Časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 18. julija 1996 ☆ številka 33 ☆ letnik 55 ☆ odgovorni urednik: Ciril Brajer S/c, kako in po čem bodo letos letovali slovenski delavci? Dokler je bilo vreme bolj aprilsko, se nam tega vprašanja ni zdelo vredno Zastavljati; zdaj, ko naj bi »pasji dnevi« vendarle napočili, pa je spet postalo »aktualno«. In kaj smo zvedeli? Da so počitniške zmogljivosti tistih slovenskih podjetij, ki so srečno previharila tranzicijske čase, zapolnjene do zadnjega kotička in da se bodo zaposleni pri »osmoljencih« morali »imeti fajn« kar doma! Je potemtakem čudno, da ob lepem vremenu zaživijo brežine vseh naših, četudi za kopanje oporečnih rek!?! Posnetek je s Save nekje med Črnučami in Tacnom, anketa pa na 4. strani. KAKO IN KDAJ PRIVATIZIRATI SLOVENSKE ŽELEZARNE s .„3 Okrogla miza yje pokazala, da se bodo mnenja in argumenti o tem še lep čas kresali Nezadovoljni s pristojnostmi Delavski direktorji - za zdaj jih je devet -So za povečanje svojih pristojnosti v zakonu o soupravljanju in odpravo možnosti odpoklica 6 SOCIALNE DROBTINE ZA MLADE Ysak tretji upravičenec do socialne pomoči /e star 18 do 26 let, samski, brez zaposlitve, brez strokovne izobrazbe. O O Tl1 £ O) Delodajalci ne priznajo napake Že precej utrujeni, saj je bilo na dnevnem redu devet točk, med njimi tudi obsežna razprava o reformi pokojninskega sistema, pa debate o spremembah zakona o inšpekciji dela (konec dela na črno) in osnutku zakona o jamstvenem skladu (za zagotavljanje pravic delavcem, ki bodo ob delo zaradi nesolventnosti.podjetij), so se člani ekonomsko-socialnega sveta ob osmi točki, pritožbi ZSSS zaradi kršitev izvajanj socialnega sporazuma in zakona o izvajanju le-tega sporazumeli, da navedbe sindikata prouči komisija sveta in razloži, ali imajo prav v ZSSS ali pa delodajalci.Ti so navedbe sindikata zavračali kot neosnovane. Gre za to, daje združenje delodajalcev samo dajalo podjetjem navodila za izvajanje nekaterih določb splošne kolektivne pogodbe, kar je po mnenju sindikata nekorektno. Nekorektno pa naj bi bilo tudi obveščanje podjetij, da izgubaši ne morejo zvišati plač, razen minimalnih in izhodiščnih, saj tega določila socialni sporazum ne vsebuje. Delodajalska stran naj bi hudo kršila socialni sporazum tudi s tem, daje v navodilu navedla kot rok za začetek veljavnosti tega sporazuma konec maja letos in ne v začetku tega meseca. Navodilo pa tudi ne navaja obveznosti delodajalcev, da morajo plače izplačevati v skladu s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami, kar je kršitev tudi zakona o izvajanju socialnega sporazuma.' R Združenje delodajalcev Slovenije g. Milan Goslar Gospodarska zbornica Slovenije g. Valter Drozg Spoštovani! S podpisom Socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. L RS, št. 29/96) smo socialni partnerji opredelili proces pogajanj in usklajevanj interesov posameznih partnerjev kot temeljno podlago našega sodelovanja in delovanja. Odločili smo se tudi, da so kolektivne pogodbe dejavnosti temelj politike plač in urejanja odnosov med delom in kapitalom. Na legitimne pobude sindikatov dejavnosti o spremembah in dopolnitvah posameznih kolektivnih pogodb dejavnosti pa v zadnjem času dobivamo v posameznih sekcijah Združenja delodajalcev in pri združenjih Gospodarske zbornice Slovenije odgovore, da se nimamo več kaj pogajati in usklajevati, ker je socialni sporazum vse določil. Celo do včeraj znana tolmačenja Se res nimamo več o čem pogajati? Združenja delodajalcev o neveljavnosti in prenehanju posameznih kolektivnih pogodb delodajalska stran razglaša za veljavne. Poudariti moramo, da kolektivne pogodbe niso samo izhodiščne plače, ki se skladno s podpisanimi dokumenti določijo upoštevaje gospodarski položaj dejavnosti in pretežne večine podjetij v teh dejavnostih. Zagotovo so nujne korekcije nekaterih določil, ki niso konkretna ter izzivajo po nepotrebnem dileme in različne pristope. Predlagamo, da nadaljujemo partnersko sodelovanje; posamezne pogajalske skupine sindikatov in delodajalcev naj ocenijo stanje glede na dosedanje kolektivne pogodbe in jih po skupnem usklajevanju podaljšajo ali po potrebi spremenijo in dopolnijo. Prosimo, da na potrebno sodelovanje opozorite vaše sekcije delodajalcev in združenj, ki se včasih izgovarjajo, da nimajo navodil. Svobodni sindikati želimo nadaljevati partnersko usklajevanje. Če se delodajalci ne bodo odzvali na vse naše pobude in predloge in nas bodo še naprej ignorirali, bomo ocenili položaj in, na žalost, sprožili postopke, ki ne temeljijo na partnerskem odnosu. Krivdo za tako delovanje pa bodo v celoti nosili delodajalci. Lep pozdrav! Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije Sindikat delavcev v komunalno-stanovanjski dejavnosti Slovenije Sindikat lesarstva Slovenije Sindikat gradbenih delavcev Slovenije Sindikat kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije Slovenije Sindikat delavcev v trgovini Slovenije Sindikat delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije V vednost: Ekonomsko-socialni svet Delavska enotnost 18. julija 1996 MiMM Studio Panticipatis Dragi prijatelji - latinščina je bila že moja slaba točka, nikoli je nisem maral in na koncu sem imel samo še zadostno. Ampak ne glede na to - toliko se je še spomnim, da Vam moram predlagati spremembo naslova firme v STUDIO PARTICIPATIONIS. Saj je res daljše, pa še zveni ne tako lepo, ampak tako pač je v rodilniku ednine. Vse ostalo, kar se delavskega soupravljanja tiče, je v redu; še več, spet se vse začenja od ničle, kot ponavadi, saj smo z ukinitvijo samoupravljanja pod Markovičem in potem v demokraciji z vodo iz čebra zlili še detece povrhu. Na Zahodu pač soupravljajo že kar nekaj časa, samoupravljajo pa tudi v kakih desetih odstotkih gospodarstva. Mladen A. Švare, Ljubljana Popravek! Pri pretipkavanju prispevka Vilme Horvat z naslovom »Socialna bomba v Dobrepoljski dolini« (DE/32, str. 2) je prišlo do neljube napake - spregledali smo naslednjo vrstico, ki je bistveno spremenila resnico: Po končanem zboru je vseh 208 delavcev prejelo sklepe o prenehanju delovnega razmerja, 118 pa tudi sklepe, da bodo začasno še opravljali potrebna dela v podjetju. Avtorici in bralcem se za napako opravičujemo. Uredništvo »x« v ustrezni kvadrat W INČO N N DEMEMat *-■ ^ AOMEKt ' 11'oUfrlSAI •me Q keiuse 01.0796.14 NON RČCLAm£ 'Jzg,. nadirja 8 pri "Celju X5oo0'-fcr'IT'L o E at* // Cb.D Smo se za to bori!'... V našem uredništvu se je v ponedeljek oglasila gospa Herica Kumer in mi pokazala zapečateno pismo, ki ga je 24. junija poslala na naslov: Rozika Pirnat, Zg. Hudinja 8, Celje (zgoraj). »Kaj je spornega?« jo vprašam. »Da je naslovnik neznan!« nam je odgovorila in pokazala na žig, ki to tudi dokazuje. »Torej spet nekdo iz množice pisunov, ki nima toliko poguma, da bi se podpisal pod svoj umotvor,« pomislim, nato pa vprašam, ali je v pismu kaj takega, kar se tiče tudi nas. »Le poglejte!« Ko odpremo, zagledamo fotokopijo dopisnice, s katero »Rozika Pintar« na - milo rečeno - grob način poziva Kumerjevo, naj se v Delavski enotnosti »lepo opraviči« dr. Mateji Kožuh Novak »in jo prosi odpuščanja za svoj greh« (spodaj). »Škoda besed,« zamahne Herica, nekdanja partizanska kurirka. »Rada bi povedala le to: če kaj povem, kritiziram ali nergam, če že hočete, se podpišem in povem, kdo in kaj sem. To je pa primitivizem...« Se strinjam, Herica. Še toliko bolj, ker sem se v osemdesetih letih kot »alternativec« boril zoper »enosmerni komunikacijski tok avtoritarne narave«, torej tudi za uveljavitev pisem bralcev. Če bi vedel, da se bo vse to tako izrodilo, me najbrž ne bi bilo zraven... Damjan Križnik dežurni urednik tMofSctria t/bciia le; nadaljife n tooKV tm lezMa ce. ,u,ne 4eta Ir co I fei iretl/ZAIMn«?.' : '-ar.epc imČvDtihimM m esoz ^ « 'O ? o | S ^ is SLOVENIJA — .