Volnenke Majšperk; Vinko Trplan, ekonomist Ptuj, Vinko Dreu, direktor KZ »Haloze« Ptuj; Branko Mliharič, komercialist TGA Kidričevo, Bruno Valentin, direktor »Izbire« Ptuj; Vlado Skorjanec, direktor »Agrotransporta« Ptuj; Jože Kranjc, šef GRS »Perutnine« Ptuj in Franc Masten, direktor TP »LES« Ptuj. Za sodnika za prekrške občinske skupščine Ptuj je imenovan Lojz Cene, uslužbenec občinske skupščine Ptuj. V komisijo za družbeni nadzor so imenovani: Maks Jaibločnik, odibcrnik obč. zbora., Kidričevo; Ivica Kristanič,. odlbornica zbora, Ptuj; Jože Reisman, odbornik obč. zbora Zavrč; Milena Kralj, odbornica zbora, Ptuj; Franc Kranjc, odbornik: obč. zbora Ptu j in 2 člana, ki ju bosta imenovala Občinski komite ZKS in Občinski odbor SZDL Ptuj. Tudi od sodov je odvisna kvaliteta vina imamo še na zalogi večje količine vina*, ki niso prodane in te zaloge bodo vsekakor vplivale na odkupno ceno vinskega mošta. Razlika bo tudi v ceni vinskega mošta, ki ga bo prodal nekoope-rajnt dn kooperant. Cena vimske-mu moštu iz kooperacije bo nekoliko višja od cene vinskega mošta iz nekocperaoijske proizvodnje. KDAJ BOSTE PRIČELI Z ODKUPOM VINSKEGA MOSTA IN KOLIKO GA PREDVIDEVATE ODKUPITI? Z odkupom vinskega mošta bo zadruga pričela po 10. oktobru, to pa zato, ker hočemo .doseči kvalitetnejšo vino od lani. Mnenja sem, da nas letos lahko reši le izredna kakovost vinskega mošta, za kar bodo morali imeti proizvajalci vin izredno razumevanje. S trgatvijo bo treba počakati toliko časa, da bo grozdje pridobilo čim več sladkorja. Mošt bo namreč mogoče prodati le, če bo pridelek kakovosten. Bilo bi prav, če bi občinske skupščine Ormož, Ptuj in Ljutomer skupno razpravljale e pričetku trgatve in zavzele ista stališča glede odkupne politike vinskega mošta. krajšem času znižati prometni davek na vino, V nekaterih primernih znaša davek po litru vina toliko, koliko znaša proizvodna cena. Z ureditvijo nove vinske kleti v. Ormožu, ki bo kolektivu predana v upravljanje v prvi polovici prihodnjega leta, bo zadruga v občini rešila vprašanje vinske trgovine in s kakovostnim vinom zadovoljila domače in inozemske potrošnike. D. R. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I Brez besed Krajevni prispevek in plačevanje prispevka Določilo o plačevanju posebnega prispevka v letu 1964 za vzdrževanje krajevnih cest in mostov v tozadevnih odlokih krajevnih skupnostih Majšperk, I .cvremo, Polenšak, Zetale. Videm, Grajena in Ptujska gora, velja le za tiste prebivalce, ki stalno bivajo na območju skupnosti, za katero je uveden pri-sspevek. • - plačati ta prispevek tudi lastniki zemljišč na območju teh skupnosti, je razveljavljeno, ker ni zanj pravne osnove. Krajevni prispevek plačujejo občani le v tistih krajevnih skupnostih, kjer stalno bivajo. Tozadevne spre-memJbe odlokov je sprejela Občinska skupščina Ptuj na seji 28. septembra 1964. Počitniške skupnosti, na plani Zadnjič smo se dotaknili bolj bežno naših počitniških domov. Ne bo odveč, če povemo o tem nekaj — ne sicer novih, pač pa še zmeraj neupoštevanih misli. Počitniški domovi so gospodarske, a ne pridobitne enota. Skupnost delovnih l judi jih je ■— pagesto z velikimi žrtvami —postavila z namenom, da bi našla v njih svoj oddih, telesno in umsko rekreacijo po delu. Počitniška domovi naj bi bili polnovreden nadomestek stalnega bivališča počitniških gostov: po storitvah, udobju in domačnosti; zato zahteva njihova uprava premišlje-riast in načrtnost je pri investiciji, pozneje pa dobro gospodarno upravo, ki misli med drugim na maksimalno izrabo zmogljivosti. Kar se tiče udobja in poslovnih storitev, naj bi le-te dosegle raven, ki predstavlja minimum v zahtevah kulturnega človeka. Uprava počitniških domov s slabo sezono oziroma le delno zasedbo sprejemnih zmogljivosti, pa morda še z upravnim di-letantizmam. Zato uprave od vsega začetka v roke dobrih, sposobnih upraviteljev, skrb počitniških skupnosti pa bodi, da v stalnem stiku s počitniškimi domovi določenega kraja oziroma področja ukrepajo, kar je potrebno, da se zagotovi zadovoljstvo gostov in ekonomičnost obratovanja, pri čemer ni zavračati niti sprejemati komercialnih turistov. Počitniški domovi so premoženje delovnih ljudi. Zaradi tega, še bolj z oziroim na njihov zvi-šeni namen služijo, da jim posvečamo vso pažnjo, jih otoisiku-jemo; dajemo vso možno materialno in moralno podporo. js \ s »i .1 1 IV« - pcn,J., 1. JI.IOI/I'« 1»04 KIDRIČEVO V SLOVO ALOJZU PESERLU Delavski svet TGA je na svoji 3. redni seji razpravljal tudi o Številu zaposlenih v podjetju po novih organizacijskih shemah. Predlagano je bilo, da -bi naj to število znašalo 1862 delavcev. To število so predlagala vodstva posameznih delovnih enot, ki so smatrala, da je s tem številom mogoče izvesti organizacijo dela, ki bi ustrezala zahtevam proizvodnje. Delavski svet je reg po temeljiti «n burni razpravi dokončno to število razdelil po delovnih enotah, ki bi naj po tej razdelitvi imele sledeče število zaposlenih: DE glinice 339, DE aluminija 507 do 509, DE strojne energetike 123, DE vzdrževalnih obratov 438, DE prometa 156 in DE osrednjih služb z razvojem 297 zaposlenih delavcev. Bile so tudi težnje po večjem številu delavcev, vendar tega ni bilo mogoče sprejeti, če hoče podjetje povečati storilnost oz. produktivnost dela in seveda čimprej preiti iz poskusnega na redni 42-urni delovni teden. Pri vsem tem je tudi seveda zelo važna in aktualna nadaljnja ureditev osebnih dohodkov zaposlenih v TGA. Edino nerešeno vprašanje je ostalo to, da niso _ predvidene nobene rezerve za dopuste in za odsotnosti zaradi bolezni, saj je normalno odsotnih 12-13 odst. ljudi. S tem v zvezi se pripravljajo potrebne analize, ker je vsekakor potrebno za take slučaje predvideti nadomestilo ali pa to vprašanje rešiti z odobritvijo nadurnega dela v posameznih primerih, ko je to potrebno. Vsekakor pa je jasno, da je prejel ž novo organizacijsko shemo kolektiv odgovorno nalogo in bo treba mnogo več kolektivnega in zavestnega dela, kot ga je bilo doslej. Enolončnica - rešeno vprašanje Vprašanje uvedbe toplega Obroka (enolončnice), ki je bilo predmet razprav vseh 10 let nazaj, je končno rešeno. Res nd bilo lahko nečesa uvesti kar na slepo, saj je kakršna koli izvedba bila vezana na precejšnja finančna sredstva in je bilo to treba res temeljito premisliti. Na zadnji seji delavskega sveta sta zopet biila na dnevnem redu dva predloga glede uvedbe enolončnice in sicer bi naj po prvem bil to hladen Obrok z dodatkom toplega čaja in drugi, ki je predvideval topli obrok, ki bi ga pripravljali v prostorih Restavracije Kidričevo. Nedvomno bi se razprava o teh predlogih zavlekla še na nedoločen čas, če ne bi medtem poslala svoje ponudbe tudi samopostrežna restavracija »Center« iz Maribora, ki je nudila takšne pogoje, da so bili enoglasno sprejeti. Tako bo to podjetje dostavljalo s svojim avtomobilom dvakrat na dan kolektivu TGA toplo hrano za vse tri izmene. Podjetje razpolaga s posodo, da bo možno že popoldan pripeljati hrano tudi za nočno izmeno. ne da bi se hrana občutno ohladila. Obrok bo stal za posameznika le 85 din, ostali del do polne cene pa bo krilo podjetje. S tem je tudi odšel z dnevnega reda aktualen problem toplega obroka v podjetju, kar pozdravljajo vsi člani kolektiva v posameznih organizacijskih enotah, vprašanje je le ureditev potrebnih prostorov — jedilnic. 