*S)DBanka LETNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 2010 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 1 Firma: SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Sedež: Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana Matična številka: 5665493 Davčna številka: 82155135 Identifikacijska št. za DDV: SI82155135 BIC (SWIFT): SIDRSI22 Telefon (h.c.): 1 200 75 00 Uprava: 1 200 75 53 Telefaks: 1 200 75 75 Elektronska pošta: info@sid.si Domača stran: http://www.sid.si Družbe v Skupini SID banka SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 58 00; fax: 01/ 425 84 45 http://www.sid-pkz.si PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ulica Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana tel: 01/200 75 90, fax: 01/ 421 06 21 http://www.prokolekt.si PRO KOLEKT d.o.o., Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška tel. +385 1 617 70 08, fax: +385 1 617 72 16 http://www.prokolekt.hr PRO KOLEKT d.o.o. , Bulevar Goce Delčev 11, 1000 Skopje, Makedonija tel./fax: +389 2 312 18 13 http://www.prokolekt.com.mk PRO KOLEKT d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 10Ž/222, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 213 93 81 http://www.prokolekt-serbia.com S.C. Pro Kolekt Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Prof. George Murgoci Str. 2, District 4, 040526 Bucuresti, Romunija tel.: +40 21 335 90 30, faks: +40 21 337 03 43 Pro Kolekt Sofia EOOD, 65, Shipchenski prohod Blvd., 1574 Sofia, Bolgarija tel./fax: + 359 2 971 44 63 Pro Kolekt d.o.o. Sarajevo, Ulica Hamdije Čermelica 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 70 35 80; fax: +387 70 35 81 PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o., Slovenska cesta 17, 1000 Ljubljana tel.: 01/ 200 54 10; fax: 01/ 426 07 47 http://www.prvifaktor.si PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Hektoroviceva 2/V,10000 Zagreb, Hrvaška tel. : +385 1 617 78 05; fax: +385 1 617 66 29 http://www.prvifaktor.hr PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Bulevar Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Srbija tel.: +381 11 2225 400; fax: +381 11 2225 444 http://www.prvifaktor.co.yu PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, Džemala Bijedica bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina tel.: +387 33 767 210, fax: +387 33 767 211 http://www.prvifaktor.ba Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Kardeljeva ploščad 1, 1000 Ljubljana tel.: 01 568 13 96, fax: 01 568 15 85 http://www.cmsr.si 2 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Vsebina I. POSLOVNO POROČILO SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Nagovor predsednika uprave 4 Poročilo nadzornega sveta 6 1. Poudarki iz poslovanja v letu 2010 8 2. SID banka- osnovna predstavitev 10 3. Skupina SID banka - osnovna predstavitev 13 4. Mednarodno okolje in slovensko gospodarstvo v letu 2010 15 5. Strategija razvoja SID banke in Skupine SID banka 20 6. Poslovanje SID banke in Skupine SID banka v letu 2010 23 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka 23 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 26 6.2.1. Financiranje 26 6.2.2. Upravljanje z bilanco 29 6.2.3. Zadolževanje 30 6.2.4. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij 30 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki 31 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - PIO 33 6.2.7. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za podjetja 34 6.2.8. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za fizične osebe 3 4 6.2.9. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za investicije 34 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2010 35 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana 35 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT 36 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR 36 6.3.4. CMSR 36 6.4. Upravljanje s tveganji 37 6.5. Informacijski sistem 43 6.6. Kadri 43 6.7. Družbena odgovornost 45 6.8. Notranja revizija 48 6.9. Varovanje zakonitosti poslovanja 48 7. Priloge 50 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2010 50 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2010 51 7.3. Organizacijska shema Skupine SID banka na dan 31.12.2010 52 7.4. Izjava o upravljanju družbe 53 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA 55 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC 128 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 3 Nagovor predsednika uprave Spoštovani, s poslovanjem v letu 2010 je SID banka, katere namen je specializirano izvajanje finančnih storitev na področju tržnih vrzelih, ki so pomembne za trajnostni razvoj slovenskega gospodarstva, še povečala in poglobila svojo vlogo. Minulo leto je namreč kljub kriznim razmeram dosegla vse zastavljene strateške in operativne cilje. Uspešno uresničevanje vloge SID banke V obdobju, ki je za gospodarstvo po osamosvojitvi najtežje, je SID banka s povprečno 40-odstotno rastjo, 3,9 milijarde evrov bilančne vsote in 1,4 milijarde evrov obsega nemarketabilnih zavarovanj prek svoje rasti omogočila blaženje nastalih posledic krize in odpirala razvojne perspektive. Ponovno smo dokazali, da lahko kot visoko učinkovita in odzivna specializirana banka drugega tira v težkih pogojih, ko še ni delovanja finančnih trgov kot v preteklosti, slovenskemu gospodarstvu zagotovimo ustrezne in kakovostne finančne storitve za nadaljnji razvoj. V kriznih razmerah tržne negotovosti, večjih finančnih tveganj in zelo nizke rasti v naši regiji se je pomen spodbujevalno razvojnega bančništva v primerjavi s komercialnim še povečal. Posledice ekonomske in finančne krize, kot so padec BDP, izvoza in zaposlovanja ter razmere na mednarodnih finančnih trgih, ki so še vedno omejevale refinanciranje bank, so bistveno zmanjšale možnosti, obseg in število poslov slovenskega gospodarstva. To se je odražalo zlasti v gradbeništvu, prometu, tekstilni in lesni industriji ter trgovini. Zato je SID banka tudi v letu 2010 nadaljevala s spodbujevalnim proticikličnim financiranjem gospodarstva, dolgoročnim refinanciranjem komercialnih bank ter zavarovanjem nemarketabilnih tveganj, ki so se zaradi nedelovanja trgov pojavljala v bistveno večjem obsegu. SID banka je v štirih letih obstoja vse vire pridobila z zadolževanjem na mednarodnih trgih in domačem finančnem trgu. Za razliko od primerljivih spodbujevalno razvojnih bank v tujini ni pridobila nobenih proračunskih sredstev Republike Slovenije. To jo v kriznih razmerah postavlja v položaj, ko slovenskemu gospodarstvu samo s svojimi viri v mednarodni konkurenci ne more več zagotavljati primerljivih pogojev financiranja. Z namenom, da bi to pomanjkljivost odpravili in izboljšali obstoječe načine, oblike in pogoje financiranja trajnostnega razvoja, smo v letu 2010 izvedli reinženiring naših ponudb in skupaj z Republiko Slovenijo oblikovali spodbujevalno razvojno platformo. Ta je namenjena kombiniranju povratnih finančnih sredstev SID banke z nepovratnimi proračunskimi sredstvi Republike Slovenije kot posebni obliki in načinu financiranja, ki se sicer uporablja v Evropski uniji. Prispevala bo k učinkovitejšemu spodbujanju razvoja, saj bo omogočila financiranje bolj tveganih projektov in razvojnih projektov gospodarstva, npr. raziskav in inovacij. Ponovna visoka rast financiranja in zavarovanja Nadaljevanje ekonomske in finančne krize v Sloveniji ima na naše stranke različen vpliv, zato smo temu ustrezno prilagodili naše delovanje v preteklem letu. Predvsem smo financirali nove poslovne modele podjetij in skušali zaključiti nekatere razvojno pomembne posle in projekte, ki so zaradi negativnih učinkov krize zastali. Tako smo na področju financiranja za 27 odstotkov povečali kreditni portfelj, bankam in neposredno podjetjem smo skupaj namenili 1,2 milijarde evrov kreditov. To smo izvedli v okviru posebnega programa financiranja energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov CO2 (skupaj z EIB) v predelovalni oz. avtomobilski industriji ter z nekaterimi novimi oblikami financiranja na področju ekologije, raziskav in razvoja, malih in srednje velikih podjetij, zlasti pa infrastrukture in izvoznega financiranja, ki je bilo z rastjo slovenskega izvoza ponovno v vzponu. Pri vseh teh oblikah financiranja smo posebno pozornost namenili dolgoročnemu financiranju in še bolj odgovornemu posojanju z uporabo novih oblik in načinov presoje tveganj. Na področju zavarovanj nemarketabilnih tveganj se je v preteklem letu bistveno povečal obseg zavarovanj investicij v tujini, zlasti v Jugovzhodni Evropi (JVE), in pozavarovanj kratkoročnih tveganj, ki jih trg ni želel zavarovati, predvsem v Rusiji. Tako smo dosegli 51 odstotno rast obsega nemarketabilnih zavarovanj in zavarovali za 1,4 milijarde evrov poslov. Posledice krize pa so se izrazile tudi v bistveno večjem obsegu škod, saj smo v letu 2010 na področju nemarketabilnih tveganj plačali 3 milijone evrov škod, zlasti v Rusiji in Kazahstanu. Še večje so bile marketabilne izgube v naši hčerinski družbi SID - Prvi kreditni zavarovalnici, ki je plačala 25 milijonov evrov škod. Slednja je ob 21- odstotnem povečanju marketabilnih zavarovanj preteklo leto kljub temu zaključila uspešno, s 6,8 milijona evrov dobička po davkih. Druga hčerinska družba, PRVI FAKTOR d.o.o., je zaradi zakasnelega delovanja finančne in gospodarske krize v JVE, kjer opravlja večino svojega poslovanja, beležila izgubo v višini 3,9 milijona evrov. Te trende in razmere pa sta hčerinski družbi PRO KOLEKT in CMSR uspeli izkoristiti sebi v prid in zaključili leto uspešno. Poslovanje celotne Skupine SID banka, ki je konsolidirano dosegla 4,1 milijarde evrov bilančne vsote in izkazala 11,2 milijona evrov čistega dobička, je bilo nadpovprečno uspešno, saj smo med drugim v minulem letu izvedli tudi nekatere kombinirane posle mednarodnega razvojnega sodelovanja med CMSR in SID banko v JVE, kjer smo uporabili naš finančni in zavarovalni potencial. 4 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Blažitev posledic krize Da bi zmanjšali učinke krize, smo po pooblastilu Republike Slovenije nadaljevali z izvajanjem jamstvenih shem za podjetja in fizične osebe. Na podlagi dodeljenega jamstvenega potenciala države v višini 310 milijonov evrov je od začetka izvajanja sheme 427 podjetij prejelo za 841 milijonov evrov bančnih kreditov. Prav tako je za 35 milijonov evrov bančnih kreditov prejelo prek tisoč posameznikov. Ker sta se ti dve jamstveni shemi v skladu z okvirjem kriznih ukrepov v EU v letu 2010 iztekli in glede na nadaljevanje negativnih gospodarskih razmer v slovenskem gospodarstvu, pri čemer je eden od poglavitnih problemov tudi pomanjkanje investicij, smo skupaj z Republiko Slovenijo v imenu in za račun RS začeli izvajati novo jamstveno shemo za investicije slovenskih podjetij, kjer Republika Slovenija jamči do 75 odstotkov za posamezne investicije gospodarstva. Internacionalizacija gospodarstva je bila tako kot v preteklosti tudi v letu 2010 pomembno področje delovanja SID banke. Tu smo poleg tradicionalnih finančnih instrumentov podpore internacionalizaciji, zlasti malih in srednjih podjetij, intenzivno sodelovali pri razvoju vladne pobude za oblikovanje slovenske gospodarske diplomacije in pripravi akcijskega načrta za obdobje po krizi. Finančna trdnost tveganja, rezultati in mednarodno sodelovanje Posebej bi želeli izpostaviti, da smo kljub finančni krizi in izredno hitri rasti banke tudi v minulem letu povečali finančno trdnost banke ter ohranili primerljiv rating med razvojnimi bankami - Aa2 (Moody's). Kot rezultat ustreznih politik in načinov presojanja in posojanja smo na področju kreditnih tveganj izboljšali kvaliteto kreditnega portfelja, ki ima 79-odstotni delež prvovrstnih komitentov. Hkrati smo z ustreznim povečanjem oblikovanih oslabitev in rezervacij (stroški oslabitev in rezervacij so znašali 31 milijonov evrov), kar je posledica hitre rasti, novih poslov in prevzemanja tveganj zaradi kriznih razmer, povečali stabilnost banke. Na strani virov je k stabilnosti pripomogla tudi diverzifikacija strukture finančnih virov, zlasti pa prva in uspešna izdaja 5-letne evroobveznice v višini 750 milijonov evrov. Ob navedenem je kapitalska ustreznost konec leta 2010 znašala 13,5 odstotka, kar presega povprečje slovenskih bank in tudi višje zahteve nove ureditve kapitalskih zahtev, zato je naš regulatoren in notranji kapital nadpovprečen za slovenske razmere, kar kaže na ustrezno upravljanje tveganj. Vse navedeno se je odrazilo tudi v zelo dobrem poslovnem izidu, saj je bil čisti dobiček banke 5,7 milijona evrov. Količnik operativnih stroškov glede na čiste prihodke SID banke smo znižali pod 20 odstotkov in s tem potrdili naše vodilno mesto med najučinkovitejšimi bankami v Sloveniji. K temu je potrebno dodati, da smo na področju nemarketabilnih zavarovanj, kjer delujemo v imenu in za račun države, kljub omenjenim škodam na podlagi premij dosegli pozitiven rezultat v višini 4 milijone evrov in s tem povečali varnostne rezerve Republike Slovenije na 124 milijonov evrov. Velikega pomena za naše uspešno poslovanje v preteklem letu je bilo tudi zelo dobro mednarodno sodelovanje z našimi sestrskimi bankami in inštitucijami (EIB, KfW itd.), združenji (EAPB, Bernska Unija, ISLTC, Praški klub, NEFI) in naše skupno delovanje v Evropski uniji in širše. Zahvala in pogled naprej Brez predanih in usposobljenih sodelavcev v SID banki, njihovega nenehnega razvoja ter ustreznega nadzora in korporacijskega upravljanja, ne bi dosegli omenjenih uspehov. Zato zahvala zaposlenim, lastnikom in nadzornikom ter poslovnim partnerjem, pa tudi širšemu okolju za zaupanje in podporo pri uresničevanju naše strategije in doseganju dobrih rezultatov, ki so nam v zadovoljstvo in spodbudo v prihodnje. SID banka bo v pričakovanju počasnega izboljšanja stanja in zmanjšanja tržnih vrzeli v slovenskem gospodarstvu ter v upanju, da se bodo tudi krizne razmere v EU umirile, v naslednjih letih zmanjšala rast. Temu smo prilagodili našo strategijo za obdobje do leta 2014, v kateri smo se osredotočili na nekatere nove prioritete in poenostavili nekatere ključne notranje procese ter vrednote in vizijo. V prihodnje bo namesto količinske zunanje rasti bistvena notranja kvalitativna rast in še boljše obvladovanje tveganj s posodabljanjem procesov in informatizacijo. To bo omogočalo nadaljnji kvalitativen razvoj SID banke, ki bo tako lahko še naprej uspešno spodbujala povečevanje dodane vrednosti in konkurenčnosti gospodarstva ter nova delovna mesta in s tem trajnostni razvoj. V duhu spodbujanja trajnostnega razvoja in odgovornega delovanja za naše partnerje in vse druge deležnike skupaj z zaupanjem gledamo v prihodnja leta ter se veselimo novih izzivov in priložnosti za slovensko gospodarstvo in SID banko. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 5 Poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2010 V letu 2010 je poslovanje banke nadziral nadzorni svet v naslednji sestavi: Andreja Kert, predsednica nadzornega sveta, mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, dr. Aleš Berk Skok, dr. Marko Jaklič, mag. Gregor Kastelic, dr. Peter Kraljič in dr. Viljem Pšeničny (do odstopa dne 4.8.2010 zaradi prevzema funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo). S 1.10.2010 je Vlada RS za novega člana nadzornega sveta imenovala Huga Bosia. Nadzorni svet je redno spremljal in nadziral poslovanje banke z vidika doseganja zastavljenih strateških in poslovnih ciljev skladno s poslovnikom o delu nadzornega sveta, statutom banke ter ob upoštevanju zakonsko določenih pristojnosti in pooblastil nadzornega sveta. Strokovno podporo je delu nadzornega sveta zagotavljala revizijska komisija, ki je obravnavala zadeve in pripravljala stališča predvsem na področju notranjega in zunanjega revidiranja, računovodstva in računovodskih informacij, upravljanja s tveganji in ocene profila tveganosti banke ter delovanja notranjih kontrol. V letu 2010 je revizijska komisija pripravila kriterije in začela postopek izbora revizorja za leto 2011. V letu 2010 je bila oblikovana kadrovska komisija nadzornega sveta, ki je nadzornemu svetu nudila strokovno podporo predvsem pri sprejemu pravil za sklepanje pogodb o zaposlitvi članov uprave ter postopku javnega razpisa za imenovanje predsednika in člana uprave SID banke v novem mandatu. V letu 2010 je imel nadzorni svet sedem (7) rednih in šest (6) korespondenčnih sej, na katerih je obravnaval medletna poročila o poslovanju banke in povezanih družb Skupine SID banka, poročila notranje revizije in drugih služb banke ter druge splošne in posebne zadeve, ki so se nanašale na poslovanje banke, ter odločal o poslih v svoji pristojnosti. Nadzorni svet je v letu 2010 obravnaval oziroma odločal zlasti o naslednjih pomembnih zadevah: - letno poročilo za leto 2009 in revizorjevo poročilo ter predlog razporeditve bilančnega dobička - akcijska strategija banke za obdobje do leta 2014 - letni operativni plan in finančni načrt za leto 2010 in 2011 - predlog sprememb statuta SID banke - strateški načrt dela službe za notranjo revizijo za leto 2010 in 2011 - letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2009 in obdobna poročila o notranjem revidiranju v letu 2010 - strategije in politike upravljanja s tveganji - oceno profila tveganosti banke za leto 2009 - poročila in program dela službe varovanja zakonitosti poslovanja - ugotovitve Banke Slovenije in drugih organov nadzora - izvajanje zadolževanja banke in prvo izdajo evroobveznice SID banke - sodelovanje z razvojnimi finančnimi institucijami v okviru spodbujevalno razvojne platform (SRP) - strateške usmeritve v zvezi z lastništvom povezanih družb Skupine SID banka. Pri svojem delu oziroma nadzoru vodenja poslov banke je nadzorni svet pridobil vse zahtevane informacije, na podlagi katerih je lahko sproti ocenjeval dosežene rezultate in delo uprave ter sprejemal odločitve v okviru svojih pristojnosti. 6 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Nadzorni svet je na seji dne 20.4.2011 obravnaval in preveril Letno poročilo SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2010 ter predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ga je predložila uprava SID banke, d.d., Ljubljana. Hkrati je nadzorni svet obravnaval revizorjevo poročilo, v katerem je revizijska družba Deloitte revizija d.o.o. izrazila pritrdilno mnenje k računovodskim izkazom SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka za leto 2010. Po mnenju revizorja so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banka na dan 31.12.2010 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU, poslovno poročilo pa je usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. Nadzorni svet na poročilo revizorja Deloitte revizija d.o.o. ni imel pripomb. Po preverjanju Letnega poročila SID banke, d.d., Ljubljana in Skupine SID banke za leto 2010 nadzorni svet k letnem poročilu ni imel pripomb in ga je soglasno potrdil. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 7 1. POUDARKI IZ POSLOVANJA V LETU 2010 Uvod Skupino SID banka na dan 31.12.2010 sestavljajo: Razmerje delež SID banke SID banka d.d., Ljubljana Obvladujoča banka - SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Odvisna družba 100% PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Odvisna družba 100% PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o. Skupni podvig 50% Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Soustanoviteljstvo - Pojasnila v nadaljevanju se nanašajo tako na SID banko kot na Skupino SID banka in jih je treba brati skupaj. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banke sta vključeni SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo (pojasnila v poglavju II, točki 2.1.2. in 2.1.3.). Ključni podatki o poslovanju SID banke in Skupine SID banka v letu 2010 Ključni podatki o poslovanju Zneski v milijonih EUR 2008_2009_2010_ SID Skupina SID Skupina SID Skupina SID banka SID banka banka SID banka banka banka Število delničarjev_1_-_1_-_1 Bilančna vsota 2.087,7 2.301,7 3.024,9 3.215,6 3.895,5 4.086,1 Kapital 160,8 179,9 322,0 333,7 327,8 344,9 Dani krediti 1.952,2 2.112,4 2.922,4 3.049,5 3.714,4 3.835,7 Čiste obresti 14,3 19,8 21,5 28,5 40,2 44,9 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - 6,3 - 2,1 - 3,6 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2,8 2,9 0,9 (5,4) 5,7 11,2 Donos na kapital po obdavčitvi v % 2,28 1,86 0,42 (2,09) 1,76 3,29 Število zaposlenih (31.12.) 76 287 87 306 94 303 Mednarodna bonitetna ocena - Moody's_-_-_Aa2_-_Aa2 Rezultati poslovanja SID banke • Bilančna vsota: 3,9 milijarde EUR (+28,8%) • Kapital: 327,8 milijona EUR (+1,8%) • Dani krediti: 3,7 milijarde EUR (+27,1%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 5,7 milijona EUR (+504,0%) • Donos na kapital po obdavčitvi: 1,76% (2009: 0,42%) Obseg in rezultati poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije • Zavarovanje izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki: 1.440,1 milijona EUR zavarovanih poslov (+51,2%) • Premije: 8,2 milijona EUR (+74,2%) • Škode: 3,0 milijoni EUR (-50,2%) • Varnostne rezerve: 124,2 milijona EUR (+3,5%) • Program izravnave obresti (PIO): 7,8 milijona EUR (+2,7%) • Jamstvena shema za podjetja: 300,4 milijona EUR dodeljenih jamstvenih kvot (2009: 509,0 milijonov EUR) • Jamstvena shema za fizične osebe: 50,5 milijona EUR dodeljenih jamstvenih kvot (2009: 38,4 milijonov EUR) 8 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Rezultati poslovanja Skupine SID banka • Bilančna vsota: 4,1 milijarde EUR (+27,1 %) • Kapital: 344,9 milijona EUR (+3,3%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 11,2 milijona EUR ( 2009: izguba 5,4 milijona EUR) • Donos na kapital po obdavčitvi: 3,29% (2009: -1,92%) Rezultati poslovanja družb v Skupini SID banka v letu 2010 SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana • Kapital: 20,3 milijona EUR (+120,9%), od tega rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 1,7 milijona EUR (+113,0%) • Obseg zavarovanih poslov (zavarovanje izvoznih in domačih terjatev pred marketabilnimi riziki): 4,8 milijarde EUR (+21,0%) • Plačane kosmate škode: 24,8 milijona EUR (+117,5%) • Škodni rezultat: 126,0% (2009: 104,7%) • Bilančna vsota: 72,6 milijona EUR (+15,6%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 6,8 milijona EUR (2009: izguba 6,5 milijona EUR) PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. • Kapital: 0,3 milijona EUR (+41,9%) • Vrednost uspešno zaključenih primerov izterjave: 8,3 milijona EUR (-10,4%) • Bilančna vsota: 0,5 milijona EUR (+0,2%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 79 tisoč EUR (+79,6%) Skupina PRO KOLEKT • Vključuje družbo PRO KOLEKT, Ljubljana in njene hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Skopju, Bukarešti in Sofiji • Kapital v lasti SID banke: 284,3 tisoč EUR (+4,0%); kapital manjšinjskih lastnikov: 85 tisoč EUR • Vrednost uspešno zaključenih primerov izterjave: 15,0 milijonov EUR (+18,9%) • Bilančna vsota: 4,3 milijona EUR (-2,9%) • Čisti dobiček poslovnega leta: 23 tisoč EUR (-88,5%) PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. • Kapital: 3,2 milijona EUR (-55,5%) • Obseg odkupljenih terjatev: 227,8 milijona EUR (+5,0%) • Bilančna vsota: 129,9 milijona EUR (-3,0%) • Izguba poslovnega leta: 3,9 milijona EUR (2009: čisti dobiček 1,8 milijona EUR) Skupina PRVI FAKTOR • Vključuje PRVI FAKTOR, Ljubljana in njegove hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Skopju • Kapital: 6,2 milijona EUR (-45,2%) • Obseg odkupljenih terjatev: 862,1 milijona EUR (+5,1%) • Bilančna vsota: 332,7 milijona EUR (-1,1%) • Izguba poslovnega leta: 4,7 milijona EUR (2009: čisti dobiček 0,6 milijona EUR) Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • SID banka je soustanoviteljica zavoda Center za mednarodno sodelovanje in razvoj • Prihodki od poslovanja: 0,6 milijona EUR (+16,4%) • Čisti presežek prihodkov v poslovnem letu: 3 tisoč EUR (2009: 0 EUR). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 9 2. SID BANKA - OSNOVNA PREDSTAVITEV Status in razvoj SID banka je bila ustanovljena kot Slovenska izvozna družba, družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID) 22.10.1992 kot posebna zasebnopravna finančna institucija za zavarovanje in financiranje izvoza Republike Slovenije. Delovanje SID banke je urejal Zakon o Družbi za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, sprejet v letu 1992. V februarju 2004 je začel veljati Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov - ZZFMGP, ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, ter vlogo Republike Slovenije pri teh aktivnostih. ZZFMGP je določil, da SID uskladi dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli, ki jih SID izvaja v svojem imenu in za svoj račun s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic, najkasneje do 31.12.2004; svoje poslovanje, ki ni zavarovalniško poslovanje in ni predmet urejanja ZZFMGP, pa uskladi s predpisi, ki urejajo poslovanje bank, najkasneje do 31.12.2006. Na navedeni zakonski osnovi je SID ustanovila zavarovalnico in nanjo prenesla portfelj marketabilnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 izvajala v svojem imenu in za svoj račun. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana v sto odstotni lasti SID je bila vpisana v sodni register 31.12.2004. SID je dne 18.10.2006 od Banke Slovenije pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in drugih finančnih storitev, konec leta pa sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani o registraciji spremembe firme v SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (skrajšana firma SID banka, d.d., Ljubljana)1 in s 1.1.2007 začela delovati kot specializirana banka. Dne 21.6.2008 je začel veljati Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB), začel pa se je uporabljati z dnem, ko je Republika Slovenija postala edina delničarka SID banke; t.j. dne 18.9.2008. ZSIRB SID banki podeljuje dve pooblastili, in sicer je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna, izvozna in razvojna banka za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in pooblaščena institucija za opravljanje vseh poslov po ZZFMGP. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu - ZBan-1 E (Uradni list RS, št. 79/10 z dne 8. 10. 2010), ki velja od 9. 10. 