Š500 O ITI &- £ Z* I " cO I g oziral Sindikat kovinske in elektroindustrije - sindikalna Podružnica družb slovenskih železarn na lokaciji Ravne. Predsednik in sekretar podružnice Skei Dušan Posedi in Janko Dežman sta nanjo poleg številnih sindikalnih zaupnikov po-vabila tudi direktorje družb, vodstvo koncerna Slovenske žele-*arne ter predstavnike občin, vseh političnih strank in poslance v državnem zboru iz koroške regije. Dušan Posedi je na okrogli mizi Uvodoma povedal, daje država leta '^91 podržavila tri družbena podjetja: Železarno Jesenice, Žele-Zarno Ravne in Železarno Štore, te so s pogodbo neodplačno pre-nesle družbeni kapital na državo, država pa je nato ta kapital pre-lesla na koncern Slovenske Žele-zarne. »Vlada in državni zbor sta v obdobju od leta 1992 do 1995 Podprla sanacijo sistema slovenskih železarn s štirimi zakoni.Te odločitve so se pokazale kot po-2'tivne in so odločilno pripomo-8'e k preživetju posamičnih proizvodnih družb v Slovenskih železarnah v obdobju, ko so morale skoraj v celoti zamenjati svoje prodajne trge. Faza, ko je holdinška yloga vodstva Slovenskih železarn teela pozitiven značaj, seje s stabilizacijo na trgih iztekla.« Posedi ie dejal, da ima sedaj vodstvo koncema Slovenske železarne konzervativno vlogo, ki se kaže v sprejemanju poslovnih odločitev, s katerimi skušajo za vsako ceno doseči rešitev celotnega sistema, ne glede na tržne možnosti ter kadrovske in tehnične zmogljivosti Posamičnih delov sistema. Zaradi takšne politike bo po njego-mnenju kmalu ponovno ogro-te«celoten sistem in državni zbor b° namesto s predlogom za pri-^tizacijo sistema soočen s predlogom za ponovno finančno in-lervencijo države v slovenskih Zelezarnah. Da se ne bi ponovila tentova zgodba Zaradi takšne politike se v sionskih železarnah kaj hitro lahko Ponovi Tamova zgodba. »Posamične preizvodne družbe, ki imajo Iržne možnosti, ne bodo zmogle oremen, ki so nastale zaradi projek-tov. kot so: Pandur, stečaj Livar-ne Store, likvidacija SEIKO Jese-n'ce, KOPO Ljubljana, nasilno ohranjanje proizvodnje v Jeklu Štore 'n podobnih. Bremena teh projektov ne dopuščajo normalnih bilanc stanja in kljub pozitivnim bilancam 'z tekočega poslovanja zavirajo Pospešen razvoj tistih družb, ki imajo vse možnosti preživetja. Če le bila ob podržavljanju zahteva-Oa transparentnost rezultatov po-sarničnih delov, seje v obdobju zadnjih treh let izgubila,« je dejal posedi. Predsednik podružnice Skei na favnah vidi rešitev v privatizaciji s °venskih železarn na ravni posameznih družb in v novem načinu Opravljanja sistema, ki iz tega izhaja. . zvezi s temje Posedi omenil, da Je že svetovalna družba Mc Kin-SeV Predlagala privatizacijo po Posameznih družbah, saj je s tem zagotovljena večja hitrost privatizacije, posamični strateški partnerji pa imajo več možnosti za sovlaganje.Takšen koncept privatizacije podpira tudi 84 odstotkov delavcev v družbah na lokaciji Ravne. Sekretar podružnice Skei Janko Dežman je opozoril, da si delavci v družbah na lokaciji Ravne že več kot dve leti prizadevajo, da bi lahko s certifikati in potrdili o premalo izplačanih plačah sodelovali v lastninjenju družb, v katerih so zaposleni. Delavci želijo sodelovati pri privatizaciji »svojih« družb Delavci železamiških družb želijo sodelovati pri privatizaciji tistega, kar so ustvarjali, hkrati pa se bojijo, da se v sedanjih razmerah (ohranjanje nerentabilnih delov sistema, dezinvestiranje inpodobno) dohodek, ki so ga in ga še ustvarjajo, pretaka v druge nerentabilne dele sistema. Zato SKEI - sindikalna podružnica družb slovenskih železarn na lokaciji Ravne predlaga k zakonu o privatizaciji državne lastnine tale amandma: »Za drugim odstavkom 46. člena se doda tretji odstavek, ki se glasi: Ne glede na določila drugega odstavka se Slovenske železarne d.d. pred privatizacijo reorganizirajo tako, da država prenese svoj kapital na posamične družbe Slovenskih železarn. Privatizacija Slovenskih železarn se nato izvede na nivoju posamičnih družb -obstoječih ali na novo organiziranih - Vsekakor pa v okviru, v kakršnem je bila Železarna Ravne podržavljena.« S sprejetjem tega amandmaja bi po mnenju Janka Dežmana delavci dobili možnost, da bi tako kot vsi drugi delavci v Sloveniji v procesu privatizacije v družbah, v katerih so zaposleni, sodelovali s certifikati in potrdili o neizplačanih plačah. Potem ko bi bile družbe privatizirane, bi bilo mogoče tudi umneje upravljati celoten sistem, saj je znano, da država še nikoli ni bila dober gospodar. Povsem nasprotna stališča je na okrogli mizi predstavil predsednik uprave Slovenskih železarn mag. Alojz Vrečko. Najprej je opozoril, da je doslej država v različnih oblikah v sanacijo slovenskih železarn vložila skupno več kot 500 milijonov mark, od tega v družbe na Ravnah preko 130 milijonov mark. Na to ne bi smeli pozabiti tisti, ki govorijo o osamosvojitvi posameznih družb. Predlog uprave: najprej sanacija, nato privatizacija Mag. Vrečko je prepričan, daje potrebno najprej do konca izpeljati sanacijo železarn, šele nato pa bo smotrno sistem kot celoto privati- zirati. Tudi v razvitih evropskih državah so problem železarn rešili postopno: najprej sojih podržavili, nato so jih sanirali, na koncu pa celoten sistem privatizirali. Uprava Slovenskih železarn je prepričana, da morajo biti pred začetkom privatizacije sistema izpolnjeni nekateri nujni pogoji. Gre za dokončanje sanacije osnovnih družb, za dokončanje organizacijskega restrukturiranja, za oblikovanje investicijskega potenciala, za stabilizacijo Slovenskih železarn na svetovnem tržišču in za stabilizacijo socialno-političnega okolja. »Zaradi vsega naštetega uprava Slovenskih železarn meni, naj se po sprejetju zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti Republike Slovenije s posebno uredno določi delež, namenjen za brezplačno razdelitev, ki naj bo takšen, da bo v preostanku zagotavljal državi kontrolno vlogo, ki naj s privatizacijo počaka na ugodne tržne možnosti,« je dejal mag. Vrečko. Predsednik uprave Slovenskih železarn se ni strinjal z oceno, da seje položaj železarn na trgu stabiliziral. Opozoril je, da imajo tudi nekatere družbe na Ravnah strahovite probleme, kar se kaže tudi v njihovi kratkoročni zadolženosti in premajhnem obsegu naročil. Sanacijo železarn je mogoče izpeljati samo s skupnimi močmi.Tudi strategija razvoja do leta 2005, ki jo uprava Slovenskih železarn že pripravlja, kaže, daje slovenske železarne edino smotrno razvijati kot enoten sistem, saj vse slovenske železarne skupaj v svetovnem merilu nimajo dovolj zmogljivosti niti za eno samo. Prihodnost slovenskih železarn je v proizvodnji specialnih jekel, letna proizvodnja pa naj ne bi presegla 500 tisoč ton. Z racionalnim poslovanjem bi slovenske železarne lahko ustvarile milijardo mark prihodka, od tega 70 odstotkov na tujih trgih. Zato pa je v ostri mednarodni konkurenci nujno, da si sistem slovenskih železarn zagotovi lastno zunanjetrgovinsko mrežo, lasten informacijski sistem in podobno. Slovenske železarne imajo perspektivo samo, če bodo združene v močni družbi, ki bo sposobna 30 odstotkov lastne proizvodnje specialnih jekel tudi predelati in svoje proizvode prodajati v ostri mednarodni konkurenci. Razprava strokovno in politično obarvana »Zdi se, da so organizatorji okrogle mize politično motivirani. Glede na svojo vlogo v sanacijskem procesu se uprava Slovenskih železarn ograjuje od politično motiviranih populističnih idej, ki brez sleherne ekonomske logike in argumentov nasprotujejo zastavljenemu sanacijskemu programu (zlasti glede dvonivojske lastniške strukture). Ob tem uprava opozarja na morebitne škodljive posledice politizacije tega vprašanja, ki bi se lahko pokazale v poslabšanju notranjih medsebojnih odnosov v poslovnem sistemu Slovenskih železarn in v zaostrenih gospodarskih razmerah upočasnile njegov sanacijski proces,« je dejal