10-letnica obratovanja TGA Čez slaba dva meseca bo delovni kolektiv TGA praznoval 10. obletnico obratovanja. Da bi na kar se da svečan in dostojen način proslavili to obletnico je UO imenoval komisijo, ki bi naj sestavila program proslave. Program ie že izdelan ter je o njem že tudi razpravljal delavski svet. Odobrena so že tudi potrebna finančna sredstva. Program predvideva razna športna tekmovanja s sodelovanjem drugih kolektivov, izveden bo kulturni program, v katerem bo sodelovalo SNG iz Maribora, ter razne druge prireditve. Najzaslužnejši člani bodo prejeli oddikova,-nja in spominska darila, izveden pa bo tudi praznični zaibavni program za vse člane kolektiva in njihove družinske člane v Kidričevem in na gradu v Ptuju. Proslava bo sicer nekoliko skromnejša kot bi sicer bila, če se delovni kolektiv ne bi boril z raznimi težavami — kot je redukcija električne energije — ki onemogočajo ustvarjanje večjega dohodka. Vendar bo tudi skromnejša proslava v znamenju lepih proizvodnih uspehov, ki jih je delovni kolektiv dosegel v minulih desetih letih. Uspešno rekonstrukcijo^n avtomatizacijo so kolektivu zagrenili problemi, ki si ob njih sam ne more nič pomagati, če upoštevamo samo pomanjkanje električne energije. Razprava v kolektivu Delavski svet podjetja je nedavno razpravljal tudi o priporočilih tovarniškega odbora sindikata, po katerih bi naj obravnaval delo pri izdelavi shem in pravilnikov ter periodičnih obračunov. Zaradi boljšega in vsestranskega obveščanja kolektiva o proizvodnih uspehih bi naj delavski svet razpravljal o trimesečnih rezultatih dela in dal nato to tudi v razpravo članom kolektiva. Nadalje bi bilo potrebno ponovno uvesti stalno obravnavanje proizvodno-finančnih rezultatov za pretekli mesec v svetih proizvajalcev delovnih enot in da bi v teh ponovno uvedli proizvodne masovne sestanke, na katerih bi naj zraven proizvodnje obravnavali tudi ostalo problematiko. Da bi nadzorni organi boljše delovali, bi po mnenju sindikata bilo potrebno uvesti mesečne sestanke z mojstri in preddelavci, • na katerih bi predvsem obravnavali organizacijo dela, izvrševanja nalog ter delovno disciplino. Prav .■slednjo je nujno potrebno urediti, proti kršilcem pa uvesti tudi disciplinski postopek, če že ni drugega izhoda. Vodstvo podjetja in vodstva delovnih in organizacijskih enot, bi morala neprestano zasledovati rezultate dela in pravočasno ukrepati v primerih, ko se ne dosezajo predvideni proizvodni rezultati. Člani delavskega sveta so enoglasno potrdili predloge TOS-a in po razpravi sklenili, da o vsem temeljito razpravljajo vse delovne enote, saj to vodi le k boljšim proizvodnim uspehom. Nadaljnja redukcija električne energije Delovni kolektiv TGA je od 24. septembra dalje ponovno hudo prizadela redukcija električne energije. S tem dnem se je moralo v elektrolizi hale A iz-; ključiti iz pogona še vse preosta-I le elektrolitske peči, ki so še bile v pogonu. Redukcija pa bo | prizadela tudi novozgrajeno halo B, v kateri bodo prav gotovo tudi morali izključiti nekaj peči. Škoda, ki jo bo utrpel delovni kolektiv, z njim pa tudi naša družbena skupnost, bo vsekakor ogromna, saj je zraven izpada v proizvodnji aluminija, ogromno škode tudi na pečeh, katerim je s tem skrajšana njihova živ- I ljenjska doba, kolektiv pa. remont peči finančno zelo prizadene. S to redukcijo bo nastal problem tudi v proizvodnji glinice, saj se zaloge kopičijo in bo s časoma postal glavni problem skladiščenje. Kolektiv tukaj ne more storiti prav ničesar in bo potrebno problem načeti na ustreznem nivoju. Godba v okviru sindikata O prizadevanju na poživitvi godbe na pihala v Kidričeyem smo na kratko že poročali. Na zadnji seji delavskega sveta pa so o tem razpravljali tudi organi delavskega samoupravljanja in sklenili, da se godbena sekcija, ki je bila nekoč sestavni del razpadle DPD Svobode, prenese pod nadzorstvo sindikata TGA, ki bo od podjetja dobil potrebna finančna sredstva, da ta sekcija ponovno oživi. Med člani jih je dovolj, ki se želijo vključiti v to sekcijo. Dobiti bo treba le ka-pelniika in članom kolektiva, ki delajo v izmenah omogočiti, da se bodo lahko redno udeleževali vat in bo tovarna imela godbo, ki bo lahko povsod dostojno zastopala. Pomanjkljiva razsvetljava Stanovanjska skupnost v Kidričevem je v zadnjih dveh letih napravila ogromen korak naprej v svoji dejavnosti. Zgrajeno je novo letno kopališče, nove garaže, urejuje se vsaj delno stanovanjske naselje Kidričevo II, ustanavljajo se razni servisi in delavnice iitd. Toda žal je spet potrebno nekaj spregovoriti o razsvetljavi, cestni do naselja II, tako tudi do kino dvorane in v naselju I. Če že ni mogoče postaviti drogov do naselja II in urediti razsvetljave do naselja, pa ni mogoče z ničemer upravičiti stanja v naselju I, kjer sicer drogovi in napeljava so, ni pa tistega ki bi nadomestil pregorele žarnice z novimi. Tod vlada taka tema, da človek ponoči mora skoraj tipati pred seboj, da se ne bi zaletel v drevo. Ne vem, ali toga res nihče ne vidi, ali pa je tuikaj potrebno tako vestno štediti električno energijo. Vsekakor je potrebno štediti z električno energijo, toda r. Korošca. Oktobrski dogodki Cvahte se je povezal z zanesljivimi delavci pr: regulaciji Drave in nekaterimi kmečkimi prebivalci v obdravskih vaseh, kamor je službeDO zahajal. V njegovi skupini so zbirali prispevke za OF Peklar, pred vojno policijski stražnik v Ptuju, Zemljaiič iz Zabovec, Ogrizek iz Starš, Munda iz Frankovec in Toplak iz Mostja. S en j ure je povezoval z OF Pevca, predvojnega poročnika jugoslovanske vojske, zaposlenega pri gradbenem podjetju StuBg in Bo-rovinška, nekdanjega narednika JV, uslužbenega tudi pri podjetju Stuag, po prihodu iz ujetništva pa še profesorja Stiplovška. S Sentjurcem sta se povezala tudi uradnika mestne hranilnice v Ptuju Pahemife ,n Vrabič. Za Osvobodilno fronto je delalo še več zavednih Slovencev, ki so navezali stike ^ omenjenimi sodelavci OF. Lacko je po sestanku v Korenovem stanovanju pritegnil v odbor še dr Pečeta s Ptujske gore, Tončko Sagadim-Zoriko in po prihodu Zvonka Sagadina s Pohorja, oktobra 1941, tudi njega. Proslava obletnice ruske projetarske revolucije v Ptuju leta 1941 Po navodilu narodnega heroja Jožeta Lacka sq oktobra 1941 pripravili skojevc! proslavo obletnice ruske proletarske revolucije, kakor je bilo paf tedaj, ko Je vladalo nemško nasilje — mogoče. Zemljič Slavica, mlada ptujska i uradnica, mehar:k Slavko Korein-j čjč, Anica Kaučevič, zaposlena v I knjigoveznici p.-i Blankeju v Ptuju ter še nekateri skojevci so trosili letake in lepili male slovenske zastavice po ptujskih ulicah. Okupator je spoznaval, da tudii nasilje ne more strti upome slovenske misli. Ilegalec Marn v Ptuju Pri Krambergerjevih v Novi vasi se je mudrfl proti koncu oktobra ilegalec KP in OF Jože Marn, ki smo ga srečali na sestanku pri Korenavih. Rodil se je leta 1898 v Zagorju v rudarski družini in se že v svoji mladosti uvrstil med komuniste. Leta 1935 im 1936 je bil član pokrajinskega komiceja KP za Slovenijo. Ker je bil v revirj:li kompromitiran, so ga poslali na politično delo že avgusta 1941 v ptujski okraj. Najprej je nekaj tednov živel pri Brenčičevih v ?abjaku, nato pa je prišel h Kramberger je vim. Hiša pa je bila že zelo obtežena z ilegalnim delom in zaradi kon-spiracije je bilo boljle, da se je odselil k Carir.anovim v Rogozni-co. Toda tu se I TJub gostoljubnosti ni počutil najboljše, ker se je bal, da bi mali otroci lahko komu kaj povedali »o stricu« pri njih, ki "ni bil prijavljen, kar bi prišlo okupatorju na uho Zato se je oktobra 1941 Marn spet prešli] h Krambergerjevim. Tu je poslušal redno radijska poročila zavezniških postaj, saj :e znal francoski, ruski in nemški. Radio, ki so ga Občinski skupščini Ptuj in Ormož se prav gotovo mnogo trudita, da bi postavili finainsira-nje šolstva na čim solidnejšo bazo, vendar ne moreta prek svojih ekonomskih možnosti. Tu nastane vprašanje: kaj bo pa potem s šolami, ki so gospodarsko še šibkejših občinah kot šole na območju našega zavoda? Evdidenitno je, da bodo morale dobiti te šole sredstva še iz kakih drugih virov, da .bi preprečili družbeno škodo, ki traja že leta. Ob sedanjih sredstvih, ki jih dobivajo šole le za svojo osnovno dejavnost, ni mogoče uveljaviti vsem reformnih teženj, zato, še hodi marsikatera šola po starih preživelih poteh. Kdo bo za to odgovarjal pred generacijami, ki prihajajo za nami? Ali bomo res dovolili, da nas bodo obsojale zaradi našega nepravilnega odnosa do šolstva ln prosvete sploh? Čeprav smo mnogo že zamudili, je vendarle še čas, da se zdramimo. Predlagam, da ba odprli v Tedniku javno tribuno, ali vsaj do-dočen kotiček, kjer bi občani lahko povedali svojo besedo in mnenje o našem šolstvu. Karel SEPEC OB TEDNU MUZEJEV IN MESECU KULTURNIH SPOMENIKOV Od 15. septembra do 15. oktobra traja mednarodni mesec kulturnih spomenikov, ki naj poživi zanimanje za spomeniiko zakladnico posameznih dežel V to kulturno manifestacijo se je vključila tudi naša država. Povsod so v okviru meseca priredili Številne razstave itd. Tudi te«ien muzejev od 4. do 11. oktobra naj bi prikazal predvsem delo muzejev na področju zaščite kulturnih spomenikov, nosi zalo naslov »Muzeji zaščita kulturnih spomenikov.