2010, je bil status SID banke še dodatno opredeljen, saj je zakon izrecno določil, da je SID banka pooblaščena specializirana slovenska spodbujevalna izvozna in razvojna banka, ki ne sme sprejemati depozitov od javnosti. Hkrati je bilo določeno, da dovoljenja, izdana v zvezi s SID banko na podlagi določb zakona, ki ureja bančništvo, ostanejo v veljavi razen v delu, ki se nanaša na sprejemanje depozitov od javnosti. Določeno je tudi, da določbe drugih zakonov, ki veljajo za banke, veljajo tudi za SID banko, razen če zakon ne določi drugače. SID banka ima tako dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje naslednjih finančnih storitev: • sprejemanje depozitov od poučenih oseb; • dajanje kreditov, ki vključuje tudi: - hipotekarne kredite, - odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), - financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); • izdajanje garancij in drugih jamstev; • trgovanje za svoj račun ali za račun strank: - s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, - s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, - z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; • trgovanje za svoj račun: - z instrumenti denarnega trga; • kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti. Status SID banke je bil v letu 2010 opredeljen tudi za potrebe evropske bančne zakonodaje, saj je bila sprejeta Direktiva Komisije 2010/16/EU z dne 9. marca 2010 o spremembi Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, s katero je tudi Evropska komisija v skladu z mnenjem Evropskega odbora za bančništvo potrdila, da je SID banka institucija, ki je vključena v posebne dejavnosti javnega interesa in je zato upravičena do vključitve na seznam institucij, izvzetih iz področja uporabe Direktive 2006/48/ES v skladu z 2. členom te direktive. Kot je navedeno, SID banka namreč podpira strukturno in socialno politiko ter druge javne politike slovenske vlade, med drugim z zagotavljanjem finančnih storitev ter svetovanja in izobraževanja na področjih, kot so mednarodna trgovina in mednarodno sodelovanje, gospodarske 1V nadaljevanju letnega poročila se ne glede na čas poslovanja in spremembo firme uporablja za SID banko, d.d., Ljubljana oziroma do 29.12.2006 Slovensko izvozno družbo, d.d., Ljubljana enotno poimenovanje SID banka ali SID, za vse s SID banko kapitalsko povezane družbe pa Skupina SID banka ali Skupina SID. 10 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 spodbude za mala in srednje velika podjetja, raziskave in razvoj, regionalni razvoj ter komercialna in javna infrastruktura. Hkrati je Republika Slovenija edini delničar SID banke in je tudi garant za vse njene obveznosti. Kapital Republika Slovenije je kot edina delničarka na podlagi določb Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSIRB na skupščini dne 20.5.2009 sprejela sklep, da se osnovni kapital z izdajo 1.664.933 novih navadnih imenskih kosovnih delnic v skupni emisijski vrednosti 160 milijonov EUR poveča s 140 milijonov EUR na 300 milijonov EUR. Novo izdane delnice v celoti pripadajo edini delničarki Republiki Sloveniji. Povečanje osnovnega kapitala je bilo vpisano v sodni register dne 14.8.2009. ZSIRB med drugim določa, da bilančnega dobička SID banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem, ampak se odvede v druge rezerve iz dobička. V letu 2010 ni bilo sprememb v višini osnovnega kapitala, po stanju na dan 31.12.2010 osnovni kapital znaša 300 milijonov EUR. Osnovni kapital je razdeljen na 3.121.741 kosovnih delnic. Delnice so navadne in se glasijo na ime, izdane so v nematerializirani obliki. Centralna evidenca delnic ter vsi postopki razpolaganja z njimi se vodijo pri Klirinško depotni družbi v Ljubljani. Na skupščini SID banke dne 27.8.2010 je bil sprejet sklep, da se bilančni dobiček za leto 2009 v skupni višini 450 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Kapital je po stanju 31.12.2010 znašal 327,8 milijona EUR. Po stanju na dan 31.12.2010 je revidirana knjigovodska vrednost delnice 105,63 EUR, po stanju na dan 31.12.2009 pa je bila 103,75 EUR. Delničarji na dan 31.12.2010 delež v osnovnem število delnic kapitalu v odstotkih Republika Slovenija 3.103.296 99,4 SID banka - lastne delnice 18.445 0,6 Skupaj 3.121.741 100,0 Glasovalne pravice delničarjev SID banke niso omejene - vsaka kosovna delnica daje en glas. Finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, niso ločene od imetništva delnic. Skladno z določbami 4. člena ZSIRB je edina delničarka SID banke Republika Slovenija. Vloga, namen in naloge delovanja SID banke Izhajajoč iz in upoštevaje: • Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (ZZFMGP), ki ureja temelje sistema zavarovanja in financiranja mednarodnih gospodarskih poslov, kot instrumentov trgovinske politike Republike Slovenije, • Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB), ki določa SID banko kot pooblaščeno specializirano slovensko spodbujevalno, izvozno in razvojno banko za opravljanje dejavnosti po ZSIRB in kot pooblaščeno institucijo iz ZZFMGP, ter • druge zakone in posamezne dokumente, ki urejajo spodbujevalne in razvojne oblike ter načine domačega, evropskega in mednarodnega gospodarskega delovanja pri pokrivanju tržnih vrzeli ter drugih (dovoljenih) posredovanj in pomoči, zlasti pa mednarodnega razvojnega sodelovanja, z izvajanjem posameznih pravic in obveznosti ter vloge Republike Slovenije in njenih institucij pri zasledovanju ciljev strategije razvoja Republike Slovenije, so vloga, namen in naloge delovanja SID banke, da tudi v splošnem gospodarskem in javnem interesu, zlasti preko ustreznih finančnih instrumentov in storitev, spodbuja: • trajnostni in uravnoteženi gospodarski razvoj Republike Slovenije, s financiranjem in zavarovanjem mednarodnih gospodarskih poslov oziroma sodelovanjem in drugimi načini delovanja poslovnih subjektov doma, zlasti majhnih in srednje velikih podjetij; raziskovanja in inovacij, ter drugih oblik gospodarsko-razvojnega delovanja, ki povečujejo konkurenčnost in odličnost gospodarskih subjektov na področju Republike Slovenije, • sonaravni razvoj okolja z visoko stopnjo zaščite okolja in bivanja, javne in komunalne infrastrukture ter zlasti energetske učinkovitosti s posebnim poudarkom na samoomejevanju, kvaliteti in lokalnem faktorju, • socialni napredek, izobraževanja in zaposlovanja ter druge različne oblike in načine pomembne na teh področjih v Republiki Sloveniji ter tudi v tujini prek mednarodnega razvojnega sodelovanja, 11 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 in druge oblike oziroma ekonomske aktivnosti, ki prispevajo k rasti, razvoju in blaginji pri čemer bodo, v okviru strateških usmeritev, organi vodenja in nadzora SID banke izpolnjevali zahteve uporabnikov teh storitev ter te uresničevali in stalno izboljševali z uvajanjem in izvajanjem: • sistemov celovitega ocenjevanja in upravljanja specifičnih razvojnih tveganj, • sistemov vodenja kakovosti ter • korporativne in družbene odgovornosti. ZSIRB daje SID banki tudi pooblastila v zvezi s sredstvi skladov EU in drugimi sredstvi evropskega proračuna. SID banka lahko tako, na podlagi pogodb sklenjenih s posameznimi ministrstvi in drugimi državnimi organi ali drugimi osebami, posreduje različna razvojna sredstva in izvaja različne programe ukrepov Republike Slovenije ter druge programe oziroma projekte skladne s pravili EU, pri čemer lahko v različnih oblikah sodeluje tudi z različnimi evropskimi finančnimi institucijami. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah (ZJF-F, Uradni list št. 107/10 z dne 28. decembra 2010 je bilo med drugim tudi dodatno določeno, da se lahko SID banki dodelijo proračunska sredstva za spodbujanje tehnološko razvojnih projektov z neposredno pogodbo in brez izvedbe javnega razpisa. Pri izvajanju storitev lahko SID banka uporablja vse v zakonodaji razpoložljive finančne instrumente, kot so krediti, garancije in druge oblike jamstev, odkupi terjatev, finančni zakup, koncesijski krediti in drugi instrumenti mednarodnega razvojnega sodelovanja, druge oblike financiranja, kapitalske naložbe in drugi načini prevzemanja tveganj ter jih vključuje v razvojno spodbujevalne programe financiranja. Dejavnosti V skladu z vlogo, nameni in nalogami SID banke, opisanimi zgoraj, SID banka opravlja predvsem finančne storitve in sicer v okviru izdanih dovoljenje Banke Slovenije. To je predvsem dajanje kreditov, ki praviloma in v največjem obsegu poteka preko bank, v posameznih primerih s sodelovanjem z drugimi poslovnimi bankami v bančnih sindikatih, v manjšem delu pa banka končne upravičence kreditira neposredno. Z namenom uravnavanja likvidnosti in varovanjem pred tveganji, ki izhajajo iz bančne knjige, SID banka opravlja za svoj račun tudi nekatere investicijske storitve in posle kot so nakupi in prodaje vrednostnih papirjev oziroma obrestnih in valutnih izvedenih finančnih instrumentov. Te posle opravlja SID banka tudi za račun SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana. Dejavnosti SID banke so podrobneje predstavljene v poglavju 6.2 Poslovanje SID banke po poslovnih področjih. Dejavnosti SID banke za državni račun SID banka izvaja zavarovanje mednarodnih gospodarskih poslov pred nemarketabilnimi riziki in Program izravnave obresti v imenu in za račun Republike Slovenije, kot njen agent. Potrebna sredstva za učinkovito izvajanje dejavnosti zavarovanja po ZZFMGP je SID banki zagotovila Republika Slovenija v obliki varnostnih in posebnih varnostnih rezerv, ki se uporabljajo za poravnavo obveznosti do zavarovancev (izplačilo zavarovalnin), plačilo stroškov preprečevanja in zmanjševanja bodočih ali že nastalih škod, ter kritje izgub iz teh poslov. Če nastalih škod ne bi bilo mogoče poravnati iz omenjenih rezerv, sredstva za izplačilo zavarovalnin zagotovi Republika Slovenija. Varnostne rezerve se oblikujejo predvsem iz premij, opravnin, regresiranih plačanih škod in drugih prihodkov, ki jih SID banka ustvari s poslovanjem na področju zavarovanja in pozavarovanja pred nemarketabilnimi riziki. Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09 z dne 30.4.2009 in Uradni list RS, št. 42/09 z dne 5.6.2009) je SID banka prejela pooblastilo, da v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja jamstveno shemo za podjetja. Zakon je bil sprejet v okviru protikriznih ukrepov Evropske unije in po izteku konec leta 2010 ni bil podaljšan. Na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (Uradni list RS 59/09 z dne 30.7.2009) je SID banka v letu 2009 prejela pooblastilo, da v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja jamstveno shemo za fizične osebe. Na podlagi Zakona o poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb (Uradni list RS, št. 43/10 z dne 31.5.2010) je SID banka pooblaščena tudi za sklepanje pogodb v zvezi z izdajo poroštev v imenu in za račun države in drugih tehničnih opravil po tem zakonu. V letu 2010 je stopil v veljavo Zakono o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1C), Uradni list RS, št. 108/2009 z dne 28.12.2009), s katerim je SID banka dobila dodatna pooblastila za opravljanje vloge uradnega dražitelja na dražbah emisijskih kuponov in za izvajanje programa upravljanja kjotskih enot in emisijskih kuponov v imenu in za račun države in s tem povezanih poslov. Dejavnosti SID banke za račun države so podrobneje predstavljene v poglavju 6.2 Poslovanje SID banke po poslovnih področjih. 12 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 3. SKUPINA SID BANKA - OSNOVNA PREDSTAVITEV SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Uskladitev z regulativo EU in na tej podlagi sprejetimi zakoni, zlasti z ZZFMGP, se je odrazila tudi v organizacijskem preoblikovanju SID in širitvi Skupine SID. SID je kot edini lastnik v letu 2004 ustanovila SID - Prvo kreditno zavarovalnico d.d., Ljubljana (v nadaljevanju PKZ). S tem je SID svoj status in dejavnosti v zvezi z zavarovalnimi posli za lasten račun uskladila s predpisi, ki urejajo delovanje zavarovalnic. PKZ je zavarovalno dejavnost začela opravljati s 1.1.2005. S tem datumom so bile z oddajne družbe SID na prevzemno zavarovalnico PKZ prenesene tudi zavarovalne pogodbe kratkoročnih zavarovanj, ki jih je do konca leta 2004 SID sklepala za lastni račun. PKZ zavaruje kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to terjatve dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta). Družba zavaruje komercialne in nekomercialne rizike za podjetja, ki prodajajo blago in/ali storitve v tujini in/ali doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma je zavarovan celoten promet zavarovancev na tujih in/ali domačih trgih. Družba opravlja zavarovalne posle tudi na indirekten način - s fakultativnim kvotnim pozavarovanjem sprejema v kritje zavarovalne posle kreditnih zavarovanj, zavarovanih pri izvoznih kreditnih agencijah. Zavarovalni posli, ki jih PKZ opravlja na ta način, so po vseh pomembnih karakteristikah enaki predhodno opisanim direktnim zavarovalnim poslom in so bili tudi v letu 2010 po obsegu zanemarljivi v primerjavi z direktnimi posli. Družbo vodi dvočlanska uprava v sestavi Ladislav Artnik, predsednik in dr. Rasto Hartman, član. Člani nadzornega sveta so Jožef Bradeško, predsednik, in Leon Lebar, namestnik predsednika, oba iz SID banke ter Ivan Štraus kot predstavnik zaposlenih iz PKZ. Nadzorni svet SID banke je na svoji redni seji dne 15.1.2010 dal soglasje k povečanju osnovnega kapitala družbe PKZ za 4,2 milijona EUR. Skupščina PKZ je v januarju 2010 potrdila povečanje osnovnega kapitala, ki je bil v celoti vplačan. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PKZ po stanju na dan 31.12.2010 znaša 8,4 milijona EUR. PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Družbo PRO KOLEKT, družba za izterjavo d.o.o., Ulica Josipine Turnograjske 6, Ljubljana (v nadaljevanju PRO KOLEKT, Ljubljana) je SID ustanovila v letu 2004 in je v njeni stoodstotni lasti. Na dan 31.12.2010 znaša osnovni kapital družbe 418,8 tisoč EUR. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke v PRO KOLEKT, Ljubljana je znašala prav tako 418,8 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je specializirana za izvensodne izterjave. Primarno je bila družba ustanovljena za izvensodne izterjave primerov za potrebe Skupine SID. Danes družba prevzema v obravnavo tako primere slovenskih upnikov kot upnikov iz tujine. Med slednjimi kot pooblastitelji družbe PRO KOLEKT, Ljubljana vse bolj nastopajo tuje izvozno kreditne agencije in izterjevalske agencije. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana za tuje upnike vrši tudi zastopanje v sodnih postopkih (postopki sodne izterjave, prisilne poravnave, stečajni postopki itd.) ter posreduje bonitetne informacije. Skupino PRO KOLEKT sestavljajo matična družba PRO KOLEKT Ljubljana ter mreža hčerinskih družb na področju jugovzhodne Evrope in sicer: • PRO KOLEKT d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, je bila ustanovljena 1.2.2006 in je v stoodstotni lasti družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 23,8 tisoč EUR. Direktor družbe je Ivica Balenovic; skupščino družbe predstavlja direktor družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2010 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT d.o.o., Skopje, Makedonija, z dejavnostjo podjetniško svetovanje, ki je bila ustanovljena 6.7.2006, je v 80-odstotni lasti PRO KOLEKT, Ljubljana in 20-odstotni lasti Vlada Naumovskega. Osnovni kapital družbe znaša 10,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Goran Markovski; skupščino družbe predstavljata direktor družbe PRO KOLEKT, Ljubljana in Vlado Naumovski. Nominalna vrednost kapitalskega deleža družbe PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2010 je 8,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT, društvo za izterjavo dolga, d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo ostalo finančno poslovanje je bila ustanovljena 18.12.2006 in je v stoodstotni lasti družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Osnovni kapital družbe znaša 25,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Nikola Debač; skupščino družbe predstavlja direktor PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža družbe PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2010 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. • PRO KOLEKT CREDIT MANAGEMENT SERVICES BUCURESTI S.R.L., Bukarešta, Romunija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bil ustanovljen 6.4.2007, z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2010 znaša 39,2 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana je 51,02-odstotni lastnik, Teodor Gigea ima v lasti 13 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 25,51 odstotka družbe in družba Roexpert S.R.L. Bucuresti 23,47 odstotka. Direktor družbe je Teodor Gigea; skupščino družbe predstavljajo direktor družbe PRO KOLEKT, Ljubljana, direktor družbe Roexpert S.R.L. Bucuresti in Teodor Gigea. Nominalna vrednost kapitalskega deleža PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2010 je 20,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT SOFIA OOD, Sofia, Bolgarija, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 9.5.2007 z osnovnim kapitalom v višini 25,0 tisoč EUR. Osnovni kapital družbe na dan 31.12.2010 znaša 40,0 tisoč EUR. Družba PRO KOLEKT, Ljubljana ima v lasti 62,50 odstotka družbe, preostali delež v višini 37,50 odstotka pa je v lasti Mariane Ikonomove, ki je tudi direktorica družbe. Skupščino družbe predstavlja direktor družbe PRO KOLEKT, Ljubljana in Mariana Ikonomova. Nominalna vrednost kapitalskega deleža družbe PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.2010 je enaka 25,0 tisoč EUR. • PRO KOLEKT d.o.o. Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo poslovno svetovanje je bila ustanovljena 13.7.2007 in je v 100 odstotni lasti družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Po dokapitalizaciji v letu 2010 v višini 10 tisoč EUR znaša osnovni kapital družbe 36 tisoč EUR. Direktorica družbe je od 1.12.2010 Elzana Behric; skupščino družbe predstavlja direktor družbe PRO KOLEKT, Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža družbe PRO KOLEKT, Ljubljana v družbi po stanju na dan 31.12.20010 je enaka osnovnemu kapitalu družbe na ta dan. Direktor družbe je Miloš Varga. Skupščino družbe predstavlja uprava SID banke. PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o. Družba PRVI FAKTOR, faktoring družba d.o.o., Slovenska cesta 17, Ljubljana (v nadaljevanju PRVI FAKTOR, Ljubljana) je največja faktorinška hiša v Sloveniji. Dejavnost družbe je opravljanje faktoringa za stranke s sedežem v Republiki Sloveniji in tujini v zvezi s terjatvami iz naslova prodaje blaga in storitev. V tem okviru opravlja družba predvsem naslednje posle: odplačni prevzem oziroma odkup terjatev iz naslova prodaje blaga in storitev z in brez prevzema rizika plačila, financiranje prevzetih terjatev, administrativno vodenje prevzetih terjatev, unovčevanje in izterjava prevzetih terjatev, trgovanje s prevzetimi terjatvami, posredovanje in zastopanje pri poslih faktoringa v državi in tujini. SID je pridobila 50 odstotni delež v osnovnem kapitalu kot tudi polovico glasovalnih pravic v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana v letu 2002, drugi družbenik je Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana. Nominalna vrednost kapitalskega deleža SID banke na dan 31.12.2010 znaša 3,1 milijona EUR. PRVI FAKTOR, Ljubljana je ustanovitelj in 100- odstotni lastnik štirih družb: • PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb, Hrvaška, z dejavnostjo faktoring. Družba je bila ustanovljena 17.12.2003, njen osnovni kapital znaša 2,6 milijona EUR. Direktor družbe je Tomaž Kačar; skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR, faktoring d.o.o., Beograd, Srbija, z dejavnostjo faktoring je bila ustanovljena 24.2.2005. Osnovni kapital družbe znaša 1,3 milijona EUR. Direktorica družbe je Jelena Tanaskovic; skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Družba PRVI FAKTOR d.o.o., financijski inženiring, Sarajevo, Bosna in Hercegovina, z dejavnostjo drugo finančno posredovanje je bila ustanovljena 27.2.2006. Osnovni kapital družbe znaša 451,0 tisoč EUR. Direktor družbe je Denan Bogdanic; skupščino družbe sestavljajo predstavniki družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana. • Dne 22.9.2006 je bila v sodni register vpisana družba PRVI FAKTOR d.o.o., Skopje, ustanovitveni kapital znaša 5 tisoč EUR. Družba ne posluje. Organa družbe sta skupščina in direktor. SID banko sta v letu 2010 na skupščini zastopala mag. Sibil Svilan in Leon Lebar. Direktor družbe je Ernest Ribič. Nominalna vrednost kapitalskih deležev PRVI FAKTOR, Ljubljana v posameznih družbah Skupine PRVI FAKTOR po stanju na dan 31.12.2010 je enaka osnovnemu kapitalu posameznih družb na ta dan. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj SID banka je poleg Republike Slovenije prevzela soustanoviteljstvo v Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju CMSR), s katerim je že do tedaj tesno sodelovala, na podlagi podpisa drugega Dodatka k Pogodbi o preoblikovanju CMSR, dne 28.12.2006. Glavne dejavnosti zavoda so makroekonomske in politične analize držav, ocene rizičnosti držav in podobne makroekonomske in druge analize ter publicistična dejavnost. V zadnjih letih je postal osrednja slovenska institucija za izvajanje tehnično operativnih del na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja na podlagi pridobljenega pooblastila Vlade Republike Slovenije. Organa upravljanja zavoda CMSR sta direktor in svet centra. Zavod zastopa Gašper Jež, direktor za določen čas. Svet centra ima 6 članov; predstavnika SID banke v svetu centra sta mag. Sibil Svilan, ki je tudi predsednik sveta, in Bojan Pecher. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 14 4. MEDNARODNO OKOLJE IN SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LETU 20102 Svetovno gospodarstvo v letu 2010 Svetovno gospodarstvo še naprej okreva, hitrost okrevanja pa ostaja neenakomerna in je v primerjavi s prvimi šestimi meseci 2010 izgubila zagon, saj vpliv nekaterih spodbujevalnih dejavnikov, kot so cikel zalog in javnofinančne spodbude, popušča. Javni dolgovi držav so zaradi dosedanjih fiskalnih intervencij in tudi zmanjšanja prilivov v proračune v večini primerov že blizu limitov. Dodatne omejitve nastopajo tudi zaradi krize zaupanja v evroobmočju, predvsem zaradi dolžniških težav t.i. držav PIIGS (Portugalska, Irska, Italija, Grčija in Španija). V razvitih gospodarstvih okrevanje poteka počasneje, med drugim tudi zaradi potrebe po izboljšanju javno-finančnega stanja, slabih obetov na trgu dela in šibkega zaupanja potrošnikov. Nasprotno ostaja rast v nastajajočih gospodarstvih dinamična, čeprav se je konec leta 2010 nekoliko umirila. Zadnji anketni podatki potrjujejo, da se je svetovno gospodarsko okrevanje v drugi polovici leta nadaljevalo, a po zmernejši stopnji. BDP v Nemčiji se je v letu 2010 povečal za 3,6 odstotka, kar je največ po njeni združitvi in je ključnega pomena za rast v evroobmočju. ZDA so v letu 2010 beležile 2,9 odstotno rast BDP, Japonska 3,1-odstotno, Rusija 4,0-odstotno, Kitajska 10,3-odstotno in Indija 9,1-odstotno rast. Rast BDP na območju evra je bila približno 1,6-odstotna. Kazalniki svetovne gospodarske klime so v zadnjem kvartalu 2010 sicer indicirali poslabšanje obetov za svetovno gospodarsko rast, vendar so začele relevantne institucije in agencije v začetku 2011 popravljati svoje napovedi, predvsem zaradi okrevanja porabe gospodinjstev in dviga proizvodnje predvsem v ZDA. Izboljšale so se tudi napovedi gospodarske rasti v evroobmočju, predvsem zaradi ekspanzije nemškega gospodarstva. Države srednje in vzhodne Evrope zunaj evroobmočja se izvijajo iz največje recesije od prehoda v tržno gospodarstvo in večina od druge polovice 2009 v povprečju beleži pozitivne četrtletne stopnje rasti. Okrevanje v teh državah naj bi se sicer v 2011 pospešilo, nekoliko manj le v Bolgariji in Romuniji. Največja rast se napoveduje baltskim državam, izvoz pa bo ostal glavno gonilo gospodarske aktivnosti v regiji. Gospodarske razmere v drugih državah članicah EU zunaj evroobmočja so se v drugem četrtletju 2010 na splošno izboljšale. V Rusiji se je medletna realna rast BDP, ki je v drugem četrtletju znašala 5,2 odstotka, v tretjem četrtletju umirila na 2,7 odstotka, kolikor približno znašajo tudi obeti za naprej. V razvitih gospodarstvih so inflacijski pritiski ostali šibki, čeprav se je inflacija v zadnjih mesecih nekoliko okrepila. V državah OECD se je skupna medletna inflacija v letošnjem letu do oktobra povečala za 1,9 odstotka. Nasprotno so v nastajajočih gospodarstvih še vedno prisotni močnejši inflacijski pritiski. K povečanju so največ prispevale višje cene hrane (dosegle so najvišje ravni doslej) in energentov. Cene surovin na svetovnih trgih so se v letu 2010 močno povišale, podobno kot v letih 2007 in 2008. V povprečju so se glede na leto 2009 zvišale za 29 odstotkov. Cene nafte so bile decembra medletno višje za 22,8 odstotka. Rast cen je predvsem posledica okrevanja svetovnega gospodarstva in povečanega povpraševanja. Mednarodna trgovina je v gospodarski krizi doživela še večja nihanja kot BDP. V 2009 je tako upadla kar za 11 odstotkov, v 2010 pa se je močno okrepila, in sicer za dobrih 12 odstotkov, predvsem od tretjega četrtletja 2009 do drugega četrtletja 2010. V drugi polovici 2010 kaže svetovna trgovina znake postopnega umirjanja. V tretjem četrtletju 2010 se je na medčetrtletni ravni povečala le za 0,9 odstotka, kar je bistveno manj kot v drugem četrtletju (3,2 odstotka). Kot kaže, se bo rast mednarodne trgovine v naslednjih letih ustalila na dobrih 6 odstotkih, nadpovprečno sicer v državah v razvoju, v razvitih državah pa se bo ta rast gibala pod 5 odstotki. Vse večjo veljavo bo pridobivala trgovinska menjava med državami v razvoju. V obdobju gospodarske krize so centralne banke z namenom oživitve gospodarske aktivnosti v okviru instrumentov monetarne politike zniževale obrestne mere do ravni blizu nič. S tem so deloma spodbudile kreditno aktivnost in vplivale na izboljšanje likvidnosti gospodarstva. Vendar pa stanje tako nizkih obrestnih mer na daljši rok ni vzdržno. Na podlagi analiz in podatkov, ki so bili objavljeni novembra, je Svet guvernerjev ECB ocenil, da ostajajo ključne obrestne mere ECB na primerni ravni in jih pustil nespremenjene. Osrednja obrestna mera ECB ostaja na ravni enega odstotka od sredine maja 2009. Na medbančnih trgih obrestne mere naraščajo od maja 2010. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-ja je decembra 2010 v povprečju znašala 1,025 odstotka, kar je 34 bazičnih točk več kot januarja 2010. Nekatere države so za dvig konkurenčnosti svojih gospodarstev in povečanje povpraševanja s strani tujih trgov tudi razvrednotile svoje valute. Novodobno »tiskanje denarja« z odkupovanjem državnih obveznic so oktobra naznanile tudi ZDA in vse od tedaj je dolar postopno slabel. Evroobmočje bi se zaradi krepitve evra tako lahko znašlo v slabšem 2 Predstavljeni podatki so pridobljeni iz naslednjih virov: Umar - Ekonomsko ogledalo (januar/februar 2011); Banka Slovenije - Poročilo o cenovni stabilnosti oktober 2010, Poslovanje bank v tekočem letu januar 2011, Stabilnost slovenskega bančnega sistema december 2010, Bilten evrosistem januar/februar 2011 GZS SKEP - Konjukturna gibanja november 2010. 15 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 konkurenčnem položaju, vendar pa je nadaljevanje dolžniške krize v Evropi ponovno povzročilo pritiske na slabitev evra. Evro je v razmerju do dolarja vse do junija slabel, julija se je okrepil, konec leta 2010 pa spet oslabel. V prihodnjih mesecih je zaradi razmer na mednarodnih trgih moč pričakovati nihanje njegove vrednosti, ki naj bi glede na ocene analitikov v letu 2011 dosegel vrednost blizu 1,30 USD ali več. Skupna tveganja, ki vpivajo na svetovno gospodarsko rast, se zmanjšujejo, raven negotovosti pa je še vedno visoka. Pozitivni trendi se kažejo v trgovinski menjavi, ki se lahko poveča hitreje od pričakovanj. Zaskrbljenost pa še vedno vzbujata možnost obnovitve napetosti v nekaterih segmentih finančnih trgov ter ponovne rasti cen nafte in drugih primarnih surovin, kot tudi stopnjevanje protekcionističnih pritiskov in morebitni neobvladljivi popravki svetovnih neravnovesij. Slovensko gospodarstvo v letu 2010 Zmerna gospodarska rast se je vrnila tudi v slovensko okolje, v 2010 se je BDP realno zvišal za en odstotek, še vedno pa obstajajo izrazita makroekonomska neravnovesja, in sicer predvsem visoka brezposelnost ter javnofinančni primanjkljaj. Po stagnaciji v začetku leta se je BDP v Sloveniji v drugem četrtletju močneje povečal, in sicer tekoče za 1,1 odstotka. Rast je bila predvsem posledica odziva predelovalnih dejavnosti na močno povečano tuje povpraševanje in delnega obnavljanja zalog, katerih zmanjšanje je v 2009 precej prispevalo k padcu gospodarske aktivnosti. V tretjem četrtletju 2010 je bil kvartalni prirast BDP že 0,3 odstotka. Za leto 2011 se napoveduje okoli 1,7-odstotna gospodarska rast. Cene življenjskih potrebščin so se v letu 2010 povišale za 2,2 odstotka (HICP), kar je približno toliko kot v evroobmočju. Relativno nizka rast cen je bila predvsem posledica šibke gospodarske aktivnosti, ki je vplivala na umirjanje osnovne inflacije, k njeni rasti pa so največ prispevale višje trošarine in ostale dajatve ter podražitve energentov. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je po upočasnitvi v jesenskih mesecih 2010, novembra 2010 povečal. V letu 2010 je bil medletno višji za 7,1 odstotka, kar pa je še vedno pod vrednostjo iz leta 2008. V gradbeništvu je bila vrednost opravljenih gradbenih del v letu 2010 skupaj za 16,9 odstotka nižja kot v letu 2009. Medletna rast visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog je bila v drugi polovici leta 2010 skromnejša kot v prvi, k čemur je prispevala pričakovana umiritev rasti v nekaterih panogah (proizvodnja vozil). Rast proizvodnje srednje in nizko tehnološko zahtevnih panog pa je bila v drugi polovici leta 2010 višja kot v prvi, predvsem zaradi bolj izvozno usmerjenih panog. Obe skupini panog sta v enajstih mesecih presegli raven proizvodnje iz enakega obdobja predhodnega leta, v nasprotju z nizko tehnološko zahtevnimi panogami. Izvoz blaga je bil v letu 2010 medletno višji za 13,6 odstotka, a še vedno pod absolutno vrednostjo kot v predkriznem letu 2008. Uvoz blaga je bil v 2010 medletno višji za 14,6 odstotka, na kar je vplivala predvsem višja rast uvoznih cen (dražja nafta in ostale primarne surovine). V 2010 je bil izvoz storitev medletno višji le za 1,2 odstotka (po oktobrskih podatkih še za 4,7 odstotka), k rasti pa je največ prispevala rast izvoza transportnih storitev, zlasti cestnega in železniškega transporta. Uvoz storitev je bil v letu 2010 medletno nominalno višji za 3,5 odstotka. Pogoji menjave blaga so se v lanskem letu precej poslabšali, saj je bila rast uvoznih cen (6,5 %) precej višja od izvoznih (3,1 %). Izvoz v EU je v enajstih mesecih 2010 znašal 12 milijard EUR, uvoz pa 14 milijard EUR. V države nekdanje Jugoslavije smo v istem obdobju izvozili 2,4 milijarde EUR in iz njih uvozili za 1,4 milijarde EUR. Izvoz v države nekdanje Sovjetske zveze je v enajstih mesecih 2010 znašal 0,8 milijarde EUR in uvoz pa 0,3 milijarde EUR. V države članice EFTA v istem obdobju beležimo izvoz v višini 0,2 milijarde EUR in uvoz v višini 0,3 milijarde EUR. Število plačilno nesposobnih poslovnih subjektov se je v 2010 znova povečalo. Po evidencah AJPES se je število poslovnih subjektov z dospelimi neporavnanimi obveznostmi več kot pet dni v mesecu v drugi polovici leta povečalo za dobro petino. Povečanje skupnega zneska njihovih dospelih neporavnanih obveznosti pa je bilo precej višje (skoraj 70-odstotno) in tako podobno visoko kot v letu 2009. V letu 2010 je bilo v primerjavi s predhodnim letom začetih 1,5-krat več prisilnih poravnav in 65 odstotkov več stečajnih postopkov nad pravnimi osebami. V letu 2010 je bilo v povprečju registriranih 100.504 brezposelnih oseb, kar je 14.151 oseb (16,4 odstotka) več kot leta 2009. Zaradi manjšega števila novih zaposlitev se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 povečalo tudi število dolgotrajno brezposelnih (za 35,8 odstotka) ter iskalcev prve zaposlitve (za 17,9 odstotka). V prvih enajstih mesecih 2010 so javnofinančni prihodki znašali 13,1 milijarde EUR, odhodki 14,9 milijarde EUR, primanjkljaj pa je posledično dosegel približno 1,8 milijarde EUR. V tem obdobju so bili prihodki medletno višji za 0,7 odstotka, odhodki pa za 2,4 odstotka. Primanjkljaj v višini 109 mio EUR je ob 4,7-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 31 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v enajstih mesecih znašal 1.284 mio EUR oz. 5,5 % več kot leto prej. Slovenija je v letu 2010 iz proračuna EU prejela 0,7 milijarde EUR, kar predstavlja slabih 70 odstotkov načrtovanih sredstev po rebalansu za leto 2010. Polovica vseh sredstev (50,4 odstotka) je bila prejeta iz strukturnih skladov, (68,6 odstotka predvidenih prihodkov). Največ sredstev iz tega naslova je bilo namenjenih regionalnemu razvoju (74,1 odstotka). V proračun EU smo v letu 2010 vplačali 0,4 milijarde EUR, kar predstavlja 96,1 odstotka po rebalansu predvidenih vplačil. 