mag. Alojz Vrečko. Eden za drugim so nato sindikalisti zavrnili očitke, daje okrogla miza in njihov amandma politično motiviran in opozorili, da se za svoje pravice pri privatizaciji železarn borijo izključno v državnih organih in ne v navezi s strankami. Dušan Posedi in Janko Dežman pa sta poudarila, da želijo sindikalisti s svojim amandmajem samo odpreti razpravo o tem žgočem vprašanju, da bi bilo mogoče po vsestranskem soočanju mnenj najti najboljše rešitve. Vprašanje, kdo bo sistem upravljal, pa ni samo strokovno, pač pa ima tudi politično razsežnost, zato o tem tudi odloča državni zbor. Stališča mag. Vrečka je podprla tudi predstavnica ministrstva za gospodarske dejavnosti in članica upravnega odbora Slovenskih železarn Branka Kostič. Poudarila je, daje država veliko vložila v sanacijo železarn. Zato je država zainteresirana, da se sistem privatizira potem, ko bo saniran, in ne sedaj, ko še ni in ko bi se privatiziral podcenjen. Razprava stališč ni zbližala - prej nasprotno Razprava, ki je sledila, je bila vsezkozi polemična in ni pripeljala do zbliževanja stališč. Člani uprave so z argumenti poskušali sindikaliste prepričati, daje v fazi sanacije država (naj)boljši lastnik (dobiček pušča v sistemu, medtem ko bi skladi in delničarji želeli imeti dividende), da se lahko na mednarodnem trgu uveljavi samo močan enoten sistem, daje nujno sistem najprej sanirati in šele nato privatizirati, da s certifikati železarne ne bodo prišle do kapitala za investicije in podobno. Po drugi strani pa so sindikalisti člane uprave z argumenti poskušali prepričati, da bi bil sistem bolj racionalen, če bi bil sestavljen iz privatiziranih delniških družb, da bi bili delavci bolj motivirani, če bi bili solastniki, da imajo delavci pravico sodelovati pri lastninjenju tistega, kar so ustvarili in podobno. V razpravi so sodelovali tudi poslanca državnega zbora s Koroške Vladimir Topler in Maks Sušek ter predsednik občinskega sveta na Ravnah Maijan Berložnik. Le-ta seje zavzel za privatizacijo, češ daje država najslabši gospodar. Prav tako je izrazil željo, da bi občinske svetnike občasno seznanili z gospodarskimi rezultati, kijih dosegajo družbe na Ravnah, saj vlada nekakšna soodvisnost med tovarnami in lokalnimi skupnostmi, ki lahko spodbuja doseganje boljših rezultatov. Oba poslanca pa sta v svojih nastopih opozarjala, da bi bilo potrebno sindikalni amandma ovrednotiti z ekonomskimi analizami. Razprava o vroči temi, kako privatizirati slovenske železarne, je torej stekla. Da ne bo lahka in da se bodo mnenja in argumenti še lep čas krešah, po okrogli mizi na Ravnah verjetno nihče več ne dvomi. Tomaž Kšela Bo s certifikati in potrdili o premalo izplačanih plačah lahko sodeloval pri lastninjenju »svoje* železarne? Nepotrebne zadrege Izplačilo regresa za letni dopust V socialnem sporazumu za leto 1996 je določen znesek za regres za letni dopust, in sicer v višini 102.000 tolarjev. Regres se izplača v skladu s kolektivno pogodbo (do konca julija tekočega leta), lahko tudi v več delih. Y zadnjem času pa je vedno več vprašanj o obračunu davka - dohodnine od regresa za letni dopust. Da bi obračun davka bolj razumeli, moramo poseči nekoliko v preteklost. Delavcem so regres izplačevali v več delih in od posameznega dela obračunali najmanjši odstotek davka (dohodnine). Na koncu leta pa so delavci zaradi premalo obračunane dohodnine morali plačevati razliko. Da bi tako stanje odpravili, šmo predlagali spremembe pri obračunu dohodnine. V zakonu o dohodnini (Ur. 1. RS, št. 71/93, 7/95) in v uredbi o višini stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodki (Ur. 1. RS, št. 72/93, 43/94, 62/94, 7/95), so dane osnove za izračun dohodnine tudi od regresa za letni dopust. V ta namen je tudi Ministrstvo za finance RS v svojem dopisu št. 416-14-94 posredovalo obvestilo o načinu izračuna davka od regresa za letni dopust. V skladu s tem obvestilom in 18. členom zakona o dohodnini se davek od regresa obračuna po povprečni stopnji davka od rednega mesečnega prejemka. Tako se izognemo poračunu dohodnine na koncu leta, kar je zagotovo v korist zlasti delavcem z nižjimi mesečnimi prejemki. Drugače povedano, pri višji izplačani plači je tudi višja stopnja davka od regresa za letni dopust. Iskanje vzrokov za to v napačnosti obvestil je povsem zgrešeno in nekorektno. Obrtniki, brez samovolje! V Svetovalcu revije Obrtnik, št. 7-8, julij-avgust 1996, je na strani 118 podano mnenje o časovnem izplačilu plač pri obrtnikih. Mnenje napotuje obrtnika povsem nezakonito, da lahko izplača plače ne glede na roke, določene v kolektivnih pogodbah (splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Ur. 1. RS, št. 39/93, kolektivni pogodbi med delavci in zasebnimi delodajalci. Ur. 1. RS, št. 26/91-1, in zakon o izvajanju socialnega sporazuma. Ur. 1. RS, št. 34/96). Po zakonu o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996je neizvajanje kolektivnih pogodb za delodajalca sankcionirano z najmanj 300.000 tolarjev in za odgovorno osebo z najmanj 50.000 tolarjev kazni. Plača, ki ni izplačana do roka,določenega v kolektivni pogodbi, je iztožljiva. Razumemo težave obrtnikov zaradi finančne nediscipline, ne razumemo in ne sprejemamo pa enostranskih tolmačenj. Možno je, da se obrtnik dogovori z delavci. Enostranska določitev dneva izplačil plač brez dogovora z delavci pa ni v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. V vseh primerih, ko med obrtniki in delavci ni dogovora o mo- rebitnem krajšem zamiku izplačilnega dneva, bomo v skladu z zakonskimi določili in nalogami sindikata dejavnosti odločno posredovali in zagotovili zaščito pravic delavcev. ^ane Tekstilci pri Ropu ZDAJ ŠE BREZ STREHE NAD GLAVO? Kot nam je sporočila Marijana Kanduti iz službe za odnose z javno-I1" Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, sta se v ponedeljek •nister Anton Rop in državni sekretar Miroslav Berger sestala s pred-nijen'ki SilKlikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slove- v tema pogovora je bila »ohranitev delovnih mest v obeh branžah deja-tek081'”' teedstavniki sindikata so ministra seznanili s problemi na področju Kstilne in usnjarskopredelovalne industrije - tako na socialnem kot na o ,atfr'a.'nern področju, minister pa je predstavnike sindikata informiral ekočih ukrepih ministrstva za njihovo sanacijo. Kot srno zvedeli, je minister podprl prednost obravnave prispelih vlog j razpise Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za delovno p enzivne panoge, sindikate pa je obvestil tudi o možnosti ustanovitve v sebnega rizičnega sklada za ohranitev delovnih mest. D. K. Bivšim delavcem Kmetijstva Črnci izApaške doline, ki so ob stečaju podjetja ostali brez dela in zaposlitve, sedaj grozi, da bodo ostali tudi brez stanovanj! Prejšnji teden je bila namreč na murskosoboškem sodišču javna dražba, na kateri sta predsednik stečajnega senata sodnik Emerik Benko in stečajni upravitelj Miran Žilavec prodajala premoženje Kmetijstva Črnci v stečaju. Poleg 121 kmetijskih strojev in farm v Žih-lavi in Lutvercih se je na dražbi znašlo tudi 53 stanovanj, v katerih prebivajo bivši delavci podjetja s svojimi družinami. Za dražbo je vladalo v Pomuiju veliko zanimanje, kakršnega ne pomnijo, saj seje na njej zbralo več kot 250 ljudi. Kljub temu so stanovanja ostala neprodana, morda tudi zato, ker so na dražbo prišli tudi številni prizadeti najemniki. Poleg tega je stečajni senat iz dražbe izločil 15 stanovanj. ki naj bi bila v postopku denacionalizacije. Razumljiveje, da so bivši delavci Kmetijstva Črnci zelo razburjeni, saj večina med njimi nima dovolj denarja za nakup stanovanja, v katerem prebivajo. Petnajst delavcev je sicer pred leti želelo stanovanja odkupiti po stanovanjskem zakonu, vendar zaradi denacionalizacijskih postopkov tega tedaj niso mogli storiti. V reševanje tega problema se je vključil gornjeradgonski žu- pan Miha Vodenik in se minuli teden v zvezi s tem sestal tudi z ministrom za varstvo okolja in urejanje prostora dr. Pavlom Gantarjem ter ministrom za delo, družino in socialne zadeve mag. Tonetom Ropom. Vodenik si prizadeva, da bi stanovanja odkupili občina in država in na ta način preprečili, da bi bivši delavci Kmetijstva Črnci postali brezdomci, njihova dosedanja stanovanja pa vikendi. 