« Tudi ptujski muzej, ki dela v mesta, v celoti zaS<eaem kot kulturni spomenik, in v okolju, ki je med najbogatejšimi v Sloveniji, se je vključil v to sploSno kulturno manifestacijo. V tednu mnzejev tako prireja predavanje o izkopavanjih na Zg. Bregu v letu 1963 in o arheološki zaščiti v Ptuju. Razstavo, posvečeno meseca kulturnih spomenikov, pa bo i mogel zaradi težav pri nabavi razstavnega materiala otvoriti Sele v drugi polovici oktobra. Razstava bo pod naslovom »Iz zakladnice spomenikov ptujske in ormoške občine« prikazala preglede kulturnih spomenikov iz vseh obdobij v smislu zakona za varstvo spomenikov in kratke prikaze vseh spomenikov. Razstava je zatniSljena Studijsko, kot pač dopušča prostor, ki je zanjo na razpolago, a vendar si obetajo vsi, ki jo pripravljajo, da bo mogla obiskovalca vsaj nekoliko izpopolniti poznavanje kulturnega bogastva, ki nam ga je zapustila zgodovina. I. C. Kramberger je vi imeli, je bil last pisatelja Ivana Potrča in ga je iz Maribora pripeljala Slava Zidan-škova. Pomembne vesti je Mara pisal na male lističe v dvajsetih, tridesetih izvod'L ia Kramberger ter njegova hčerka Štefka sta Jih odnašala v železniške delavnice sodelavcem OF. Večkrat Je prišel po lističe tudi heroj Lacko za Osojnika in Raj*pa, ki sta lističe razpečala med znance v Slovenskih goricah. Tako so lističi krožili iz roke v roke. To je biho tedaj zelo koristno, saj so ilegalna glasila OF prihajala v Ptuj le enkrat tedensko, ali celo na štirinajst dni. Radijskega aparata Kraimbergerjev; seveda niso prijavili, kajti okupator Je mnogim zavednim Slovencem radio zaplenil. Marna so Nemci decembra prijeli in pozneje ustrelili. Pisma iz zaporov Franca Toplaka, študenta agronomije iz Mostja jo okupator aretiral, kakor smo že pisali 30. avgusta 1941. Naiprej so ga zaprli v ptujske zapore skupaj z aretiranim sodelavcem OF dr. Spind-lerjem iz Jurš'r.ec. Iz zaporov Je Toplak s pomočjo zavednega slovenskega paznika Glušiča vtiho-tapljal pisma s/ojemu bratu Jan-žu v Mostje. Po vojni so ta pisma prišla v muzejsko varstvo. Vsa pisma niso cela, ampak le drugo, tretje, peto. šesto in poslednje, pred smrtjo V delu prvega pisma čitamo, naj mladi Sirov Tona in Krampus v miru živita, kajti ra skrivnost ve le on, Franc Naroča še bratu Janžu. naj očisti v parmi alfin rob (najbrž Je tam hranil orožje ali literaturo OF). V drugem pismu sprašuje brata če je bil pri njem g. Kozel, trgovski sluga pri Senčarju. Dalje piše Sadovnjaki in vinogradi že čutijo težo jeseni. Gospodarjevo oko se radostno ozira po plodovih trte in dreves. Vinski hribi o Halozah radovedno prisluškujejo. Čim bliže k svetlobi, da bo v solzi trsov čim več sončnega ognja. V Halozah se v vinski trti zrcali vse bogastvo narave, njene zemlje in podnebja. Vinska trta tu črpa svoje bogate zaklade iz zemeljskih plasti. V to lepo jesensko prirodo nas vabijo hribi, kličejo nas znanilci trgatve, klopotci s svojimi ubranimi glasovi. Gozdovi so se naveličali zelene obleke in nadevajo si čudovita pisana oblačila. Veter je stresel kostanje, pridne roke jih pobirajo, da jih shranijo za zimo. Pastirji se veselo vrtijo okrog ognja, pečeni kostanj pa je njihova posebna poslastica. Tujca, ki se jim bliža s počasnimi koraki, niti ne opazijo. Prijazna beseda jim razveže jezik. Podarijo mu pečenih kostanjev, dekletce sinje-modrih oči mu prinese vei ik grozd. Kaho bogastvo za žejnega popotnika, ta dar vinske trte. To je biser te izmučene zemlje. Kakšni žlahtni sokovi bodo iz teh jagod, ki se kot diamanti bleščijo v jesenskem soncuI Klo-potec na sosednem hribu je za trenutek utihnil, potem pa je popotnik še dolgo slišal njegov napev. Ali je pesem klopotca le uvodni spev v veselo pesem ljudi, ki bodo uživali to žlahtno kapljico in pozabili na skrbi vsakdanjega življenja? Kadar oko otožno o kupo uprem, skrivnostna čuda v kaplji zlati zrem. Zamišljeno in skrivnostno zro v modro nebo zidanice po hribih. Mnogo lepot odkriva ta dežela, ki napaja utrujenega duha. Ljudstvo te pokrajine nosi ta del sveta v globini svoje duše. Govor teh ljudi je nepotvor-jen, zveni milo in iskreno. V teh hribih opazi oko, da se vse pretaka v čudoviti harmoniji. Pred teboj je gora, pa zopet dol, pašnik in gozd, tih potoček in osamljeno znamenje. Kolikor si po-želiš lepote, vsega imaš tu v izobilju. Haloze tako nežne objemajo rodovitno Dravsko polje, to dolino polno resnic in dobrav. V dalji se bleščijo Slovenske gorice, kjer si z grička na gri eefcl mežikajo bele cerkvice. Popotnik uzre lepo Pohorje s svojimi temnimi gozdovi in Hrvatsko Zagorje s svojimi vzpetinami. Zopet mirne haloške kmetije, iz katerih doni lepa slovenska pesem: trta ljubo gor se ovije sonce gorko tukaj nam sije.. I o Zormanu iz Sakušaka, ki so ga Nemci prijeli v sredo 27. avgusta in o tem, da je bil on, Franc že trikrat zaslišan Izraža mnenje, da ga bodo najbrž-ustrelili in naroča bratu, naj ga poskuša rešiti. Pismo v rjavi kuverti od Zdenke, naj brat uniči. V pismu še piše, da bo pravica enkrat zmagala, da je v to trdno prepričan in (rečni, ki jo bodo učakali. Ce bo pa on še tako srečen, 3a mu ne vpih-nejo življenja, si bo čuval zdravje. Nazadnje naroča, komu zapušča svoje reč' in vse lepo pozdravlja. Tretje pismo Je pisal pred premestitvijo na Bori in brez datumov, kakor tud' preje omenjena. V njem izraža mnenje, da bo šel v taborišče. Pritožuje se nad lakoto, ušmi in bolhami in prosi za toplo obleko. Piše, da sta se na Borlu z dT. Spindlerjem kar dobro počutila in želi* da ga tja spet premeste. (Iz ptajskih zaporov so ga namreč poslali za nekaj dni na Bori, nato v Maribor in spet nazaj v Ptuj). Piše še, da je paznik Jerman zelo nevaren. Brat naj se obrača na paznica Glušiča! V četrtem pismu, od katerega je ohranjen le zadnji del je napisano že na Borlu, čitamo, naj brat prinese kovčeg, električno svetilko, zobno ščetko in hrano; posebno si želi grotdia. PiSe, da bo Zgeč v kratkem doma, da naj pove Sirovemu Tonetu in Krsmpu-su, da Je vse v redu ln naj bosta mirna. Peto {»smo Je pisal Franc Toplak 24. oktobra 1841. V nJem sporoča bratu, da od tega dne ne smejo politlčn' jetrlki več sprejemat! hrane Čudi se, da ga ne pošljejo na Bori. Prosi tudi za denar, maslo in zabelo, kar naj brat Izroči pazniku GluSiču. Brata opozarja, naj bo previden In naj Izpnln* njepove želle v prejšnjih pismih. Pripisal Je, da bo Tem hribom je zvesta spremljevalka Draoinja, ki se mirno vije ob šepetanju jelš in vrb, ob žaru prelestnih vinskih hribov in ob lepih oblikah prisojnih bregov. Tej izredni deželi je dobrotna narava naklonila posebno prirodno bogastvo po krasoti. Ta plod vinske trie polni klet, blaži domačinu trdoto njegovega dela. Ob tem razmišljanju je popotnik trgal jagodo za jagodo, dokler ni peclja vrgel o grm. zrelega šipka. Pri vodnjaku je ženica napajala kravico, starejši možakar je nesel koš trave proti hlevu. Droben otrok je pred hišo pobiral jabolka in jih metal v košarico. Tu se življenje ne us.avi, vse dela in hiti, da ujame bogastvo, ki ga daje zemlja. Ha-loška dežela je tako tiha in prav s tem mirom kliče ljudi iz zaprašenih mestnih ulic po zdravje in vedrino. Klopotci pojejo lepo pesem: Na svetu lepše rož'ce ni kakor je tiinska trta ... S. Petrovič SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE SKUPŠČINE OBČINE PTUJ V razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravi skupščine občine Ptuj: OBČINSKEGA URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: višja ali vsaj srednja strokovna izobrazba (gradbeni tehnikum) in nekaj let strokovne prakse na področju urbanizma ali gradbeništva; REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE Pogoji: višja ali vsaj srednja strokovna izobrazba (gradbeni tehnikum) in nekaj let strokovne prakse na področju gradbeništva; OBČINSKEGA SANITARNEGA INŠPEKTORJA Pogoji: višja ali vsaj srednja strokovna izobrazba (viS. ali sred. šola za sanit. tehnike) in neka.1 let strokovne prakse iz ustreznega delovnega področja; PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA Pogoji: srednja strokovna Izobrazba (II. stopnja adm. šole ali ekonom, srednja šola) OQ možnosti z minimalno upravno in pisarniško prakso. Osebni dohodek se določa po pravilniku. Ponudbe, kolkovane s 50 din državffe takse s kratkim življenjepisom in opisom morebitnih dosedanjih zaposlitev, pošljite UPRAVI SKUPŠČINE PTUJ, Srbski trg 1, v 15 dneh po objavi tega razpisa. Razpis velja do zasedbe prostiti delovnih mest. V Ptuju, dne 22. 