16 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v letu 2010 pozitiven v višini 0,3 milijarde EUR, kar je precej boljše kot v letu 2009 (0,2 milijarde EUR). Obrestne mere so bile v letu 2010 v Sloveniji tako kot v evroobmočju dokaj konstantne, spremembe so bile minimalne, kaže pa se rahel trend povišanja. Obrestne mere za podjetja so bile v 2010 vseskozi za več kot dve odstotni točki višje kot v evroobmočju. Obrestne mere za stanovanjska posojila so v 2010 v Sloveniji glede na 2009 rahlo upadle. Čez leto so se gibale na dobrih 3 odstotkih, kar pa je še vedno višje od evroobmočja, kjer so bile konstantno pod tremi odstotki. Bilančna vsota bank se je v letu 2010 skrčila za 1,3 milijarde EUR. Samo v decembru 2010 je medletna stopnja rasti bilančne vsote znašala -2,6 odstotka. Na to je vplivalo predvsem zmanjšanje terjatev do bank v tujini, ki so jih banke povečevale od sredine novembra, da bi z zbranimi sredstvi odplačale obveznosti do Evrosistema. V letu 2010 so se obveznosti do bank v tujini zmanjšale skupaj za 1,3 milijard EUR (v letu 2009 za 3,1 milijarde EUR). Na strani virov financiranja so se zaradi umika vlog države, ki je v 2010 iz bančnega sistema črpala sredstva v skupni višini 863,5 milijona EUR, zmanjšale vloge nebančnega sektorja, medtem ko je država leto pred tem v banke neto naložila za 2,1 milijarde EUR vlog. V strukturi ročnosti vlog nebančnega sektorja se je lani povečeval predvsem delež dolgoročnih vlog. Neto obseg posojil nebančnemu sektorju se je tudi decembra 2010 zmanjšal. Podjetja so se najbolj razdolžila pri bankah v večinski tuji lasti, kjer se je negativna medletna dinamika rasti posojil nefinančnih družb samo decembra 2010 povečala nad 7 odstotkov, medtem ko je bila pri bankah v večinski domači lasti le simbolično negativna. V drugi polovici leta 2010 se je začelo krepiti zadolževanje podjetij v tujini, kar je predvsem posledica kreditnega krča pri domačih bankah, hkrati pa podjetja izkoriščajo še vedno precej nižje obrestne mere v tujini. Delež dolgoročnih posojil v strukturi stanja vseh posojil nebančnega sektorja je lani narasel in decembra 2010 presegel 73 odstotkov. Neto obresti so porasle za 11,2 odstotka, na kar je bolj vplivalo večje zmanjšanje obrestnih odhodkov kot povečanje obrestnih prihodkov. Neto neobrestni prihodki so v letu 2010 zaostajali za letom 2009 za 12 odstotkov, najbolj zaradi izgub bank iz naslova trgovanja. Hkrati je bila rast neto opravnin nizko pozitivna (1,3 odstotka), operativni stroški pa so se rahlo zmanjšali. Kakovost bančne aktive se še naprej slabša. Decembra 2010 je obseg nedonosnih terjatev predstavljal 3,7 odstotka vseh terjatev bank, kar je za 1,5 odstotne točke več kot konec leta 2009. Celoletni stroški oslabitev in rezervacij bančnega sistema, ki odražajo povečanje kreditnega tveganja, so znašali 757 milijonov EUR in so za dobro polovico presegli stroške v letu 2009. Posledično je bančni sistem v letu 2010 posloval z izgubo pred obdavčitvijo v višini 48,4 milijona EUR. Vplivi na poslovanje SID banke v letu 2010 • na področju financiranja Nizka in nestabilna gospodarska rast, vse večja plačilna nedisciplina, krčenje bilančne vsote bank, zmanjševanje obsega kreditiranja podjetij, slabšanje kvalitete portfelja bank, zaostrovanje pogojev financiranja in naraščajoči stroški virov financiranja so le nekateri izmed splošnih dejavnikov, ki so v letu 2010 vplivali na dinamiko in strukturo kreditiranja gospodarstva s strani SID banke. Bančni sektor je bil do financiranja gospodarstva v letu 2010 še vedno zelo zadržan, kreditiranje podjetij je upadlo, v strukturi posojil nebančnemu sektorju je naraščal delež dolgoročnih posojil. Banke so pri presoji tveganj ravnale konzervativno in v ta namen zaostrile zahteve po zavarovanjih. Intenzivnejše spremljanje tveganj in njihova ocena se je odražala tudi v višjih stroških financiranja, kar je ob omejenih virih prispevalo k dvigovanju obrestnih marž nad referenčnimi obrestnimi merami. Da bi spodbudila oživljanje slovenskega gospodarstva in omogočila potrebna dolgoročna sredstva za financiranje novih, razvojno naravnanih projektov slovenskega gospodarstva, je SID banka v letu 2010 prek poslovnih bank gospodarstvo izdatno podprla z dolgoročnimi namenskimi viri. Skupaj je bilo plasiranih za 0,9 milijarde EUR sredstev, od tega neposredno podjetjem 0,3 milijarde EUR. Ob tem je banka izvajala ustrezen nadzor porabe teh sredstev v skladu s pogodbeno določeno dinamiko in kriteriji ter poglobila monitoring tako finančnih institucij kot gospodarskih družb. • na področju upravljanja z bilanco in zadolževanja Kriza na mednarodnih trgih kapitala je v letu 2010 dobila dodatne razsežnosti zlasti v Evropi. Nekatere države evroobmočja, t.i. PIIGS države, niso več sposobne zagotoviti servisiranja svojega dolga oziroma zagotavljati stabilnost svojega bančnega sistema. Problemi omenjenih držav vplivajo tudi na kreditno tveganje drugih držav evroobmočja, med njimi tudi Republike Slovenije. Prav donosi državnih obveznic Republike Slovenije pa predstavljajo t.i. benchmark oz. osnovo za ceno zadolževanja SID banke na mednarodnih finančnih trgih. V letu 2010 so bila nova sredstva najlaže dostopna na mednarodnih kapitalskih trgih, izdajatelji pa so bile predvsem države z boljšimi bonitetnimi ocenami, nadnacionalne organizacije in banke, ki so izdajale obveznice z garancijami držav. V mesecu decembru 2010 je bonitetna agencija S&P v svojem poročilu navedla pomanjkanje konkretnih ukrepov vlade Republike Slovenije za znižanje proračunskega primanjkljaja in hitre rasti zadolženosti slovenske države. S tem se je 17 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 nekoliko povečala srednjeročna verjetnost znižanja bonitetne ocene, ki obratno sorazmerno vpliva na stroške zadolževanja države in tudi izdajateljev obveznic s področja Republike Slovenije. Nizke evrske obrestne mere na SID banko zaradi strukture izkaza finančnega položaja niso imele pomembnejšega vpliva, saj velik delež aktive in pasive predstavljajo naložbe oziroma obveznosti z variabilno obrestno mero (vezane na EURIBOR). SID banka je veliko večino svojih transakcij opravila v domači valuti, zaradi minimalno odprte devizne pozicije SID banke gibanja na valutnih trgih na banko niso imela pomembnejših vplivov. • na področju zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki Srbija je bila v letu 2010 glavni partner SID banke na področju zavarovanj, ne glede na dejstvo, da je finančna kriza močno prizadela srbsko gospodarstvo. Vlada je bila prisiljena zmanjšati javno porabo, da bi omejila proračunski primanjkljaj, kar pa je omogočilo pridobitev posojila s strani Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Program pomoči je izvedla tudi Evropska investicijska banka, ki je Srbiji dodelila sredstva za financiranje naložb malih in srednje velikih podjetja ter za prednostne projekte Narodne banke Srbije. V preteklem obdobju se je s posledicami globalne krize, tako kot druge države, soočala tudi Rusija. Politično stanje v Rusiji se ocenjuje kot stabilno in tudi odnosi z Zahodom so stabilni. Gospodarska rast v tej državi se je v letu 2010 zaradi vladnega svežnja ukrepov za ublažitev krize, višjega izvoznega povpraševanja in nizkih obrestnih mer ponovno začela krepiti. Proizvodnja nafte v Rusiji je dosegla rekordno vrednost po razpadu Sovjetske zveze, proizvodnja zemeljskega plina je v letu 2010 poskočila za 12 odstotkov, izvoz energentov pa je prispeval k izboljšanju makroekonomskih indikatorjev. Leta 2011 se bo Rusija po pričakovanjih pridružila skupini 153 držav v Svetovni trgovinski organizaciji. Kljub izboljšanju stanja pa je prišlo do upada domačega povpraševanja po produktih in storitvah, kar se je na trgu odrazilo v zmanjšanju obsega proizvodnje in prodaje, to pa je posledično vplivalo tudi na obseg zavarovanih izvoznih poslov s strani SID banke. Zavarovane izvozne transakcije in investicije v Rusiji se nanašajo predvsem na gradbeni sektor, izvoz tehnološke opreme in logistiko. Zaradi počasnega okrevanja gospodarstva in finančnega sektorja ter posledično oteženega pridobivanja novih izvoznih poslov med izvozniki ni bilo zaznati večjega povpraševanja po zavarovanju srednjeročnih izvoznih kreditov na področju držav jugovzhodne Evrope. Blagovna menjava se je nanašala v glavnem na izvoz blaga s kratkoročnimi plačili, kar je predmet obravnave zavarovanja hčerinske družbe PKZ, njihov obseg pa je v letu 2010 v omenjenem območju močno porasel predvsem v farmacevtskem sektorju. V nasprotju z majhnim interesom na področju zavarovanja srednjeročnih izvoznih kreditov na tem območju pa zavarovanje investicij beleži znatno večje povpraševanje. Ključni razlog za to je dokaj negotovo politično okolje, še vedno značilno za balkanske države, kljub njihovemu približevanju EU. Vse navedeno je povzročilo, da se koncentracija izpostavljenosti na področju zavarovanja investicij na področju Balkana povečuje, pri čemer je bilo največ investicij zavarovanih v Srbiji in v Bosni in Hercegovini. • na področju jamstvenih shem Za blažitev posledic finančne krize je SID banka v letu 2010 kot agent Republike Slovenije upravljala s tremi jamstvenimi oz. poroštvenimi shemami, eno za podjetja, drugo za fizične osebe in tretjo za investicije gospodarskih družb v razvojne projekte. Vse naštete sheme so olajšale dostop do sredstev pri poslovnih bankah, saj so kreditojemalcem za del njihovih obveznosti iz naslova kreditnih poslov omogočile pridobitev jamstva oz. poroštva Republike Slovenije in s tem omogočile izpolnjevanje zahtev po zavarovanjih s strani poslovnih bank. Zaradi konzervativnega ravnanja bank pri presoji tveganj ter zaostrenih zahtevah po zavarovanjih s strani bank, se je obseg izdanih jamstev v letu 2010 v primerjavi s predhodnim letom opazno povečal. Zaostreni pogoji mednarodnega poslovnega okolja pomenijo hkrati tudi povečan pritisk na unovčevanje izdanih jamstev v imenu in za račun države. Vplivi na poslovanje ostalih družb v Skupini SID banka v letu 2010 • PKZ Zaradi značilnosti kreditnih zavarovanj gospodarska gibanja v Sloveniji in državah, kamor prodajajo zavarovanci PKZ, odločilno vplivajo na poslovanje PKZ. Najpomembnejši pokazatelji so obseg gospodarske aktivnosti (gospodarska rast, izvoz in uvoz proizvodov in storitev), inflacija, likvidnostna situacija (število insolvenčnih postopkov in zamud pri plačilih) ter trend bonitetnih ocen podjetij na posameznih trgih. Na večini za PKZ pomembnih trgov se je gospodarska aktivnost v letu 2010 glede na 2009 povečala, čeprav je bila rast na teh trgih nestabilna in se je proti koncu leta večinoma začela zmanjševati. V letu 2010 se je znova povečal zlasti izvoz iz 18 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Slovenije. To je, poleg povečanega zavedanja o pomenu zavarovanja terjatev, vplivalo na večji obseg zavarovanih poslov PKZ v letu 2010 glede na leto 2009. Hkrati je v večini držav in panog likvidnostna situacija ostala težka, dogodek neplačila pa pogost, zaradi česar so se za PKZ v letu 2010 izrazito povečale tudi plačane škode. PKZ je specializirana kreditna zavarovalnica, ki se ukvarja izključno z zavarovanjem kratkoročnih terjatev do zasebno pravnih kupcev pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki. Prav za to zavarovalno vrsto je značilno izrazito nihanje v odvisnosti od gospodarskih ciklov, ki ga je mogoče z ustreznimi ukrepi omiliti, ne pa odpraviti. V primerjavi z drugimi zavarovalnimi vrstami, ki ob krizi niso hkrati tako intenzivno prizadete na premijski in škodni strani, so bile posledice krize na zavarovanje terjatev v letu 2009 mnogo intenzivnejše. Zaradi odvisnosti kreditnih zavarovanj od gospodarskih gibanj se je tudi okrevanje gospodarstva v letu 2010 močno odrazilo na poslovanju PKZ, tudi v primerjavi z drugimi zavarovalnimi vrstami. V letu 2010 je bila likvidnostna situacija na večini za PKZ pomembnih trgov še zaostrena, kar se je odrazilo na visokih izplačilih škod, vendar predvsem za v preteklosti zavarovane rizike. V letu 2010 zavarovani posli tudi z vidika škod, razen za izjemno veliko škod na slovenskem trgu, kažejo pozitivne trende. Prav tako se je v letu 2010 izkazalo, da bodo škode za najbolj krizni leti 2008 in 2009 izplačane v nižjih zneskih, kot je bilo mogoče oceniti ob koncu leta 2009. Kljub še naprej zaostreni likvidnostni situaciji in kljub izredno visoko izplačanim škodam v letu 2010 se tako tudi na škodnem področju kažejo trendi izboljševanja. • Skupina PRO KOLEKT Gospodarska in finančna kriza je povzročila zmanjšanje trgovanja na območju jugovzhodne Evrope. Navedeno je v letu 2010 vplivalo na zmanjšanje novih naročil tako na področju izterjav kot tudi bonitetnih poročil, slaba likvidnostna situacija pa je zmanjšala možnosti za uspešno izterjavo. • Skupina PRVI FAKTOR Zaostrene gospodarske razmere v regiji Jugovzhodne Evrope so tudi v letu 2010 vplivale na poslovanje Skupine PRVI FAKTOR. Po znatnem upadu BDP, industrijske proizvodnje in izvoza v letu 2009 se je v letu 2010 situacija rahlo izboljšala, čeprav so na določenih segmentih še vedno prisotna negativna gibanja. Situacija na področju likvidnosti in kvalitete kreditnega portfelja je bila v letu 2010 še bistveno slabša kot preteklo leto, kar se kaže tudi v rezultatih Skupine PRVI FAKTOR. Na Hrvaškem je v letu 2010 ponovno začel rasti izvoz, BDP pa je še naprej rahlo padal. Hrvaška ima težave tudi zaradi visokega zunanjega dolga, proračunskega primanjkljaja ter primanjkljaja tekočega računa plačilne bilance. Družbi PRVI FAKTOR, Zagreb je kljub omenjenemu uspelo doseči zastavljene cilje, saj je družba na trgu dobro umeščena in ima zadovoljivo strukturo komitentov. V Srbiji gospodarstvo počasi okreva. V letu 2010 se je pomembno povečal izvoz, ki sicer k celotnemu BDP prispeva relativno majhen delež. Tudi v Srbiji sta problematična visok zunanji dolg in visok proračunski primanjkljaj. V tej situaciji je družba PRVI FAKTOR Beograd uspela doseči minimalen pozitiven poslovni izid. Najtežja situacija od vseh trgov, kjer je prisotna Skupina Prvi Faktor, je v Bosni in Hercegovini. Poslovanje poleg zelo visoke zunanje izpostavljenosti, nizkega BDP in visokega proračunskega primanjkljaja otežuje zelo zapleten administrativni aparat. Neugodne posledice krize v že tako ekonomsko šibki državi se kažejo tudi v slabih rezultatih družbe PRVI FAKTOR Sarajevo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 19 5. STRATEGIJA RAZVOJA SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA V skladu z vzpostavljenim procesom strateškega planiranja, ki med drugim predvideva t.i. drsečo strategijo, so bili konec leta 2010 revidirani strateški načrti SID banke. Na tej osnovi je bila sprejeta Akcijska strategija SID banke za obdobje 2011 -2014. Med drugim je bila revidirana strateška matrika konkretnih aktivnosti in usmeritev, tako po njeni vsebinski kot formalni plati, slednje v smeri poenostavitve in še večje operativnosti. V skladu s temeljnimi strateško-poslovnimi dilemami so bile revidirane tudi ključne strateške usmeritve, posledično pa tudi ciljni ključni strateški kazalniki ter strateški projekti, katerih uresničitev je ključna za nadaljnji razvoj SID banke. Pri prenovi strategije so bila upoštevana pričakovanja Evropske komisije glede okvirov poslovanja SID banke in drugih podobnih ustanov v EU ter odzivi regulatorja in bančnega sektorja na dosedanjo rast SID banke. Poleg tega se je bilo treba ustrezno odzvati na okoliščine poslovanja v pogojih zmanjšane gospodarske rasti in visok finančni vzvod slovenskega gospodarstva. V prenovljeni strategiji je zaradi dosežene točke preloma rasti večji poudarek na notranji rasti SID banke in postopnem opuščanju interventnih kriznih ukrepov ter na drugi strani krepitvi razvojnih elementov delovanja SID banke in obvladovanju specifičnih internih tveganj. Poleg tega smo se odločili za prenovo ponudbe razvojno usmerjenih programov in inštrumentov, vse s ciljem lažje dostopnosti do razvojnih sredstev SID banke, tako z vidika končnih koristnikov kot finančnih posrednikov. Predvideno je tudi uvajanje spodbujevalne razvojne platforme (v nadaljevanju SRP), ki temelji na konceptu finančnega inženiringa (kot ga definira Zakon o javnih financah) in upošteva značilnosti nove finančne perspektive EU. Ključna elementa, ki bosta vplivala na naslednje strateško obdobje, sta med drugim tudi nadgradnja konceptov odgovornega posojanja ter ciljnega vodenja. Konkretne aktivnosti, ki jih namerava SID banka izvesti do 2014 na podlagi akcijske strategije, temeljijo na realističnem scenariju zunanjega okolja, ki upošteva obstoječo fazo gospodarskega cikla ter uradne makroekonomske napovedi. Sestavni del akcijske strategije je tudi profil tveganja, s pomočjo katerega upravljamo s tveganji predvsem na strateški ravni. Poslanstvo Razvijamo, spodbujamo in opravljamo finančnemu trgu dopolnilne dolgoročne finančne storitve za trajnostni razvoj Slovenije. Vrednote Vrednote, kot temeljna načela delovanja SID banke, ki zaposlene vodijo pri vsakdanjem delu, medsebojnih odnosih ter v stikih s strankami in drugimi interesnimi skupinami, so predvsem odgovornost, strokovnost, zavzetost, sodelovanje in ustvarjalnost. Vizija SID banka bo do leta 2014 s predanostjo svojemu poslanstvu, celostno ponudbo finančnemu trgu dopolnilnih storitev ter povezovalno vlogo na področju slovenskega razvojnega financiranja kot osrednja slovenska spodbujevalno-razvojna finančna institucija ostala pomemben dejavnik trajnostnega razvoja Slovenije. S spremljanjem podjetij skozi vse faze poslovanja, podpiranjem razvojnih projektov, zagotavljanjem varnosti pri internacionalizaciji poslovanja in nudenjem sodobnih finančnih storitev na enem mestu bo SID banka spodbujala izkoriščanje priložnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem gospodarskem in razvojnem sodelovanju. To bo doseženo predvsem z instrumenti dolgoročnega financiranja in zavarovanja. Pregledno, učinkovito, in družbeno odgovorno poslovanje, s posluhom do zaposlenih in notranje rasti družbe, posebej pa s povečano finančno vrednostjo storitev za končne koristnike, zlasti za mala in srednje velika podjetja, izvajanih na visoki tehnološki ravni in visokih kakovostnih standardih, uresničevanje strategije razvoja Slovenije in učinkovito izvajanje danih javnih pooblastil, bodo temelj, na katerem bo SID banka zasledovala cilj - biti učinkovit in cenjen partner za razvoj. Z razvojno-spodbujevalnimi instrumenti bomo rasli skladno z rastjo slovenskega bančnega sektorja in ohranili finančno trdnost. 20 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Ključne strateške usmeritve Tržni vidik S tržnega vidika bo SID banka v naslednjem strateškem obdobju postopno prilagodila rast banke povprečni rasti bančnega sistema, predvsem pa okrepila razvojni element svojega delovanja na račun interventnega. V tem kontekstu bo razširila aktivnosti na vse štiri stebre razvojne strategije, to so razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje, razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacija ter regionalni in družbeni razvoj, oziroma vodila razvoj banke v smeri enega izmed stebrov pokriznega razvojnega modela Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena povečevanju obsega kreditiranja za namen razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva, ob ustrezni fleksibilnosti preusmerjanja sredstev za druge namene oziroma odzivnosti na spremenjene okoliščine in/ali povpraševanje po teh sredstvih, pomembno pa bo tudi izkoriščanje produktnih sinergij v Skupini SID banka. Z vidika poslovnega modela bo SID banka primarno ohranila delovanje v obliki posrednega financiranja prek bank na podlagi posebej oblikovanih razvojno-spodbujevalnih programov, pri čemer bo zaradi enostavnejše dostopnosti in trajnosti izvedla prenovo ponudbe tako z vidika programske vsebine kot razpoložljivih produktov. Posebna pozornost bo namenjena tudi razvoju produktov projektnega financiranja, njegovi promociji v slovenskem prostoru in razvoju svetovalne funkcije strankam. Na področju podpore procesom internacionalizacije bo SID banka podpirala prizadevanja za vstop slovenskega gospodarstva na nove trge z visokim izvoznim potencialom in zmanjšanje odvisnosti od tradicionalne izvozne usmerjenosti. Poleg tega namerava banka povečati število koristnikov zavarovalnih shem, obseg izvoznih poslov in plačane premije. Pri sodelovanju s poslovnimi partnerji se bo vzgajala kakovost in odličnost in tudi na ta način gradila prepoznavnost SID banke ter krepila njen ugled pri ključnih deležnikih. Finančni vidik S finančnega vidika bo SID banka predvsem zasledovala cilje finančne stabilnosti, zadržanja mednarodnega ratinga na nivoju ratinga Republike Slovenije ter zagotavljanja kapitalske ustreznosti na nivoju določenega internega količnika. Upoštevajoč otežene razmere poslovanja zaradi gospodarske krize (poslovanje v pogojih šibke gospodarske rasti), bo SID banka v naslednjem strateškem obdobju (2011-2014) posebno pozornost namenila zagotavljanju visoke kvalitete naložb na eni ter izboljšanju upravljanja s slabimi naložbami na drugi strani. Posebna pozornost bo namenjena tudi zagotovitvi obvladovanja tveganj do mere, da bo dosežena zahtevana stopnja varnosti ob hkratnem doseganju primernega rezultata ter delovanju SID banke v smeri večje razpršenosti virov in naložb sredstev ter uporabi novih instrumentov za uravnavanje likvidnosti in ustreznih dolgoročnih virov. V tem kontekstu se bo uveljavljal koncept kombiniranja povratnih javnih in zasebnih ter nepovratnih sredstev (SRP), vključevali se bodo ugodni namenski viri, vključno s fiskalnimi (nacionalnimi in EU), ki bodo prek omogočanja prevzemanja večjih tveganj in ugodnejših pogojev financiranja zagotovili večjo finančno vrednost storitev SID banke za končne upravičence. Na področju zavarovanja izvoznih kreditov in investicij pred nemarketabilnimi riziki je s finančnega vidika ključen strateški cilj doseganje praga rentabilnosti ter ohranitev prvovrstnosti zavarovalnih instrumentov. Z vidika kapitalskih naložb bo strategija SID banke odprta tako z vidika možnosti odprodaje posameznih deležev kot širitve mreže v tujini, odvisno predvsem od primernosti oziroma smiselnosti take intervencije oziroma pogojev prodaje na podlagi pristopa »od primera do primera« (option based strategy). Notranji vidik Točka preloma rasti, ki jo je SID banka dosegla z intenziviranjem proti-cikličnih aktivnosti v obdobju krize, zahteva preusmeritev kvantitativne rasti v rast kvalitete posredovanih sredstev (učinkovitost) in notranjo uravnovešenost z zmanjšanjem operativnih tveganj. Specifična razvojna tveganja, s katerimi se sooča SID banka, namreč izražajo potrebo po celovitem pristopu, njihovem ocenjevanju in upravljanju. Nadaljnja optimizacija poslovnih procesov, učinkovito upravljanje s spremembami in obvladovanje hitre rasti bodo še naprej predstavljali velik izziv za celotno organizacijo. Poleg tega bo SID banka tudi v obdobju 2011-2014 nadaljevala prilagajanje organizacije sodobnim oblikam korporacijskega upravljanja, ohranjanju sinergij v skupini (tudi procesnih), uvajanju sodobnih načinov vodenja glede na cilje, upravljanju s kakovostjo, nadaljevanju razvoja organizacijske kulture v banki z uveljavljanjem etičnih vrednot in visokih strokovnih standardov ter učinkovitemu upravljanju Skupine SID banka. 21 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Vidik učenja in razvoja Ključni strateški cilji s tega vidika se nanašajo predvsem na izkoriščanje bogatih domačih in mednarodnih povezav za prenos znanj, izkušenj in sodobnih trendov na področju financiranja in zavarovanja, predvsem pa pridobivanje in koncentriranje celovitih specializiranih znanj, ki bodo zaposlenim omogočila hitro in učinkovito obvladovanje novih in obstoječih dejavnosti. Slednje je pomemben cilj tudi v nekaterih povezanih družbah, predvsem v CMSR, ki se bo razvijal v smeri institucije z bazo znanja na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. V tem kontekstu bo posebna pozornost namenjena gradnji in vzdrževanju strokovnih mrež SID banke (finančna, tehnično-tehnološka in institucionalna mreža). SID banka bo uveljavljala sodobne koncepte odgovornega posojanja, vključno z nadgradnjo bonitetno-odločitvenega in cenovnega modela, ter vzpostavila sistem evalvacije učinkov SID banke, ki bo v pomoč pri identifikaciji dodane vrednosti posameznih programov ter izboljševanju njihove učinkovitosti. Poleg tega bo SID banka nadaljevala z vzpostavljanjem modela »Učeča organizacija in upravljanje znanja« in uveljavitvijo modela ključnih kompetenc. SID banka namerava spremeniti tudi sistem upravljanja z inovacijami, ter razvijati celovit sistem za podporo odločanju. Strateško-operativni poslovni proces V skladu z vzpostavljenim strateško-poslovnim procesom bo SID banka tudi v prihodnje tekoče oziroma vsaj na četrtletni ravni preverjala izpolnjevanje načrtovanih aktivnosti za doseganje dolgoročnih strateških ciljev, sprejemala korektivne ukrepe, če bo to potrebno, in sproti dopolnjevala akcijsko strategijo, če se bodo predvsem zunanji dejavniki spremenili v tolikšni meri, da bi bilo vztrajanje na nespremenjeni vsebini nesmiselno ali celo škodljivo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 22 6. POSLOVANJE SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA V LETU 2010 6.1. Finančni pregled poslovanja SID banke in Skupine SID banka Bilančna vsota SID banke je konec leta 2010 dosegla 3,9 milijarde EUR, čisti poslovni izid za leto 2010 pa znaša 5,7 milijona EUR. Čisti dobiček Skupine SID banka znaša 11,2 milijona EUR; v letu 2009 je Skupina SID beležila izgubo v višini 5,4 milijona EUR, ki je bila posledica izgube, izkazane v družbi PKZ. V nadaljevanju sta prikazana povzetek izkaza finančnega položaja in povzetek izkaza vseobsegajočega donosa 2010 SID banke in Skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka sta vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Skupina PRO KOLEKT zaradi nepomembnega vpliva na finančni položaj in poslovni izid Skupine SID banka ni vključena v konsolidacijo. Povzetek izkaza finančnega položaja 31.12.2010 - sredstva SID banka Skupina SID banka zneski struktura indeks zneski struktura indeks v tisoč EUR v odstotkih 10/09 v tisoč EUR v odstotkih 10/09 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110.956 2,8 221,7 132.638 3,2 183,2 Krediti bankam 2.955.894 75,9 128,9 2.976.328 72,8 129,0 Krediti strankam, ki niso banke 796.980 20,5 120,3 913.201 22,4 116,4 Druga sredstva 31.711 0,8 159,4 63.913 1,6 123,5 - v tem sredstva pozavarovateljev in terjatve iz zavarovalnih poslov - - - 38.313 0,9 118,9 Skupaj sredstva 3.895.541 100,0 128,8 4.086.080 100,0 127,1 Naložbe varnostnih rezerv 129.400 103,2 129.400 103,2 Naložbe PIO 7.830 102,7 7.830 102,7 Po stanju na dan 31.12.2010 je znašala bilančna vsota SID banke 3,9 milijarde EUR in je bila za 28,8 odstotka višja kot na dan 31.12.2009. Rast bilančne vsote SID banke je bila tako kot v preteklih letih tudi v letu 2010 rezultat intenzivne dejavnosti na področju financiranja. Krediti bankam (vključno z vlogami v višini 38,4 milijona EUR) so se povečali za 28,9 odstotka, krediti nebančnemu sektorju pa za 20,3 odstotka. Krediti bankam predstavljajo 75,9 odstotka vseh sredstev, po stanju 31.12.2009 pa je njihov delež znašal 75,8 odstotka. Sredstva varnostnih rezerv za zavarovanja v imenu in za račun države skupaj z obveznostmi iz tega naslova so se v letu 2010 povečala za 3,2 odstotka in znašajo 129,4 milijona EUR, naložbe sredstev iz programa PIO pa za 2,7 odstotka in znašajo 7,8 milijona EUR. Struktura sredstev Skupine SID banka je podobna strukturi sredstev SID banke. Povzetek izkaza finančnega položaja 31.12.2010 - obveznosti in kapital SID banka Skupina SID banka zneski struktura indeks zneski struktura indeks v tisoč EUR v odstotkih 10/09 v tisoč EUR v odstotkih 10/09 Vloge 1.006 0,0 0,4 1.006 0,0 0,4 Krediti 2.123.691 54,5 111,8 2.243.571 54,9 111,0 Dolžniški vrednostni papirji 1.436.166 36,9 262,5 1.436.166 35,2 262,5 Rezervacije 2.761 0,1 63,0 48.426 1,2 85,4 - v tem obveznosti iz zavarovalnih 45.515 1,1 90,5 pogodb Druge obveznosti 4.101 0,1 76,0 12.056 0,3 112,9 Kapital 327.816 8,4 101,8 344.855 8,4 103,3 Skupaj obveznosti in kapital 3.895.541 100,0 128,8 4.086.080 100,0 127,1 Varnostne rezerve 129.400 103,2 129.400 103,2 PIO 7.830 102,7 7.830 102,7 V SID banki so se prejeti krediti povečali za 11,8 odstotka in so konec leta 2010 znašali 2,1 milijarde EUR. Dolžniški vrednostni papirji, ki vključujejo izdane obveznice, zadolžnice in registrirane obveznice, predstavljajo 36,9 odstotka pasive in so se glede na stanje konec leta 2009 povečali za 162,5 odstotka. 