18. julija 1996 Sindikalna lista julij 1996 Prvidei 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 1. 3. 96 dalje) 24,66 3. Ločeno življenje 45.345,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 11.336,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje marec-maj 96 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 74.001 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 37.001,00 -za 20 let 55.501,00 -za 30 let 74.001,00 2. Nagrada ob upokojitvi 222.003,00 3. Solidarnostne pomoči 74.001,00 Vir Zavod RS za statistika Strokovna služba ZSSS Dopolnilni podatki V skladu z zakonom o izvajanju socialnega sporazuma za leto 1996 (Ur. 1. RS, št. 34/96) v sindikalni listi objavljamo podatke, potrebne za izvajanje spo- DELAVSKA HRANILNICA d. o. o. Ljubljana, Dalmatinova 4 Ugodna posojila za oddih članov sindikatov od T + 0 % do T + 2 % v vaši Delavski hranilnici Če želite preživeti zaslužen oddih v mirnem, prijaznem okolju Bohinjskega jezera, v Termah Zreče, Moravskih, Atomskih, Čateških, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Hotelih Palače Portorož, Strunjan, Belvedere, Marina in Simonov zaliv v Izoli, se odločite za oddih s pomočjo posojila naše hranilnice. Po napornih delovnih mesecih in vsakodnevnih stresih si vzemite čas zase, za svojo dušo in telo, za svoj počitek in nabiranje novih moči. Oddih lahko preživite v hotelih in zasebnih penzionihz ugodnim posojilom, ki gaje za Vas posebej pripravila Delavska hranilnica. Posojilo vam odobrimo tri dni pred začetkom nastopa oddiha. Prvi obrok zapade v plačilo z enomesečnim odlogom, torej potem, ko se vrnete z dopusta. Cene 7-dnevnega bivanja se gibljejo od 22.050 tolarjev do 53.550 tolarjev na osebo. H gornjemu znesku posojila lahkodobitešedodatekposojilavznesku 15.000 tolarjev za stroške, vezane na oddih (stroški goriva, turistična taksa, žeja). Primeri izračuna posojila za najnižjo in najvišjo ceno: 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 22.050 SIT 22.050 SIT x 2 = 44.100 SIT + 15.000 SIT = 59.100 SIT, vrne se 61.902 SIT, rok vračila 6-mesecev, obrok = 10.317 SIT, zavarovanje posojila =390 SIT, stroški posojila 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po ceni 22.050 SIT in s 30% popustom za oba otroka 22.055 SIT x 2 = 44.100 SIT + 2 x 15.439 SIT + 15.000 SIT = 89.970 SIT vrne se 78.073 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 13.013 SIT, zavarovanje posojila = 492 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih dveh članov družine po ceni 53.550 SIT 53.550 SITx 2 = 107.100 SIT + 15.000 SIT = 122.100 SIT, vrne se 127.888 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 21.315 SIT, zavarovanje posojila = 806 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. 7-dnevni oddih štirih članov družine z dvema otrokoma od 2 do 12 let po 53.500 SIT in 30% popustom za oba otroka 53.500 SIT x 2 = 107.100 + 2 x 74.900 SIT + 15.000,00 SIT = 197.000 SIT vrne se 206.339 SIT, rok vračila 6 mesecev, obrok = 34.390 SIT, zavarovanje posojila = 1.241 SIT, stroški posojila so 1.000 SIT. Gornji izračuni so osnova, da lažje prilagodite strošek oddiha svojim finančnim možnostim. Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. 1. Minimalna plača za mesec julij, avgust in september 1996 54.570 SIT 2. Regres za letni dopust je v uspešnih podjetjih možno izplačati do višine povprečne plače v gospodarstvu za zadnje 3 mesece v bruto znesku; povprečna plača v bruto znesku za obdobje marec-maj znaša 115.624 SIT Opomba: Še največ vprašanj se v zadnjem času pojavlja pri uporabi eskalacije. Potrebno je upoštevati, da se eskalirajo izhodiščne plače po tarifnih in plačilnih razredih. Tarifnih razredov je v panožnih pogodbah devet, v podjetniških kolektivnih pogodbah pa so uveljavljeni podrazredi - plačilni razredi, ki jih je več. Vse te plače se v skladu s socialnim sporazumom v celoti eskalirajo. Ponovno opozarjamo, da že več kot 6 let obračun plač po vrednosti točk ni skladen s kolektivnimi pogodbami. Strokovna služba ZSSS Izračuni so narejeni na 6-mesečni rok vračila posojila in enomesečni odlog prvega plačila obroka. Vsako posojilo bo izračunano individualno po vašem izboru cene. Za tiste člane sindikatov, ki bi jim tudi ti obroki bili preveliko finančno breme, je izjemoma možen najem posojila tudi na sedem ali osem obrokov brez odloga prvega obroka. Upamo, da je posojilna ponudba za člane sindikatov zanimiva, zato se vam priporočamo. Vse v zvezi z vašim posojilom in oddihom boste uredili v hranilnici osebno ali po telefonu. Za vse podrobnejše informacije nas lahko pokličete po telefonu: 061/312098 ali 316881. Želimo vam prijazen oddih. Direktor jože Stegne NAPOVED STAVKE ZAMRZNJENA Sindikat delavcev dejavnosti energetike (SDE) je pred tremi tedni podpisal novi kolektivni pogodbi za elektrogospodarstvo in premogovništvo. Ministrstva so obljubila spoštovanje zakona o zapiranju rudnikov rjavega premoga takojšnje zaščito gmotnega in socialnega položaja zaposlenih v Nafti iz Lendave. S tem so izpolnjene glavne zahteve, zaradi katerih je konferenca SDE 23. maja zagrozila s splošno stavko, nam je povedal njegov predsednik Franc Dolar. Dolar pravi, da so v SDE z novima pogodbama zadovoljni, saj se zavedajo, da bi vsaka nova pogajanja lahko privedla do zmanjšanja pravic zaposlenih. Tokrat so uspeli ohraniti nezmanjšane pravice, tudi plače ostajajo na sedanji ravni. -Novi pogodbi pa so potrebovali zlasti zaradi zmanjševanja plač v premogovnikih in elektrogospodarstvu v primerjavi z gospodarstvom. Prav zato sta pomembni novi tarifni prilogi obeh kolektivnih pogodb, veljali bosta do konca letošnjega leta, medtem ko normativna dela pogodb veljata do konca leta 2000. Razporejeni v prvi tarifni razred iz premogovništva imajo izhodiščno plačo 47.650 tolarjev. Izhodiščne plače v elektrogospodarstvu so enako visoke. SDE je stavko napovedal tudi zaradi nespoštovanja zakona o zapiranju rudnikov rjavega premoga, še posebej upokojevanja rudarjev, po zakonu iz leta 1968, in glede zaščite invalidov. Na zadnjih pogovorih sta jim ministrstvi za gospodarske dejavnosti in delo obljubili, da bosta zakon spoštovali, vodstvo SDE pa obljubam verjame. Splošno stavko je SDE napovedal tudi zaradi zaščite materialne dan velik protestni shod in zapora cest, ki vodijo prek tamkajšnjega mejnega prehoda. Na naše vprašanje, ali reševanje Nafte iz Lendave pomeni povečanje cene bencina, je Dolar povedal, da sindikat skuša zaščititi položaj delavcev, pri določanju cen pa nima nobene vloge. Za takšno zaostritev pa so se v SDE odločili ne le zaradi 700 zaposlenih, ampak tudi zaradi njihovih družin in širšega okolja, kjer bi morebitno zaprtje Nafte povzročilo socialno katastrofo. Franc Dolar: »Naš rating se je povečali* in socialne varnosti zaposlenih v Nafti iz Lendave. To podjetje je namreč prišlo v zelo težak položaj zaradi razkoraka med ceno surove nafte in cenami derivatov. Razkorak je posledica rasti vrednosti do- laija in povečane cene surove nafte ob nespremenjeni ceni derivatov. Zato je v podjetju nastala velika izguba, zaradi katere bi 20. julija proizvodnja povsem obstala. Na zadnjih pogovorih sta minister Metod Dragonja in državni sekretar Boris Sovič zagotovila nove dobave nafte. Ministra sta pod-drla tudi revizijsko študijo, ki naj bi dokazala ekonomsko upravičenost predelave nafte v Lendavi. Kaže, da bo na njeni podlagi prišlo do posodobitve tamkajšnjih zmogljivosti. Dolar pravi, da so vsi ti premiki neposredna posledica grožnje SDE s splošno stavko. V Lendavi je bil za 17. julij napove- Imej se fajn, kdor se more! f-; : Kako daleč se zdijo tisti časi, ko je imel skoraj vsak možnost za nekaj tednov na leto vzeti dopust in jo mahniti na morje, saj mu je podjetje priskrbelo relativno poceni letovanje. Da bi zvedeli, kako podjetja in sindikati poskrbijo za svoje delavce danes, smo vprašali ljudi, ki imajo te podatke. Anton Dimc (Kolinska, Ljubljana): »Počitniške zmogljivosti imamo v Maredi (za osem družin) in Pacugi (za deset družin in en apartma). Vse so zasedene od 25. junija do 10. septembra. Gosta povprečno stane dan bivanja 33 mark. Lastnik in upravljalec stanovanj so sindikati. V Kranjski Gori pa ima sindikat samo svoja stanovanja, v katerih letujejo samo člani sindikata.