8. 1964. Voda vedel marsikaj zaupno povedati in da ga noga še vodno boli in boji 6e, da bo še vedno šepal. (Dalje prihodnjič) V. R. i (Kratek povzetek vsebine pisma, za katerega se tov. Janezu Skledarju iz Vildona zahvaljujemo!) Borci Sercerjeve brigade so prišli v Vildon pri Kočicah dne 20. septembra 1944. Bilo jih je zelo veliko. Nekdo izmed njih me je vprašal, kje bi si borci lahko skuhali večerjo, dobili kruh in tobak. Borci so se razmestili okoli Potočnikove hiše, in postavili straže proti Doleni, Zeta-lam in Ptujski gori. Okoli sedmih zvečer so večerjali in po zboru odšli. Mene so izbrali za vodiča. Ob devetih zvečer smo krenili iz Vildona proti Dobrini in hrvaški meji. Težjo opremo so nosili konji. Komandant je vprašal za Filipovičevo viničarijo, ki Jo je upravljal Franc Polaj-žar. Tam so borci zaplenili dva vola za hrano. Eden izmed njih je ušel v Dobrini v gozd, zato smo se morali ustaviti. Mene je pot utrudila in začelo je deževati, zato je komandant ukazal, naj borci poiščejo mlajšega vodiča, mene pa so poslali domov. Okoli pete ure zjutraj 21. septembra sem se vrnil domov. V naši hiši pa sem našel borca Sercerjeve brigade, doma iz Gorenjske, ki je ob prihodu k nam zaspal in zamudil odhod bataljona. Prosil me je. naj ga spremljam v bataljon, a bil sem preveč utrujen; zato sem ženi povedal za pot, da je borca spremljala. Ko se je vrnila, je povedala, da sta s tovarišem prišla v bataljon že v Dobrini, kjer so borci tam še vedtio lovili podivjanega ubeglega vola. Šola v Narapljah imenovana po Miranu Sagadi nu V nedeljo, 27. septembra 1964,1 je odkril' Milan Lacko spominke dobila 4 razredna šola v Na- sko ploščo. Z nagovorom v ime-rapljah ime po Miranu Sagadi- I rw organizacije ZB NOV, Anto- t > ^ ^ 9» ■■ ; i S Mi i Ob črtanju življenjepisa Sagadm a Mirana, po katerem je dobila / šola v Narapljah svoje ime. nu, padlem sinu borke s spomenice 1941 Tončke Sagadin-Zen-ke in bratu borca Zvonka Saga-dina. Spominska plošča o imenovanju te šole je bila odkrita na pobudo Občinskega odbora ZB NOV Ptuj po obnovi šole. Ta dan je bil izredno čist, miren, sončen jesenski dan. Pri šoli so se zbrali okrog matere in brata pokojnega Mirana Saga-dina borci NOV in aktivisti OF s tega območja, predstavniki oblasti in organizacij občine Ptuj, učanci in učitelji te šole skupno z nekaj okoliškimi prebivalci. Slovesnost ob odkritju plošče o imenovanju šole so pripravile j organizacije ZB NOV iz Ptuja, iz Majšperka in Narapelj skupno s šolama. Med slovesnostjo , na Kolen k a in Milana Lacka, s petjem, recitacijami, tarnburaš-kim nastopom in ostalim je bilo | dano priznanje pokojnemu Mi-' rarn/u Sagadinu in vsem borcem NOV in aktivistom s tega območja za časten delež v uporu proti okupatorju in v revoluciji v času med 1941 in 1945- letom. Tako je sedaj po zaslugi Občinskega odbora ZB NOV v ptujski občini že vrsta spomenikov in spominskih plošč, ki bodo pričale še poznim rodovom o veličini narodno-osvoboddtae-ga boja in revolucije ter o padlih in živih borcih,' ki so razumeli poziv KPJ na upor in revolucijo in so se mu tudi odzvali. V prejšnjem tedniku je opisan boj ljudstva, borcev NOV in aktivistov OF z območja tega dela Haloz v letih 1941 do 1945 in spominska plošča na šolii v Narapljah bo ostala kot del dokumentov o tem boju. Ob tridesetletnici Ljudsk e pravice Dušan Kveder - junak dveh vojn Preživeli borci NOV in aktivisti s haloškega območja od odkritja spominske plošče vliranu Sagadi nlk v Narapljah Dušan Kveder se je zelo mlad vključil v politično življenje. 2e leta 1931 je bil izključen iz gimnazije (za to šolska leto) zaradi revolucionarnega delovanja, čeprav s Partijo še takrat ni Imel tesnejših stikov. Ko je bil naslednje leto sprejet v Partijo, njegove aktivnosti ni bilo frutiti le v Ptuju, kjer je politično deloval skupaj z dr. Jožetoni Potrčem, Jožetom Lackom in Ivanom Bratkom, temveč od leta 1933 naprej tudH v Ljutomeru, kjer se je v tem letu za časa počitnic zadrževal kar cel mesec pri Kukovče-vih. Se bolj se je čutilo njegovo delo v Zagrebu, potem ko se je te jeseni vpisal na tehniško fakulteto. V Zagrebu je ustanovil celico KPJ na kemičnem oddelku tehniške fakultete. V novoletnih počitnicah 1933-3« je sodeloval z Vido Carlijevo v akciji risanja srpa in kladiva in lepljenju letakov po ptujskih ulicah. V ivezi s to akcijo je bil aretiran In obsojen z ostalim' ?red sodiščem v Ljubljani. Odsedel je v ljubljanskih zaporih šest mesecev. Jeseni leta 1934 se je vpisal na pravno j fakulteto v Ljubljani, a je do jeseni 1935 ostal doma v Ptuju zaradi bolezni. V tem času se je posvetil partijskem« delu v Ptuju, Ljutomeru. Mariboru in ptujski okolici. Zaradi protestnega zborovanja v I.jutomneru 1. septembra 1935 je bil ponovno aretiran. V času od jeseni leta 1934 do jesend leta 1935 je skupno z dr. Jožetnm Potrčem, dr. ! Franjom Zgečem, Andrejem De-benakom, Ivanom Bratkom in drugiani ptujskimi komunisti organizirali anketo o življenju ha-loških in slovenjegculških prebi- Na svidenje, Arandjelovcani! (Nadaljevanje s 1. strani) očividcev so nas pretresla, s stisnjenimi pestmi smo prisegali, da nekaj podobnega ne bomo nikdar več dovolili. Impozantni spomenik »zlomljena krila« in vrsta drugih spomenikov v vsej okolici Kragujevca, kjer so padale nedolžne žrtve, pa bodo večni opomin vsem tistim, ki še vedno nekje rožljatjo z orožjem in grozijo človeštvu z novimi tragedijami. Insti dan sm® si ogledali tudi tovarno avtoa-nafeilov »Zastava« v Kragujevc«. Brez laskanja moramo prinaati, da je ta gigant na nas impres&K»o deloval. Se-Enaijjeni smo MM s proizvodnjo, organizacijo dela, predvsem pa z nov.,ni perspektivami te tovarne. Pred slovesom v tem mestu srno si ogledali še novi del mesta Kragujevca; posebni vtis so na nas napravili skrbno negovani parki in zelenice širom mesta ter vrsta novih stanovanjskih, upravnih in poslovnih zgradb. Prisrčno je bilo slovo v Domu kulture, kjer smo se poslovili od prvoborcev tega kraja z obljubo, da bomo to herojsko mesto v bodoče še v večjem številu obiskali. Na poti v Arandelovac smo si ogledali še mesto, kjer so se pričele prve horbe proti okupatorju in domačim hlapcem- Vsa ta mesta so obeležena s spomeniki in tudi skrbno negovana. Ogledali smo si tudi muzej na Oplencu in Topoli. 19. septembra smo si v pred-poldanskem času ogledali nekatere delovne organizacije v Arandelovcu, kjer smo bili prav prisrčno sprejeti. Ob 11. uri istega dne je bila slavnostna seja občinske skupščine, kjer sta bili ob delegaciji burno pozdravljeni. Član naše organizacije je v imenu Združenja borcev NOV in vseh občanoy naše komune izročil občanom komune Arandelovac prisrčne bratske pozdrave in ob tej priliki izrazil željo, da bi se naj ti stiki raz- širili še na vse ostale družbenopolitične organizacije, kar je bilo z velikim odobravanjem sprejeto. Po svečani seji so delegacije položile vence na grobove padlih borcev NOV. Istega dne smo bili gostje v vasi Partizane, ki je zelo bogat kraj po zgodovini iz narodnoosvobodilne vojne. V tej vasi je postavljen kot spomenik žrtvam padlim v NOV izredno lep in arhitektonsko dovršen dom kulture. Vsepovsod so nas spremljali prisrčni pozdravi, stiskanje rok in izredna gostoljubnost domačinov, sta nas nemalokrat ganila, Zaradi kratko odmerjenega časa oziroma obširnega programa pa smo morali hiteti, zdelo se natn je, da čas izredno j hitro mineva. Zvečer tega dne smo bili gostje na slavnostni akademiji v Arandelovcu, ki so jo izvajali poklioni gledališki igralci iz Kragujevca. Akademija je bila posvečena dogodkom iz Orašev-ca, kjer je počila prva partizanska puška leta 