23 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Glede na prevladujoči vpliv SID banke v Skupini SID banka in specifičnost Skupine ter ob upoštevanju medsebojnih odnosov v Skupini je bila bilančna vsota Skupine SID banka le za 4,9 odstotka višja od bilančne vsote SID banke in je konec leta 2010 znašala 4,1 milijarde EUR. Tudi struktura aktive in pasive v konsolidiranih računovodskih izkazih Skupine SID banke je zato zelo podobna strukturi izkaza finančnega položaja SID banke. Povzetek izkaza vseobsegajočega donosa za leto 2010 SID banka Skupina SID banka zneski Indeks zneski I ndeks v tisoč EUR 10/09 v tisoč EUR 10/09 Čiste obresti 40.149 186,7 44.875 157,6 Čisti neobrestni prihodki 4.322 62,3 8.071 90,3 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - - 3.554 171,0 Operativni stroški (6.717) 105,4 (12.430) 104,9 Oslabitve in rezervacije (30.576) 146,4 (29.649) 86,6 - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - - 7.465 - Dobiček pred obdavčitvijo 7.178 609,3 14.421 - Davek iz dohodka pravnih oseb (1.452) 631,3 (3.272) - Čisti dobiček poslovnega leta 5.726 604,0 11.149 - V poslovnem izidu SID banke so čiste obresti znašale 40,2 milijona EUR in so za 86,7 odstotka višje kot v letu 2009, kar je predvsem rezultat rasti kreditnega portfelja. Čisti neobrestni prihodki SID banke so znašali 4,3 milijona EUR in so bili za 37,7 odstotka nižji kot v letu 2009. V letu 2009 so znašali skupaj 6,9 milijona EUR, od tega so znašali prihodki iz dividend odvisnih družb 2,5 milijona EUR, ostali neobrestni prihodki pa 4,4 milijona EUR. V letu 2010 SID banka ni realizirala prihodkov iz dividend. V okviru čistih neobrestnih prihodkov so znašali prihodki iz nadomestil, ki jih SID banka prejme od države za opravljanje poslov v imenu in za račun Republike Slovenije, skupaj 2,6 milijona EUR (2009: 2,3 milijona EUR), prihodki iz opravnin 1,5 milijona EUR (2009: 1,5 milijona EUR), ostali neobrestni prihodki pa 0,2 milijona EUR (2009: 0,6 milijona EUR). V strukturi čistih prihodkov Skupine SID banka imajo največji delež čiste obresti, ki so znašale 44,9 milijona EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečale za 57,6 odstotka. Njihov delež v celotnih prihodkih znaša 79,4 odstotka in je precej nižji od deleža čistih obresti v čistih prihodkih SID banke. Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov so se v letu 2010 povečali za 51,9 odstotka glede na 2009, znašali so 12,0 milijona EUR, v letu 2009 pa 7,9 milijona EUR. Njihov delež v čistih prihodkih Skupine SID banka je v letu 2010 znašal 21,2 odstotka, v letu 2009 pa 19,9 odstotka. SID banka je v letu 2010 nadaljevala z učinkovitim upravljanjem operativnih stroškov. Operativni stroški SID banke so v letu 2010 znašali 6,7 milijona EUR in so bili za 5,4 odstotka višji kot v letu 2009. Stroški storitev so nižji za 4,5 odstotka, stroški materiala pa višji za 4,2 odstotka. Stroški dela so se povečali za 11,3 odstotka, kar je posledica novih zaposlitev zaradi širjenja dejavnosti SID banke; število zaposlenih se je povečalo s 87 po stanju konec leta 2009 na 94 konec leta 2010. V strukturi operativnih stroškov so predstavljali stroški dela 64,5 odstotka (2009: 61,2 odstotka), stroški storitev 24,1 odstotka, amortizacija 9,2 odstotka in stroški materiala 2,2 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,3 odstotka v letu 2009 na 0,2 odstotka v letu 2010. Na uspešno upravljanje s stroški pa kaže tudi razmerje operativnih stroškov in čistih prihodkov, ki se je znižalo z 22,4 odstotka na 15,1 odstotka. Operativni stroški Skupine SID banka so v letu 2010 znašali 12,4 milijona EUR in so bili v primerjavi z letom 2009 višji za 4,7 odstotka. Stroški dela so bili višji za 6,5 odstotka, stroški materiala, storitev in amortizacije pa so bili skupaj višji za 1,2 odstotka. Delež operativnih stroškov v aktivi se je znižal z 0,4 odstotka v letu 2009 na 0,3 odstotka v letu 2010. V SID banki so čisti odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij znašali 30,6 milijona EUR (2009: 20,9 milijona EUR). Višji odhodki za oslabitve so predvsem rezultat rasti danih kreditov in prevzemanj tveganj zaradi finančne krize. Odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij v Skupini SID banka so skupaj znašali 29,6 milijona EUR; v znesku so vključeni tudi prihodki iz naslova spremembe obveznosti iz zavarovalnih pogodb v višini 7,5 milijona EUR, odhodki za oslabitve in rezervacije brez upoštevanja te postavke znašajo skupaj 37,1 milijona EUR (2009: 25,5 milijona EUR). Visoki odhodki iz oblikovanja oslabitev in rezervacij v Skupini SID banka so predvsem posledica finančne in gospodarske krize. SID banka je v letu 2010 ustvarila čisti dobiček v višini 5,7 milijona EUR, Skupina SID banka pa v višini 11,2 milijona EUR. V Skupini SID banka izkazujeta Skupina PRO KOLEKT in družba PKZ pozitiven poslovni rezultat, Skupina PRVI FAKTOR pa je zabeležila izgubo v višini 4,7 milijona EUR, ki je v sorazmernem delu v višini 2,4 milijona EUR pripoznana v konsolidiranih računovodskih izkazih SID banke (več v poglavju II, točka 2.1.3). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 24 Kazalniki poslovanja SID banke in Skupine SID banka zneski v tisoč EUR 2008 2009 2010 SID banka Skupina SID banka Skupina SID banka Skupina SID banka SID banka SID banka Povzetek izkaza finančnega položaja Bilančna vsota 2.087.717 2.301.654 3.024.894 3.215.633 3.895.541 4.086.080 Krediti bank 1.633.867 1.792.105 1.799.948 1.921.338 2.023.693 2.143.572 Vloge nebančnega sektorja 22.376 22.376 91.870 91.870 5 5 Kapital 160.757 179.928 321.982 333.726 327.816 344.855 Krediti bankam 1.512.381 1.534.606 2.292.668 2.306.883 2.955.894 2.976.328 Krediti nebančnemu sektorju 500.183 653.075 662.284 784.616 796.980 913.201 Oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti in rezervacije za zunajbilančne obveznosti 26.414 33.220 47.424 56.081 77.305 90.305 Obseg zunajbilančnega poslovanja (B.I.1 do B.I.4) 162.921 169.257 566.747 580.129 802.473 803.798 Povzetek izkaza vseobsegajočega donosa Čiste obresti 14.308 19.809 21.502 28.471 40.149 44.875 Čisti neobrestni prihodki 5.428 8.853 6.939 8.934 4.322 8.071 Čisti prihodki iz zavarovalnih poslov - 6.317 - 2.078 - 3.554 Stroški dela. splošni in administrativni stroški (5.161) (10.843) (5.729) (10.971) (6.101) (11.582) Amortizacija (617) (860) (643) (881) (616) (848) Oslabitve in rezervacije (10.955) (19.272) (20.891) (34.152) (30.576) (29.649) - v tem sprememba obveznosti iz zavarovalnih pogodb - (3.761) - (8.618) - 7.465 Dobiček/izguba pred obdavčitvijo 3.003 4.005 1.178 (6.521) 7.178 14.421 Davek iz dohodka pravnih oseb (236) (1.149) (231) 1.137 (1.452) (3.272) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2.767 2.856 948 (5.384) 5.726 11.149 Delnice - število delničarjev 1 1 1 - število delnic 1.456.808 3.121.741 3.121.741 - nominalna vrednost delnice (v EUR) 96,10 96,10 96,10 - knjigovodska vrednost delnice (v EUR) 111,76 103,75 105,63 Število zaposlenih * 76 287 87 306 94 303 *V številu zaposlenih Skupine SID banka so poleg zaposlenih v SID banki upoštevani vsi zaposleni v PKZ, Skupini PRVI FAKTOR, Skupini PRO KOLEKT in CMSR. v odstotkih 2008 2009 2010 SID banka Skupina SID banka SID banka Skupina SID banka SID banka Skupina SID banka Izbor kazalnikov* Kapital: - kapitalska ustreznost ** 11,08 9,94 16,65 15,70 13,53 13,08 Kvaliteta aktive izkaza finančnega položaja in prevzetih obveznosti: - oslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti/razvrščene aktivne bilančne in 1,19 - 1,46 - 2,03 - razvrščene zunajbilančne postavke Profitabilnost: - obrestna marža 0,93 1,06 0,87 1,03 1,14 1,23 - marža finančnega posredništva*** 1,29 1,53 1,15 1,50 1,27 1,78 - donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,20 0,21 0,05 (0,24) 0,20 0,40 - donos na kapital pred obdavčitvijo 2,48 2,60 0,53 (2,54) 2,20 4,25 - donos na kapital po obdavčitvi 2,28 1,86 0,42 (2,09) 1,76 3,29 Stroški poslovanja: - operativni stroški/ povprečna aktiva 0,38 0,63 0,26 0,43 0,19 0,34 - operativni stroški/ čisti prihodki 29,28 33,46 22,40 28,57 15,10 23,48 Kazalniki so izračunani po metodologiji Banke Slovenije. Pri izračunu kapitalske ustreznosti za bančno Skupino SID banka je poleg sredstev SID banke upoštevano še 50 odstotkov sredstev Skupine PRVI FAKTOR. V izračunu marže finančnega posredništva za Skupino SID banka niso upoštevani prihodki iz zavarovalnih poslov PKZ. 25 * Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Dogodki po bilančnem datumu Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka, so pa bili za SID banko pomembni naslednji poslovni dogodki: • V SID banki je bilo v marcu 2011 realizirano povečanje izdaje evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala v višini 350 milijonov EUR. 6.2. Poslovanje SID banke po poslovnih področjih 6.2.1. Financiranje Storitve financiranja v SID banki opravljata področje spodbujevalnega in razvojnega financiranja ter področje izvoznega in projektnega financiranja. Področje spodbujevalnega in razvojnega financiranja izvaja razvojne in trženjske funkcije bančnih produktov in storitev spodbujevalnega in razvojnega financiranja rezidentov, zlasti na področju razvoja družbe znanja in inovativnega podjetništva, razvoja okolju prijazne družbe in proizvodnje, konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije ter regionalnega in družbenega razvoja. Področje izvoznega in projektnega financiranja izvaja razvojne in trženjske funkcije bančnih produktov in storitev na področju izvoznega in projektnega financiranja rezidentov in nerezidentov, predvsem pri projektih slovenskih izvoznikov v tujini, njihovih mednarodnih gospodarskih poslih in aktivnejšemu pristopanju k direktnemu financiranju oziroma sofinanciranju gospodarskih družb in podpori internacionalizacije, komitentom in domačim bankam pa nudi svetovanje pri projektnem financiranju, kakor tudi nekatere agentske storitve za Republiko Slovenijo. SID banka je v okviru obeh področij storitve financiranja nudila v obliki kreditov, odkupov terjatev, projektnega financiranja, sodelovanja v sindiciranih posojilih, nakupov aktive, prevzemov tveganj ipd. ter pri tem aktivno sodelovala z večino slovenskih bank s ciljem, da kot banka omogoča pokritje celotnega življenjskega ali poslovnega cikla vseh ciljnih skupin končnih upravičencev, kakor tudi geografsko porazdelitev slednjih, ne glede na področje sektorske politike. SID banka je finančne instrumente v letu 2010 uporabljala predvsem za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena ZSIRB, in na podlagi ZZFMGP, s posebnim poudarkom na naslednjih področjih: • mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, • gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih in podjetništvu, • raziskave in razvoj, • varovanje okolja in energetska učinkovitost, • regionalni razvoj, • gospodarska in javna infrastruktura. V skladu z zakonsko opredeljenimi dejavnostmi SID banke ter njenim poslanstvom za razvojno-spodbujevalno delovanje na segmentih, kjer nastajajo oziroma so ugotovljene tržne vrzeli, in transformacijsko vlogo je SID banka v svojem imenu in za svoj račun neposredno in posredno prek poslovnih bank zagotavljala slovenskemu gospodarstvu sredstva za namen ugodnega dolgoročnega razvojno-spodbujevalnega financiranja projektov na področju razvoja družbe znanja (inovacijska dejavnost, vključno z razvojno-raziskovalno dejavnostjo, izobraževanje, zaposlovanje), okolju prijazne družbe (okoljevarstvo, obnovljivi viri energije, učinkovita raba energije, okolju prijazni proizvodi), konkurenčnega podjetništva (podjetniški projekti v vseh fazah razvoja, internacionalizacija poslovanja) ter regionalnega in družbenega razvoja (infrastruktura, stanovanjska oskrba). Na področju financiranja mednarodnih gospodarskih poslov je bil dan večji poudarek celostnemu spodbujanju internacionalizacije podjetij prek financiranja mednarodnih gospodarskih poslov v obliki dolgoročnih posojil, ki udeležencem omogočajo vstop in poslovanje na tujih trgih, vključno s podporo povezanim uvoznim transakcijam, pripravo na mednarodne gospodarske posle, investicijam in spodbudam za trajnostno rast izvoza in internacionalizacijo gospodarstva ter aktivnostim z namenom spodbujanja oziroma izvajanja poslov po koncesijskih pogojih in spodbujanja skupnega nastopa na tretjih trgih z domačimi, tujimi ali mednarodnimi subjekti. Dodatno so bili v letu 2010 postavljeni temelji za nadgradnjo in prilagoditev ponudbe financiranja v letu 2011 v smeri vzpostavitve celovitega instrumentarija razvojnega financiranja, medtem, ko je bila v obdobju krize poleg vpeljave novih razvojno-spodbujevalnih programov tudi z elementi državnih pomoči, poudarjena zlasti vloga SID banke v smeri zagotavljanja ustreznih virov financiranja in kriznih ukrepov, ki bi se v pokriznem obdobju nadaljevali s širitvijo instrumentov razvojnega financiranja in vpeljavo novih razvojno spodbujevalnih programov, tudi z elementi državnih pomoči. 26 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 * Delovanje SID banke na področjih financiranja t Agencije Skladi RS T R A. J N O S T N I R A Z V O J t dopolnilna ponudba dopolnilna ponudba Banka Neposredno financiranje varovanje Mednarodni gospodarski posli Finančne institucije (banke) Posredno financiranje . 7 Mala in srednje velika podjetja ter velika podjetja Razvoj, raziskave in inovacije Infrastruktura Energetika Okoljske naložbe Izobraževanje Zaposlovanje Stanovanjska gradnja Občine Regije Poslovanje na področju financiranja Stanje in struktura danih kreditov po letih 1.452 mio 74% 500 mio 26% 662 m io 23% 797 m io 21% □ Krediti bankam □ Krediti strankam, ki niso banke Dani krediti so po stanju konec leta 2010 znašali skupaj 3.714,4 milijona EUR in so se v primerjavi s stanjem konec leta 2009, ko so znašali 2.922,4 milijona EUR, povečali za 27,1 odstotka. Delež kreditnega portfelja v celotni aktivi SID banke je tako znašal 95,4 odstotka (2009: 96,6 odstotka). Rast kreditnega portfelja SID banke v letu 2010 v veliki meri odraža njeno delovanje v okviru protikriznih ukrepov in je prispevala k ohranjanju kreditiranja podjetij na približno enaki ravni kot v letu 2009. SID banka je namreč v letu 2010 za podporo gospodarstvu prek poslovnih bank zagotovila 845,4 milijona EUR sredstev, obseg kreditov, danih neposredno podjetjem, pa je znašal 337,5 milijona EUR. Rast kreditov, odobrenih slovenskemu bančnemu sistemu, znaša glede na prejšnje leto približno 29,1 odstotka, delež kreditov SID banke v stanju vseh danih kreditov slovenskim podjetjem, neposredno in posredno preko poslovnih bank, pa se je v primerjavi z letom 2009 zvišal za 20,3 odstotka. 27 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 mio EUR 4.000 3.500 3.000 2.500 2.917mio 2.260mio 2.000 .500 .000 0 201 0 Struktura kreditnega portfelja SID banke po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti, skladne z ZZFMGP in ZSIRB, saj je delež dolgoročnih kreditov v kreditnem portfelju konec 2010 znašal 99,7 odstotka, kratkoročni krediti pa predstavljajo le 0,3 odstotka v strukturi celotnega kreditnega portfelja SID banke. Večina kreditnih poslov, sklenjenih v letu 2010, je bila dolgoročnih. V letu 2010 je bilo kreditiranje nebančnega sektorja na ravni celotnega bančnega sistema večinoma kratkoročno, zato je celoletno zagotavljanje dolgoročnih namenskih sredstev prek poslovnih bank s strani SID banke pomembno vplivalo na blažitev kreditnega krča in zagotavljanje potrebnih dolgoročnih virov gospodarstvu. Poslovne banke ostajajo na področju financiranja tudi v letu 2010 najpomembnejši partnerji SID banke s 78,5-odstotnim deležem v njenem kreditnem portfelju, konec leta 2009 je njihov delež znašal 77,3 odstotka. V letu 2010 je naraščalo tudi povpraševanje po sofinanciranju in neposrednem financiranju predvsem razvojnih projektov avtomobilske industrije, projektov slovenskih izvoznikov v tujini, njihovih mednarodnih gospodarskih poslov, podpori internacionalizacije in razvojnih ter okoljskih projektov slovenskega gospodarstva, tako da je konec leta 2010 stanje danih kreditov strankam, ki niso banke, v primerjavi z letom 2009 večje za 20,3 odstotka. Kljub znatni rasti kreditiranja strank, ki niso banke, ta segment kreditnega portfelja na dan 31.12.2010 predstavlja le 21,5 odstotka kreditnega portfelja (2009: 22,7 odstotka). Delež kreditov nerezidentom je v okviru celotnega kreditnega portfelja nizek, znaša 5,3 odstotka, v primerjavi s predhodnim letom se je relativno znižal za 0,8 odstotne točke. Kvaliteta kreditnega portfelja SID banke se kljub lani zelo povečanemu neposrednemu financiranju slovenskih izvoznikov in njihovih kupcev ter investitorjev v tujini ni poslabšala, saj znaša delež naložb razvrščenih v slabši razred kot A in B v kreditnem portfelju SID banke le 2,5 odstotka. Obširnejša pojasnila o strukturi in tveganosti portfelja so v točki 6.4.. SID banka je v letu 2010 iz poslov financiranja dosegla 89,6 milijona EUR obrestnih prihodkov, kar predstavlja 13,8 odstotno rast v primerjavi s preteklim letom. Prihodki iz opravnin so znašali 2,3 milijona EUR in so glede na leto 2009 višji za 12,5 odstotka, kar je predvsem posledica rasti kreditnega portfelja. Stanje izdanih garancij in prevzemov tveganj je na dan 31.12.2010 znašalo 31,9 milijona EUR in je od stanja konec leta 2009 nižje za 17,9 odstotka. V letu 2010 je obseg novo izdanih garancij znašal 16,0 milijonov EUR (2009: 16,0 milijonov EUR). Za 56,9 odstotka se je v primerjavi s preteklim letom znižalo tudi stanje potencialnih obveznosti iz naslova prevzemov tveganj, ki na dan 31.12.2010 znaša 6,3 milijona EUR. Novosti v letu 2010 na področju financiranja Na področju financiranja so bile v letu 2010 bistvene naslednje novosti: • Novosti v ponudbi financiranja SID banke pri posredovanju sredstev preko finančnih institucij, predvsem poenostavitev, prilagoditev in razširitev ponudbe: - novo strukturirani nameni na štiri možna področja financiranja - razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije, s poudarkom na malih in srednje velikih podjetjih, razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje - okoljski in energetski projekti, regionalni in družbeni razvoj - infrastruktura in stanovanjska oskrba ter razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva - razvoj, raziskave, inovacije, izobraževanje in zaposlovanje; - širitev namenov financiranja, - širitev možnih končnih upravičencev, itd. • Z namenom oživitve gospodarske aktivnosti je SID banka v letu 2010 povečala obseg plasmajev sredstev preko poslovnih bank predvsem z dvema večjima sklopoma plasmajev poslovnim bankam, in sicer: - V aprilu 2010 je za plasmaje končnim upravičencem preko poslovnih bank namenila 250 milijonov EUR dolgoročnih sredstev, od tega 160 milijonov EUR za financiranje malih in srednje velikih podjetij z ročnostjo 5 let, 44 milijonov EUR za financiranje infrastrukturnih naložb in naložb v regionalni razvoj z ročnostjo 10 let, 36 milijonov EUR za financiranje naložb s področja okoljevarstva, vključno z ukrepi za učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije, z ročnostjo 10 let in 10 milijonov EUR za financiranje inovacijskih aktivnosti ter novih tehnologij z ročnostjo 8 let. - V novembru 2010 je bilo v okviru novosti v ponudbi financiranja pri posredovanju sredstev preko finančnih inštitucij končnim upravičencem prek poslovnih bank namenjenih 385 milijonov EUR, od tega 215 milijonov EUR za razvoj konkurenčnega gospodarstva in internacionalizacije z ročnostjo 5 let, 125 milijonov EUR za razvoj okolju prijazne družbe in proizvodnje z ročnostjo 15 let, 36 milijonov EUR za regionalni in družbeni razvoj z ročnostjo 15 let in 9 milijonov EUR za razvoj družbe znanja in inovativnega podjetništva z ročnostjo 8 let. - SID banka je aktivneje pristopila tudi k direktnemu financiranju oziroma sofinanciranju gospodarskih družb, nudila komitentom in domačim bankam tudi in predvsem svetovanje pri projektnem financiranju. 28 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 • Zagotavljanje dolgoročnih namenskih virov pri tujih/mednarodnih razvojnih bankah/institucijah (za njihov prenos v programe financiranja SID banke), in sicer: - Dolgoročna zadolžitev pri nemški banki Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW) v višini 80 milijonov EUR z namenom zagotavljanja sredstev za financiranje okoljevarstvenih naložb in dolgoročnih investicij malih in srednje velikih podjetij. - Začetek postopka dolgoročnega zadolževanja v višini 40 milijonov EUR pri Council of Europe Development Bank (CEB), sredstva namenjena financiranju varovanja okolja ter regionalnemu razvoju; - Z Evropsko investicijsko banko (v nadaljevanju: EIB) je SID banka v letu 2010 sklenila kreditno pogodbo v višini 50 milijonov EUR, ki je pomenila nadaljevanje v letu 2009 uspešno začetega zagotavljanja dolgoročnih sredstev za financiranje razvojnih projektov, ki zajemajo naložbe na področju raziskav, razvoja in inovacij s področja avtomobilske industrije, in so usmerjeni v izpolnjevanje zahtev EU o emisijah CO2 ter drugih emisijskih predpisov, zlasti v razvoj tehnologij nove generacije, ki si prizadevajo doseči zmanjšanje emisij in večjo učinkovitost. • S programom financiranja razvojnih projektov s področja avtomobilske industrije je SID banka iz naslova vira EIB in drugih virov z 211 milijoni EUR podprla 27 razvojnih projektov 14-ih slovenskih podjetij vseh velikosti v skupnem znesku upravičenih stroškov 278 milijonov EUR. Sredstva so prejela podjetja, ki delujejo v segmentu industrije, za katerega je značilna visoka stopnja inovativnosti in dolgi razvojni cikli, saj razvoj posameznih komponent avtomobilski proizvajalci prenašajo na dobavitelje. Tako lahko slovenska industrija v tem delu ohranja oziroma izboljšuje svoj konkurenčni položaj, pridobiva nove posle in naročila, s tem delovna mesta ter ohranja status razvojnih dobaviteljev. Skupni učinki na ravni podjetij so poslovni (500 milijonov EUR več prihodkov, posli z višjo dodano vrednostjo, ohranitev in odprtje novih delovnih mest - 20.014, ohranjanje statusa razvojnih dobaviteljev, izvozni prispevek teh podjetij v deležu BDP), razvojni (31 novih patentov, RRI vlaganja, sodelovanje gospodarstva in raziskovalne sfere) ter okoljski (4,7 milijonov ton znižanj izpustov CO2 na letni ravni). Ker gre za prvi primer t.i decentraliziranega izvajanja izbrane EIB linije (EIB praviloma avtomobilsko linijo financira neposredno) in začetek dolgoročnega sodelovanja med EIB in SID banko, je uspešnost izvedbe programa še toliko bolj pomembna, hkrati pa dokazuje zmogljivosti SID banke kot razvojne banke, ki lahko z združevanjem različnih virov doprinese k ohranitvi, preobrazbi in nadgradnji ne samo posameznih podjetij, pač pa celotnih panog. • Začetek sodelovanja z Eko skladom; iz virov EIB je SID banka z Eko skladom sklenila kreditno pogodbo v višini 15 milijonov EUR, katere namen je financiranje okoljskih in okoljevarstvenih naložb; • Uvajanje principov projektnega financiranja v Sloveniji: SID banka se je poleg konkretnim projektom posvetila tudi konceptualnim vprašanjem na tem področju, širjenju znanj in izkušenj ter spodbujanju zavesti o potrebnosti zagona projektnega financiranja in sodelovanju med deležniki na tem področju. V ta namen je organizirala strokovni posvet »Stičišče znanja« za podjetja in banke, na katerem je sodelovalo okoli 100 vabljenih predstavnikov različnih področij in na katerem so ugledni domači in tuji strokovnjaki predstavili različne vidike projektnega financiranja. S tem se SID banka, ki že ima mednarodne izkušnje z bančništvom in zavarovanjem pri projektnem financiranju, spreminja tudi v središče strokovnega znanja in katalizatorja oz. spodbujevalca projektnega financiranja v Sloveniji, s čimer se spodbuja dobra praksa projektnega financiranja in usklajevanja odnosov med slovenskimi partnerji v posameznih primerih projektnega financiranja. • Potekale so aktivnosti za vzpostavitev koncepta novega razvojnega modela t.i. spodbujevalno razvojne platforme (SRP): - Januar 2010: vključitev (aktivnosti) SID banke v Slovensko izhodno strategijo (sicer v končni verziji strategije v nekoliko okrnjeni različici, kot prvotno zastavljeno, ker je bilo to predmet medresorskega usklajevanja); - Julij 2010: predstavitev in obravnava pobude o SRP na seji Vlade RS; ustanovitev in delovanje delovne skupine za pripravo izvedbe in spremljanja delovanja spodbujevalno razvojne platforme; - Oktober 2010 - december 2010: aktivnosti za izvedbo pilotnega projekta. 6.2.2. Upravljanje z bilanco SID banka je v letu 2010 nadaljevala z aktivnim pristopom k upravljanju obrestnega tveganja. Zaradi omejevanja potencialne izgube banke, ki bi nastala kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer, je bilo že konec leta 2009 uvedeno varovanje pred obrestnim tveganjem, ki nastaja zaradi neusklajenosti med obrestno občutljivimi terjatvami in obrestno občutljivimi obveznostmi banke (več v točki 6.4). SID banka je tudi v letu 2010 z namenom uravnavanja likvidnosti plasirala sredstva predvsem v kratkoročne vloge tako domačim kot tujim poslovnim bankam pa tudi v druge kratkoročne in srednjeročne dolžniške instrumente izdajateljev z visoko boniteto. Pri uravnavanju likvidnosti je zasledovala politiko zmanjševanja koncentracije rizikov, tako da so bili likvidnostni presežki pretežno plasirani bankam, do katerih je SID banka iz naslova poslov financiranja manj izpostavljena. SID banka praviloma ne investira v naložbe, kjer za poravnavo ne skrbi neodvisna institucija. Pri investiranju se daje prednost naložbam, ki se jih lahko uporabi za sklepanje repo poslov ter naložbam, ki jih lahko na podlagi sklepov Banke Slovenije šteje v prvi razred pri izračunu količnikov likvidnosti, oziroma ki omogočajo dostop do likvidnosti Evropske 29 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 centralne banke. Zaradi nižjih transakcijskih stroškov se daje prednost naložbam na primarnem trgu pred naložbami na sekundarnem trgu. SID banka posluje na finančnih trgih držav članic EEA in OECD, s partnerji, katerih mednarodni rating je bil BBB- ali višji, ter z nekaterimi slovenskimi bankami brez ratinga, vendar po metodologiji SID banke njihova bonitetna ocena ni bila nižja od B (več v točki 6.4.). SID banka ni pooblaščena udeleženka trga vrednostnih papirjev. Posli z vrednostnimi papirji so se v letu 2010 sklepali kot alternativna naložba osnovni dejavnosti ter za potrebe uravnavanja likvidnosti in ne zaradi namena trgovanja. Naložbe SID banke za namene uravnavanja likvidnosti so 31.12.2010 znašale 149,4 milijona EUR oziroma 3,8 odstotka celotne aktive SID banke. Večino teh naložb predstavlja portfelj vrednostnih papirjev v višini 110,9 milijona EUR, ostala sredstva v višini 38,5 milijona EUR pa so na dan 31.12.2010 plasirana v depozitih. Naložbe so sestavljene pretežno iz slovenskih in tujih državnih obveznic, tržnih obveznic drugih izdajateljev ter depozitov. Vse naložbe so nominirane v EUR. Glede na naložbeno politiko SID banka v tem segmentu investira v naložbe, ki imajo najmanj investicijsko oceno (t.i. investment grade). Več kot 83 odstotkov naložb v obveznice je ratinga A- ali več (po S&P), 10 odstotkov naložb pa je plasiranih izdajateljem brez ratinga, izključno iz Republike Slovenije. Depoziti so bili plasirani slovenskim poslovnim bankam, katerih bonitetna ocena, določena po metodologiji SID banke, ni bila nižja od B. Po stanju na dan 31.12.2010 so predstavljale naložbe s fiksno obrestno mero kar 91 odstotkov vseh naložb za namene uravnavanja likvidnosti. Valutna struktura naložb je bila usklajena z valutno strukturo virov SID banke in se je usklajevala s sprejetimi limiti. Na tem področju se je zasledovala politika čim bolj zaprte devizne pozicije. Valutne izvedene finančne instrumente se je v tem segmentu poslovanja SID banke uporabljalo le v omejenem obsegu, izključno z namenom zapiranja odprte devizne pozicije. 6.2.3. Zadolževanje SID banka kot specializirana bančna institucija po ZSIRB pridobiva dolgoročne vire na domačem in mednarodnih finančnih trgih in je edina slovenska banka, ki se je v preteklih letih kontinuirano zadolževala na mednarodnih trgih. Pri zadolževanju SID banka posveča posebno pozornost izbiri instrumentov zadolževanja, ki omogočajo večjo prilagodljivost zadolževanja potrebam poslov financiranja. Tako je za zadolževanje SID banke značilna raznolikost zadolževanja glede ročnosti, velikosti in dinamike izdaj oziroma črpanj. Banka si prizadeva pridobiti dolgoročne vire, ki so cenovno primerljivi z viri Republike Slovenije, ob upoštevanju ustreznih pribitkov nad zadolževanjem države. Z namenom, da ponudi podjetjem oziroma njihovim poslovnim bankam čim bolj ugodne dolgoročne vire za financiranje dejavnosti, ki so skladne z ZSIRB, je SID banka tudi v letu 2010 izbirala med različnimi finančnimi instrumenti na domačem in mednarodnih finančnih trgih. Skupni znesek novih dolgoročnih zadolžitev SID banke v letu 2010 je znašal skupaj 1,1 milijarde EUR. V aprilu 2010 je SID banka zaradi nadaljevanja finančne krize in velikih potreb slovenskega bančnega ter gospodarskega prostora po novih dolgoročnih sredstvih realizirala izdajo svoje prve evroobveznice na mednarodnem kapitalskem trgu v višini 750 milijonov EUR in z ročnostjo petih let. Kupci so bili predvsem poslovne banke, denarni skladi in zavarovalnice, več kot polovica kupcev pa je iz Slovenije ali Nemčije. Z zbranimi viri so se financirali dolgoročni namenski krediti, dani prek poslovnih bank za namene, ki jih opredeljuje ZSIRB. Pri Evropski investicijski banki (EIB) in banki Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW) sta bili v letu 2010 sklenjeni dolgoročni posojili v skupni višini 130 milijonov EUR, pri drugih bankah v tujini pa tri dolgoročne bilateralne posojilne pogodbe v skupni višini 60 milijonov EUR. Poleg tega je SID banka na tujih kapitalskih trgih uspešno izdala zadolžnice (t.i. Schuldscheindarlehen) v skupni vrednosti 57 milijonov EUR, povečala izdajo obstoječe obveznice SI01 na domačem kapitalskem trgu za 69 milijonov EUR ter realizirala privatno izdajo obveznice v višini 50 milijonov EUR. SID banka se je v letu 2010 v določenem obsegu, kratkoročno in po fiksni obrestni meri, zadolževala tudi na medbančnem denarnem trgu zlasti pri poslovnih bankah iz Slovenije. Zadolževanje z izdajo evroobveznice se je v letu 2010 izkazalo kot najbolj uspešno oz. kot tisto zadolževanje, ki je v času finančne in gospodarske krize zagotovilo najbolj ugodne vire sredstev SID banki. S tem je banka dodatno povečala svojo prepoznavnost, dosegla najboljši možni konkurenčni vir, povečala transparentnost samega zadolževanja in imela možnost uporabe sekundarnega trgovanja obveznice kot indikatorja kreditnega tveganja za nova zadolževanja. 