« domovanj je podjetje Peko. Letos bo v njih letovalo 200 delavcev. V času sezone stane dopust na morju ali v Čateških toplicah 2000 tolarjev na dan, izven sezone na morju in pa v Medijskih in Atomskih toplicah pa 1500 sit. Delavci še niso dobili regresa za letni dopust.« movanj. V Jelovici dobivajo delavci regres po delih, tako da smo ravnokar prejeli prvo tretjino.« IL, v Tone Rozman (Peko,Tržič): »Upravljalec in lastnik počimiških Olga Drabik (Jelovica, Škofja Loka): »Stanovanja imamo, na Pokljuki (4 bungalove), v Čateških toplicah (hišice), Bovcu (eno stanovanje), na motju pa 7 prikolic in nekaj stanovanj. Lastnik in upravitelj počitniških domovanj je podjetje. Cena bivanja za en dan je v Čateških toplicah 3500 tolarjev, drugje pa manj. Za člane sindikata je ta številka nekoliko nižja, saj so sindikati s pomočjo prispevkov delavcev tudi financirali gradnjo počimiških do- Franči Lavrač (Mardmarket, Ljubljana): »V Maximarketu imamo dvojno lastništvo. Tako je lastnik dela počitniških zmogljivosti (treh poslopij) firma, drugega dela (dveh poslopij) pa sindikat. Upravitelj obeh delov pa je, tako materialno kot oskrbno - sindikat. Cena bivanja je odvisna od udobja, ki ga nudi sta-novanje.Tako se giblje med 3800 tolarjev na dan (Čateške toplice, kjer je letovanje najdražje) in 3000 (Bohinjska Bistrica) do 2200 tolarjev za en dan bivanja v prikolici. Na Hrvaškem imajo domovanja v Črvarju in Barbarigi). V Maximarketu smo tako kot vsako leto dobili regres do kon- Na potezi je vi Predsednik stavk0' rreoseoniKsia”— odbora družbe Naft3 t dava Ivan Krpan <‘a prejšnji petek sporočB-*®, v sredo, 17. L m. ne b° ove* e| S tem, kar smo našteli, pa niso izpolnjene še vse zahteve SDE. Zato SDE stavkovnega odbora ne bo razpustil. Če ministrstva ne bodo izpolnila vseh obljub, bodo napoved splošne stavke jeseni obnovili. Dolarju smo omenili, daje zaradi nekaterih člankov v javnosti nastal vtis, daje v zadnjem mesecu prišlo do razhajanj znotraj SDE, zlasti med vodstvom in sindikatom Nafte. Povedal je: »Tudi mi smo analizirali obveščanje javnosti, vendar smo ugotovili, da so uradnemu sporočilu Naftinega sindikata skoraj vsi časopisi dodali kaj svojega. Treba je upoštevati, daje SDE sestavljen iz različnih delov, tudi mnenja so lahko različna. O vseh problemih pa v predsedstvu SDE najdemo skupna stališča, tudi delujemo enotno. Takšen način krepi našo moč, z zadnjimi akcijami si je naš sindikat rating le izboljšal. Naši sindikalni zaupniki, ki so se prejšnji teden zbrali na posvetu v Ljubljani, so menili podobno. Pogovarjali smo se tudi o prihodnjih nalogah in menili, da moramo biti aktivnejši tudi pri skupnih nalogah ZSSS.« Franček Kavčič davskih belih rudarj0^ n »Najodgovornejši io vniki vlade, Petrola M’ |ri stva Nafte so nam aaffi. isi 11, da 20. trn. ne bo pi^T /it zaustavitve predelava - ^ na sektorju Rafineriji, je bilo napovedano, hkf8 zatrdili, da bodo do k0”el meseca urejeni tudi <*,0| pogoji za pozitivno P° k vanje družbe. Zato sm0*’ 'ai testni shod preloži« ^ določen čas,« je Krpal) ^ j, a.1______________1 n tko ocenil uresničevanj^ »Stavkovni odbor sindjjj družbe Nafta Lendava5, spet sestal 31. julija*® k nil.ali so obljube- s tudi stavkovne zahtev«' alizirane ali ne. Le , daj ocenili, da pogojev«3 , malno nadaljnje pori0' 4 sektorja Rafinerija ni.0,..'4 takoj napovedali datu>/ dbe protestnega shoda- . ž^ne^^ki dotlej, dokler teh pog^j ^ z njimi povezane sodalnf nosti vseh zaposlenih ?1 ni ne bodo zagotovili-j/ Kot nam je Krpan še pojasnil,^41 zahtevajo sprejen»l“ jivi metodologije sprotni ^ ločanja cen naftnih d tov, ki bo upoštevalaTj nafte na svetovne1” Mvjg rast tečaja tolarja- ,‘J kujejo pa tudi, da h° n„; družbi Nafta Lendava gočila takšno poslovanjg, l bo pripomoglo k p«s°7., / J rafinerijskih postrojev. J rafinerijskih postroj«^’ je po njihovem nin«w., edini način za obran'1 tJ dejavnosti in socialo0 V nost zaposlenih.. V»' P. ca maja. In to toliko, kolikor va povprečje trimesečnega v gospodarstvu.« . Stane Čelesnik (Pionirji Mesto): »Pionirje pred stečaj zato je bil prisiljen prodjj' , raj vse počitniške zmogu|V |, Tako smo od maja meseca obdržali od velikega števi čitniških poslopij, ki smo jin a ji v Slovenji, predvsem Pa vaškem primorju (Hvar), počitniški dom na črnj0®0 k pa je vir zaslužka - zaradi1 dostopnosti - le v poletnil1 a1 jo secih. /ji Delavci Pionirja, ki so rjSol in ogorčeni nad usodo p° . o( ( ne morejo niti na dopust, tafir sploh ne razmišljajo o kakr ^ koli počitnikovanju.« »Zlata doba« slovenj delavskega turizma je d/ .,, minila. Danes si delavec 1« d 4 privošči počitnice na morj Js najuspešnejša podjetja so J)v sobna zagotoviti poceni Tk za svoje zaposlene. »Morj0/ postaja težko dostopna v ta in letos se bo delavec, ,J vabljivim ponubam turo, |f, delavcev, moral »imeti taj r bliže... f Marjan i IKLOTEHNA-INDEL PRED STEČAJEM KAJ DELAJO kni PSCin^ ^ru^e Jekiotehna-Indel iz Maribora je pred ne-‘1Veclhm sprejela sklep, s katerim pristojnemu sodišču predlaga °iSte<;aine8a postopka za to podjetje. Jeklotehna-Indel je tehni bijemo bitko za obstoj, ob tem pa nemočni povzročamo bo- erj“'7'lecaJnega postopka za to podjetje. Jeklotehna-Indel je lečino in krivice nekaterim, ki ne lo j n° P°djetje delniške družbe Jeklotehna in je doslej dajalo krivi ne dolžni plačujejo davek za n kruh blizu 300 delavcem. stvari, ki so se dogajale v preteklo- sti,« pravi v njem. V pismu tudi t nr„,?'r°k za zaostrene razmere je l»dpile-,ka zadolženost podjetja ■o! ,.n.lske družbe v celoti. Lani ■IJJ® deklotehna najela hipo-kredit za obratna sredstva il3vj|IZP*aoil° plač, zanj pa je za-‘‘" »to ^ce*otno veleprodajno za- id % sLi6-'6 na začetku letošnjega 1 n^ttadno s sanacijskim progra- (<* lovil 6C Prenesla na novousta-n laJen° družbo Jeklotehna-Indel. at jJr|^e So temu ugovarjale in na pj Ijjju s tožbo uspele tudi na so-eVciiini inv-irniTntv«- n rannctuiA ann vljeno socialno varnost na zavodu za zaposlo- po vsej verjetnosti ao stečaja na dooo vec mogli izplačati nobene plače,« pravi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Podravju Stanislav Šajn. “Če sodišče ne bo i kakršnih koli dohodkov do oktobra.