1941- Zadnji dan, to je 20. septembra, so nas gostitelji odpeljali na partizanski hrib Bukulja nad Arandelovcem. Izredno lep pogled po vsej Sumadiji, vse do Kolubarskih rudnikov, Kragujevca, proti severu do Beograda nam je šele razkril izredne lepote Sumadiije. Bele vasice na obronkih hribčkov posejanih z gozdovi, skrbno obdelanimi polji in vinogradi sta nas opominjala na slovenjegoriško in haloško področje. Prišel je čas slovesa. Težko se je bilo posloviti od novih znancev, prijateljev in tovarišev. Ob poslednjih stiskih rok smo se za izredno gostoljubnost, ki je domačinom svojstvena, iskreno zahvalili z obljubo, da bomo naslednje leto ob proslavitvi 20. obletnice osvoboditve naših krajev skušali vsaj delno vrniti to, kar so nam nudili tovariši iz fiumadije. Delegacija je prinesla vsem občanom naše komune prisrčne J pozdrave z obljubo, da bomo to sodelovanje med našima občinama prenesli še na ostala področja družbene dejavnosti. Na koncu kličemo tovarišem iz Srbije: Na svidenje prihodnje leto v Ptuju. Mira Benčič valcev. Te anketne pole, žal, niso ohranjene, ohranjene pa so raiz-prave, v kater ;h so vsaj delno zajeti podatki omenjene ankete. Najobsežnejše razprave je napisal dr. Zgeč, pomembni pa sta tudi Kerenčičeva »Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah« in Bratkova »Gibanje cen in naše kmetijstvo«, ki sta izšli v Obzorjih 1938, nato pa še v ponatisu leta 1939. Od 8. novemlira 1935 do 23. junija 1936 je Dušan Kveder skupno z Lidijo Sentjurc in Ivanom Bratkom urejeval »Mlada pota«. Kakor za »Ljudsko pravico«, je tudi za »Mlada peta« prišla pobuda od partijskega vodstva. To pobudo je v praksi uresničil Dušan Kveder. »Mlada pota« so bila neuradna mladinski Izdaja »Ljudske pravice«. »Ljudsko pravico« so prepovedali 18. marca 1936, tri imesece pozneje pa tudi »Mlada pata«, ki pa so odigrala zelo pomembno vlogo, saj so pomagala organizirati solidno mladinsko ljudsko fronto že v časa, ko je tej anti-fašistični organizaciji Partija šele polagala temelje. Kveder pa ni bil ustanovitelj in glavni urednik »Mladih potov« temveč je bil od jeseni 1935 do poletja 1936 tudi član pokrajinskega sekretariata SKOJ za Slovenijo skupno z Boianoim Kraj-gerjem in Lojzetom Ocepkom. V sekretariatu je odgovarjal za A "';T>"iip ^ z? organizacijo na univerzi v Ljufjani Ob prepovedi »Mladih potov« je policija izdala tudi nalog za aretacijo Dušana Kvedra, ki je po krajši ilegai-nosti pobegnil v Francijo. V Franciji je Dušan Kveder začel takoj zbirati prostovoljce za Španijo, postal pa je tudi predstavnik Jugoslovanov v komisiji za emigracijo pri CK KP Francije. Od septembra 1936 do avgusta 1937 je bil urednik »Glasa izseljencev« v Parizu. Tedaj je prepustil uredništvo boleh-nemu Tomu Brejcu, sam pa se je prijavil med španske prostovoljce. V Franciji si je pridobil Du- , šan Kveder zelo veliko organizacijskih izkušenj. Večkrat je poto- i val v izseljenske centre in tam organiziral parfjske celice (osnovne organizacije) hi sindikalne podružnice. V Combellu pri St. Eti-ennu so ga orožniki aretirali, toda zaradi množičnega protesta rudarjev, predvsem Slovencev, Poljakov in Francozov, so ga morali izpustiti. V Španiji V Španiji je Kveder kot discipliniran in hraber vojak hitro napredoval. 2e kmalu v začetku — bil je borec mitraljezec, so ga večkrat pohval'!: pred četo. V boju je bil dvakrat ranjen. Ker je pokazal mno?o uspeha tudi pri političnem delu, so ga kmalu imenovali za komisarja čete, po tem pa za pomočnika komisarja brigad v rangu ka,petana. Cejprav se je v Španiji odločala tudi usoda Francije :n dTUgih za-padnih meščansk h držav, le-te niisa nudile republikanski Španiji potrebne pomoi! proti faiiatičnim napadalcem, zato je bila po skoraj triletnem boju poražena. Španska republikanska vojska se je skupno z internacionalnimi brigadama umaknila v Francijo. Tu pa je niso sprejeli kot zavezniško vojsko, saj so njene pripadnike že ob pr hodiu razorožili in zaprli v koncentracijska taborišča. V vrstah španske repubM-! kanske vojske in internacionalnih ! brigad je tako postopanje fran-I cosfcih oblasti naletelo na odpor. Do kraja odločni v teim boju so bili pirav Jugoslovani- likazala se je tudi slovenska brigada, v kateri je bil Kveder komandant, [ ves čas pa tudi aktiven političen delavec v celotnem taborišču. Med prvimi je bil po kazni premeščen v težje taborišče, kamor so prišli pozneje tudi ostali. Nato je sledil napad fašističnih sil na Jugoslavijo in Kveder je skupno z drugili jugoslovanskimi komunisti začel snovati načrte za beg, da bi se vključili v boj proti sovražniku na domačih tleh. Delno je to možnost olajšala okoliščina, da so Nemo» začeli tudi med internirane! zbirati delovno silo. Skupino, v kateri je bil Kveder, so poslali na delo v Dessau blizu Berlina,. Tu so ga Nemci ponovno aretirali In poslali za tri tedne v »prevzgojevalno« taborišče v Wattenstaedt, od tam pa zopet na delo v Dessau, odkoder je z nekaterimi tovariši pobegnil že julija 1941 in se srečno prebil do Zagreba. Iz Zagreba se je ilegalno vrnil v Nemčijo, da bi organiziral beg ostalih španskih borcev. Tudi to nalogo je izvšil in se zopet vrnil v Zagreb. Iz Zagreba se je ilegalno prebil v Ljubljano, vzpostavil zvezo s CK KP Slovenije, se zopet vrnil v Zagreb in prepeljal ostale španske borce Sloience v Ljubljano (Franca Rozmana, Rudija Janhu-bo in druge). Iz Ljubljane ga je CK KPS poslal na Spodnje Štajersko, ki ga je Hitler pr.kljuSjl nemškemu rajhu, z naročilom, naj te predele čimprej germanizirajp. Kveder je pomagal organizirati odpor proti okupatorju v Mariboru. Celju, Koroški, Mislinjski dolini in drugod. Del slovenještajerekega prebivalstva je Hitler nameraval preseliti. Odpor proti izseljevanju v Posavju okrepila Brežiška četa, ki jo je ustanovil Dušan Kveder. Po propasti te čete, se je Kveder vrnil na Dolenjsko, kjer sta s Stanetom Rozmanom ustanovila II. štajerski bataljon na Kreme-njaku, ki je imel z Nemci več težkih bojev, tako tudi pri Liber-gu, pri Jančah, pri Litiji in okoli Stične in Krke Bil je politični komisar Prve štajerske brigade, nato druge štajerske grupe odredov in IV. operativne zone na Štajerskem in Koroškem. (Nadaljevanje prihodnjič) MILOJKA ALIC: Ob stoletnici rojstva ptujske čitalnice Med tem naglo pretekel je čas in šli smo spet na kolodvor, sprejemat goste od izhodne strani. Prišli so bratje Hrvatje iz Varaždina, med njimi gosp. Antolek, ki je imel biti urednik ,podravskega ježa'; Ormužani, Ljutomerčani itd. Spremljani od godbe in velike množine podali smo se spet v čitavnico. Pa tudi na kolih je vedno več ljudstva prihajalo v mesto, in Ptuj menda še ni vidil toliko tujih gostov v svojem starem zidovji.« Ob pol 8. začela se je slovesna beseda v Kristovi dvorani; pa kdor že ni uro popred si preskr-bel kakega prostorčeka v dvorani, moral je na vrtu ostati in še tu se je vse trlo ljudstva, da ti ni mogoče bilo se ganiti. Žarki iz sto in sto svetilnic razsvetljevali so nočno tmino in lesketali se na sto in sto radostnih licih. Zdaj pozdravlja gosp. ravnatelj s srčnim »dobro doš-li!« mile goste. Gospod dr. Ko-čevar pa zahvaljuje se v imenu gostov in v daljšem zanimivem, globoko premišljenem govoru našteva pogoje, j.e treba dopolniti da se ocv„ :n vedno bolj krepča čitavnu.^. no pa na srce govori ooi^. kako da se naj ravna, da ne bi sam podkppal svojega domu. Zal mi je, da mi ni mogoče, ves izvrstni govor tu priobčiti. Tiho in pazno smo vsi poslušali in globoko v srce vtisnili si vsako besedico. Dozdevalo se nam je, da oče govori svojim dragim sinom, jih prijazno podučuje, zdaj jih hvali, zdaj ljubeznivo svaci jn jim poda dragocene bi- sere mnogoletne skušnje iz lastnega svojega življenja. Ko je _ slavni starešina štirskih Sloven-j cev sklenil svoj govor, slava-klici doneli so mu od vseh strani, odborniki pa so hvaležno roko stiskali ljubljenemu narodnjaku- — Dr. Srnec izusti zdaj veselje mariborske čitav-niee in vseh Slovencev, da Ptuj odzdaj Slovencem ne bode več tuji kraj, ampak domače narodno mesto na domači zemlji. Potem govoril je dr. Vošnjak o današnji slovesnosti, o pomenu in namenu čitavnic in besed, do-kazovaje, da čitavnica ni in ne sme biti sanno kraj kratkočasja in zabave, ampak predvsem narodna učilnica; tedaj še ni zadosti, da se le damo zapisati v1 čitavnico in da v redu plačujemo svojo letnino, temveč da je ravno tako treba, da pridno obiskujemo čitavnico. In na tem potu razširila se bo narodna omika med Slovenci, z omiko rastlo pa bo blagostanje in domoljubje. »In takrat«, tako sklene svoj gawor, »ko bode vsak izmed naših rojakov se zavedil svoje slovenske krvi, ko bode vsak veselo pripravljen, vse, -»moženje in življenje žrtvo-ia oltarju domoljubja, ta-"io visoko v čistem zraku vihrali naša zastava in po vsem slovenskem svetu veselo donela bo pesem: Naprej zastava slave!