6.2.4. Izdelava bonitetnih in drugih kreditnih informacij SID banka je tudi v letu 2010 nadaljevala z nadgradnjo lastnega bonitetnega sistema. Pri svojem delu uporablja sodobne metode ocenjevanja tveganj, skladno z zahtevami Basla II, ki so nadgrajene z večletnimi izkušnjami ter podprte z lastnim informacijskim sistemom. Vzpostavljene so številne baze podatkov, ki jih dopolnjuje s tekočimi podatki in analizami domačih in tujih ponudnikov informacij. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 30 Zaradi celovite obravnavane posameznih podjetij je bila razvita interna metodologija za upoštevanje mehkih indikatorjev, kar pomeni, da bonitetna ocena vključuje tudi: • splošni in tržni položaj podjetja (zgodovina podjetja, poslovanje, stanje in perspektivnost panoge, položaj podjetja v panogi), • lastništvo in korporativno upravljanje (lastništvo in podpora, vodstvo podjetja, kadrovska politika, postopki, srednjeročni razvojni načrti), • družbeno odgovorno ravnanje (ugled, vpetost v družbeno okolje, transparentnost, energetska in okoljska zahtevnost dejavnosti podjetja), • etičnost poslovanja (integriteta vodilnih in zaposlenih, etični kodeks, kršenje zakonodaje, npr. korupcija, pranje denarja idr.), • dosedanje sodelovanje idr.. Pri ocenjevanju rizičnosti tujih trgov je vzpostavljeno tesno sodelovanje z zunanjimi institucijami, zlasti s CMSR, ki pripravlja osnovne ocene tveganja za določene države. Oddelek za bonitete za interne potrebe poslovanja banke ter družb v skupini pripravlja bonitetne in druge informacije o domačih in tujih podjetjih ter bankah. V letu 2010 je bilo največ zanimanja za informacije o posameznih trgih, podjetjih in bankah v Sloveniji ter v tistih državah jugovzhodne Evrope, ki za slovensko gospodarstvo predstavljajo tradicionalne trge. Interno metodologijo za ocenjevanje podjetij SID banke uporablja tudi hčerinska družba Pro Kolekt, ki za družbe v skupini in za svoje stranke pripravlja bonitetna poročila o podjetjih iz jugovzhodne Evrope. 6.2.5. Poslovanje po pooblastilu - Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki SID banka kot pooblaščena institucija zavaruje v imenu in za račun Republike Slovenije tiste komercialne in nekomercialne oziroma politične rizike (nemarketabilne rizike), ki jih zaradi njihove narave in stopnje rizičnosti zasebni pozavarovalni sektor ni pripravljen prevzeti ali pa ima za to omejene zmogljivosti. V skladu z regulativo Evropske unije se kot nemarketabilni štejejo komercialni in politični riziki nad dvema letoma v državah OECD in vsi riziki v državah, ki niso članice OECD. Vloga Republike Slovenije je na področju nemarketabilnih rizikov ključna, saj večina tovrstnih izvoznih poslov, predvsem srednjeročnih, brez takega zavarovanja ne bi bila realizirana. Z ustreznim zavarovanjem lahko izvozniki in investitorji tudi v bolj tveganih državah zmanjšujejo tveganost poslovanja in s tem ustvarjajo gospodarsko varnost. SID banka je tudi v letu 2010 povečala obseg svojega poslovanja v imenu in za račun Republike Slovenije na področju izvoznih transakcij, pri čemer so prednjačili predvsem posli v državah nekdanje Sovjetske zveze in jugovzhodne Evrope. Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija (IKA) opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je upravljalsko in računovodsko transparentno ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. Poslovanje v letu 2010 *Zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki v imenu in za račun države 2008 - 2010 v milijonih EUR 2008 2009 2010 Obseg zavarovanih poslov 914,3 952,5 1.440,1 Izpostavljenost (31.12.) - neto* 932,8 962,0 1.032,3 Premije 4,1 4,8 8,2 Škode (0,0) (4,9) (3,0) Število škodnih primerov 0 1 2 Regresi 0,1 0,0 0,1 *Pri izpostavljenosti so upoštevane tudi obljube, skladno z ZZFMGP in glede na njihovo naravo (zavezujoče). • Obseg zavarovanih poslov Obseg zavarovanih poslov pred nemarketabilnimi rizki je v letu 2010 znašal 1.440,1 milijona EUR in presega obseg zavarovanih poslov v predhodnem letu za 51,2 odstotka. Realiziran obseg predstavlja 21,1 odstotka največjega možnega zneska novo prevzetih letnih obveznosti, opredeljenega v ZZFMGP. V strukturi realiziranega obsega zavarovanih poslov predstavljajo največji delež zavarovanja izhodnih investicij v višini 1.022,9 milijona EUR (71,0 odstotkov) in pozavarovanja kratkoročnih izvoznih terjatev (obnovljiva zavarovanja nemarketabilnih rizikov) v višini 405 milijonov EUR (28,1 odstotka). Obseg zavarovanih izhodnih investicij se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 45,7 odstotka, pri čemer so v obseg zavarovanj vključene tako obnove že zavarovanih investicij, ki dejansko pomenijo tudi na novo zavarovane 31 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 investicije, saj imajo investitorji po poteku triletnega obdobja zavarovanja možnost prekinitve zavarovalne pogodbe, kot tudi na novo (prvič) zavarovane izhodne investicije. Povečanje obsega zavarovanja med drugim izhaja tudi iz zavarovanja nedelničarskih posojil oziroma posojil hčerinskim družbam slovenskih investitorjev v tujini, v okviru katerega se lahko krijejo tako komercialni kot tudi nekomercialni riziki. V letu 2010 so bile na novo zavarovane investicije v gradbeno in kovinsko- predelovalni sektor, proizvodni, prehrambeni in turistični sektor, ki so osredotočene predvsem na področje jugovzhodne Evrope in Rusije. Doseženi obsegi zavarovanj kažejo na to, da se bo zanimanje za zavarovanje investicij v tujini nadaljevalo tudi v prihodnje. Razlogi za to so predvsem otežen dostop do finančnih virov zaradi večjega tveganja kot posledice gospodarsko-finančne krize, lastniška struktura slovenskih podjetij, ki vse bolj pogojuje zavarovanje tega premoženja, pa tudi izkušnje, ki so jih slovenski investitorji pridobili pri poslovanju s tujino. Na področju (po)zavarovanja izvoznih kreditov (terjatev) pred nemarketabilnimi riziki se je obseg kratkoročnih zavarovanj v letu 2010 (405 milijona EUR) v primerjavi z letom 2009 povečal za 77,7 odstotka, kar je med drugim posledica gospodarske krize in odločitve privatnih zavarovalnic, da izstopijo iz določenih trgov oziroma sektorjev. Kot posledica slabših gospodarskih razmer so nastale določene spremembe tudi na zasebnem (po)zavarovalnem trgu. Pozavarovanje nemarketabilnih kratkoročnih terjatev, kjer SID banka nastopa v vlogi pozavarovatelja tovrstnih terjatev za slovenske zavarovalnice v primeru, da na privatnem trgu ne morejo dobiti pozavarovalnega kritja, se je zaradi umika oziroma krčenja pozavarovalnih zmogljivosti zasebnih pozavarovateljev na trgu kreditnih zavarovanj tudi povečalo. Realiziran obseg tovrstnih zavarovanj v letu 2010 se v največjem deležu nanaša na podporo izvoznih poslov na območju Rusije. Nastale tržne razmere so privedle do pomanjkanja pozavarovalnih kapacitet in umika privatnih pozavarovateljev iz nekaterih držav in panog, zaradi česar so privatni pozavarovatelji znižali ali ukinili limite zavarovalnega kritja. To je kreditnim zavarovalnicam onemogočilo, da bi podjetjem zagotovile zavarovalno kritje v zadostnem obsegu, kar je vplivalo na omejevanje njihove prodaje v že tako zaostrenih gospodarskih razmerah. Skladno s sprejetim Sporočilom komisije EU, je SID banka kot javno podprti zavarovatelj oziroma pooblaščena institucija s strani države vložila predlog na Evropsko komisije za uvedbo posebne sheme pozavarovanja rizikov na trgu zasebnih zavarovateljev kot začasni ukrep ob trenutni finančni in gospodarski krizi, ki bo zapolnila nastalo tržno vrzel na trgu kreditnih zavarovanj. Na podlagi sklepa Evropske komisije marca 2010 je SID banka začela izvajati produkt pozavarovanja izvoznih terjatev na t.i. marketabilnih trgih (države EU in nekatere države OECD), kjer sicer obstaja zasebni pozavarovalni trg, a na njem v času krize ni možno pridobiti zadostnega zavarovalnega kritja. Glede na to, da privatni trg kreditnih zavarovanj še vedno ne deluje v želenem obsegu, je SID banka skladno s sklepom Evropske Komisije z dne 18.01.2011 izvajanje omenjene sheme podaljšala do konca leta 2011. Oteženo financiranje poslov zaradi gospodarske krize se je odrazilo v obliki manjšega povpraševanja izvoznikov po zavarovanju srednjeročnih izvoznih kreditov zaradi manjše realizacije srednjeročnih izvoznih poslov in sicer, predvsem v državah jugovzhodne Evrope. Poleg navedenega vplivajo na obseg zavarovanj tudi manj ugodni pogoji zavarovanja za trge jugovzhodne Evrope, ki izhajajo iz večinoma še vedno neugodne stopnje rizičnosti držav po rizičnih razredih (skladno s klasifikacijo OECD) ter pogosto tudi manj konkurenčni pogoji financiranja slovenskega izvoza s strani potencialnih bank kreditodajalk v primerjavi s tujimi bankami. V letu 2010 se je največji del zavarovanj kratkoročnih izvoznih kreditov (terjatev), investicij in zavarovanih srednjeročnih kreditov nanašal na Srbijo, Rusijo in Bosno in Hercegovino. * Izpostavljenost Skupna izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun in iz danih zavezujočih obljub za zavarovanje je konec leta 2010 znašala 1.032,3 milijonov EUR. Izpostavljenost iz zavarovanih poslov za državni račun je znašala 1.031,2 milijona EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2009 povečala za 7,8 odstotka. Višja izpostavljenost je rezultat kar 12,9 - odstotnega povečanja izpostavljenosti iz naslova zavarovanj izhodnih investicij, medtem ko se je izpostavljenost iz naslova zavarovanj pred srednjeročnimi komercialnimi in nekomercialnimi riziki v primerjavi z letom 2009 zmanjšala za 17,2 odstotka. Izpostavljenost iz naslova (po)zavarovanj kratkoročnih izvoznih terjatev se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 15,9 odstotka. V zavarovalnem portfelju je bila v letu 2010 najvišja izpostavljenost do Srbije (39,9 odstotka) in Rusije (30,3 odstotka), kar je zahtevalo dodatno spremljanje politične in ekonomske situacije v teh državah. V Rusiji, kjer se politično stanje ocenjuje kot stabilno, se je gospodarsko okrevanje zaradi vladnih spodbud, nizkih obrestnih mer in višjega izvoznega povpraševanja, predvsem po surovinah, začelo že v prvi polovici leta. Zaradi pozitivnih gibanj je Rusija v januarju 2011 napredovala v tretji rizični razred po klasifikaciji OECD. Politična situacija v Srbiji se izboljšuje, saj je koalicijska vlada enotna in stabilna, vendar pa nezmožnost vzpostavitve dialoga med Beogradom in Prištino negativno vpliva na politično rizičnost v regiji. Na ekonomskem področju pa se Srbija le počasi izvija iz krize in analitiki ne pričakujejo hitrejše rasti BDP- 32 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 ja pred letom 2012. Posledično Srbija v letu 2010 ni napredovala na OECD-jevi lestvici rizičnosti, kjer je uvrščena v šesti razred (od sedmih). Izpostavljenost iz naslova danih zavezujočih obljub za zavarovanje, ki se v skladu z ZZFMGP prišteva k skupni neto izpostavljenosti, je ob koncu leta 2010 znašala 1,1 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2009 znižala za 80 odstotkov. Znesek izpostavljenosti predstavlja 41,3 odstotka limita, opredeljenega v Zakonu o izvrševanju proračuna za leto 2010 in 5 odstotkov limita, ki ga opredeljuje ZZFMGP. * Zavarovalno-tehnične postavke Zavarovalna premija iz naslova zavarovanja pred nemarketabilnimi riziki je v letu 2010 znašala 8,2 milijona EUR in se je v primerjavi z letom 2009 povečala za 70,6 odstotka. Višja zavarovalna premija izhaja predvsem iz naslova večjega obsega (po)zavarovalne premije za (po)zavarovanje kratkoročnih izvoznih terjatev, ki se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 povečal za več kot petkrat. Prihodki iz obdelovalnih provizij so zanemarljivi, saj jih SID banka v skladu s poslovno politiko in veljavnimi ceniki v primeru realizacije posameznih izvoznih poslov oziroma investicij vrača oz. všteje v premijo. Plačane škode so se v letu 2010 glede na preteklo leto znižale in so konec leta znašale 3,0 milijone EUR (2009: 4,9 milijona EUR). Večji delež izplačanih škod se nanaša na srednjeročne posle (Rusija, Kazahstan), medtem ko relativno majhen delež (4,4 odstotka) predstavljajo škode iz naslova pozavarovanja izvoznih kratkoročnih terjatev (Kirgizistan). Zaradi finančne krize se je na podlagi prijav zamud plačila povečal obseg škod v obravnavi (vloženi odškodninski zahtevki), in sicer v Kazahstanu (finančni sektor). Konec leta 2010 je znašal 4 milijone EUR (2009: 0,2 milijona EUR). Obseg potencialnih škod se je v letu 2010 znižal za 14,2-krat in je znašal 0,4 milijona EUR. Rezultat poslovanja za državni račun se je v letu 2010 kljub izplačanim škodam v primerjavi s predhodnim letom povečal in znaša 4,2 milijona EUR (2009: 0,1 milijon EUR). Posledično so se za 3,5 odstotka povečale tudi varnostne rezerve, ki so konec leta znašale 124,2 milijona EUR. Varnostne rezerve Varnostne rezerve predstavljajo za SID banko oziroma Republiko Slovenijo pomembne zavarovalne zmogljivosti za zavarovanje pred nemarketabilnimi riziki, preden izplačane zavarovalnine iz naslova zavarovanja za račun Republike Slovenije bremenijo državni proračun. Naložbena politika zasleduje cilj upravljanja varnostnih rezerv, to je sposobnost poravnavanja zavarovalnin. Sredstva varnostnih rezerv so naložena v likvidne naložbe v višini, ki predstavlja vsoto potencialnih škod in škod v obravnavi iz naslova nemarketabilnih zavarovanj oziroma najmanj 20 odstotkov naložb sredstev varnostnih rezerv. Kot likvidne naložbe se štejejo dolžniški vrednostni papirji, ki kotirajo na organiziranem trgu, ter vse druge dolžniške oblike naložb, katerih preostala zapadlost je krajša od enega leta. Višina likvidnih naložb se spreminja in je odvisna zlasti od predvidenih izplačil zavarovalnin in posledičnega likvidnostnega položaja varnostnih rezerv. Na dan 31.12.2010 so bila sredstva varnostnih rezerv sestavljena večinoma iz dolgoročnih kreditov poslovnim bankam s sedežem v Republiki Sloveniji v skupni višini 75,3 milijona EUR (58,2 odstotka vseh sredstev), preostanek pa predstavljajo naložbe v vrednostne papirje prvovrstnih domačih in tujih izdajateljev v skupni višini 25,3 milijona EUR (19,5 odstotka vseh sredstev), kratkoročne vloge bankam v skupni višini 23,8 milijona EUR (18,4 odstotka vseh sredstev) in druga sredstva v višini 5,0 milijonov EUR (3,9 odstotka vseh sredstev). Novosti v letu 2010 na področju zavarovanja v imenu in za račun države Področje zavarovanja kreditov in investicij je v letu 2010 na podlagi že uvedenega produkta zavarovanja bančnih (storitvenih) garancij (razširitev zavarovalnega kritja z možnostjo kritja izvedbenega rizika izvoznika) pripravilo smernice za uvedbo novega zavarovalnega produkta SID banke kot dopolnitev obstoječim v letu 2011, to je zavarovanje kreditov za financiranje priprave na izvoz. V okviru novega produkta se bo izvajalo zavarovanje namenskega kredita za financiranje obratnega kapitala izvoznika, potrebnega za pripravo na izvoz ali naložbe v proizvodnjo, potrebne za realizacijo konkretne izvozne transakcije. 6.2.6. Poslovanje po pooblastilu - Program izravnave obresti (PIO) SID banka kot pooblaščena institucija skladno z ZZFMGP v imenu in za račun države izvaja Program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite, ki so skladni s konsenzom OECD (Arrangement on Officially Supported Export Credits). SID banka ima z Ministrstvom za finance RS sklenjeno Pogodbo o izvajanju programa izravnave obresti in upravljanju s sredstvi PIO. Osnovna ideja programa izravnave obresti je zagotavljanje izvoznih kreditov po fiksnih obrestnih merah, ki so nižje od tržnih. SID banka s sodelujočimi bankami sklene posle obrestnih zamenjav (interest rate swap), s katerimi jim zagotovi 33 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 financiranje po fiksnih obrestnih merah. SID banka obrestna tveganja, ki izvirajo iz programa PIO, ščiti z nasprotno smernimi posli obrestnih zamenjav, ki jih sklepa z bankami, katerih mednarodni rating ni nižji od BBB- po S&P. Namen obrestne zamenjave je ščitenje izpostavljenosti sodelujoče banke pred obrestnimi tveganji, ki izvirajo iz odobritve izvoznega kredita s fiksno obrestno mero. Ker je sodelujoča banka zaradi fiksacije obrestne mere omejena pri določanju končne marže, je upravičena do izplačila izravnalnega faktorja v višini do enega odstotka (izražen kot letna obrestna mera in odvisen od ročnosti kredita), pri čemer banka kreditodajalka le-tega v celoti prenese na končnega kreditojemalca. Obrestna mera za končnega kreditojemalca (tujega kupca slovenskega blaga oziroma storitev) ni nižja od OECD referenčne obrestne mere CIRR (CommercialInterest Reference Rates). 6.2.7. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za podjetja Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJShem) je bil vzpostavljen sistem izdajanja državnih jamstev za obveznosti gospodarskih družb bonitetnih razredov A, B in C iz naslova dolgoročnih kreditov, najetih pri poslovnih bankah. Namen zakona je bil sprostitev kreditnega krča, ki je nastal zaradi svetovne finančne krize, ki je imela za posledico zmanjšano dostopnost do virov poslovnih bank in s tem tudi manjši dotok denarja v slovensko gospodarstvo. Od celotne jamstvene kvote, ki znaša 1,2 milijarde EUR, je bilo do 31.12.2010, ko se je zaključil zakonski rok za izdajanje jamstev po tej shemi, bankam na skupno 15 avkcijah razdeljeno skupno za 809,4 milijona EUR jamstvene kvote, od tega v letu 2009 509,0 milijonov EUR jamstvene kvote, v letu 2010 pa še dodatno 300,4 milijona EUR jamstvene kvote. Banke so na podlagi razdeljenih kvot podjetjem odobrile 578 kreditov v skupni višini 831,8 milijona EUR. Tako je jamstvena shema za podjetja slovenskim podjetjem pomagala pri pridobivanju potrebnih finančnih sredstev v pogojih še vedno trajajoče svetovne finančne in gospodarske krize. Na podlagi izdanih jamstev je SID banka v letu 2010 prejela v pregled 26 zahtevkov za unovčenje. Glede na izpolnjene pogoje je Ministrstvo za finance RS izplačalo 12 zahtevkov za unovčenje. V primeru izplačanih jamstev in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne s postopkom izterjave za plačana jamstva. 6.2.8. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za fizične osebe Z Zakonom o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe (v nadaljevanju ZJShemFO) je bilo fizičnim osebam omogočeno pridobivanje jamstev Republike Slovenije za kredite do višine 100.000 EUR oziroma 10.000 EUR, odvisno od kategorije kreditojemalcev. Jamstvena shema za fizične osebe zajema štiri kategorije kreditojemalcev in sicer zaposlene za določen čas, kreditojemalce, ki prvič rešujejo svoje stanovanjsko vprašanje, mlade družine in brezposelne. Celotna jamstvena kvota, ki naj bi se po ZJShemFO razdelila v obdobju 2009 - 2010, je znašala 350 milijonov EUR, od tega je bilo 50 milijonov EUR kvote namenjene za kategorijo brezposelnih kreditojemalcev. Do konca leta 2010 je SID banka izvedla šest avkcij, na osnovi katerih je bilo bankam dodeljenih za 88,9 milijona EUR jamstvenih kvot, od tega 38,4 milijona v letu 2009 ter 50,5 milijona EUR v letu 2010. Banke so na podlagi razdeljenih kvot fizičnim osebam odobrile 1.025 kreditov v skupni višini 35,4 milijona EUR. Z 31.12.2010 se je iztekel zakonski rok za izdajanje državnih jamstev po ZJShemFO. Poleg izdanih jamstev je SID banka v letu 2010 prejela v pregled 38 zahtevkov za unovčenje. Glede na izpolnjene pogoje je Ministrstvo za finance RS izplačalo 27 zahtevkov za unovčenje. V primeru izplačanih jamstev in ob izpolnjevanju pogojev SID banka začne s postopkom izterjave za plačana jamstva. 6.2.9. Poslovanje po pooblastilu - Jamstvena shema za investicije Z Zakonom o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb (v nadaljevanju ZPFIGD) se želi podjetjem olajšati dostop do sredstev za izvedbo investicij, ki bodo okrepile razvoj in konkurenčnost slovenskih podjetij. Zaradi prvovrstnega zavarovanja, kot je državno poroštvo, lahko podjetja lažje dostopajo do sredstev za financiranje razvojnih projektov. V letu 2010 je SID banka objavila prvi razpis za pridobitev poroštev Republike Slovenije za obveznosti gospodarskih družb iz naslova kreditov, najetih pri prvovrstnih komercialnih bankah in hranilnicah, namenjenih za financiranje investicij v razvojne projekte, razpisana poroštvena kvota je znašala 50 milijonov EUR. SID banka je do konca leta 2010 v obravnavo prejela 4 vloge za izdajo jamstva. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 34 6.3. Poslovanje Skupine SID banka v letu 2010 6.3.1. SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana Na poslovanje v letu 2010 je odločilno vplival začetek okrevanja gospodarstva in hkrati še vedno zelo zaostrena likvidnostna situacija na večini za PKZ pomembnih trgov. Navedeno se je odrazilo na ponovnem povečanju gospodarske aktivnosti zavarovancev po velikem padcu v letu 2009, ohranjanju visokega povpraševanja po storitvah PKZ in pridobivanju novih zavarovancev, nadaljevanju manjših možnosti za prevzem rizikov zaradi splošnega poslabšanja bonitetnih ocen kupcev (rizikov), večji frekvenci in obsegu plačanih škod. PKZ je v letu 2010 nadaljevala z izvajanjem ukrepov za obvladovanje posledic gospodarske krize. Ukrepi so se nanašali na zaostritev zavarovalnih pogojev, ki so odražali spremenjene okoliščine poslovanja, na intenzivnejši monitoring in pospešitev ter intenziviranje drugih postopkov pri preprečevanju škod in izterjavi regresov. Pri sprejemanju in izvajanju ukrepov za omilitev posledic gospodarske krize je PKZ tudi v letu 2010 iskala ravnotežje med tem, da je primerno spremembam v okolju zaostrila pogoje zavarovanj in po drugi strani še vedno v največji možni meri sledila poslom zavarovancev. Pri tem ji je pomagala tudi v začetku leta 2010 izvedena dokapitalizacija, ki jo je v negotovih razmerah in po slabem rezultatu leta 2009 kapitalsko okrepila in dala pozitivni signal partnerjem PKZ (zavarovancem in pozavarovateljem). Izraziti učinki uvedenih ukrepov so se pokazali v naraščanju premije. Obseg zavarovanih poslov se je povečal na 4,8 milijarde EUR oz. za 21 odstotkov (2009: padec za 23 odstotkov), premija je narasla za 80 odstotkov (po 21 odstotnem padcu v letu 2009). Znašala je 19,9 milijona EUR (do sedaj najvišja premija; v letih 2007 in 2008 14 milijonov EUR). PKZ je zadržala večino zavarovancev in pridobila nove, tudi največje, ki so se takoj uvrstili med TOP 25 zavarovancev. Tudi plačane škode so bile daleč najvišje do sedaj, izplačanih je bilo za 24,8 milijona EUR zavarovalnin oz. za 116 odstotkov več kot v letu 2009. Pretežni del plačanih škod se je nanašal na v preteklih letih zavarovane rizike (2008 in 2009). V letu 2010 je nastala in bila deloma že izplačana tudi največja škoda na slovenskem trgu, ki ima zelo visok delež pozavarovanja, zato ni izrazito vplivala na izide PKZ. Preostali v letu 2010 zavarovani riziki tudi z vidika škod kažejo bistveno boljše trende kot pretekli dve krizni leti. Polni učinki sprejetih ukrepov za omilitev posledic gospodarske krize na škode se bodo zaradi časovnega zamika pri škodah pokazali na izplačilih v prihodnjih letih. Škodne rezervacije so se v letu 2010 zaradi visokih izplačanih škod ter izboljšanja trendov zmanjšale. Velik del je k temu doprinesel tudi manj neugoden razvoj škodnih let 2008 in 2009, kot je bilo mogoče oceniti konec leta 2009. Zaradi takih gibanj so čisti prihodki od premij v letu 2010 presegali čiste odhodke za škode za 6,8 milijona EUR (v letu 2009 so odhodki za škode presegli prihodke od premij za 7,5 milijona EUR). Pozitiven je bil tudi zavarovalno-tehnični izid v višini 8,6 milijona EUR (v letu 2009 negativen v višini 8,3 milijona EUR). Čisti dobiček je znašal 6,8 milijona EUR (2009: negativen izid 6,5 milijona EUR). Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije) so se povečale za 0,9 milijona EUR, na 1,7 milijona EUR. Njihovo povečanje v posameznem letu je omejeno (nižji od zneskov v odstotku od čiste premije ali zavarovalno-tehničnega izida). V letu 2009 so bile rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije) porabljene v višini negativnega zavarovalno-tehničnega izida (-8,3 milijona EUR). Čisti izid leta 2010 je bil že pri pripravi letnega poročila uporabljen za povečanje zakonskih in statutarnih rezerv (skupno povečanje za 2,4 milijona EUR). Kapital je zaradi dokapitalizacija in visokega izida tekočega leta narastel z 9,2 milijona EUR konec leta 2009 na 20,3 milijona EUR na 31.12.2010. Pričakovanja glede obsega zavarovanih poslov in zlasti premije za leto 2010 so bila močno presežena. Večje od pričakovanih so bile tudi plačane škode, med tem ko je skupna čista škodna obremenitev nižja od pričakovane tako za pretekla škoda leta kot za leto 2010. PKZ je do konca leta 2010 in v začetku leta 2011 uspela obnoviti večino zavarovalnih pogodb, ki odražajo še vedno zaostreno gospodarsko situacijo, kar kaže na to, da je PKZ z zavarovanci zgradila dolgoročne partnerske odnose. PKZ za leto 2011, ob predpostavki nadaljnjega postopnega okrevanja gospodarstva, pričakuje ponovno zmerno rast obsega zavarovanih poslov in premije. Zaradi povečanega zavedanja o pomenu zavarovanja terjatev, ki je tudi posledica gospodarske krize, pričakuje ohranitev visokega nivoja povpraševanja. Omejitev pri rasti bodo še vedno predstavljali zavarovaljivi riziki (po številu in zneskih posamičnih rizikov). V letu 2011 pričakuje tudi močnejšo aktivnost konkurenčnih zavarovalnic, ki so se v času krize praktično umaknile oz. bistveno zmanjšale svoje aktivnosti. PKZ v letu 2011 še pričakuje visoka izplačila škod predvsem preteklih škodnih let, medtem, ko se bo škodno razmerje za tekoče zavarovani promet zaradi predvidenega izboljšanja gospodarskih razmer in nadaljevanja ter izpopolnjevanja poslovne politike o obvladovanju tveganj, izboljšalo. Zaradi visokih izplačanih škod bo še več aktivnosti pri izterjavi regresov, in sicer tako znotraj PKZ kot v sodelovanju z družbami v Skupini SID banka. PKZ bo tudi v letu 2011 po potrebi prilagajala način poslovanja spremenjenim okoliščinam. Preverjala bo tržne možnosti za nove in dopolnjene oblike kreditnih zavarovanj (tudi v kombinaciji s pozavarovalnimi programi, ki so bili začeti že v letu 2009 in so se nadaljevali v letu 2010) in ki bi jih še lahko pridobila preko obvladujoče družbe. PKZ bo zavarovancem sledila na tradicionalnih trgih in pri prodoru na nove perspektivne trge. Pri tem ji bo v pomoč članstvo v specializiranih združenjih kreditnih zavarovateljev, saj bo tudi na ta način lahko hitreje in zanesljiveje presojala rizike, kar je v razmerah povečane negotovosti še bolj pomembno tako na tradicionalnih in še posebej na novih trgih. 