« Konec prejšnjega tedna so delavci Tekstilne tovarne Tabor, ki čakajo na stečaj na kolektivnem dopustu, prejeli 40.000 tolarjev akontacije za majsko plačo in bon za nakup tkanin v tovarniški prodajalni v vrednosti 20.000 tolarjev. Vodstvo podjetjaje denar za plače uspelo dolgovi. “Po prisilni poravnavi seje podjetje zagotoviti iz tekočih prilivov od prodaje bla- še naprej zadolževalo.Tbvama bi lahko preživela, ga. Ali bo novi direktor Tekstilne tovarne Ta- če bi bila boljše vodena in če bi ji pravočasno bor Rudolf Bevc, ki je na krmilu po odstavitvi priskočila na pomoč država,« je prepričan, bivšega vodstva letos spomladi, uspel delavcem T. K. V__________..................................................... V Tekstilni tovarni Tabor, ki zaposluje 400 delavcev, so lani poleti izvedli prisilne poravnavo. V tem postopku so se delavci odrekli 40 odstotkom svojih terjatev na račun premalo izplačanih plač, 60 odstotkov teijatev pa so spremenili v lastninski delež. Z uvedbo stečajnega postopka se stvari spreminjajo, zato bodo delavci svoje terjatve v stečajnem postopku obnovili,« pojasnjuje Stanislav Šajn. “Nekateri v vodstu tovarne sedaj razmišljajo o ustanovitvi novega, hčerinskega podjetja. Menim, da bi ta trenutek to pomenilo izigravanje upnikov -naj večji upniki pa so ravno delavci.” Stanislav Šajn je prepričan, da bi Tekstilna tovarna Tabor lahko normalno poslovala in ustvarjala dohodek, če je ne bi bremenili stari dolgovi. “Po prisilni poravnavi seje podjetje V območnih organizacijah Zasavje Steklarna Hrastnik dobila svet delavcev Sindikat Steklarne Hrastnik, ki deluje pod okriljem KNG, je po temeljitih pripravah v okviru zakona o soupravljanju izvedel volitve za člane sveta delavcev. Med 16 kandidati so bili v prvi svet delavacev izvoljeni: Vesna Brečko, Jože Drame, Marinka Gornik, Igor Gošler, Anton Lipar, Suzana Knez, Soniboj Knežak, Brane Pepelnjak, Joži Sticher, Robert Sticher, Feliks Vavtar, Edvard Zorko in Miroslav Zorec. Izmed 13 izvoljenih članov sveta je pet sindikalnih zaupnikov. Za Strojegradnjo prisilna poravnava V največjem trboveljskem podjetju kovinskopredelovalne industrije, Strojegradnji, je bil lanskega septembra uveden stečajni postopek. Z velikimi napori je upniškemu odboru uspelo, daje bil sprejet predlog prisilne poravnave, po katerem bo podjetje 1. avgusta ponovno začelo delati. Kot je poročal Leopold Očko, predsednik sindikata na območnem odboru SKEI, ki je zastopal delavce v upniškem odboru, so vse prijavljene terjatve delavcev bile upoštevane. Prednostno bodo izplačane vse terjatve delavcev iz naslova neizplačanih plač in drugih prejemkov iz naslova delovnega razmerja. Nadzorni svet je že imenoval vršilca dolžnosti. Na to funkcijo so imenovali dipl. ing. Leopolda Goljufa, kije med stečajnim postopkom veliko naredil, da so programi Strojegradnje ostali »živi« in se izvajali preko Orodjarne; tako je imelo delo nad sto delavcev. Jurše v GP Rudar Trbovlje Sekretar Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Ivan Jurše je bil na delovnem obisku v Zasavju. V gostinskem podjetju Rudar Trbovlje je imel daljši pogovor s predstavniki sindikata in vodstvom podjetja o uresničevanju panožne kolektivne pogodbe, izplačilu regresa ter o nadaljnjih perspektivah podjetja. Ciril Urek, sekretar Podravle Kdo bo imel prav Delavski svet Palome seje pritožil na sklep Delovnega sodišča v Mariboru, kije razsodilo, daje bil postopek razrešitve nekdanje direktorice Palo-meMatilde Strasser nezakonit. Člani delavskega sveta Palome menijo, da so ob razrešitvi Strasse-rjeve ravnali pravilno in da sodišče ni proučilo vse za ta primer pomembne dokumentacije. Prepričani so, da ugotovitve iz zapisnika mariborske podružniceAgencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje potrjujejo, da so bili njihovi sumi o neuspešnosti poslovanja Palome v letu 1994 upravičeni in daje bila zamenjava vodstva aprila 1995 potrebna in utemeljena. Delavski svet Palome bo na osnovi ugotovitev agencije zahteval, naj uprava za notranje zadeve uvede preiskavo o poslovanju Palome v omenjenem obdobju ter ugotovi odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev. T. K. Kaj moram vedeti o plačah : .. m:, . L * . '^andi Bartol ir ^'^jamčcna pl O plačah se dnevno pogovarjamo, toda o nekaterih osnovah in sestavinah, ki plačo dograjujejo, včasih vemo premalo. Iz pogovorov z nekaterimi delavci in tudi delodajalci ugotavljamo, da ne poznajo dovolj plačne politike v Republiki Sloveniji in ne razlikujejo med posameznimi nazivi najnižjih plač. V plačnem sistemu Republike Slovenije so sedaj uveljavljeni štirje različni nazivi najnižjih plač. ača !g0l!janjčena plača, sedaj znaša 33.803 tolarje bmto, je zakonska ka-!|0m(,Ja ‘.n se izplačuje v primerih in pod pogoji, določenimi z zako-JW2ajamčenih osebnih dohodkih. Ko podjetje ali družba izplačuje J^t^eplače v skladu z zakonom, ta razveljavlja ustrezno določilo [X70d-ietje delavcem ne izplača zajamčene plače v skladu z zako-tl(0’n e.Za Prekršek kaznovano. Pristojnosti v zvezi z neizvajanjem "'i^^ktivnih pogodb ima inšpekcija dela, ki jo je potrebno o irlajai kršitvah obvestiti. Obvestiti pa jo je potrebno tudi, če de-O zl°rablja zakon o zajamčenem osebnem dohodku in na taki elavcem izplačuje le zajamčene plače. ledišč«3 plača slcia[j1 dna Piraje najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred Sodišč S tar^no Prilogo h kolektivni pogodbi dejavnosti. Višina V»eplačeje opredeljena za vsak tarifni razred, sta |j0| ^n' Plači je zajeta zahtevnost in s tem vrednost delovnega ‘tevnf 0V-na mestai njihova vrednost ter relativna razmerja med najmanj tiVni n^11 ln najbolj zahtevnimi deli so opredeljena v podjetniški ko-"l^ost gw °Z'aktu 0 sistemizaciji in pravilniku o plačah. Izhodiščna ^ 493 tJ i ■ enostavnega dela v dejavnosti trgovine za tretje trimesečje "i; eČa p 0 arjev bruto in se za vsak nadaljnji tarifni razred ustrezno Vi Hod,-?P°n med najnižjo in naj višjo izhodiščno plačo je 1:3. iJsinprjjc T,ne Plače, ki so v bmto zneskih, vključujejo poln delovni jpr^čuje' °Vane tlel0™6 rezultate. Izhodiščne plače se vsako trimesečje trftltalar.^0,23 ^ odstotkov rasti cen na drobno v preteklem trimesečju 3jern letu pa naj bi doseglo 2,3 odstotka. V odstotkih in Pri nižjih nižje. M. E ustrezne prispevke. Za vsakega ugotovljeno na čmo zaposlenega delavca bi moral delodajalec odšteti takoj po 100.000 tolarjev mandatne kazni, inšpektor pa bi sproži] tudi postopek zaradi prekrška. Gre za kopico ukrepov, s katerimi naj bi učinkovito preprečili nezakonito sklepanje oziroma prenehanje delovnih razmerij. Z denarno kaznijo najmanj milijon tolarjev pa bi kaznovali delodajalca, če inšpektorju ne bi omogočil nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzora, če bi kljub prepovedi inšpektorja še naprej uprabljal de- lovna sredstva ali nadaljeval delovni proces, od pečatil delovna sredstva, delovne prostore ter delovišče, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost, in podobno. Vprašanje je le, kako bodo zakon v vsakdanjem življenju uresničevali. Že sedaj so namreč imeli delovni inšpektorji veliko pristojnosti, a jih niso izvajali. Pogostokrat zato, ker jih je bilo premalo, pogostokrat pa tudi zato, ker so se bali, saj imajo delodajalci v nekaterih okoljih veliko politično moč in kapital. Zato bi kazalo inšpektorjem dela povečati tudi avtoriteto in jim zagotoviti neodvisnost. m F. VROČA POKOJNINSKA JESEN Predlog izhodišč za reformo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi vlada, potem ko ga je sredi tedna obravnaval tudi ekonomsko-socialni svet, poslala v parlamentarno razpravo. Še prej pa se je Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve, sestal s predstavniki sindikalnih zvez in jih seznanil z bistvenimi novostmi pokojninske reforme. Izhodišča bodo podlaga za pripravo bele knjige o reformi pokojninskega sistema, ki naj bi se začela najprej izvajati s spremembami in dopolnitvami obstoječega sistema v smeri ostritve pogojev za uveljavitev pokojnine. Kasneje pa naj bi prišlo še do ločitve sedanjega enotnega sistema obveznega zavarovanja na dva stebra: dokladnega in naložbenega. Cilj reforme naj bi bila finančna vzdržljivost sistema v razmerah slabšanja demografskih in zaposlitvenih možnostihs zavarovanja. Spremembe naj bi nagrajevale tiste, ki se ne bodo odločali za predčasno upokojevanje in ki se bodo odločali za plačevanje višjih prispevkov. Reforma pokojninsko-invalidskega zavarovanja je nujna. To pomeni, da ji organi ZSSS ne bodo nasprotovali. Zahtevali pa bodo garancije za dolo- čeno raven pravic delavcev v tem zavarovanju, ki se jim ne mislijo odpovedati. Svet ZSSS je na tej podlagi že zahteval ločitev