« — in med slava-klici po-slušavcev krepko in ognjeno zapoje pevski zbor: Naprej zastava slave! — in' pevski del besede se začne. Skupnih zborov pelo se je petero, med njimi »Savico«, »Budnico« in »Prekrasno slovensko deželo« gosp. Miklošiča kteri je na prošnjo čitavraičino vodstvo muzikalnega dela pri besedi prevzel in kakor je bilo dočakovati, svojo nalogo mojstersko rešil. »Ljubici pod oknom«, čveterospev, so kaj milo zapeli mariborski, čveterospev »Domovini« pa slov. bistriški pevci. Samospev »Slavja-noim« gosp. Mir. Vilharja izvrstno za,pel je izurjeni samopevec g. R. Deklamoval je šestošolec g- Rajih in se skazal prav dobrega deklamatorja. Besede pa zložil je nalašč za ta dan nade-polni mladenič Božidar Flegerič, še od lanske besede v hvalevrednem spominu. Med besedo brali so se dopisi in telegramčni pozdravi, kteri so drugi za drugim dohajali, in nam bili živi dokaz, da z nami vred se radujejo tudi drugi slovenski bratje. Največ obžalovali pa smo, da naša prvaka, naš slavni rojak Dav. Terstenjak, in ljubljenec slovensega naroda dr. Jan. Bleiweis, sta zadržana bila po svojih opravilih, udeležiti se prve naše besede. Tem bolj pa sta nas razveselila prijazna njuna dopisa, ki sta se zdaj brala. Gosp. Davorin Ter-stenjakovo pismo se je glasilo: »Slavna čitavnica! Iz srca rad bi se udeležil vaše slovesnosti dne 5.. septembra, al ravno ta dan pridejo moj viši pastir v mojo župo na birmovamje. Pošljem vam torej pismeno svoj bratinski pozdrav in presrčno željo, da bi narodna čitavnica petujska lepo razcvetela. V sta- rosltovenskem Petuji že za Rimljanov slavnem, se gotovo bude izbudil na kratkem narodni ponos in čislano bode ime slovensko. Pred stolpom velike cerkve najdete kamen z napisom: »IARMOGIO augusto saerum.« Jarmog bilo je ime Perunovo, boga groma in bliska, zato so kralji in knezi stanoslovenski nosili imena: Jaromir, Jaroslav, Mogimir, Mogislav- Jar pome-nja: goreč, krepak; mog pa: silen, mogočen, zato najdemo v staroslovenskih spisih, da se je bog naravnost velel: Mog. »Bog Mogo sia rečet, eže jest mošč« (glej Miklošič »Lexicon palae-slov. sec. ed.« str. 378). Vzemite si ime Jo za svoje geslo in »jaro in možno« delajte na polji narodne omike. Stanovnikom pe-tujskega mesta, naj so slaven-1 skega ali neškega rodu, pa bode ta narodna znanstvena naprava priložnost dajala, se zmirom bolje vzajemno spoznavati in ljubiti, in v blagi tekmi (Wet-teifer bode Nemec ali Slovenec kazal moč svojega uma in dla-na. Živili ttlagomiseljni Petuj-čanje! Živila narodna čitavnica petujska! V Sentjiurji 28. avgusta 1864. D. Terstenjak m/p., nekdanji kaplan petujski. Gosp. dr- Bleiweis-evo pismo se je glasilo tako: »Slavna skupščina! Vi obhajate danes rojstni dan čitavnice svoje_ Verjemite mi, da mi je v srce žal, da ni mi mogoče deležniku biti narodne svečanosti vaše, kajti dcibro mi je znano, da že po legi ima čitavnica petujska toliko važnost, da utegne ena najplodnejših biti na narodnem polji našem, ktero še na tisoče oralov šteje neobdelane ledine. Al, kakor ste čuli, prikazala se je zopet na Kranjskem morivna pošast, a jaz morem sedaj kot vojak na straži biti, in to mi je nepremagljiva o ver a dohoda k Vam. Al v duhu bo-dem 5. septembra z Vami, mili mi bratje! V duhu se bodem ra-doval z Vami, da zopet je dobila majka naša svoj dom, v kterem se bode poveličevala beseda slovenska. Mislite si tedaj blagovoljno, da tudi jaz sem danes med Vami. Priča tega naj vam bode slika, ki jo Vam pošljem s svojim najnovejšim delcem — »Miciko« svojo. Sprejmite ju drage volje! Živila čitavnica ptujska! Živili štajerski Slovenci! V Ljubljani 2. sept. 1864 Ves Vaš Jan. Bleiweis.« Po odbranih teh pismih skoro niso več prenehali slava- in ži-vio-klici in predlog govornika, naj bi se g. dr. Bleiweisu koj po telegrafu naznanila obča radost in hvala vse skupščine, bil je z grmečimi »da-klici« sprejet-— Ljubljanska in kranjska čitavnica ste v posebnih prijaznih dopisih, celovška čitavnica pa telegrafično voščile srečni napredek svoji sestri. Pozdravili so nas tudi po telegramih Slovenci Laškega trga in iz Vranskega, ti-le v angleškem jeziku; potem naši češki bratje iz daljnih čeških mest, iz mlade Bole-slave, iz Kolina, iz Klatove itd. večidel v francoskem jeziku. V imenu bratov Hrvatov govoril je krepko g. Antolek in živio-klical bratovski slogi med Hrvati in Slovenci, in živio-klici zagrmeli so po dvorani in odmevali po vrtu. Posebno sjajni je bil sklep »besede.«_Gosp. Herman namreč stopi na oder in trikrat slava in živio izklikne presvitlemu našemu Cesarju, kterega milost zagotovila je enakopravnost vsem njegovim narodom. Slava! Slava! In zdaj zapojo pevci, godba zaigra cesarsko pesem, bengalini ogen pa razsvetljuje vrt z okolico njegovo. In tako bila je končana slovesna beseda ,ne pa še občna veselica. V dvorani, kakor se je le nekaj spraznila, začel,se je sukati mladi svet in najsrčnejši neki niso prenehali, pred-no ni jutrnja zarja zablisketal^. Drugi pa spravili so se za mize"', če so kje kak prostorček našli, kar je res težbo bilo, kajti več kot 1200 ljudi tiščalo se je na vrtu in v dvorani. Govori, na-pitnice in petje zdaj tu, zdaij tam povikševadi so 'občno radost in še le proti juttru smo se razšli, še enkrat živio-klicaje ptujski čitavnici, ki nam je napravila nepozabljivo to slovesnost. Naj še omenim, da tudi goso. mestni župan bil je pri besedi in da po njegovem odhodu mu je pevski zbor pod oknom tri pes-me zapel, ktere so v jasni polnoči kaj lepo odmevale se po tihem mestu- Zdaj pa, ptujska čitavnica, kakor si koj iz začetka čvrsta in krepka stopila pfed svet, vedno veselejše rasti in cveti in zvesta svojemu visokemu namenu, kot narodna učilnica donašaj svojim družbenikom prav obilni sad vsestranske omike! Bog te živi in ohrani narodnu na korist, domovini na slavo!« (Nadaljevanje prihodnjič) _ Slovenska nogometna liga LJUBLJANA : ALUMINIJ 0:1 (0:1) Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so osvojili v nedeljo diragoceni točki v derbiju z enajstorioo Ljubljane. Pred sa-mimo začetkom tekme smo opa- Nogomet ziili bojazen med pristaši Aluminija, kajti tokrat so odpotovali Kiidričani v Ljubljano v spremenjeni postavi; manjkali so: Mikič, Markovič in Muršec. Prva dva sta ostala doma zara-dji poškodbe, Muršec pa je na zadnji tekmi igral zelo slabo. Strelec edinega gola Kovač v 2. minuti (0:1). Pred 200 gledalci je sodil Kološa iz Murske Sobote^ Kakor smo že uvodoma omenili, je trener Aluminija Laci precej spremenil postavo in se odločil za obrambno taktiko s hditrimi protinapadi prek kril. Nekoliko presenečeni smo bili, ko smo opazili na mestu levega branilca Kostanjev ca, v vratih pa ni bilo vratarja Veličkoviča. Toda vse se je zelo dobro obneslo. Domači so sicer prvi krenili s sredine igrišča, vendar so prevzeli pobudo gostje in nevair-no oblegali Babnikovo svetišče. Ze v drugi minuti smo zabeležili zadetek, ki je bil edini. Kne-ževič je poslai dolgo žogo na krilo, Milosavljevdč je lepo streljal v kazenski prostor, kjer je Kovač umiril žogo na prsih in z rezantnim strelom pod prečko prisilil ^ibnika h kapitulaciji. Alurv je imel igro / v rokah vseh minut, vendar njegovi napadalci niso izkoristili nekaj zrelih priložnosti za dosego. gola. Ko je dal sodnik znak za za- I četek drugega polčasa, so igralci j Ljubljane napadli z vsemi močmi, vendar niso iztržili več kot osem kotov, ki so ostali neizkoriščeni. Edino priložnost za dosego gola je zapravil Frič v 86. miinuti, ko je zadel v okvir vrat. Tik pred koncem pa se je