35 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Zaradi povečanih potreb obvladujoče družbe po prostorih bo PKZ v letu 2011 kupila poslovne prostore na drugi lokaciji, kar bo predstavljalo največjo investicijo v letu 2011. Hkrati bo v celoti prevzela skrb za informacijsko podporo, tudi za sistemski del, za katerega je v preteklosti in bo še do selitve po pogodbi o izločenih poslih skrbela SID banka. Tudi prevzem sistemskega dela IT bo za PKZ pomenil dodatno investicijo v letu 2011. PKZ je že in bo še dodatno po selitvi od SID banke prevzela tudi izvajanje dela kadrovske funkcije. PKZ bo zaradi zagotavljanja racionalnosti poslovanja nekatere funkcije ohranila v izvajanju na SID banki. Poslovanje PKZ ostaja tudi s poslovnega vidika močno vpeto v dejavnost Skupine SID banka, s čimer bodo doseženi sinergijski učinki dopolnjujočih se dejavnosti. PKZ bo v letu 2011 še intenzivirala priprave na nove zahteve, zajete v direktivi o Solventnosti II. 6.3.2. Skupina PRO KOLEKT Poslovanje Skupine PRO KOLEKT je bilo tudi v letu 2010 usmerjeno v intenzivno trženje svojih storitev in krepitev prepoznavnosti Skupine PRO KOLEKT na območju jugovzhodne Evrope. Skupina PRO KOLEKT skladno s potrebami naročnikov zagotavlja storitve izterjave (tako izvensodne kot sodne) praktično v vseh državah sveta in ima za to sklenjene pogodbe oziroma dogovore z lokalnimi partnerskimi agencijami za izterjavo. V letu 2010 je Skupina PRO KOLEKT prevzela v izterjavo 2.347 novih primerov v vrednosti 50 milijonov EUR. Uspešno je bilo zaključenih 874 primerov v vrednosti 15,5 milijona EUR. V letu 2010 je Skupina PRO KOLEKT nadaljevala tudi s trženjem in izdelavo bonitetnih poročil; iz tega naslova je bil ustvarjen prihodek v višini 0,3 milijona EUR. V letu 2010 je Skupina PRO KOLEKT realizirala skupaj 2,0 milijona EUR prihodkov in poslovno leto zaključila z dobičkom 23 tisoč EUR. 6.3.3. Skupina PRVI FAKTOR V letu 2010 je znašal obseg odkupljenih terjatev v Skupini PRVI FAKTOR 862 milijonov EUR. Glede na realiziran obseg v letu 2009 je bil višji za 5 odstotkov, v primerjavi z načrtovanim obsegom za leto 2010 pa za 6 odstotkov. Več kot 74 odstotkov obsega poslov Skupine PRVI FAKTOR je bilo ustvarjenega v odvisnih družbah. Načrtovan obseg prometa je presegla družba PRVI FAKTOR Beograd, njen delež v celotnem obsegu odkupljenih terjatev Skupine PRVI FAKTOR znaša 28 odstotkov in se je v primerjavi z letom 2009 povečal za 4 odstotne točke. Družba PRVI FAKTOR Zagreb še vedno ustvari največji delež prometa Skupine PRVI FAKTOR, v letu 2010 predstavlja njen delež 41 odstotkov, v primerjavi s preteklim letom pa se je znižal za 5 odstotnih točk. Večina terjatev, ki jih financira Skupina PRVI FAKTOR, je nastalo na podlagi dobav blaga oziroma opravljenih storitev med subjekti v državi. V strukturi je tako v preteklem letu predstavljal domači faktoring 91,0 odstotkov (2009 91 odstotkov), izvozni 4 odstotke ter uvozni faktoring 5 odstotkov. Bilančna vsota na konsolidirani ravni je 31.12.2010 znašala 332,7 milijona EUR in je bila za 1 odstotek nižja kot na dan 31.12.2009. Po bilančni vsoti je največja družba Skupine PRVI FAKTOR družba PRVI FAKTOR, Zagreb, katere bilančna vsota je konec leta 2010 znašala 158,1 milijona EUR. Nižja bilančna vsota ob višjem obsegu poslovanja kaže, da se je učinkovitost upravljanja s sredstvi nekoliko izboljšala. Bilančna vsota družbe PRVI FAKTOR, Ljubljana je konec leta znašala 129,9 milijona EUR in se je v letu 2010 znižala za 3,0 odstotke. Zaostrene finančne razmere se odražajo v poslovnih rezultatih, saj je Skupina PRVI FAKTOR ustvarila negativen poslovni izid v višini 4,7 milijona EUR. Razlog za negativen poslovni izid je predvsem v visokih stroških oblikovanja oslabitev in rezervacij, ki so znašali 14,1 milijona EUR. Cilji Skupine PRVI FAKTOR v letu 2011 so ohranjanje deležev na posameznih trgih, kjer so družbe skupine prisotne in nadaljnje izboljšanje storitev, ki jih skupina nudi svojim strankam. Skupina PRVI FAKTOR načrtuje obseg odkupljenih terjatev v višini 862,7 milijonov EUR ter dobiček v višini 2 milijona EUR. 6.3.4. CMSR Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je v letu 2010 izpolnil večino zastavljenih ciljev. CMSR je vzdrževal in razširjal mrežo stikov z državami prejemnicami razvojne pomoči, predvsem s sektorskimi ministrstvi in občinami, slovenskimi predstavniki v teh državah ter slovenskimi izvajalci, tako s podjetji kot posameznimi strokovnjaki, ki so potencialni izvajalci razvojne pomoči. CMSR se dokazuje kot institucija, ki je sposobna proračunska sredstva z instrumentom uradne razvojne pomoči ustrezno investirati v razvojne projekte v tujini in s tem zagotoviti izvozne posle slovenskim podjetjem, kar generira gospodarsko rast, zaposlovanje in povečanje proračunskih prihodkov. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 36 Na področju publicistike se je v letu 2010 nadaljevalo izdajanje revije Mednarodno poslovno pravo. Publikacija Doing Business in Slovenia v obliki tiskanega priročnika in elektronske različice na Slovenskem poslovnem portalu je predstavljal vir dohodkov iz naslova prodaje in oglaševanja. 6.4. Upravljanje s tveganji SID banka pri upravljanju in obvladovanju tveganj upošteva vse predpise s področja obvladovanja tveganj. Tveganja, s katerimi se SID banka srečuje, so zlasti kreditna, valutna, likvidnostna, obrestna in operativna. Odnos SID banke do prevzemanja tveganj je opredeljen tako, da se osredotoča na kreditno tveganje, medtem ko se druga tveganja (valutno, likvidnostno, obrestno) minimizira. V primeru SID banke mora obvladovanje tveganj dodatno upoštevati posebnosti družbe z vidika javne vloge banke ter segmentiranosti poslovanja na poslovanje z lastnimi viri banke in na poslovanje za državni račun, vključno z upravljanjem varnostnih rezerv. Glavni namen obvladovanja tveganj je zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Obvladovanje tveganj obsega ugotavljanje, merjenje in zmanjševanje tveganj, njegov namen pa je varno in stabilno poslovanje. SID banka daje pri obvladovanju tveganj prednost varnosti in stabilnosti poslovanja, kar na dolgi rok pripomore k povečevanju vrednosti kapitala, ohranjanju ugleda družbe in maksimiziranju koristi uporabnikov storitev SID banke in drugih deležnikov. Proces upravljanja tveganj se začne pri vzpostavitvi ustrezne organizacijske strukture in delovnih procesov, tako da je omogočeno doseganje poslovnih ciljev ob sočasnem upoštevanju varnega in s predpisi skladnega poslovanja. Pri implementaciji ukrepov za obvladovanje pa je ključen cilj doseganje ustreznega zavedanja tveganj na vseh ravneh delovanja družbe. Proces ugotavljanja tveganj se začne v komercialnih organizacijskih enotah in nadaljuje v organizacijskih enotah, ki so ločene od komercialnih organizacijskih enot vse do nivoja uprave, s čimer je zagotovljena njegova neodvisnost. Za neposredno izvajanje so pristojni naslednji organi in organizacijske enote: • kreditni odbor: obladovanje kreditnih tveganj in velikih izpostavljenosti, • likvidnostni odbor: likvidnostno in valutno tveganje, • komisija za upravljanje z bilanco: struktura bilance, kapitalska ustreznost, tveganja na agregatnem nivoju, • služba za upravljanje s tveganji: priprava strategije in politik upravljanja s tveganji, spremljava tveganj, • oddelek za bonitete: ocenjevanje finančnega položaja strank, • oddelek za zaledje in plačilni promet: dnevna spremljava valutnega in likvidnostnega tveganja v skladu s postavljenimi limiti. SID banka je v skladu s smernicami Basla II ocenila profil tveganosti banke in izdelala portal za pregled in ovrednotenje procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala. V skladu s Strategijo upravljanja s tveganji in politiko upravljanja s kapitalskim tveganjem in kapitalom ima SID banka vzpostavljen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala banke, ki: • temelji na ugotavljanju in merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, • omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala banke v razmerju do profila tveganosti banke, • je ustrezno vključen v sistem upravljanja. Celovit in prevzetim tveganjem prilagojen proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala zagotavlja ohranjanje prevzetih tveganj v mejah sposobnosti SID banke za prevzemanje tveganj. SID banka izvaja tudi teste izjemnih situacij, na podlagi lastnih scenarijev in scenarijev posredovanih s strani nadzornika. Na podlagi rezultatov teh testov lahko SID banka pravočasno in vnaprej identificira tista področja, kjer je najbolj ranljiva, ter z ustreznimi ukrepi izboljša uspešnost svojega poslovanja. V imenu in za račun Republike Slovenije se v SID banki izvajajo posli zavarovanja kreditov in investicij. Škodni rezultat se sicer izravnava s pomočjo varnostnih rezerv, vendar bi večje izgube iz tega poslovanja lahko privedle do znižanja varnostnih rezerv do nivoja, ki po ZZFMGP zahteva dopolnitev iz proračuna Republike Slovenije. Posli zavarovanja kreditov in investicij se tudi zato, da bi bilo upravljanje s tveganji teh poslov čim bolj učinkovito, izvajajo v posebnem oddelku, ki je organizacijsko do nivoja uprave ločen od bančnega poslovanja. Podobno kot v bančnem delu so opredeljene pravice sklepanja poslov, s tem da o vseh poslih v vrednosti pet in več milijonov EUR odloča Komisija za pospeševanje mednarodne menjave. Komisija ima odločilne pristojnosti tudi na drugih področjih, povezanih z obvladovanjem tveganj, kot so dajanje soglasja za politike zavarovanj v posameznih državah ali skupinah držav, ki skupaj z limiti zavarovanja, opredeljenimi že v ZZFMGP, omejujejo možni obseg nastale škode. Poleg tega SID banka vprašanja 37 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 glede razvrščanja rizikov, določanjem premijskih stopenj ipd., skupaj z s resornim finančnim ministrstvom in Komisijo za pospeševanje mednarodne menjave, rešuje v okviru posebne študije javnofinančne vzdržljivosti zavarovanj za račun Republike Slovenije. Prve ugotovitve so pokazale, kasnejše pa samo še potrdile, da tudi v primeru uresničitve najbolj neugodnih scenarijev državni proračun ne bi bil takoj neposredno prizadet, pa tudi kasneje ne pomembneje. Kapital in kapitalska ustreznost Ustrezna višina kapitala je ključni element za zagotavljanje solventnosti in likvidnosti banke, osnova za neprekinjeno delovanje ter osnovni pogoj za širitev poslovanja. Kapitalska ustreznost, izražena relativno glede na obseg poslovanja in prevzeta tveganja, zagotavlja zaupanje v poslovanje družbe in omogoča stabilen razvoj v skladu s postavljenimi cilji. Kapital SID banke, izračunan skladno s sklepom Banke Slovenije o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic, ki pokriva celotno poslovanje SID banke za lastni račun, je na dan 31.12.2010 znašal 316,0 milijonov EUR in je za 2,1 millijona EUR višji kot konec leta 2009. SID banka kapitalske zahteve za kreditna in valutna tveganja izračunava po standardiziranem pristopu, medtem ko za izračun kapitalske zahteve za operativna tveganja uporablja enostaven pristop. Količnik kapitalske ustreznosti je razmerje med kapitalom in seštevkom kapitalskih zahtev za kreditno, valutno in operativno tveganje. V skladu s Sklepom o poročanju o kapitalu in kapitalskih zahtevah bank in hranilnic ob koncu leta ni bilo treba oblikovati kapitalskih zahtev za valutna tveganja. Kapitalska ustreznost SID banke, izračunana po predpisih Basla II, je na dan 31.12.2010 znašala 13,53 odstotka (2009: 16,64 odstotka). Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika. Upravljanje s kreditnimi tveganji se začne pred sklenitvijo pogodbenega razmerja z ugotavljanjem kreditne sposobnosti stranke in vzpostavitvijo ustreznih zavarovanj. Nastanek izpostavljenosti odobri kreditni odbor. V času trajanja posla se kreditno tveganje obvladuje s spremljavo in upravljanjem kreditnega portfelja, omejevanjem koncentracije kreditnega tveganja na posamezne stranke, skupino, panogo in državo, razvrščanjem in oblikovanjem oslabitev za pričakovane izgube ter zagotavljanjem zadostnega kapitala za primere, ko izgube presežejo pričakovanja. Pri kreditnih in garancijskih poslih sta v kreditnem tveganju upoštevana tveganje izgube iz kreditnih poslov in tveganje za geografsko lokacijo dolžnikove države. Tveganje izdajatelja vrednostnih papirjev se upošteva pri naložbah v vrednostne papirje. Pri poravnavi in izvedenih finančnih instrumentih se v kreditnih tveganjih upošteva kreditno tveganje nasprotne stranke. Ne glede na uvedbo posamičnih ocenjevanj izgub in izračunavanja oslabitev po MSRP, zaradi katerih ni bilo potrebe po spremljanju klasifikacije Banke Slovenije v razrede A do E za posamično oslabljena finančna sredstva, SID banka nadaljuje z vzdrževanjem tovrstne klasifikacije3. Stranke najvišje kvalitete so razvrščene v skupino A, najnižje pa v skupino E. Kvaliteta kreditnega portfelja se tako kontinuirano spremlja s pomočjo teh bonitetnih razredov ter se jo tudi primerja z drugimi bankami. • Portfelj SID banke po bonitetnih razredih na dan 31.12.2010: 3 Bonitetne ocene so za interne potrebe dejansko še bolj razčlenjene z uporabo tričrkovnega označevanja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 38 Iz kreditnega portfelja SID banke na dan 31.12.2010 je razvidno, da je v najboljši bonitetni razred razvrščeno 78,5 odstotka vseh kreditov, drugih terjatev in zunajbilančnih obveznosti. Nadaljnih 18,9 odstotka portfelja je v bonitetnem razredu B, v C 1,7 odstotka, v D in E pa skupaj 0,8 odstotka. * Kreditni portfelj SID banke po državah dolžnika na dan 31.12.2010: Večino, tj. 94,7 odstotka v kreditnem portfelju predstavljajo terjatve in zunajbilančne obveznosti do dolžnikov iz Slovenije. Nato sledijo izpostavljenosti do držav jugovzhodne Evrope (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija) in Nizozemske. Posledica obvladovanja tveganja izgube iz kreditnih poslov so tudi oslabitve in rezervacije; politika oblikovanja oslabitev in rezervacij je podrobneje opisana v točki 2.2.6., poglavje II. Na dan 31.12.2010 je imela SID banka oblikovanih skupaj 77,3 milijona EUR oslabitev in rezervacij, kar je 29,9 milijona EUR več kot po stanju 31.12.2009. Oslabitve za dane kredite so znašale 74,7 milijona EUR, rezervacije za zunajbilančne obveznosti pa 2,6 milijona EUR. Rezervacije in oslabitve izhajajo iz skupinsko in posamično ocenjenih izgub, pri čemer so izgube pri izpostavljenostih, uvrščenih v razrede kreditne kvalitete C, D ali E, ocenjene posamično. Razmerje med skupnimi rezervacijami in oslabitvami ter skupno izpostavljenostjo, uvrščeno v te razrede, znaša 33,8 odstotka. Tveganje izdajateljev vrednostnih papirjev izhaja iz portfelja, ki ga SID banka upravlja z namenom zagotavljanja likvidnosti in upravljanja z bilanco. Poslov trgovanja SID banka ne izvaja. Kreditno tveganje SID banka obvladuje zlasti z omejitvami glede bonitetne ocene izdajatelja ter s spremljavo tržnih vrednosti vrednostnih papirjev. * Portfelj vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31. 12.2010 Podrobnejša razčlenitev portfelja vrednostnih papirjev po bonitetni oceni izdajatelja na dan 31.12.2010 je v točki 2.3.4. pojasnil k računovodskim izkazom. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje v ožjem smislu se realizira takrat, ko SID banka z naložbami ne bi bila zmožna odplačevati virov sredstev. Likvidnost je razpolaganje s sredstvi in zagotavljanje sredstev za poravnavanje obveznosti (bilančnih ali zunajbilančnih) ob njihovi dospelosti. Te obveznosti se običajno poravnavajo z denarnimi pritoki, hitro unovčljivimi 39 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 sredstvi in izposojenimi sredstvi. Bolj ko so tokovi obresti in glavnic na strani sredstev, obveznosti do virov sredstev in zunajbilančnih postavk neusklajeni, večje je tveganje nelikvidnosti. SID banka ne sprejema depozitov, zato ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. Kljub temu se lahko pojavijo težave v primeru, da SID banka ob zapadlosti obstoječih obveznosti teh ne bi mogla nadomestiti z novimi viri. Po potrebi SID banka izvaja scenarij izjemnih situacij. V skladu s sprejeto politiko upravljanja z likvidnostjo je SID banka zagotavljala redno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti. Osnova upravljanja z likvidnostjo je načrtovanje prilivov in odlivov, kar se izvaja ločeno za lastni račun in za račun varnostnih rezerv. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju se redno spremlja tudi s pomočjo količnikov likvidnosti (razmerja med prilivi in odlivi v eno in šestmesečnem časovnem obdobju). Banka Slovenije predpisuje bankam, da je vrednost količnika do 30 dni najmanj 1,0. Dnevna vrednost tega količnika za SID banko je med letom večinoma presegala vrednost 2,0. Kljub zaostrovanju finančno-ekonomskih razmer SID banka nima likvidnostnih težav, kar je posledica dolge ročnosti pasive in ustrezne sekundarne likvidnosti. Likvidnostno tveganje v širšem smislu, tj. tveganje, da se bo banka morala dodatno financirati po povišani obrestni meri (funding risk), in tveganje, da bo banka zaradi potreb po likvidnosti prisiljena prodajati nedenarne naložbe z diskontom (market liqudity risk), je nizko zaradi presežne kratkoročne likvidnostne pozicije in ustrezne sekundarne likvidnosti. Le-ta v znatnem delu vsebuje državne in druge visoko kvalitetne in likvidne vrednostne papirje. Količnik likvidnosti do 30 dni, izračunan po metodologiji Banke Slovenije, je na dan 31.12.2010 znašal 13,72. Pri prikazu izkaza finančnega položaja po ročnostnih razredih se kaže obvladovanje likvidnostnega tveganja v povezavi s kreditnim tveganjem. Postavke so predstavljene v neto vrednostih, kar pomeni, da so pri naložbah vrednosti zmanjšane za oblikovane oslabitve. * Prikaz izkaza finančnega položaja po ročnosti na dan 31.12.2010 Aktiva Pasiva Razmik Razmerje* Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR v% Na vpogled 5,3 0,1 0,0 0,0 5,3 - Do 1 meseca 35,8 0,9 0,6 0,0 35,1 5.570 Od 1 do 3 mesecev 21,2 0,5 42,3 1,1 (21,1) 145 Od 3 mesecev do 1 leta 549,7 14,1 595,4 15,3 (45,7) 96 Od 1 do 5 let 1.684,4 43,2 1.382,8 35,5 301,6 114 Nad 5 let 1.599,1 41,0 1.874,3 48,1 (275,2) 100 Skupaj 3.895,5 100,0 3.895,5 100,0 0,0 * Razmerje je izračunano kot vsota aktivnih postavk do vključno tega ročnostnega razreda in vsoto pasivnih postavk do vključno tega ročnostnega razreda. Podrobnejša razčlenitev postavk aktive in pasive na dan 31.12.2010 po ročnosti je v točki 3.1.1. pojasnil k računovodskim izkazom. Valutno tveganje Pri upravljanju valutnega tveganja SID banka ugotavlja potencialno izgubo, ki bi nastala zaradi spremembe deviznih tečajev, s pomočjo odprte devizne pozicije, ki je razlika med seštevkom vseh naložb v tujem denarju in vseh obveznosti v tujem denarju. Odprta devizna pozicija, ki je sicer omejena z interno postavljenimi limiti, je bila skozi vse leto 2010 minimalna. * Prikaz izkaza finančnega položaja po valutni strukturi na dan 31.12.2010 Aktiva Pasiva Razmik v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % kapitala* EUR 3.880,3 99,6 3.880,4 99,6 (0,1) 0,0 USD 15,2 0,4 15,1 0,4 0,1 0,0 Druge valute - - - - - Skupaj 3.895,5 100,0 3.895,5 100,0 0,0 0,0 *Opomba: Upoštevan kapital po sklepu Banke Slovenije za izračun kapitalske ustreznosti bank in hranilnic. Podrobnejši prikaz izkaza finančnega položaja po valutni strukturi na dan 31.12.2010 je v točki 3.2.1. pojasnil k računovodskim izkazom. 40 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Obrestno tveganje Pri poslovanju SID banke se pojavljata dve obliki obrestnih tveganj. Prva izhaja iz razlike med obrestno mero po kateri SID banka posoja denar in obrestno mero virov, oziroma iz razlike v občutljivosti teh obrestnih mer na spremembo splošnega nivoja tržnih obrestnih mer. Druga oblika izhaja iz obrestne občutljivosti naložb, ki so financirane iz kapitala SID banke. SID banka obvladuje izpostavljenost obrestnemu tveganju zlasti z usklajevanjem načinov obrestovanja na aktivi in pasivi. Večji del aktive in pasive tako predstavljajo instrumenti v evrih z obrestno mero, vezano na referenčno obrestno mero Euribor, kar pušča le še preostalo tveganje, ki izhaja iz časovne neusklajenosti spremembe referenčne mere in nepopolne usklajenosti pri izbiri referenčne obrestne mere (3 oziroma 6 mesečni Euribor). Zaradi boljših pogojev kot pri istrumentih s spremenljivo obrestno mero se je banka v letu 2010 zadolžila in pridobila vire z nespremenljivo obrestno mero. V letu 2010 so bile sklenjene tudi prve pogodbe iz programa izravnave obresti (PIO), ki ga banka sicer izvaja v imenu in za račun države. Zaradi omenjenega je banka v tem letu z namenom zmanjšanja obrestnih tveganj iz teh poslov začela izdatneje uporabljati izvedene finančne instrumente (obrestne zamenjave) in uvedla računovodstvo obračunavanja varovanj pred tveganji (hedge accounting). Ob koncu 2010 je imela SID banka sklenjenih deset izvedenih finančnih instrumentov obrestnih zamenjav v skupni višini 736 milijonov EUR. Ker so ti instrumenti izkazani v zunajbilančni evidenci, učinek njihove uporabe v spodnji tabeli ni upoštevan. * Prikaz virov in naložb po preostalem obdobju do ponovne določitve obrestne mere na dan 31.12.2010 Aktiva Pasiva Razmik Razred ročnosti v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR % bilančne vsote v milijonih EUR Neobrestovano 50,9 1,3 334,6 8,6 (283,7) Na vpogled 7,6 0,2 - - 7,6 Do 1 meseca 459,7 11,8 511,2 13,1 (51,5) Od 1 do 3 mesecev 688,8 17,7 217,7 5,6 471,0 Od 3 mesecev do 1 leta 2.537,9 65,1 1.905,4 48,9 632,5 Od 1 do 5 let 94,8 2,4 815,1 20,9 (720,3) Nad 5 let 55,9 1,5 111,4 2,9 (55,6) Skupaj 3.895,5 100,0 3.895,5 100,0 0,0 Podrobnejši prikaz izkaza finančnega položaja po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2010 je v točki 3.3. pojasnil k računovodskim izkazom. Operativno tveganje Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi nezadostnega ali neuspelega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov in je odvisno od notranje organizacije, obvladovanja poslovnih procesov, načinov delovanja notranjih kontrol, učinkovitosti notranje in zunanje revizije itd. Dejavniki operativnega tveganja so kadri, poslovni procesi, informacijska tehnologija in druga infrastruktura, organizacijska ureditev ter zunanji dogodki. Z naraščanjem vloge SID banke kot osrednje slovenske spodbujevalno-razvojne finančne institucije in z večanjem obsega poslovanja ter postopnim naraščanjem kompleksnosti produktov in procesov se operativna tveganja povečujejo. Predvidenim novim nalogam mora slediti pridobitev ustreznih kvalitetnih kadrov in uvajanje novih informacijskih tehnologij za zagotavljanje ustreznih podatkov in aplikativne podpore. SID banka ima sprejeto politiko o upravljanju z operativnimi tveganji, ki upošteva priporočila baselskih standardov. Operativna tveganja spremlja v skladu z enostavnim pristopom. Obvladovanje operativnega tveganja temelji na vzpostavljenem sistemu notranjih kontrol, sistemu odločanja in pooblastil, ustreznem nadomeščanju v času odsotnosti, ustrezni usposobljenosti kadra ter vlaganju v informacijsko tehnologijo. Sistemska tveganja informacijske tehnologije, ki se s stopnjo informatizacije povečujejo, so bila obladovana z dodatnimi ukrepi, kot so vzpostavljen načrt neprekinjenega poslovanj, in drugimi ukrepi za povečanje informacijske varnosti. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka Konsolidirano obvladovanje tveganj upošteva heterogenost Skupine SID banka, sestavljene iz krovne družbe, ki je licencirana in nadzorovana po bančni zakonodaji, podrejene zavarovalnice, licencirane in nadzorovane s strani Agencije 41 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 za zavarovalni nadzor, faktoring družbe, ki prevzema podobna tveganja kot banka, vendar njena dejavnost ni regulirana, ter družbe PRO KOLEKT kot nefinančne družbe, ki ne prevzema večjih finančnih tveganj. Ob tem med družbami nastajajo poslovne povezave, ki vplivajo na vrsto in obseg skupnih tveganj. Posebna pozornost je namenjena področjem, kjer bi zaradi narave posla lahko prišlo do kopičenja istovrstnega tveganja, kar je zlasti pomembno pri koncentraciji kreditnega in zavarovalnega tveganja na istem riziku oziroma dolžniku (upoštevaje povezanost rizikov/dolžnikov). Tako kot pri upravljanju s tveganji v SID banki, je tudi pri upravljanju s tveganji v Skupini SID banka glavni namen obvladovanja tveganj zmanjšanje verjetnosti realizacije tveganj ter zmanjšanje izgube v primeru, da se posamezno tveganje realizira. Posebna pozornost je namenjena merjenju in upravljanju kreditnega tveganja na nivoju Skupine SID banka, izpostavljenosti Skupine SID banka do posamezne stranke, panoge in države. V vseh družbah v skupini je vzpostavljen ustrezen organizacijski ustroj, ki omogoča učinkovito obvladovanje tveganj, tako da opredeljuje postopke prevzemanja tveganj, ugotavljanja, merjenja ter zmanjševanja tveganj. Skupina SID banka ima sprejete ustrezne politike in smernice za obvladovanje in varovanje pred tveganji. Obvladujoča družba je sprejete politike in usmeritve ustrezno nadgradila z navodili za upravljanje s posamezno vrsto tveganj. Zatem je uskladila delovanje obvladovanih družb v skupini na način, da je upravljanje s tveganji z vidika celotne skupine vsebinsko ustrezno in učinkovito. V skladu s strategijo upravljanja s tveganji v Skupini SID banka se posebna pozornost namenja naslednjim tveganjem: kapitalskemu, kreditnemu, likvidnostnemu, valutnemu, obrestnemu, operativnemu tveganju, tveganju pri poslovanju z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti, strateškemu tveganju, tveganju ugleda, tveganju dobičkonosnosti in drugim tveganjem, ki predstavljajo možnost, da nastopi drugačen dogodek od predvidenega, pri tem pa lahko nastanejo izgube pri poslovanju. Za upravljanje s tveganji, ki jih prevzemajo članice Skupine SID banka v okviru svojega poslovanja, je v prvi vrsti odgovorno vodstvo članice, ki mora zasledovati poslovne in strateške cilje upravljanja s tveganji za celotno Skupino SID banka. Vodstvo članice oziroma poslovodstvo in njeni odbori, v skladu s pooblastili določene, predvsem operativne pristojnosti upravljanja s tveganji, prenašajo na nižje nivoje upravljanja. Skupina SID banka posveča poseben pomen kreditnemu tveganju, ki je na nivoju skupine tudi najpomembnejše. V svojem organizacijskem ustroju je Skupina SID banka oblikovala nivojsko potrjevanje kreditnih limitov v odvisnosti od višine zahtevanega limita in od vrste posla. Pri poslih faktoringa najnižje limite potrjujejo komercialni organi, višje zneske potrjuje kreditni odbor obvladovane družbe, najvišje zneske pa potrjuje kreditni odbor obvladujoče družbe. Za najvišje zneske se šteje vse limite nad 2 milijonoma EUR. Vse te posle ponovno obdela in presodi oddelek za bonitete obvladujoče družbe. Na seji kreditnega odbora SID banke se te posle natančno osvetli z ekonomskega in pravnega vidika, pri čemer ima poseben pomen zavarovanje posla. Družbe Skupine SID banka redno poročajo o svojem poslovanju. V okviru tega poročanja so tudi poročila o izpostavljenosti posameznim vrstam tveganj. O izpostavljenosti valutnim in obrestnim tveganjem poročajo četrtletno, medtem ko so poročila o kreditnih, likvidnostnih in operativnih tveganjih mesečna. Poročila so obravnavana na organih SID banke, ki se s poročili seznanijo in po potrebi posredujejo ustrezna navodila za aktivnosti, v kolikor so le-te potrebne. Profil tveganosti in ocena ustreznega notranjega kapitala SID banka ima izdelan profil tveganosti banke, ki je dokumentiran in kategoriziran zbir kvantitativnih in kvalitativnih ocen tveganj, ki jih banka prevzema v okviru svojega poslovanja, in kontrolnega okolja, s katerim ta tveganja obvladuje. Profil tveganosti predstavlja osnovo za: • celovit proces upravljanja s tveganji, • ocenjevanje ustreznega notranjega kapitala, • načrtovanje postopkov notranjega revidiranja, • izvajanje neposrednega nadzora Banke Slovenije. V skladu s Sklepom o upravljanju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice se profil tveganosti ocenjuje za celotno Skupino SID banka. Pri oceni ustreznega notranjega kapitala se upoštevajo naslednja tveganja in dejavniki: • tveganja, ki so zajeta v prvem stebru (kreditno tveganje, tržno tveganje, operativno tveganje), • tveganja drugega stebra (tveganje koncentracije, transferno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje, tveganje dobičkonosnosti, tveganje poravnave, tveganje ugleda, strateško tveganje, kapitalsko tveganje), • drugi elementi in zunanji dejavniki (regulatorne spremembe, vpliv ekonomskih ciklov, testi izjemnih situacij). 42 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 V oceni ustreznega notranjega kapitala predstavljajo kapitalske zahteve za kreditna tveganja 82 odstotkov, za operativna tveganja 2 odstotka in za strateško tveganje, tveganje koncentracije in zunanjih dejavnikov 16 odstotkov. Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka na podlagi bančne konsolidacije je podrobneje opisano v poglavju III o razkritjih na podlagi sklepa o razkritjih s strani bank in hranilnic. 