delavskega zavarovanja od kmečkega. Vodstvo ZSSS pripravlja o pokojninski reformi »vročo« jesen, saj se bo o tem posvetovalo z najširšo bazo. S tem v zvezi bodo svobodni sindikati jeseni organizirali tudi posebno konferenco. Ze sedaj so pripravili nekaj bistvenih pripomb na novo pokojninsko zakonodajo, za katere jeTone Rop svojim sodelavcem naročil, naj jih vključijo v predlog izhodišč še pred sejo vlade. Gre za predlog fleksibilnega upokojevanja za tiste, ki že dosegajo polno pokojninsko dobo, ne dosegajo pa starostne meje 65 let. Država naj bi zelo restriktivno podeljevala koncesije za organiziranje obveznih naložbenih pokojninskih zavarovanj v drugem stebru. To pomeni, da se z naložbenim zavarovanjem ne bodo mogle ukvarjati denimo pooblaščene investicijske družbe. Reforma sme določiti obvezno zavarovanje zgolj za zavarovanje v drugem stebru. Pretehtali bodo tudi zahtevo svobodnih sindikatov, da bi združili obvezno invalidsko in zdravstveno zavarovanje za primer poklicne bolezni ali poškodbe pri delu v eni sami zavarovalnici drugega stebra. m. e Mladi, samski in brez službe Analizaje zajela 33.630 prejemnikov denarnega dodatka v obdobju od 1. julija do 31. decembra lani. In kdo so ti ljudje, ki se ne morejo preživljati s svojim delom? Daleč največ - kar 60,3 odstotka - je samskih, dobra petina je popolnih družin, 13,5 odstotka je enoroditeljskih družin. Porast upravičencev je najbolj opazen v skupini samskih, in to za kakšne 3 odstotke v primerjavi s prvim polletjem lani. Najbolj zaskrbljujoč je podatek, daje tretjina upravičencev do socialne pomoči starih od 18 do 26 let, več kot 8.000jih šteje komaj 18 do 21 let. Približno 37 odstotkov jih je starih od 27 do 45 samski, brez zaposlitve, brez strokovne izobrazbe. Tudi tisti, ki so stari od 27 do 45 let so pogosto brezposelni, samski ali pa s plačo, ki jo dobivajo, ne morejo preživeti sebe in svoje družine in so prisiljeni prositi za denarni dodatek. Imeti 20 let in dobivati socialno pomoč postaja danes vse bolj kruta realnost. Pričakovali bi, da se bodo po takšni alarmantni analizi v vladi zganili, začeli takoj ukrepati in pomagati mladim, da bi hitreje prišli do ustrezne izobrazbe in dela. A predramilo jih ni niti predvolilno obdobje, ki je običajno, če drugega ne, polno obljub in načrtovanj. Marija Frančeškin £> Založba ČZP Enotnost Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana V Zbirki priročnikov za sindikalne zaupnike in strokovne službe smo zaradi izjemnega povpraševanja ponatisnili razprodani (1) SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE avtorjev Mata Gostiše in Gregorja Mikliča 6.900,00 SIT V tej zbirki imamo na zalogi še priročnike: _ (2) SOODLOČANJE, ZAPOSLOVANJE, KOLEKTIVNA POGODBA avtorja Heribert Kohl in Zvone Vodovnik 2.400,00 SIT (3) DOKUMENTI DRUGEGA KONGRESA ZSSS s statutom ZSSS 1.800,00 SIT (4) DELNIČARSTVO ZAPOSLENIH NA POTI K EKONOMSKI DEMOKRACIJI - mag. Aleksandra Kanjuo Mrčela TEMELJNI POJMI O GOSPODARSKIH DRUŽBAH - Nadja Cvek SODELOVANJE DELAVCEV VORGANIH DRUŽB - Gregor Miklič URESNIČEVANJE ZAKONA O SODELOVANJU DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU - Milan Utroša 2.000,00 SIT Vse štiri priročnike lahko naročite na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4,Ljubljana po telefonu (061) 321-255 ali po faksu 311-956. _________________________NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo.izvod(ov) priročnika pod zap. št. (1), ....... izvod(ov) pod zap. št. (2), ....... izvod(ov) pod zap. št. (3) in ...... izvod(ov) pod zap. št. (4). Naročeno nam pošljite na naslov: .. Ulica, poštna št., kraj: ............................. Ime in priimek podpisnika: ........................... Račun bomo plačali v zakonitem roku. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Kraj, datum: ..................... žig Podpis naročnika ................. 18. julija 1996 NAGRADNA KRIŽMA TL KOVINA IZ lELEZOVt SKUPINI POSHDia PRETIRANE UPORABE SIOVENSM SPRTNI NOVINAR (AndreU PREBIVALKA IRSKE DRŽAVNA B1AGAINA NAMfll OTOK KANARSKIH OTOKOV REKA NA 5KOTSKE« EPIlfPSUA GOVEDI OOJEMNIK ElEK. PRI TROLEJBUSU SVETIŠ, HRAM IVAN LEVAR PODEUTEV IMENA RIMSKA Štiri polkrožen MORSKI ZALIV PEVKA ZADORA PISATELJ «PEK PEVEC OPARIM PISATELJ CESAIRE SOKRATOV TOŽNIH OLIVERA KATARINA Španski osvajalec (Pedro de) ZAGREBŠKI SKIF1ST (Rota) SADNA PIJAČA NADZORNIK V SPARI! DANSKI OTOK MAJHNO TNALO ABELOV BRAT DRAGO TRŠAR PRVI VEUKI MADŽARSKI KNEZ ODDELEK ZA EKSEKUCIJO USASTA KRAVA ROMAN POLANSKI IGRALKA VETRIH VDOR DROBOVJA POD KOZO MOŽ BOGINJE NEEEJE PRIVlAftOST, ČAR POMOŽNI DUHOVNIK MUSKI SMUČAR (Hat) NORVEŠKA PREDSEDNICA 8RUNDT1AND REKA V SREDNJI ANGLIJI CIRILSKA ČRKA KRAJ PRI OPATIJI JDZEMNI JŽKOJED ZMIKAVT ■MESTO V FRANCIJI SESTAVINA CELIČNE STENE LESA URADNI SPIS OLGA GRAHU ZADNJA STRAN VRATU STRNJEN TOK TEKOČINE REKA NA POUSKEM PERZUKA RIMSKA UUBUANA ČEŠKI PEVEC (Kotel) Nagradna toreanka ii. 33 Rešitve nam pošljite do 30. julija 1996 na naslov-Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 33. Nagrade za rešeno križanko so: (1) ura Etic Quartz, (2), 5.000 SIT, (3) 3.000 SIT, (4) 2.000 SIT, (5) knjižna nagrada. Rešitev nagrade križanke št. 31 KITI GROSAR. ASTROLOGINJA, META AMONIAK, NEVUS, LETVA, ONAN, RIK, KN, MON, RINAT, MAT, ŠKAFAR, CITADELA, ČRNA LISICA, OVAMBO, EON, UNICA, AV, SAID, TŽ, OSOR-PLAST, RK, INES, KOSTRENA, POR, NIL, POTRES, KROKI, ILIČA, NASTOP, OORT, COTA, LIGA, NIKOLAJ, AVAR, ŠKAR, KATETA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 31 1. MatejaŽekar, Košnica 5le, 3000 Celje 2. Liza Smole, Kidričeva 14, 1330 Kočevje 3. Majda Prečnzel, Kidričeva 5, 2000 Maribor 4. Maša Mrvar, Grohaijeva 18, 1241 Kamnik Križanko pripravil ^ 5. Teja Bukovec, Linhartova 82, ifS ® mm ® -k ®~v! 1000 Ljubljana ''------------------1 Nagrade bomo poslali po pošti r---------------------------------------- I NAGRADNI SKLAD j J Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad ■ prispevala: ■ • Uro Etic Quartz-UZO, d. o. o., podjetje za tr- I ■ govino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 * I Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: Hala Tivo- I ! li, Celovška25, tel.:061/1315-155.Vnjej prodajajo -] ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, I ■ avdio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend I I in drugo. I • Pletene izdelke-Pletilstvo Fočič, Ljubljana, Pot J _ naHreše25. » POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad. , Alj [Od S5 (AXJ XX1'' / Boizasindikalnena turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 27 ATR1S-BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejemaponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, inf. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077-Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO 1. BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU -za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini v septembru. 2. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 3. MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Gene:nočitev z zajtrkom 1.900 SIT, polpenzion 2.750,00 SIT, polni penzion 3.750,00 SIT. 4;POKLJUKA-DVO ALI ŠTIRI POSTELJNI APARTMAJI-spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. Brunarica za 8 oseb, cena 135 DEM. 5.' RATEČE - PLANICA - počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 61NOVIGRAD - trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 68 DEM. 7. BOHINJSKA ČESNICA - privatna hiša, 4 dvoposteljne sobe, TWC, kuhinja. Cena 18 DEM na osebo, apartmaji za4 osebe 115 DEM. Možnost naročila obrokov. 