izkazal vratar Skrinjer — z lepo parado je obranil Pivkov strel. Ob koncu tekme so bili gostje izredno veseli, saj jim je zmaga zagotovila prvo mesto na prvenstveni lestvici. Najboljši pri Aluminiju so bili: vratar Skrinjam, Kostanjevec in Kneževič. V predtekmi so se razšli mladinci obeh moštev z neodločnim rezultatom 1:1. Ostali rezultati: Slovan : Rudar 2:2 Železničar : Hrastnik 1:1 N. G*rica': Sobota 2:2 Triglav : Ilirija 2:0 Branik : Svoboda 2:0 Delamatis ; Celje 1:4 LESTVICA SNL Aluminij Branik Ljubljana Rudatr Slovan Železničar Triglav N. Gorica i Celje Ilirija Sobota Hrastnik Dela/moriš 16:8 11:4 15:5 12:9 15:9 11:6 11:8 6:10 11:11 6:13 8:15 2:15 3:14 Na listi strelcev SNL vodi Krnič, ki je dosegel 7 godov, slede Blaznik, Likar, Frič po 5 zadetkov itd. V šestem kolu SNL bo igrail Aluminij pred svojimi simpati-zerji, v nedeljo 4. oktobra, s Triglavom iz Kranja. V predtekmi bodo nastopili mladinci obeh klubov. N. SLOVENSKA CONSKA LIGA - VZHOD Drava : Papirničar 4:1 (4:1) V četrtem kolu je pospravila Drava še eno zmago in si nekoliko opomogla od poraza v prvih dveh kolih. Nasprotnik je bil sicer slabši, vendar domači niso znali izkoristiti svoje premoči, da bi premagali goste iz Radeč z občutno razliko. Strelci golov: Emeršič v 1. in 39. minuti ter Zajdela v 7. minuti in Mlakar v 44. minuti za Dravo ter Hiršl v 22. minuti za Papirničar. Pred približno 100 gledalci je sodil Vodnik iz JMaribora. Enajstorica DraVe ni prikazala takšne igre kot preteklo nedeljo v Celju. V začetku igre je sicer kazalo, da bodo napadalci Drave nasuli v mrežo gostov vrsto zadetkov, saj je bil rezultat v 7. minuti že 2:0 v korist domačih. V nadaljevanju je Drava popustila in gostje so izkoristili napako obrambe ter zmanjšali rezultat. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa sta dosegla Emeršeč in Mlakar še vsak po en zadetek. V drugem delu je bila Drava mnogo boljša, vendar samo do kazenskega prostora gostov, kjer so se razbijali skoraj vsi napadi ob trdi obrambi gostujoče enaj-storiee. Edini razburljiv položaj je bil v 56. minuti, ko je branilec Rozman izbil žogo s same gol-črte. Na tej tekmi smo opazili v vratih mladega vratarja Menonija, ki je zamenjal Ko-lairiča. Tehnično vodstvo je za- upalo nadarjenemu nogometašu čuvanje vrat 20 minut' drugega polčasa. V teh nekaj minutah je ubranil Menoni tri močne strele, za kar je požel aplavz gledalcev; vsekakor je diobdil trener zauipanje v mladega vratarja in lahko računa nanj v naslednjih prvenstvenih tekmah. Najboljši pri Dravi so bili: Emeršič, Hadler in Lačen. Vratar Kolanič je branil dobro, prejetega gola ni mogel ubraniti. V predtekmi so premagali mladinci Drarve Slovensko Bistrico z rezultatom 5:3 (2:2). Tekma je bila zelo ostra in celo groba, za kar je sodnik izključil iz igre kar tri igralce. Ostali rezultati: Nafta : Rudar 1:1 Konjice : Olimp 5:2 Fužinar : Grafičar 1:1 Maribor B : Kovinar 3:5 LESTVICA SCL — VZHOD Rudar 4 3 1 0 18:2 7 Fužinar 4 3 1 0 15:4 7 Kovinar 4 3 0 1 21:8 6 Grafičar 4 2 1 1 11:9 5 Maribor B \ 2 0 2 14:10 4 Drava 4 2 0 2 9:13 4 SI. Konjice 4 2 0 2 10:18 4 Nafta 4 0 1 3 6:10 1 Papirničar 4 0 0 4 5:25 0 V petem kolu SCL-vzhod gostuje v Ptuju ravenski Fužinar v nedeljo 4. oktobra. Tekma bo ob 15.30 na stadionu Drave ob Ormoški cesti. MP je odigrala Drava B prvenstveno tekmo v Pesnici. Istoimenski klub je porazil Ptujčane z rezultatom 5:3 (2:1). Gole za Dravo B so dosegli Per-ger, Vogrinčič in Ivartnik. Pri Draivi B se je odlikoval vratar Klarič, ki je obranil vrsto nevarnih strelov in po vrhu še enajstmetrovko. Pionirji Drave so premagali v Kidričevem vrstnike Alumi-ja z visokim rezultatom 5:1. NK (m opftiai Obvestilo Obveščamo ptujske prebivalce, da opravljamo prevoze raznega materiala s traktorjem-kiperjem po naročilu in da žagamo po naročilu tudi drva za kurjavo na cirkularko. Naročila sprejemamo v pisarni Krajevne skupnosti Ptuj, Jadranska ulica 12. OBVESTILO Komiajlei za nameščanje in odpovedi pri Zavodu za komunalno dejavnost občine Ptuj razpisuje prosto delovno mesto KVALIFICIRANEGA KOVAČA ALI STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA Interesent mora biti vešč tudi varjenja. Plača po pravilniku. OBČINSKA NOGOMETNA LIGA USPESNI NAPADALCI TUDI V II. KOLU. NA PRVENSTVENI LESTVICI VODI ROGOZNICA. ZANIMIVE BORBE V III. KOLU. To nedeljo, 27. septembra, je bilo v občinski nogometni ligi na sporedu II. kolo. Občinski ligaši so na treh bojiščih dosegli naslednje rezultate: MARKOVCI—DORNAVA 2:2 Zelo oslabljena ekipa Markovec tudi doma ni mogla osvojiti več kot točko in se zadovoljiti z neodločenim rezultatom. Dornavča-nom pa gre letos, kot kaže, nekoliko bolje »od nog«. ROGOZNICA—LESKOVEC 7:1 Leskovčani, ki še nimajo svojega igrišča, so tokrat gostovali v Rogoznici in doživeli pravo katastrofo. Vendar pa rezultat ne kaže pravega razmerja sil na terenu. Pripomniti moramo, da je v ekipi iz Leskovca nekaj dobrih posameznikov, le da ekipa še ni dovolj vigrana. Rogozničani so z lahkoto osvojili obe točki in se trenutno nahajajo na vrhu prvenstvene lestvice. VIDEM—GORIŠNICA 3:2 Videmčani so po enakovredni, borbeni in na trenutke skoraj preostri igri osvojili obe točki. Napisati moramo tudi to, da je želja igralcev in sodnikov, da bi se sicer številni gledalci v bodoče vedli bolj korektno do njih. Torej tudi v II. kolu so bili napadalci mnogo uspešnejši od svojih tovarišev v obrambi. Desternik je bil v II. kolu prost. Prvenstvena lestvica po II. kolu: Rogoznica 2 2 0 0 13:2 4 Dornava 2 110 6:5 3 Gorišnica 2 10 1 9:3 2 Videm 1 1 0 0 3:2 2 Markovci 2 0 11 3:8 1 Desternik 10 0 1 3:4 0 Leskovec 2 0 0 2 1:14 0 V nedeljo, 4. oktobra, bodo na sporedu srečanja III. kola, ki mnogo obetajo. Sestali se bodo: v Dornavi ob lO.uri Dornava— Leskovec, sodnik Karel Kožic; v Rogoznici ob 10. uri Rogoznica— Videm, sodnik Stanko Goričan; v Gorišnici ob 10. uri Gorišnica— Desternik, sodnik Andi Podbrez-nik. Markovci so to nedeljo prosti. Dik. Rokomet ŠTAJERSKA ROKOMETNA LIGA Kovinar (štore) : Drava 13:12 (6:8) Store 27. septembra-: Na igrišču Partizana sO premagali rokometaši Kovinarja ptujsko Dravo z golom razlike predvsem po zaslugi pristranskega sodnika Vipotnika iz Celja. Mož v črnem je po mili volji presojal dogodke na igrišču in naravnost ukradel zmago sedmorici Drave. Rokometaši Drave so zaigrali v prvih 30 minutah zelo dobro in odšli na odmor z 2 goloma prednosti. Priborjene raizlike iz prvega polčasa niso zadržali do konca in domači rokometaši so prišli zelo poceni do dveh točk predvsem po sodnikovi zaslugi. Pri Dravi je bil najboljši Jur-kovič, ki je sam 5-krat premagal vratarja Kovinarja, med tem. ko je bil uri domačih najboljši Hribernik. Po končani tekmi je Drava: vložila protest, v katerem navaja. da je sodnik podaljšal tekmo in z nerazumljivimi odločitvami krojil rezultat. Se enkrat se vprašamo, zakaj določa rokometna podzveza sodnike prav iz krajev, kjer se tekme odigravajo? Prepričani smio, da je na razpolago dovolj rokometnih sodnikov v mariborskem okraju, tako da bi lahko vodili tekme nevtralni sodniki in bi zmagalo vedno zares boljše moštvo. V okrajni ženski rokometni ligi bi morala biti odigrana tekma prvega kola med Dravo iz Ptuja in Veliko Nedeljo na igrišču sledmjih. Sedmorica Drave je zaman čakala domače rokometašiee. Ker le teh ni bilo na igrišče je Drava dobila tekmo z rezultatom 5:0 brez igre. Vodstvo rokometnega kluba Partizan iz Velike Nedelje bi lahko obvestilo RK Drava, da ne bo nastopilo z žensko ekipo, seveda z navedbo vzroka, ne pa je dopustile, da so Ptujčanke zaman prišle na igrišče. Zavedati se moramo, da ptujski rokometni klub nima dovolj denarja za takšne »izlete«. NK »Rudar« Velenje : »Partizan« Ormož 27:31 (14:18) V četrtem kolu Štajerske lige je Ormož na vročih tleh v Velenju prejšnjo nedeljo, dne 27. septembra letos, pobral ves izkupiček. Tekma je bila prava prvenstvena in na trenutke zelo dramatična. Igralci Ormoža so v prvem polčasu odlično napadali, v obrambi pa jim je precej škripalo. V drugem polčasu so Ve-lerajčarni celo rezultat izenačili in trikrat razpolagali z golom prednosti. V zadnjih minutah tekme so Ormožani odlično zaigrali v obrambi in v napadu ter so tako odločili tekmo v svojo korist. Tokrat celotna rokometna ekipa zasluži pohvalo, posebno pa njeni napadalci Sa-fairič (9), Frangež (9), Zadraivec (5) ln -tudi vratar Blagovič se je na tej tekmi izredno izkazal. Pri domačih igralcih je bfEl najboljši Mravljak, ki je nasprotnikom poskrbel 8 golov. Rokometna ekipa Rudarja zasluži priznanje, ker kljub bučnemu navijanju 350 gledalcev ni igrala grobo. Sodnik je sodil dobro. Z. I. in D. R. V nedeljo dopoldne, 27. 