8. SORIŠKA PLANINA-počitniški dom-triposteljne sobe in bungalov za6 oseb. Primerno za taborniške skupine, šolo v naravi. Polni penzion 26 DEM. 9. ČATEŽ-štirje apartmaji z možnostjo uporabe kuhinje ali pa hišne ponudbe. Ponudba je dopolnjena z jahalno šolo, veslanjem na Krki in kopanjem v Čatežkih toplicah. Najem apartmaja za 4 osebe je 75 DEM. 10. ROGLA-hotel PLANJA-polpenzion v dvoposteljni sobi 5.300 tolarjev, najem apartmaja v Termah Zreče za 4 osebe 7.200 tolarjev dnevno. Člani sindikata delavcev gostinstva in turizma imajo 10% popust. 11. MORAVSKETOPLICE-kontejner za 5 oseb, posamezni termini do 20. 7. 1996. Cena 66 DEM. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Bovcu, Bohinju ali Kranjski Gori zavsa obdobja. Informacija sindikalnim zaupnikom ATRIS v času dopustov v juliju in avgustu razpolaga z vrsto počitniških zmogljivosti. Pokličite nas in poslali vam bomo katalog. Objavite našo ponudbo v vašem glasilu. B. DOPUST11996 - POLETJE 1996 OD 22. 6. DOS. 9. T. BARBARIČA PRI PULI - enosobno stanovanje za 4 osebe, najem 7 dni. Termini po 4. septembru 1996. Cena 4.800,00 SIT. 2. PIRAN - štiriposteljni apartmaji. Cena najema 95 DEM na dan. 31 POKLJUKA - dvo- ali štiriposteljni apartmaji. Cena najema 60 do 80 DEM na dan. 4. RESA - tri- aii štiriposteljne sobe, tuš, vVC. Polpenzion 47 DEM na dan, otroci do 10. leta imajo 30 % popust. 5. MORAVSKETOPLICE - dvo- ali triposteljne sobe s tušem, vvc-jem, možnost uporabe kuhinje. Cena 3.300 SIT na osebo, polpenzion 2.700 SiT7polni 3.750 SIT. 6. UMAG - hotel ISTRA - 7 dni, najem 414 DEM - apartmaji POLINEZIJA za 5 oseb - 7 dni, najem 850 DEM. 7. NOVIGRAD - hotel MAESTRAL - 7 dni, polpenzion 455 DEM. 8. MAREDA PRI NOVIGRADU - dvosobno stanovanje za 4 - 5 oseb, dnevni najem 55 DEM in turistična taksa. Termini v septembru. 9. NOVIGRAD - KASTANJA - izbirate med tremi naselji apartmajev, bungalovov ali apartmajskimi hišicami s polpenzionsko storitvijo.Termini so sedemdnevni od 29. junija dalje. Cene: - apartmaji za 3 ali 5 oseb - polpenzion 58 DEM - bungalovi za 2 ali 4 osebe - polpenzion 58 DEM - lesene hišice za 2, 3 ali 4 osebe - nočitev 14 DEM/osebo, možnost polpenziona - hišice za družinski dopust z dvema ali tremi spalnicami, kuhinjo, kopalnico - 85 oz.£5 DEM dnevno. 10. POREČ - hotel TAMARIS - 7 dni, polpenzion 500 DEM, do 3. 8. -371 DEM. - hotel LUNA - 7 dni, polpenzion 442 DEM* - hotel PICAL - 7 dni, polpenzion 540 DEM* - hotel NEPTUN - 7 dni, polpenzion 463 DEM akcija - bivate 7, plačate 6 dni ali bivate 12, plačate 10 dni. - hotel DIAMANT - 7 dni, polpenzion 435 DEM* - hotel GALEB - 7 dni, polpenzion 359 DEM* - apartmaji LANTERNA za 3 osebe 90 DEM*, za 4 osebe 102 DEM* - apartmaji LUNA za 3 osebe 98 DEM*, za 4 osebe 116 DEM -apartmaji DIAMANT za 2-4 osebe 110 DEM*, za4-6 oseb 130 DEM*. 11. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine- enosobno stanovanje za 4 osebe, termini praviloma 7 dni - cena 60 DEM na dan. Termini v septembru. 12. OTOK CRES - ZAGLAV- garsonjera za 4 osebe, termini praviloma 7 dni. Prosto od 23. 7. do 2. 8. - cena 67 DEM. 13. PULA-MEDULIN - sistem Fortuna - hoteli, paviljoni, apartmaji - do 3. 8. Cena polpenziona za 7 dni je 237 DEM. Otroci do 12 let imajo 30 % popusta. Kraj bivanja je znan 5 dni pred odhodom. 14. OTOK PAG - Novaija - apartmaji v privatnih hišah za 2, 3, 4 ali 5 oseb. Cena 25 DEM na osebo na dan. PAG - DRUŽINSKI HOTELTONV - triposteljne konfortne sobe, TWC, balkon - pritličje ali 1. nadstropje. Cena polpenziona 44 DEM, možna nočitev z zajtrkom, lastna restavracija in bife. Hotel ima lastno peščeno plažo 20 m od objekta. Parkiranje na urejenem parkirnem prostoru.To ponudbo priporočamo. Prosto po 10. avgustu. 15. HVAR - hotel PALAČE - polpenzion, za 7 dni 385 DEM* - hotel ANFORA - polpenzion, za 7 dni 385 DEM*. 16. BRAČ - privatni apartmaji za 2 osebi 455 DEM*, za 4 osebe 732 DEM*, za 6 oseb 905 DEM. 17. KORČULA - hotel LIBURNI A - polpenzion 420 DEM* - hotel MARKO POLO - polpenzion 346 DEM* -apartmaji BON REPOS za2 osebi 490 DE *, za4 osebe 595 DEM*, za 6 oseb 770 DEM*. Turistična taksa je 2,10 DEM za odrasle osebe na dan. 18. KRANJSKA GORA - Penzion Porentov dom, dvosobne sobe, TWC; cena polpenziona od 31 do 37 DEM na osebo. Popusti za otroke. 19. RADOVLJICA - namestitev prikolic v campu ob bazenu z ogrevano vodo. Cena za tri mesece namestitve je 1000 DEM. 20. PODČETRTEK - Kontejner za 6 oseb, cena 80 DEM/osebo in za 4 osebe 58 DEM.Termini 2.8. - 9. 8. in 9. 8. - 16. 8. veliki, mali pa od 19. 7. do 26. 7. 21. KLUB PALAČE PORTOROŽ - Hotel Neptun , 5 dnevni polpenzion 295 DEM, 7dnevni polpenzion 399 DEM. -Hotel Mirna, 5dnevni polpenzion 210 DEM, 7dnevni polpenzion 294 DEM. 22. SAVUDRIJA - Monteneta - štiriposteljne hišice, TWC, polpenzion 42 DEM, otroci do 10. leta imajo 30 % popusta. 23. BOHINJSKA BISTRIČA - počitniški dom, 3- in 4- posteljne sobe. Prosto od 9. do 25. 7., 35 DEM. Skupine imajo popust do 25 %. * - znižane cene hotelskih storitev za 6%. C. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma aii v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BEL! KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adješiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb. Cena 65 DEM na osebo. 2. KOČEVSKA REKA - Borovec-Trava-prijazen izlet na nekdaj zaprj° območje. Program oblikujemo poželji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečala' lovcem, ribičem, športnikom-kajakašem, rafting. Posebej priporočanji obisk gostišča Travijansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačin kulinaričnih dobrot. OI- 3. KOČEVJE - MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 2o oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. „ 4. DOLINA SOČE- ogled muzeja v Kobaridu, Dantejevega Pekla, vožnja z ladjo Lucijo, kosilo in zabavni program. Cena 2.700 tolarjev. , 5. BUDIMPEŠTA Formula 1,10.8.1996, cena 150 DEM, prevoz, nočitev. 6. PARIZ - v oktobru 5 dni, samo 499 DEM, plačilo v treh obrokih. D. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško naselje v hrvatski Istri s cca. 350 ležišči. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA 1. NEW YORK - šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashingtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.499 DEM- 2. ŠRILANKA - desetdnevni obisk čudovite dežele, za skupine cena 2.300 DEM. 3. BUDIMPEŠTA - FORMULA 1 -odhod iz Ljubljane 10. avgusta, avtobusni prevoz, večerja, nočitev, zajtrk in ogled dirke, cena 150 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa I. SEJMI 1. HANNOVER - CEBIT-HOME - osebni računalniki, od 28. 8. do 1 •9, 2. PARIZ - sejem ženske konfekcije, za mlade, in moška konfekcija. Oč 6. do 9. septembra. 3. FRANKFURT - Avtomehanika-avtodelavnice, servisi, bencinske črpalke, od_10. do 15. septembra. 4. KOLN - Fotokina, 18. do 23. september 5. HANNOVER - IAA-vozila za prevoz potnikov in tovora, vozila za posebne namene, od 21. do 29. septembra. 6. PARIZ - svetovna avtomobilska razstava, od 3. do 13. oktobra. 7. ESSEN - Security, od 8. do 11. oktobra , 8. ŽENEVA - Ifra, sejem grafike, časopisne in redakcijske tehnike, °a 14. do 17. oktobra. 9. BOLOGNA - SAIE - gradbeni sejem, od 16. do 20. oktobra 1996. Informacija gostom Atrisa , PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40/» celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom zaže rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesen stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo strošK8 in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le zaže v celoti plačane aranžma)8, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. .. .„ Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšni8 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača Za dopuste je možno obročno vplačevanje 40,30,30%. Celotno placii° 10 dni pred odhodom na dopust. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovala8 agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijav" je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu = turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. ^ Metod Zalar, direktor bo^