9. t. 1. je bila odigrana prvenstvena rokometna tekma pri Veliki Nedelji med Veliko Nedeljo m TVD »Partizanom« Ljutomer. Veliko-nedeljčani so v veliki premoči premagali goste z rezultatom 31:9. Tokrat so dale klavrn zgled igralke rokometne ekipe iz Velike Nedelje, ker se na domačem igrišču niso udeležile prvenstvene tekme z.»Dravo«, čeprav so te pravočasno in polnoštevilno prišle na tekmo. Vsekakor pa velikonedeljski ženski ekipi to ne gre v čast. PARTIZAN MARKOVCI OSVOJIL REPUBLIŠKO NAGRADO ((TEKMOVANJE »TELESNO KULTURO PIONIRJEM IN MLADINI«) Na dan pionirjev, 29. septembra 1964, je bila v Mariboru v hotelu Slavij a razglasitev rezultatov in podelitev nagrad s strani republiške in okrajne komisije za ocenjevanje tekmovanja »Telesno kulturo pionirjem in mladini«. To tekmovanje je za leto 1963/64 razpisala Zveza za telesno kulturo vo nagrado v znesku 200.000 din društvo iz Vuzenice. Drugo mesto in denarno nagrado v znesku 100 tisoč dinarjev so dobili: pionirski odred na šoli »Toneta Cufarja« iz Maribora, Partizan Maribor I, Partizan Markovci in Partizan Železničar. Med okrajnimi' rezultati je društvo Markovci na petem Slovenije, Zveza prijateljev mla-! mestu, takoj za Mariborčani in dine Slovenije, CK Zveze mladine Framom. To je do sedaj vseka- Slovenije in Svet za šolstvo SRS. Praktično je bilo to nekako nadaljevanje Jugoslovanskih pionirskih iger na športnem področju. Pri ocenjevanju, v katerem so tekmovala društva Partizan, pionirski odredi, mladinski aktivi, šolska športna društva itd. in kjer se je ocenjevalo celotno dveletno obdobje, je doseglo prvo mesto v našem okraju in s tem tudi pr- kor poleg udeležbe na partizanskem mnogoboju v Tuzli za prehodno zastavo maršala Tita največji uspeh tega vaškega društva. S tem je dano priznanje ne samo Markovcem, temveč celotni ptujski komuni in vsem športnim organizacijam, da je uspelo eno društvo od njih osvojiti eno od višjih republiških nagrad. OP Poziv Ob nenadni izgubi, ki nas je zadela ob smtri dragega moža, očeta in zeta ALOJZA SPENDIJA se zahvalljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, darovali vence, mu zapeli in zaigrali žalostinke, mu spregovorili v slovo ter ste nam v najtežjih trenutkih stali ob stranii. v . Posebna hvala še njegovim stanovskim tovarišem, kolektivu Agrotransporta dn Zavoda za komunalno dejavnost občine Ptuj ter sosedom. Žalujoča žena, hčerka in tašča OBVESTILO Zavod OLGE MEGKIČEVE v Ptuju obvešča-cenjene«tran- ke, da izdeluje nove damske ženske torbice, vse vrste-ak-towk ter popravlja tudi vse ostale torbairske izdelke v obratu »Torbarstvo» Muršičeva ul. 3 (Koteks). TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Komisija za štipendije dodatno razpisuje za šolsko leto 1964/65 naslednji štipendiji 1. Višja ekonomska šola oddelek za zun. trgovino — ena 2- Srednje tehniška šola oddelek za strojništvo — ena Prosilci za štipendije morajo poleg svojeročno napisane prošnje priložiti še naslednje: življenjepis, potrdilo o premoženjskem stanju za sebe in svojce, zadnje šolsko spričevalo ali ".potrdilo o opravljenih izpitih, potrdilo o vpisu v naslednja letnik in izjiavo, da ne prejema-nikjer drugje štipendije. Prošnje sprejema kadrovski oddelek Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo do 10. oktobra 1964. Oddelek za narodno obrambo skupščine občine Ptuj, objavlja po 61. čl. zakona o narodni obrambi (Uradni list FLRJ, št. 30/55) in na podlagi 2. točke 2.21. uredbe o prenosu zadev iz pristojnosti vojaških odsekov na uprav, organe ki so pristojni za narodno obrambo (Uradni list FLRJ, št. 8/60) Splošni poziv na nabor za vse moške, rojene leta 1946 in starejše, ki so bili v preteklem letu začasno nesposobni za službo v JLA in imajo stalno ali začasno bivališče na območju občine Ptuj. Ne glede na to, ali so prejeli osebni pismeni poziv ali ne, naj se obvezno udeležijo nabornega pregleda, ki bo od 3. do 13. oktobra 1964 v Ptuju, v Narodnem domu, Vošnjakova ul. 5, dnevno od 7. do 12 ure Naborni pregled bo po sledečem razporedu: 3. 10. 1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanuje j« v vaseh na območju krajevnih uradov GRAJENA in GORIŠNICA. 5. 10. 1944 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujej® v vaseh na območju krajevnih uradov DORNAVA, MARKOVCI in VIDEM. 6. 10. 1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujejo na območju mesta PTUJ, in v vaseh na območju krajevnega urada TRNOVSKA VAS. 7. 10. 1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujejo v vaseh na obmqčju krajevnih uradov DESTERNIK, POLENSAK in STOPE RCE. 8. 10. 1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stat'ujeto v vaseh na območju krajevnih uradov DOLENA, HAJDINA in ZETALE. 9. 10. 1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujejo v vaseh na območju krajvenih uradov LOVRENC Dr. p., PODLEHNIK, VITO MARCI in ZAVRC. 10.10.1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujejo v vaseh na območju krajevnih uradov CIRKULANE, LESKOVEC in ROGOZNICA. 12.10.1964 za obveznike nabornike, ki stalno ali začasno stanujejo v vaseh na območju krajevnih uradov CIRKOVCI, JURŠINCI, MAJŠPERK in PTUJSKA GORA. Naborni komisiji so obvezniki naborniki dolžni predložiti: — knjižico predvojaške vzgoje; — zadnje šolsko spričevalo; — zdravniški izvid o morebitn i dosedanji bolezni; — članske izkaznice družbenopolitičnih organizacij in — druge dokumente, s katerimi se lahko dokaže strokovna osposobljenost za določanje službe v JLA. Obvezniki naborniki, ki so na šolanju, redni zaposlitvi ali sezonskem delu izven območja občine Ptuj, lahko opravijo naborni pregled pred naborno komisijo dotične občine, na območju katere se nahajajo, v kolikor ta pregled tamkaj že ni končan. Obenem opozarjamo tudi vse starše in morebitne skrbnike, da o tem pozivu takoj seznanijo svoje sinove, oz. obveznike nabornike, ki so pod skrbstvom, ne oziraje se, kje se ti nahajajo. O vseh zadržkih, zaradi katerih se posamezni obveznik nabornik ne bi mogel udeležiti nabornega pregleda, je takoj obvestiti oddelek za narodno obrambo pri skupščini občine Ptuj. Kdor se kljub temu pozivu ne bo odzval k nabornemu pregledu, ali ne bo sporočil, zadržkov, ki so mu znani in so razlog, da se ne udeleži nabornega pregleda, bo odgovarjal po 50., oz. 149. čl. zakona o narodni obrambi. Oddelek za narodno obrambo skupščine občine Ptuj PRODAM TRGATEV KVINTONA, okrog 600 litrov predam. Cartl Franc, Hajdina 54. KUHINJSKO OPREMO in UKW anteno prodam. Naslov v upravi. PRODAM OTROŠKO HARMONIKO in češnjev hlod. Vprašajte Bohak, Na Tratab 14 PRODAM TESAN LES in late. Naslov v upravi. SPREJMEM kolarskega in kovaškega pomočnika. Klajnšek, Rogaška cesta 1. Ptuj. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, dobro ohranjen, prodam. Naslov v uipravi. DIJAK IŠČE inštruktorja za stenografijo. Naslov v upravi. SADNI MLIN menjam za sadje za prešanje. Hrga, Ritmerk, p. Podgorci. PRODAM GUMIVOZ. lahek in težek. Naslov v upravi. NAJDITELJA črne moške suknje z denarnico in vsemi dokumenti ter ročno uro, zgubljeno na poti Grajena-Ptuj prosim, da najdeno proti nagradi vrne na naslov: Drevenšek Vlado, Sp. Hajdina 87. UGODNO PRODAM montažno garažo za osebni avto fiat 600. Naslov v uprav". ŠTEDILNIK s ptoJčicami in sobno kredenco ugodno prodam. Naslov v upravi MAGNETOFON »Grunding« avtomati c TK 19 prodam. Naslov v upravi. PRODAM dve gradbeni parceli ob Mariborski cesti. Naslov v upravi. PREKLIC Podpisana Marjeta Puc, po-sestnica, Gorišnica preklicujem in obžalujem žaljivke, katere sem izrekla o Maksu Muršecu, upokojencu, Ptuj, Ormoška c. 1, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od pregona. Ptuj, dne 24. septembra 1964. Marjeta Puc