6.5. Informacijski sistem SID banka je v letu 2010 sprejela prenovljeno strategijo razvoja informacijskega sistema, na podlagi katere je izvajala aktivnosti na področju informacijskega in tehnološkega razvoja. Na področju programskih rešitev je bilo veliko pozornosti namenjene aktivnostim za vpeljavo novega poenotenega in standardiziranega sistema šifrantov ter vzpostavitvi nove rešitve na področju poslovnih partnerjev in ostalih pravnih subjektov. Med novosti v letu 2010 spadajo tudi delna vpeljava novega bonitetnega sistema in pripravljenost sistema za delovanje v skupini SID banke, optimizacija delovnih procesov, dopolnjevanje sistema za podporo kreditnega poslovanja itd. Na področju plačilnega prometa je banka pristopila v sistem Target2, prav tako pa se je implementiral arhivski sistem podpore S.W.I.F.T. plačilnemu prometu. Na področju strežniške infrastrukture in na tehnologijah virtualnih okolij je SID banka nadaljevala z aktivnostmi na centralni in rezervni lokaciji. V sklopu ukrepov za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja družbe je bila urejena dokumentacija, določene politike, uspešno pa je bilo izvedeno testiranje načrta obnovitve poslovanja na rezervnem centru. Tudi na področju varnosti poslovanja je bilo izvedenih več izboljšav in nadgraditev na različnih segmentih informacijskega sistema. V preteklem letu se je nadaljevala standardizacija dela z zunanjimi izvajalci in razširitev informacijske podpore upravljanja sprememb programske opreme. Prav tako se je nadaljevala in zaključila nadgradnja poštnega sistema in reinženiring nekaterih aplikacij iz dokumentnega sistema na transakcijski sistem. Ena izmed pomembnih stalnih nalog na področju informacijskega sistema je tudi zagotavljanje osnov za kvalitetno in pravočasno poročanje, v okviru katerega so potekale tudi aktivnosti za dopolnjevanje ter nadgradnjo zunanjega poročanja skladno z zahtevami zunanjih institucij, kot tudi na področju notranjega poročanja, ki postaja glede na naraščajoče poslovne potrebe vse bolj obsežno in kompleksno. Med večjimi spremembami v letu 2010 je bila prenova matričnega poročanja (poročilo ECB) za Banko Slovenijo. Glede na vlogo SID banke v bančni skupini so bile aktivnosti v skladu s strategijo usmerjene tudi na področje sistemskega razvoja informacijskih sistemov članic skupine SID banka, predvsem na vzdrževanje strežniške, sistemske in omrežne infrastrukture v družbah PRO KOLEKT, Ljubljana in PKZ ter virtualizacijo strežniške infrastrukture v družbi PKZ. 6.6. Kadri Zaposlovanje - struktura in trendi Zaposlovanje je v letu 2010 potekalo v skladu z letnim načrtom zaposlovanja in usmeritvami akcijske strategije, ki temeljijo predvsem na prilagajanju zaposlovanja rasti obsega poslovanja in razvoju novih produktov, zaposlovanju strokovnjakov s sprecifičnimi znanji in izkušnjami ter zadržanju sposobnih in perspektivnih kadrov v banki. V letu 2010 se je v SID banki na novo zaposlilo 10 sodelavcev; tako je bilo konec leta v banki 94 zaposlenih (64 žensk in 30 moških), povprečno število zaposlenih je bilo v tem letu 91. • Število zaposlenih v SID banki in družbah v Skupini SID banka na dan 31.12.:_ Družba 2008 2009 2010 SID banka 76 87 94 PKZ 51 52 53 Skupina PRO KOLEKT 19 25 24 Skupina PRVI FAKTOR 130 131 122 CMSR 11 11 10 Skupaj 287 306 303 43 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Skupina PRO KOLEKT je imela po stanju konec leta 2010 skupaj 24 zaposlenih, od tega 7 v družbi v Ljubljani, 6 v Zagrebu, 2 v Beogradu in 4 Bukarešti, 1 v Skopju, 2 v Sarajevu ter 2 zaposlena v družbi v Sofiji. Skupina PRVI FAKTOR je imela skupaj 122 zaposlenih, od tega 36 v družbi v Ljubljani, 43 v Zagrebu, 30 v Beogradu in 13 v Sarajevu. * Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe na dan 31.12.2010: SID banka Skupina SID banka Stopnja izobrazbe število delež v % število delež v % V. in manj 16 17,0 64 21,1 VI. stopnja 9 9,5 38 12,5 VII. stopnja 62 66,0 190 62,7 VIII. stopnja 6 6,4 9 3,0 IX. stopnja 1 1,1 2 0,7 Skupaj 94 100,0 303 100,0 Razvoj zaposlenih V SID banki se namenja posebno pozornost področju razvoja zaposlenih, s ciljem zadržati izobrazbeno in kvalifikacijsko strukturo primerno razvitosti in strateškim ciljem banke, učinkovitemu prilagajanju zaposlenih spremembam in izzivom v organizaciji in okolju ter zagotavljanju zaposlenim dovolj stimulativno delovno okolje, ki jim bo tudi v bodoče ponujalo dovolj strokovnih izzivov. Z zaposlenimi so bili opravljeni letni razvojni razgovori in polletni razgovori za ugotavljanje realizacije zastavljenih ciljev. Letni razvojni razgovori so osnova za oceno razvojnega potenciala posameznika, opredelitev ključnih kadrov (vodstvene delavce in tudi »specialiste« oz. nosilce razvoja novih dejavnosti) ter izdelavo letnega načrta izobraževanja, saj se preko njih pravočasno zaznajo potrebe po novih znanjih ter lažje načrtujejo ciljno usposabljanje in izobraževanje tako za posameznike kot skupine zaposlenih. Izobraževanje Glede na to, da se SID banka ukvarja predvsem s finančnimi storitvami, med drugim na nekaterih specifičnih področjih, so človeški viri njen ključen resurs, njihov razvoj pa ključni faktor nadaljnjega razvoja oziroma obstoja SID banke. Zaradi tega si prizadeva za napredek in sistematično strokovno izobraževanje ter izpopolnjevanje sodelavcev in skrbi za posredovanje znanj in izkušenj med njimi. Spodbujanje pridobivanja potrebnih znanj in veščin ter njihov prenos v prakso je tudi ena od usmeritev akcijske strategije SID banke. V letu 2010 so zaposleni pridobivali znanja, ki so potrebna zlasti na posameznih strokovnih področjih, in to v različnih oblikah internega izobraževanja ter z udeležbo na predavanjih, delavnicah, seminarjih, podiplomskem študiju in drugih oblikah tako doma kot v tujini. Hkrati so se zaposleni udeleževali tudi raznih oblik izobraževanja, kjer so pridobivali potrebna splošna in specifična znanja z bančnega in drugih področij. V letu 2010 se je različnih oblik izobraževanja udeležilo 93 zaposlenih, kar predstavlja 99-odstoten delež zaposlenih, pri čemer niso upoštevane zaposlene, ki so bile celo leto 2010 odsotne zaradi koriščenja porodniškega dopusta oz. dopusta za nego in varstvo otroka. Povprečno število ur izobraževanja na zaposlenega je bilo 46. Nagrajevanje S sistemom nagrajevanja in napredovanja želi banka nagraditi in motivirati sposobne kadre in z njimi realizirati ambiciozno zastavljene poslovne načrte. Pri izplačevanju plač in drugih stroškov dela zaposlenim se upoštevata veljavna zakonodaja in bančna kolektivna pogodba, medtem ko nagrajevanje uspešnosti in napredovanja ureja interni akt. Nagrado za delovno uspešnost vodje zaposlenim dodelijo mesečno v obliki variabilnega dela plače, ki v primeru posebnih dosežkov lahko znaša do 20 odstotkov plače. Podlaga za napredovanje na istem delovnem mestu je ocena dela zaposlenega v okviru letnih in polletnih razgovorov. Posebej je nagrajevano projektno delo, ki hkrati predstavlja osnovo za doseganje razvoja posameznikov in timskega dela oziroma sodelovanja. SID banka je zaposlenim tudi v letu 2010 v skladu s pokojninskim načrtom plačevala del premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, prav tako pa tudi premijo za dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje. 44 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Notranje komuniciranje SID banka izvaja visoko specializirano dejavnost, zato je za njeno uspešno delovanje ključnega pomena, da zaposleni razumejo in podpirajo njeno delovanje, k čemur lahko prispeva tudi učinkovita in odprta komunikacija. V banki so uveljavljene različne oblike obveščanja in komunikacije z zaposlenimi, od neposrednega komuniciranja med vodstvom in zaposlenimi (redni interni sestanki in srečanja zaposlenih z upravo) do dostopa do obsežnega števila elektronskih baz podatkov (na primer zabeležke poslovnih dogodkov, zapisniki in sklepi organov odločanja banke, interni akti banke, strokovna knjižnica, opisi procesov in postopkov dela, predlogi in ideje, klipingi ipd.), obveščanja prek internega elektronskega časopisa in četrtletnega izhajanja internega glasila Cekin. Kodeks etičnih vrednot in standardov tudi v formalni obliki potrjuje uveljavljeno prakso spodbujanja ustrezne organizacijske kulture, pozitivnega ravnanja in odnosa zaposlenih pri opravljanju nalog tako v odnosu do strank kot znotraj banke. Poseben poudarek kodeks daje tudi družbeni odgovornosti in odnosu do okolja. Konec leta 2010 smo s pomočjo zunanjega izvajalca merili organizacijsko klimo in zadovoljstvo zaposlenih z izpolnjevanjem vprašalnika SiOK (Slovenska Organizacijska Klima), ki poleg merjenja organizacijske klime posameznega podjetja omogoča tudi primerjavo med podjetji v Sloveniji in primerjavo z rezultati merjenja iz prejšnjih let. V banki smo z dobljenim rezultatom zadovoljstva zaposlenih dosegli postavljen strateški cilj, to je 70-odstotno zadovoljstvo. Dobljeni rezultati bodo vsem zaposlenim, še posebej pa vodjem, dobra podlaga za izboljšave. 6.7. Družbena odgovornost v SID banki Poslanstvo in družbene koristi SID banka je poslanstvo svojega obstoja in delovanja v celoti podredila doseganju ciljev uravnoteženega trajnostnega razvoja Slovenije, najboljši način oziroma pot, po kateri uresničujemo to poslanstvo, pa je ravnanje v skladu z načeli družbene odgovornosti, ki poudarjajo uravnoteženost gospodarske rasti, družbene blaginje in varstva okolja. Pri svojem delovanju in poslovnih odločitvah SID banka upošteva predvidene družbene koristi, dosežene v konkretnih projektih, ki so podprti z njene strani. Delovanje SID banke temelji na dolgoročnih razvojnih dokumentih Evropske Unije in Republike Slovenije, ki opredeljujejo prednostna področja z ustreznim družbenim konsenzom. Ves svoj investirani čas, sredstva in zavzetost SID banka pojmuje kot trajno naložbo v uresničevanje vizije in uspešnosti SID banke na eni ter širši družbeni razvoj in razvoj družbe znanja, razvoj konkurenčnega podjetništva ter zmanjševanje vplivov na okolje na drugi strani. Vse s končnim ciljem zagotovitve enakih možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij. Osebna odgovornost SID banka se zaveda, da družbene odgovornosti ni možno ustrezno razvijati brez razvoja osebne odgovornosti vseh posameznikov v organizaciji. Zaradi tega se v SID banki spodbuja razvoj družbene zavesti na vseh nivojih in družbene odgovornosti kot življenjskega sloga celotne organizacije v vseh njenih aspektih delovanja. V letu 2010 je SID banka sprejela Politiko družbene odgovornosti v SID banki, in sicer v njenem najširšem, celovitem pojmovanju. S formalno obvezujočim dokumentom je poudarjena vloga celotnega kolektiva pri njenem uresničevanju in postavljeni temelji sistematičnega upravljanja z njenimi vsebinami. Družbena odgovornost ima pomembno mesto tudi v procesu strateškega planiranja, kar omogoča njen nadaljnji razvoj, nadgradnjo in spremljanje njenega uresničevanja. Obenem je SID banka začela spremljati dobre prakse na področju družbene odgovornosti, kar bo v pomoč pri njenem nadaljnjem razvoju. Upravljanje banke SID banka ima razvite sodobne oblike korporacijskega upravljanja, kot so običajne za ustrezno organizirano finančno institucijo, poleg tega pa je zavezana k nadaljnjemu prilaganju svoje organizacijske strukture novim dobrim poslovnim praksam. Posebno pozornost namenja tudi celovitemu upravljanju s tveganji in ohranjanju visoke organizacijske kulture. Izjemno hitra rast v preteklosti je od vseh zaposlenih zahtevala razvojni premislek in uravnoteženje z notranjo rastjo družbe, glede na to je bil pripravljen strateški plan za obdobje 2011-2014, ki je bil potrjen s strani nadzornega sveta v decembru 2010. SID banka bo tako v naslednjem razvojnem obdobju odgovorni rasti namenila poseben poudarek in tudi na ta način prispevala k poslovni odličnosti. SID banka si tudi zaradi vsebine nalog, ki jih izvaja, prizadeva za preglednost vseh ponujenih storitev na eni strani, po drugi pa tudi za preglednost poslovanja in njegovih rezultatov. Pri tem upošteva zakonska določila in druge relevantne usmeritve ter tudi dobro prakso, kot jo izvajajo primerljive institucije v EU. 45 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Ena izmed ključnih strateških usmeritev je tudi ohranjanje ugodne stroškovne učinkovitosti na doseženih ravneh, ne glede na stalno povečevanje oz. širitev aktivnosti. Tudi s proaktivnim upravljanjem s stroški SID banka razvija svojo odgovornost do družbe, saj se zaveda, da imajo sredstva s katerimi upravlja, neposredno ali posredno davkoplačevalski izvor. Vsak privarčevani evro, upoštevajoč zakonsko določilo obveznega odvoda bilančnega dobička v rezerve, prispeva k finančni trdnosti banke, trajni vzdržnosti njenega poslovanja in finančni samozadostnosti, obenem pa povečuje obseg sredstev, ki jih lahko banka namenja programom trajnostnega razvoja širše družbe. Poslovna etika SID banka kot javno-spodbujevalna in razvojna banka ne sledi cilju maksimizacije dobička, ampak predvsem doseganju družbenih koristi ob preudarnem ohranjanju oziroma oplajanju kapitala. Kljub temu osnovnemu načelu poslovanja pa se zaveda, da je glede na specifičen status SID banke, ki izvaja številna javna pooblastila, potrebno v organizaciji stalno vzgajati visoko poslovno etiko na formalen in neformalen način, predvsem pa z zgledom. Pri tem je na eni strani ključna skrb za zakonitost poslovanja, visok nivo upravljanja z informacijami ter celovit, dolgoročen in etičen pogled in poslovanje v okviru izvajanja dodeljenih nalog oziroma pooblastil. Z namenom podpore izvajanju teh ciljev je bil v 2009 sprejet Kodeks etičnih vrednot in strokovnih standardov, ki podrobno ureja načela in pravila, po katerih se ravna banka, njeni organi in bančni delavci pri opravljanju svoje dejavnosti in svojih nalog v odnosu do strank, do drugih bank, do gospodarskega okolja in znotraj banke. Z namenom uveljavljanja kodeksa je bil sprejet in v 2010 tudi uresničen akcijski načrt za njegovo implementacijo ter implementacijo vrednot, določenih z akcijsko strategijo SID banke. Posebna pozornost je namenjena preprečevanju korupcije, ki tako kot drugod po svetu ogroža vladavino prava in zaupanje ljudi v državne institucije, preprečevanju pranja denarja in boju proti terorizmu. Ustrezni ukrepi pa se izvajajo tudi na področju preprečevanja podkupovanja tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju. SID banka bo še naprej uveljavljala načela odgovornega posojanja, tako z vidika podvrženosti vsakega posla presoji ekonomske in finančne upravičenosti, celoviti oceni in upravljanju vseh vrst tveganj kot uveljavljanju drugih sodobnih konceptov odgovornega posojanja. Glede na status SID banke bi bilo neodgovorno tudi izkrivljanje proste konkurence tam kjer ta obstaja. Zaradi tega pri izvajanju svojih dejavnosti banka praviloma ne konkurira drugim finančnim institucijam na trgu ampak poskuša obstoječi trg čim bolj dopolnjevati. V letu 2010 je banka zavrnila vse pobude, ki so se nanašale na opravljanje nekaterih storitev, za katere meni, da obstaja ustrezen trg. Še posebej v luči globalne gospodarske krize je pomemben tudi vidik prejemkov vodstva, ki so bili v SID banki pravočasno in v celoti in usklajeni z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD), ustrezno usklajeni pa so tudi prejemki vseh preostalih zaposlenih. Odnos do strank SID banka vse storitve izvaja z namenom ustvarjanja neposredne ali posredne dodane vrednosti za uporabnike. V primeru posrednega delovanja prek finančnih posrednikov zagotavlja prenos finančne vrednosti na končne koristnike z ustreznimi vzvodi. Investicije na področjih trajnostnega razvoja imajo praviloma daljši povrat, zaradi tega je vloga SID banke bistveno bolj izražena pri dolgoročnih poslih, v tem kontekstu pa tudi oblikuje svojo ponudbo za končne koristnike. Z namenom lažje dostopnosti uporabnikov do spodbujevalnih in razvojnih storitev SID banka usmerja nadaljnji razvoj po načelu vse na enem mestu, z ustrezno izbiro oblik delovanja pa poskuša doseči tudi uravnoteženo regijsko dostopnost in delitev sredstev. V 2010 je s ciljem lažje dostopnosti do razvojnih sredstev SID banke, tako z vidika končnih koristnikov kot finančnih posrednikov, banka začela s projektom vsebinske prenove in nadgradnje ponudbe razvojno usmerjenih programov in tudi inštrumentarija. Še posebej zaradi izvajanja javno-spodbujevalnih nalog banka zasleduje načelo enakega dostopa oziroma enakega obravnavanja vseh uporabnikov njenih storitev, kar pomeni enake storitve pod enakimi pogoji vsem enako upravičenim subjektom. Posebna pozornost je namenjena tudi regionalni razpršitvi razvojnih sredstev. SID banka skrbi tudi za zaščito pravic in koristi stranke, zaupnost razmerja ter učinkovito informiranje in ozaveščanje o relevantnih spremembah poslovne politike, pri čemer jo vodi načelo resničnosti in sorazmernosti. Zasledujoč te cilje zaposleni v praksi uporabljajo skrbno načrtovan splet komunikacijskih aktivnosti in kanalov, predvsem pa svojo spletno stran, javne nastope in predavanja, sodelovanje na konferencah, redne izobraževalne programe, udeležbo na različnih strokovnih dogodkih, sponzoriranje dogodkov (npr. Gazele), po vsebini povezanih s področji delovanja SID banke ter druge dogodke, kjer zaradi relativne novosti in posledično nepoznavanja koncepta razvojnega bančništva daje velik poudarek tudi ozaveščanju okolja. V skladu z internimi pravili obravnava s strani strank prejete pripombe in predloge, ki se nanašajo na poslovanje z banko, v razumnem roku in jih po svojih možnostih tudi upošteva. Na pisne pripombe obvezno daje pisne odgovore. 46 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Skrb za zaposlene Družina, prosti čas in delo so komplementarne in med seboj prekrivajoče se sestavine življenja. SID banka upošteva to osnovno načelo pri konstruktivnem in inovativnem organiziranju delovnega okolja. Prav tako namenja posebno pozornost tudi osnovnim pravicam zaposlenih, njihovi varnosti in zdravju, pogojem dela, socialni varnosti, osebnemu in strokovnemu razvoju, socialnemu dialogu in medsebojnim odnosom. Na področju skrbi za razvoj zaposlenih, izobraževanje, nagrajevanja in notranje komuniciranj je treba izpostaviti tudi sledeče: • Na področju varnosti in zdravja zaposlenih je SID banka tudi v 2010 nadaljevala s prakso plačila prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, izvajanja rednih zdravniških pregledov za vse zaposlene ter rednih okulističnih pregledov. Izvaja se tudi redno strokovno usposabljanje za varnost in zdravje pri delu, ki se ga morajo obvezno udeležiti vsi zaposleni in na novo zaposleni, SID banka je krila stroške prostovoljnega cepljenja proti gripi, set posebnih preventivnih ukrepov pa je bil izveden tudi ob pandemiji svinjske gripe. SID banka omogoča gibljiv delovni čas, kar omogoča lažje usklajevanje službenega in zasebnega življenja • Pri izbiri kandidatov za zaposlitev se je banka posebej zavezala, da bodo postopki brezpogojno nediskriminatorni, tako glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje kot morebitno drugo osebno okoliščino. • Ožji vodstveni kader je tudi v lanskem letu ostril svojo homogenost na treningu timskega dela, organiziran pa je bil tudi tradicionalni Dan SID banke, na katerem se zberejo in družijo zaposleni v celotni Skupini SID banka. • SID banka ima aktivno delujoč sindikat (del Sindikata bančništva Slovenije), s katerim ima vodstvo SID banke konstruktiven odnos oziroma dialog. Tako se med drugim za vsako načrtovano spremembo internih pravil in aktov predhodno obvezno pridobi njegovo mnenje. Okolju prijazna družba Varovanje okolja in energetska učinkovitost sta dve od temeljnih področij delovanja SID banke in del našega poslanstva. V ta namen SID banka aktivno razvija programe, ki so usmerjeni v doseganje trajnostnih ciljev na tem področju, predvsem z vidika varstva narave, ustreznega ravnanja z odpadki, ustrezne rabe naravnih dobrin, pospeševanja naložb v infrastrukturo varstva okolja, izrabe obnovljivih virov energije in njene učinkovite rabe. V lanskem letu je tako na primer SID banka podprla izgradnjo fotovoltaične elektrarne v Sloveniji. Cilje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja banka zasleduje tudi na področju izvoznih kreditov, na podlagi posebne okoljevarstvene politike. S tem onemogoča podporo mednarodno-gospodarskim transakcijam z večjimi negativnimi vplivi na okolje. Poleg eksternega spodbujanja ukrepov za varovanje okolja želi SID banka družbeno odgovorno delovati tudi navznoter. Zaradi tega se je zavezala k doslednemu upoštevanju predpisov o varstvu okolja in v skladu z njimi usklajuje opremo ter tehnološke procese. Eden izmed prvih ukrepov je bil uporaba materialov, ki so okolju prijazni, in ravnanje z nastalimi odpadki na okolju prijazen način, predvsem z vidika njihovega ločevanja in recikliranja. SID banka se je odpovedala praksi dajanja daril poslovnim partnerjem, tako privarčevana sredstva pa namenja ohranjanju biotske raznovrstnosti slovenske krajine. Poslovnim darilom namenjena sredstva namreč donira Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, ki s sajenjem redkih drevesnih vrst povečuje pestrost gozdov in polj ter tako ščiti naravne sisteme in značilno slovensko krajino (projekt Čarobne krošnje). Dodaten argument za nadaljevanje take prakse tudi v letu 2010 je bila razglasitev tega leta za Leto biotske raznovrstnosti. Delavci SID banke so dejavni tudi v akcijah, ki se tičejo njihovega načina življenja in vplivajo na zmanjšanje izpusta CO2. Ekipa SID banke se je tako npr. udeležila ekološko-rekreativne akcije »Kolesarimo v troje«. Kljub temu, da vreme v času trajanja akcije ni bilo idealno za kolesarjenje, je SID-ova ekipa v mesecu dni uspela realizirati kar 39 kolesarskih dni, v tem času pa je prekolesarila 468 km. V akciji je sodelovalo okoli 200 ekip, ki so v 19 dneh prekolesarile kar 67.524 kilometrov, kar je več kot 100 kilometrov na udeleženca, in tako v ozračje izpustile 10 ton manj CO2, kot če bi se na delo vozili z avtomobilom. Druga področja delovanja SID banka podpira posle in zasleduje družbene koristi tudi na področjih, ki so poleg okoljske problematike sestavni del trajnostnega razvoja vsake družbe, predvsem v povezavi z raziskavami, razvojem in inovacijami, inovativnim podjetništvom, izobraževanjem, zaposlovanjem, rastjo in razvojem malih in srednje velikih podjetjem, internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, izgradnjo gospodarske in javne infrastrukture, stanovanjskim področjem in regionalnim razvojem na splošno. V 2010 so bili na teh področjih podprti številni posli, saj je celotno poslovanje SID banke usmerjeno v trajnostni razvoj. 47 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Stanovske zaveze in sodelovanje Medbančni dogovori in priporočila, ki krepijo dobre prakse, pravila in načela bančne stroke ter zdravega poslovanja, prispevajo k zdravemu poslovanju, varnosti in likvidnosti v bančnem sektorju in širše, zato takim dogovorom s finančnimi institucijami tako na nacionalni kot mednarodni ravni dajemo veliko težo in aktivno sodelujemo pri izmenjavi informacij, dobrih poslovnih praks in uveljavljanju stanovskih vrednot. Za SID banko so še posebej pomembni dogovori na Združenju bank Slovenije ali drugih domačih in tujih bančnih združenjih, katerih član je SID banka. V teh združenjih deluje odgovorno, promovira navedene standarde in ovire, ki otežujejo ali onemogočajo izvajanje, rešuje proaktivno, upoštevajoč konstruktiven pristop in sodelovanje. Poleg tega je SID banka članica kar nekaj mednarodnih organizacij finančnih institucij, ki delujejo na enakih oziroma sorodnih področjih kot npr. EAPB (European Association of Public Banks), Klub ISLTC (The Club of Institutions of the European Union Specialising in Long-Term Credit), NEFI (Network of European Financial Institutions for SMEs), Bernska unija ipd.. SID banka je v Bernski uniji, mednarodnem združenju zavarovateljev izvoznih kreditov in investicij, ki s svojimi storitvami podpirajo več kot 10 odstotkov celotne svetovne trgovine, aktivna članica. SID banka ceni tehnično pomoč, ki jo je dobila s strani združenja in je zavezana k temu, da ta neizčrpen vir izkušenj, dobrih praks in znanja posreduje naprej nacionalnim izvozno-kreditnim agencijam, ki so v začetnih fazah razvoja. V ta namen je SID banka v 2010 še naprej vztrajala v Praškem klubu, svojevrstni čakalnici za vstop v Bernsko unijo, kjer skupaj še s češko (EGAP) in poljsko (KUKE) izvozno-kreditno agencijo s svojimi izkušnjami odgovorno pomaga drugim članicam pri njihovem razvoju. Prav tako se je SID banka s posebno izjavo o vrednotah Bernske unije, skupaj z več kot 50 drugimi članicami, zavezala, da bo izvajala svoje aktivnosti na profesionalen način, ki je finančno odgovoren, spoštljiv do okolja in zasleduje visoke etične standarde. Poleg intenzivnega sodelovanja v teh mednarodnih organizacijah SID banka vzdržuje in razvija tudi tesno bilateralno sodelovanje s številnimi drugimi, predvsem tujimi razvojno-finančnimi institucijami, tako na nacionalnem, kot tudi regionalnih nivojih, kot na primer nemško KfW. 6.8. Notranja revizija Notranja revizija v SID banki je organizirana kot štabna služba, neposredno podrejena upravi banke. Služba za notranjo revizijo opravlja aktivnosti dajanja zagotovil ter svetovalne aktivnosti skladno z veljavno zakonodajo Republike Slovenije in skladno z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom notranjerevizijskih načel ter kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Namen njenega delovanja je povečevanje koristi in izboljševanje delovanja banke. Banki pomaga uresničevati njene cilje s spodbujanjem premišljenega, urejenega načina vrednotenja in izboljševanja uspešnosti postopkov ravnanja s tveganjem, njegovega obvladovanja in upravljanja. Temeljna osnova za načrtovanje področij pregledov službe za notranjo revizijo v letu 2010 je bil profil tveganosti banke 2009. Na osnovi analize profila tveganosti so bile določene poslovne aktivnosti in področja tveganj na posameznih poslovnih aktivnostih, ki so bile predmet pregledov. Služba za notranjo revizijo je v letu 2010 opravila 12 pregledov, od tega je bil eden s področja notranje revizije informacijskih sistemov, ki sta ga izvedla preizkušena revizorja informacijskih sistemov. Vsa poročila o opravljenih pregledih je obravnavala uprava. Dana priporočila notranje revizije po opravljenih pregledih so usmerjena v nadaljnje izpopolnjevanje notranjih kontrol po posameznih organizacijskih enotah in posameznih poslovnih procesih ter s tem v zmanjševanje tveganj na posameznih področjih poslovanja banke. Služba za notranjo revizijo spremlja izvajanje danih priporočil, priporočil Banke Slovenije in zunanjih revizorjev ter o realizaciji četrtletno poroča upravi. O svojem delu in pomembnih ugotovitvah pregledov Služba za notranjo revizijo poroča tudi v četrtletnih poročilih, ki jih obravnavajo uprava, revizijska komisija in nadzorni svet banke. 6.9. Varovanje zakonitosti poslovanja V letu 2010 je služba za varovanje zakonitosti poslovanja nadaljevala s polnim izvajanjem neodvisne funkcije skladnosti (compliance function). Namen funkcije skladnosti (compliance function) je ugotavljanje in ocenjevanje tveganja skladnosti, kateremu je ali bi mu lahko bila banka izpostavljena, t.j. tveganja zakonskih ali regulatornih sankcij, pomembnih finančnih izgub ali izgube ugleda banke zaradi neskladnosti delovanja banke z relevantnimi predpisi in standardi dobre prakse. Funkcija skladnosti vključuje tudi spremljanje in poročanje o tveganju skladnosti ter svetovanje in izobraževanje v zvezi z obvladovanjem tega tveganja. Funkcija skladnosti ima tudi nadzorno funkcijo predvsem v smislu rednega pregledovanja izvajanja mehanizmov notranjih kontrol, ki so bili v banki uvedeni z namenom zagotavljanja skladnosti poslovanja banke. 48 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2009 Kot del sistema notranjih kontrol banke je funkcija skladnosti eden izmed medsebojno povezanih elementov celovitega, trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v banki. Služba za varovanje zakonitosti izvaja nadzorno funkcijo z rednimi in izrednimi pregledi poslovanja z vidika skladnosti, pri čemer so izbrana področja, za katera iz analize profila tveganosti izhaja, da je tveganje neskladnosti največje. Pri izvajanju pregledov služba za varovanje zakonitosti poslovanja sodeluje tudi s službo za notranjo revizijo, npr. z izmenjavo informacij oziroma ugotovitev, tako da se aktivnosti obeh služb smiselno dopolnjujejo in ne podvajajo. Ne glede na vzpostavitev in izvajanje funkcije skladnosti je uprava banke še naprej primarno odgovorna za upravljanje s tveganjem skladnosti oziroma za zagotovitev, da je poslovanje banke skladno s predpisi. Z vzpostavitvijo neodvisne funkcije skladnosti je uprava predvsem zadostila zahtevanim standardom skrbnosti v skladu z bančnimi predpisi. V skladu z internimi akti pa je odgovornost za zagotavljanje skladnosti poslovanja tudi na vseh zaposlenih v banki, upoštevajoč njihovo vlogo in raven odgovornosti, zato so se dolžni izobraževati in usposabljati za ugotavljanje in obvladovanje tveganja skladnosti. Dodatno so vodje organizacijskih enot dolžni spremljati uresničevanje tveganja skladnosti na svojem področju in o tem poročati službi za varovanje zakonitosti poslovanja in upravi. Služba za varovanje zakonitosti poslovanja za vsako polletje izdela pisno poročilo, ki ga predloži upravi, ta pa v obravnavo nadzornemu svetu. Vsakokratno poročilo obsega poročilo o delu za izteklo polletje, ugotovitve glede dejanskega stanja skladnosti poslovanja v primerjavi z zahtevanim stanjem, morebitna priporočila za upravo in pregled realizacije priporočil iz preteklih obdobij. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 49 7. PRILOGE 7.1. Organi upravljanja SID banke na dan 31.12.2010 Nadzorni svet SID banke • Andreja Kert, predsednica • mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice • dr. Aleš Berk Skok • Hugo Bosio • dr. Marko Jaklič • mag. Gregor Kastelic • dr. Peter Kraljič Komisija za pospeševanje mednarodne menjave • Alfred Killer, predsednik, Ministrstvo za gospodarstvo RS • mag. Janko Burgar, namestnik predsednice, Ministrstvo za gospodarstvo RS • Vladimir Gasparič, Ministrstvo za zunanje zadeve RS • Janez Krevs, Banka Slovenije • Monika Pintar Mesarič, Ministrstvo za finance RS • mag. Jože Renar, Gospodarska zbornica Slovenije Uprava • mag. Sibil Svilan, predsednik • Jožef Bradeško, član Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 50 7.2. Organizacijska shema SID banke na dan 31.12.2010 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 51 7.3. Organizacijska shem a Skupine SID banka na dan 31.12.2010 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 52 7.4. Izjava o upravljanju družbe SID banka je v poslovnem letu 2010 kot javna družba uporabljala Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljevanju: Kodeks), ki so ga sporazumno oblikovali in v prenovljeni obliki sprejeli Ljubljanska borza, d. d., Ljubljana, Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager dne 8.12.2009. Kodeks je dostopen na spletni strani http://www.ljse.si/. V smislu podatkov o upravljanju, ki presegajo zahteve Zakona o gospodarskih družbah, je treba izpostaviti zlasti predpise, ki urejajo korporacijsko upravljanje v bankah. Takšne določbe vsebujeta Zakon o bančništvu (2. Poglavje) in Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic, ki smiselno povzema priporočila iz Kodeksa. Opozoriti gre tudi na Zakon o Slovenski izvozni in razvojni bank (ZSIRB), ki vsebuje nekaj specialnih določb glede korporacijskega upravljanja, npr. sestavo nadzornega sveta. Vsi navedeni predpisi so objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije. Pri upravljanju družbe se upošteva tudi statut (dostopen tudi na spletni strani družbe: http://www.sid.si), strategijo družbe in različne politike, sprejete s strani organov vodenja ali nadzora družbe. Pri korporacijskem upravljanju SID banke se ne upoštevajo naslednja priporočila Kodeksa: • Točka 1 in 2 (Okvir upravljanja družb): Za razliko od ostalih delniških družb osnovni cilj SID banke ni maksimiranje vrednosti družbe, temveč izvajanje spodbujevalnih in razvojnih nalog s ciljem ohranjanja ali povečanja vrednosti kapitala brez zasledovanja cilja maksimalnega dobička (primerjaj 9. člen ZSIRB in Statut). Odstopanje je tudi v tem, da Politika upravljanja družbe v smislu enovitega dokumenta še ni bila oblikovana in tako ni razkrita na spletnih straneh - razlog za to so posebnosti družbe (en delničar) in posebna zakonska ureditev v ZSIRB. • Točki 4 in 5 (Razmerje med družbo in delničarji): Priporočila se upoštevajo smiselno, saj je ta materija urejena z zakonom. Tako je edini delničar Republika Slovenija (primerjaj 4. člen ZSIRB), imenovanje članov nadzornega sveta pa ureja zakon (18. člen ZSIRB). • Točka 7 (Nadzorni svet): Postopek imenovanja članov nadzornega sveta poteka v skladu z določbami ZSIRB in drugih pravnih aktov, ki urejajo imenovanja oseb v organe nadzora gospodarskih družb v večinski lasti države. • Točka 8 (Nadzorni svet) in točka 17.1 (Neodvisnost in lojalnost): Člani nadzornega sveta podpišejo in razkrijejo vse potrebne podatke za presojo neodvisnosti, ki po vsebini pokrijejo kriterije, navedene v prilogi C Kodeksa, vendar pa se podpisane izjave ne objavijo na spletnih straneh družbe, saj vsebujejo tudi zaupne podatke, ki jih družba potrebuje na podlagi predpisov o bančništvu. • Točka 8.4 (Nadzorni svet): Za razpošiljanje gradiv in sklic sej nadzornega sveta se informacijska tehnologija uporablja le za izvedbo korespondenčnih sej, le v izjemnih primerih pa tudi za redne seje. • Točka 20.4 (Transparentnost poslovanja): Finančni koledar se ne objavlja na spletnih straneh družbe. • Točka 21.2 (Transparentnost poslovanja): Na spletnih straneh ni posebej in izrecno objavljeno ime osebe, ki je zadolžena za odnose z vlagatelji, so pa objavljeni kontaktni podatki vodij organizacijskih enot in med temi tudi direktorja področja zakladništva. • Točka 21.2 (Transparentnost poslovanja): Družba ne razkriva deležev v glasovalnih pravic družb, ki jih pridobi v okviru postopka upravljanja s slabimi naložbami z namenom nadaljnje prodaje, ki niso materialno pomembne. Družba ima v zvezi s postopki računovodskega poročanja z internimi akti vzpostavljene različne notranje kontrole. Delovanje notranjih kontrol in upravljanje s tveganji v družbi pa je tudi predmet notranjega revidiranja, ki ga izvaja posebna organizacijska enota. Dodatno je nadzorni svet zaradi učinkovitejšega opravljanja svoje funkcije ustanovil tudi revizijsko komisijo, katere delo je posebej osredotočeno na področje računovodskega poročanja in upravljanja s tveganji. V okviru banke je kot del sistema notranjih kontrol vzpostavljena funkcija varovanja zakonitosti poslovanja (compliance), katere nosilec je posebna organizacijska enota. Republika Slovenija je edini delničar SID banke od septembra 2008. Organi vodenja in nadzora so imenovani v skladu s predpisi, pri čemer je treba opozoriti na dodatne pogoje in postopke, določene v 18. členu ZSIRB. Pristojnosti skupščine izvaja Vlada Republike Slovenije oziroma njen predstavnik z ustreznim pisnim pooblastilom. Dvočlanska uprava sprejema odločitve soglasno in v okviru svojih pooblastil ne sme izdajati ali kupovati lastnih delnic. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 53 V letu 2010 sta bila člana uprave mag. Sibil Svilan kot predsednik in Jožef Bradeško kot član. Člani nadzornega sveta, imenovani s sklepom Vlade Republike Slovenije dne 23.4.2009, so na dan 31.12.2010 bili: • Andreja Kert, predsednica, • mag. Samo Hribar Milič, namestnik predsednice, • dr. Aleš Berk Skok, • dr. Marko Jaklič, • mag. Gregor Kastelic, • dr. Peter Kraljič, • Hugo Bosio (imenovan dne 1.10.2010, do 1.8.2010 dr. Viljem Pšeničny). Člani revizijske komisije so na dan 31.12.2010 bili: • mag. Gregor Kastelic, predsednik, • dr. Aleš Berk Skok, • mag. Blanka Vezjak. Člani kadrovske komisije so na dan 31.12.2010 bili: • Andreja Kert, predsednica, • mag. Samo Hribar Milič, • mag. Alenka Stanič. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 54 II. RAČUNOVODSKI IZKAZI SID BANKE IN SKUPINE SID BANKA Vsebina Stran Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 56 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka 57 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka 59 2. Pojasnila k računovodskim izkazom 67 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja 107 4. Poročanje po odsekih 121 5. Priloge 126 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 55 Izjava uprave o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Uprava na dan 31.01.2011 potrjuje računovodske izkaze in letno poročilo SID banke in konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka za leto, končano na dan 31.12.2010. Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, uveljavljenimi v EU. Uprava je utemeljeno mnenja, da ima SID banka in Skupina SID banka zadosti poslovnih virov za nadaljevanje poslovanja v prihodnosti. Odgovornost poslovodstva je, da so: - uporabljene računovodske politike ustrezne in se jih tudi konsistentno uporablja, - poslovne ocene in presoje razumne in preudarne, - vsakršna materialna odstopanja od uporabljenih računovodskih standardov ustrezno razkrita in pojasnjena, - računovodski izkazi pripravljeni na predpostavki o nadaljnjem poslovanju Skupine SID banka, razen če ni utemeljeno predvidevati o prenehanju poslovanja. Uprava je odgovorna vzdrževati knjigovodske listine in zapise, ki z razumno natančnostjo kadar koli razkrivajo finančno stanje SID banke in Skupine SID banka. Uprava je tudi odgovorna, da so računovodski izkazi pripravljeni v skladu z zakonodajo in predpisi Republike Slovenije. Uprava mora storiti vse, da zavaruje sredstva SID banke in Skupine SID banka ter mora opraviti vse ustrezne postopke za preprečitev oziroma odkritje morebitnih prevar in drugih nepravilnosti. Uprava SID - Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d„ Ljubljana Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 56 Poročilo neodvisnega revizorja o računovodskih izkazih SID banke in Skupine SID banka Deloitte Tel: +386 (0) 1 3072 800 FaKs: +386 (0) 1 3072 900 www.deloitte.si POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA lastnikom SID — Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana Poročilo o računovodskih izkazih Revidirali smo priložene posamične računovodske izkaze SID - Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju »Ranka«), ki vključujejo posamični in konsolidiran izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 2010, posamični in konsolidiran izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala ter izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto in povzetek bistvenih računovodskih usmeritev ter druge pojasnjevalne opombe. Odgovornost poslovodstva za računovodske izkaze Poslovodstvo jc odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela bU. Ta odgovornost vključuje: vzpostavitev in vzdrževanje notranjega kontroliranja, povezanega s pripravo in pošteno predstavitvijo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake, izbiro in uporabo ustreznih računovodskih usmeritev ter pripravo računovodskih ocen, ki so utemeljene v danih okoliščinah. Revizorjeva odgovornost Naša odgovornost je izraziti mnenje o teh računovodskih izkazih na podlagi revizije. Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja. Ti standardi zahtevajo od nas izpolnjevanje etičnih zahtev ter načrtovanje in izvedbo revizije za pridobitev sprejemljivega zagotovila, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembno napačne navedbe. Revizija vključuje izvajanje postopkov za pridobitev revizijskih dokazov o zneskih in razkritjih v računovodskih izkazih. Izbrani postopki so odvisni od revizorjeve presoje in vključujejo tudi ocenjevanje tveganj napačne navedbe v računovodskih izkazih zaradi prevare ali napake. Pri ocenjevanju teh tveganj preuči revizor notranje kontroliranje, povezano s pripravljanjem in poštenim predstavljanjem računovodskih izkazov družbe, da bi določil okoliščinam ustrezne revizijske postopke, nc pa, da bi izrazil mnenje o uspešnosti notranjega kontroliranja družbe. Revizija vključuje tudi ovrednotenje ustreznosti uporabljenih računovodskih usmeritev in utemeljenosti računovodskih ocen poslovodstva kot tudi ovrednotenje celotne predstavitve računovodskih izkazov. Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje. Ime Deloitte se nanaša na Deloitte Touche Tohrriatsu Limited, pravno osebo, ustanovl jeno v skladu z zakonodajo Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske (v izvirniku »UK. private company limited by guarantee«), in mrežo njenih članic, od katerih jc vsaka ločena in samostojna pravna oseba. Podroben opis pravne organiziranosti združenja Deloitte Touche Tohmatsu Limited in njenih družb članic je na voljo na www.deloittc.com/si/nasa-dru/ha. DELOITTE REVIZIJA D.O.O. Davčna ulica 1 1000 Ljubljana Slovenija Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 57 Mnenje Po našem mnenju so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja S1D -Slovenske izvozne in razvojne banke d.d., Ljubljana in skupine SID - Slovenska izvozna in razvojna banka d.d., Ljubljana na dan 31. decembra 2010 ter poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja kot jih je sprejela EU. Poročilo o drugih zakonskih in regulativnih zahtevah V skladu s prvim odstavkom, 57. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) smo pregledali poslovno poročilo Banke. Po našem mnenju je poslovno poročilo usklajeno z revidiranimi računovodskimi izkazi. DELOITTE REVIZIJA d.o.o. Andreja Bajuk Mušič Pooblaščena revizorka c^aj^fc«T Oeioitte. DELOITTE REVIZIJA D.O.O ¡i• • S'0'.'eni' * "i Ljubljana. 12.april 2011 Yuri Sidorovich Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 58 1. Računovodski izkazi SID banke in Skupine SID banka Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je potrebno brati skupaj z njimi. 1.1. Izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2010 v tisoč EUR SID banka Skupina SID banka Pojasnilo 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 2.3.1. 12 1.004 13 1.004 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 2.3.2. 0 248 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.3.3. 14.563 2.101 14.563 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 2.3.4. 110.956 50.051 132.638 72.390 Krediti 2.3.5. 3.752.874 2.955.021 3.889.529 3.094.132 - kreditibankam 2.955.894 2.292.737 2.976.328 2.309.516 - kreditistrankam, ki niso banke 796.980 662.284 913.201 784.616 Opredmetena osnovna sredstva 2.3.6. 4.135 4.441 4.435 4.845 Naložbene nepremičnine 0 0 157 80 Neopredmetena sredstva 2.3.7. 252 395 882 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 2.3.8. 8.831 7.712 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.3.9. 426 1.019 2.230 2.155 - terjatve za davek od dobička 0 656 416 1.180 - terjatve za odloženi davek 426 363 1.814 975 Druga sredstva 2.3.10. 404 2.902 41.213 37.182 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 0 38.313 32.228 - druga sredstva 404 2.902 2.900 4.954 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 3.088 0 1 0 SKUPAJ SREDSTVA 3.895.541 3.024.894 4.086.080 3.215.633 Finančne obveznosti do centralne banke 2.3.11. 1.001 0 1.001 0 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 2.3.12. 29 271 29 271 Izvedeni finančni inštrumenti, namenjeni varovanju 2.3.13. 0 1.202 0 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.3.14. 3.559.862 2.693.134 3.679.742 2.814.538 - vloge bank 0 155.066 0 155.066 - vloge strank, ki niso banke 5 91.870 5 91.870 - kreditibank 2.023.693 1.799.948 2.143.572 1.921.338 - krediti strank, ki niso banke 99.998 99.108 99.999 99.122 - dolžniški vrednostni papirji 1.436.166 547.142 1.436.166 547.142 Rezervacije 2.3.15. 2.761 4.382 48.426 56.695 - bančne rezervacije 2.577 4.250 2.577 4.250 - obveznostiiz zavarovalnih pogodb 0 0 43.933 50.294 - druge rezervacije 184 132 1.916 2.151 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 2.3.9. 1.472 138 3.524 138 - obveznostiza davek 1.349 0 3.401 0 - obveznostiza odložene davke 123 138 123 138 Druge obveznosti 2.3.16. 2.600 3.785 8.503 9.063 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.567.725 2.702.912 3.741.225 2.881.907 Osnovni kapital 2.3.17. 300.000 300.000 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 2.3.18. 1.139 1.139 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 2.3.19. 90 (18) 273 126 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 2.3.20. 25.191 21.735 39.023 39.667 Lastni deleži 2.3.21. (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 2.720 450 5.744 (5.882) SKUPAJ KAPITAL 327.816 321.982 344.855 333.726 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.895.541 3.024.894 4.086.080 3.215.633 VARNOSTNE REZERVE 2.3.23. 129.400 125.428 129.400 125.428 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 2.3.23. 7.830 7.627 7.830 7.627 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 59 Varnostne rezerve in program izravnave obresti (PIO) se nanašajo na posle, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije in niso del sredstev oziroma obveznosti do virov sredstev SID banke. Vodijo se na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Prikaz poslov po pooblastilu je v točki 2.3.24. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 60 1.2. Izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2010 SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR Pojasnilo 2010 2009 2010 2009 Prihodki iz obresti in podobni prihodki 106.283 82.256 117.436 95.779 Odhodki za obresti in podobni odhodki (66.134) (60.754) (72.561) (67.308) Čiste obresti 2.4.1. 40.149 21.502 44.875 28.471 Prihodki iz dividend 2.4.2. 0 2.474 0 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 2.256 2.006 6.314 6.456 Odhodki za opravnine (provizije) (796) (437) (1.686) (1.233) Čiste opravnine (provizije) 2.4.3. 1.460 1.569 4.628 5.223 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 2.4.4. 2.4.5. 439 (47) 330 24 444 (47) 605 24 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 2.4.6. (449) (40) (449) (40) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 2.4.7. 6 44 958 1.073 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (6) (4) 8 (2) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.4.8. 2.919 2.542 6.083 4.129 - čisti prihodki za nebančne storitve 2.919 2.542 2.529 2.051 - čistiprihodki od zavarovalnih poslov 0 0 11.962 7.876 - čisti odhodkiza zavarovalne posle 0 0 (8.408) (5.798) Administrativni stroški 2.4.9. (6.101) (5.729) (11.582) (10.971) Amortizacija 2.4.10. (616) (643) (848) (881) Rezervacije 2.4.11. 1.616 (1.985) 9.339 (10.556) - bančne rezervacije 1.667 (2.085) 1.667 (2.085) - obveznostiiz zavarovalnih pogodb 0 0 7.465 (8.618) - druge rezervacije (51) 100 207 147 Oslabitve 2.4.12. (32.192) (18.906) (38.988) (23.596) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 7.178 1.178 14.421 (6.521) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 2.4.13. (1.557) (231) (4.163) (755) Odloženi davki 105 1 891 1.892 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 5.726 948 11.149 (5.384) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 5.726 948 11.149 (5.384) Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 135 347 183 1.206 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (27) (70) (202) (287) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 5.834 1.225 11.130 (4.465) Lastnikov obvladujoče družbe 11.130 (4.465) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 61 1.3. Izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2010 SID banka Skupina SID banka v tisoč EUR 2010 2009 2010 2009 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU a) Čisti poslovni izid pred obdavčitvijo 7.178 1.178 14.421 (6.521) Amortizacija 616 643 848 881 Oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev, naložbenih nepremičnin, neopredmetenih dolgoročnih sredstev in drugih sredstev 32.171 18.905 38.988 23.596 Čisti (dobički)/izgube iz tečajnih razlik (6) (44) (958) (1.073) Neto (dobički)/izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 6 4 (8) 4 Drugi (dobički)/izgube iz naložbenja 0 (2.474) 0 0 Druge prilagoditve čistega poslovnega izida pred obdavčitvijo 4.108 3.735 5.724 10.572 Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 44.073 21.947 59.015 27.459 b) (Povečanja) / zmanjšanja poslovnih sredstev (879.719) (973.655) (883.832) (959.791) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.349 (2.101) 2.349 (2.101) Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (61.176) 11.628 (60.609) 8.304 Čisto(povečanje)/zmanjšanje sredstev namenjenih varovanju (8.823) 0 (8.823) 0 Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov (811.479) (980.531) (812.718) (951.924) Čisto (povečanje)/zmanjšanje časovno odloženih stroškov 134 (383) 120 (427) Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 2.364 (2.268) (4.150) (13.643) Čisto (povečanje)/zmanjšanje sredstev namenjenih za prodajo in ustavljeno poslovanje (3.088) 0 (1) 0 c) Povečanja / (zmanjšanja) poslovnih obveznosti 852.521 774.137 843.670 752.370 Čisto povečanje/zmanjšanje sredstev pri centralni banki 1.001 0 1.001 0 Čisto povečanje/(zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju (489) 295 (490) 295 Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 860.291 770.838 859.076 736.199 Čisto povečanje/zmanjšanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju (7.096) 0 (7.096) 0 Čisto povečanje/(zmanjšanje) časovno odloženih prihodkov (2.002) 1.801 1.443 1.300 Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti 816 1.203 (10.264) 14.576 d) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 16.875 (177.571) 18.853 (179.962) e) (Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb 348 (2.793) 39 (3.967) f) Neto denarni tokovi pri poslovanju (d+e) 17.223 (180.364) 18.892 (183.929) B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju 52 2.476 66 2 Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 52 2 66 2 Prejemki pri prodaji neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 0 0 0 Drugi prejemki iz naložbenja 0 2.474 0 0 b) Izdatki pri naložbenju (1.344) (168) (377) (354) (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (194) (157) (316) (317) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (31) (11) (61) (37) Izdatki pri nakupu naložb v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb (1.119) 0 0 0 c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) (1.292) 2.308 (311) (352) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju 0 160.000 0 160.000 Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov 0 160.000 0 160.000 b) Neto denarni tokovi pri financiranju (a) 0 160.000 0 160.000 D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 2 2 2 2 E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Af+Bc+Cb) 15.931 (18.056) 18.581 (24.281) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 22.075 40.129 34.105 58.384 G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) * 38.008 22.075 52.688 34.105 * Postavka vključuje denarna sredstva v blagajni, na poravnalnem računu pri Banki Slovenije, na poslovnih računih pri bankah ter vloge pri bankah z ročnostjo do 90 dni. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 62 1.3.1. Denarni ustrezniki v tisoč EUR SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Denar v blagajni in stanje na poravnalnem računu pri centralni banki 12 0 13 0 Denar na poslovnih računih pri bankah 52 69 2.355 2.632 Vloge pri bankah, od tega 37.944 22.006 50.320 31.473 - Gorenjska banka d.d. 9.992 0 11.626 0 - Banka Koper d.d. 8.282 0 8.282 0 - Banka Celje d.d. 7.075 0 10.039 0 - Unicredit banka Slovenija d.d. 3.987 12.821 3.987 12.820 - Sparkasse d.d. 0 6.855 602 6.855 - Adria Bank A.G. 1.999 2.000 1.999 2.000 - Probanka d.d. 1.998 0 3.663 0 - Factorbanka d.d. 1.279 330 3.288 2.242 - NLB d.d. 1.813 0 4.168 2.484 - Abanka d.d. 989 0 1.493 0 - Banka Volksbank d.d. 530 0 530 0 - Probanka d.d. 0 0 0 1.881 - NLB LHB banka a.d. Beograd 0 0 368 1.161 - Gorenjska banka d.d. 0 0 0 2.030 - NLB Tuzlanska banka d.d. 0 0 275 0 Skupaj 38.008 22.075 52.688 34.105 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 63 1.4. Izkaz sprememb lastniškega kapitala 1.4.1. SID banka Za poslovno leto 2010 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno s Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2010) 300.000 1.139 (18) 21.735 450 (1.324) 321.982 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 108 0 5.726 0 5.834 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 450 (450) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 286 (286) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 2.720 (2.720) 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2010) 300.000 1.139 90 25.191 2.720 (1.324) 327.816 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 2.720 Za poslovno leto 2009 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno s Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2009) 140.000 1.139 (295) 19.923 1.314 (1.324) 160.757 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 277 0 948 0 1.225 Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 160.000 0 0 0 0 0 160.000 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 47 (47) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 451 (451) 0 0 KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2009) 300.000 1.139 (18) 21.735 450 (1.324) 321.982 BILANČNI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 450 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 64 1.4.2. Skupina SID banka Za poslovno leto 2010 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz s č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2010) 300.000 1.139 126 36.739 (2.954) (1.324) 333.726 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 (19) 0 11.149 0 11.130 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 (2.955) 2.955 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 582 (582) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 4.823 (4.823) 0 0 Valutne spremembe pri konsolidiranju 0 0 166 (166) (1) 0 (1) KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2010) 300.000 1.139 273 39.023 5.744 (1.324) 344.855 Za poslovno leto 2009 Zadržani dobiček Presežek iz (vključno Osnovni Kapitalske prevred- Rezerve iz s č. dob. Lastni Skupaj v tisoč EUR kapital rezerve notenja dobička posl. leta) deleži kapital ZAČETNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (1.1.2009) 140.000 1.139 (838) 34.850 6.101 (1.324) 179.928 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 0 0 964 0 (5.384) 0 (4.420) Vpis (ali vplačilo) novega kapitala 160.000 0 0 0 0 0 160.000 Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička po sklepu nadzornega sveta in skupščine 0 0 0 1.314 (1.314) 0 0 Razporeditev čistega dobička v zakonske rezerve 0 0 0 47 (47) 0 0 Razporeditev čistega dobička v statutarne rezerve 0 0 0 451 (451) 0 0 Druge spremembe čistega dobička* 0 0 0 77 (1.859) 0 (1.782) KONČNO STANJE V OBRAČUNSKEM OBDOBJU (31.12.2009) 300.000 1.139 126 36.739 (2.954) (1.324) 333.726 *Druge spremembe čistega dobička vsebujejo spremembe rezerv iz dobička in zadržanega dobička zaradi konsolidacijskih knjiženj. Največji del zneska 1.736 tisoč EUR je pripisati spremembi izravnalnih rezervacij. 45 tisoč EUR je pripisati valutnim razlikam, ki so nastale pri konsolidiranju, 77 tisoč EUR pa je posledica konsolidacijskih usklajevanj med rezervami iz dobička in čistega dobička obdobja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 65 Bilančni dobiček v tisoč EUR_2212_2009 Čisti dobiček poslovnega leta 5.726 948 Del čistega dobička za oblikovanje zakonskih rezerv (286) (47) Del čistega dobička za oblikovanje statutarnih rezerv (2.720) (451) Bilančni dobiček 2.720 450 V skladu s 60. členom ZGD-1 je potrebno predlog za uporabo bilančnega dobička priložiti letnemu poročilu. Bilančnega dobička SID banke ni dovoljeno uporabiti za razdelitev delničarjem. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB - A) se bilančni dobiček razporedi v druge rezerve iz dobička. Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 5.726 tisoč EUR, oblikovala v skladu s 3. in 4. odstavkom 64. člena oz. 2. točke prvega odstavka 230. člena ZGD-1 zakonske rezerve v višini 286 tisoč EUR. Skladno s 4. točko prvega odstavka 230. člena ZGD-1 pa je iz preostalega dobička v višini 50% oz. 2.720 tisoč EUR oblikovala statutarne rezerve. Bilančni dobiček na dan 31.12.2010 znaša 2.720 tisoč EUR in vključuje neporabljeni dobiček leta 2010. Uprava in nadzorni svet na podlagi 3. odstavka 4. člena ZSIRB in 28. člena statuta predlagata skupščini SID banke, da se bilančni dobiček za leto 2010 v skupni višini 2.720 tisoč EUR razporedi v druge rezerve iz dobička. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 66 2. Pojasnila k računovodskim izkazom V točkah od 1.1. do 1.4. računovodskega dela poročila so predstavljeni izkaz finančnega položaja na dan 31.12.2010, izkaz vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2010, izkaz denarnih tokov za poslovno leto 2010 in izkaz sprememb lastniškega kapitala za poslovno leto 2010 za SID banko (ločeni izkazi) in za Skupino SID banka (konsolidirani izkazi). Kot primerjalni podatki so v navedenih izkazih prikazani podatki za stanje na dan 31.12.2009 oz. za poslovno leto 2009. Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če ni drugače navedeno. Sredstva in obveznosti nominirana v tuji valuti so preračunana v evrsko protivrednost po srednjem tečaju Evropske centralne banke na datum izkaza finančnega položaja. Prihodki in odhodki nominirani v tuji valuti so preračunani v evrsko protivrednost po tečaju Evropske centralne banke na datum nastanka poslovnega dogodka oziroma evidentiranja. Konsolidirani računovodski izkazi so računovodski izkazi skupine, predstavljeni kot izkazi enovite gospodarske družbe. 2.1. Osnovni podatki 2.1.1. SID Banka SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju SID banka ali banka) ima sedež v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija. Osnovni kapital banke znaša 300.000.090,70 EUR in je razdeljen na 3.121.741 navadnih imenskih kosovnih delnic, ki so bile izdane v več izdajah. Republika Slovenija je edini delničar banke. Finančne storitve, ki jih SID banka v skladu s pridobljenimi pooblastili opravlja za lasten račun, so predvsem: - dajanje kreditov, financiranje poslov, - izdajanje garancij in drugih jamstev, - trgovanje za svoj račun ali za račun strank s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti, s prenosljivimi vrednostnimi papirji, - trgovanje za svoj račun z instrumenti denarnega trga, - kreditne bonitetne storitve: zbiranje, analiza in posredovanje informacij o kreditni sposobnosti pravnih oseb. V skladu z Zakonom o Slovenski izvozni in razvojni banki (v nadaljevanju ZSIRB) in po začetku njegove uporabe je SID banka zgoraj navedene storitve in finančne instrumente uporabljala za spodbujanje ekonomskih, strukturnih, socialnih in drugih politik na področjih, ki so opredeljena v prvi točki 11. člena tega zakona, kot na primer: - mednarodni gospodarski posli in mednarodno gospodarsko sodelovanje, - gospodarske spodbude s posebnim poudarkom na malih in srednjih podjetjih, podjetništvu in tveganemu kapitalu, - raziskave in razvoj, - izobraževanje in zaposlovanje, - varovanje okolja in energetska učinkovitost, - regionalni razvoj, - gospodarska in javna infrastruktura. Banka ima na podlagi zakonskega pooblastila (ZSIRB) status pooblaščene institucije po Zakonu o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (v nadaljevanju ZZFMGP). Banka za račun Republike Slovenije izvaja: - zavarovanje in pozavarovanje kratkoročnih izvoznih kreditov pred nekomercialnimi in drugimi nemarketabilnimi riziki, - zavarovanje investicij pred nekomercialnimi riziki, - zavarovanje srednjeročnih izvoznih kreditov pred komercialnimi in/ali nekomercialnimi riziki, - program izravnave obresti (PIO), - jamstveno shemo za pravne osebe na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije, - jamstveno shemo za fizične osebe na podlagi Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije za fizične osebe in - jamstveno shemo za investicije na podlagi Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb . Pojasnila poslov izvajanja jamstvenih shem so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila, v točkah 6.2.7. do 6.2.9.. Glede na navedeno so v računovodskih izkazih SID banke vključena sredstva in obveznosti oziroma rezultati poslovanja za lasten račun. Posli, ki jih SID banka opravlja v imenu Republike Slovenije pa se vodijo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. Na dan 31.12.2010 je imela SID banka 94 zaposlenih (31.12.2009 87 zaposlenih). Po merilih iz 55. člena ZGD-1 je SID banka velika družba. 67 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 2.1.2. Skupina SID banka Obvladujoča družba • SID - Slovenska izvozna in razvojna banka, d.d., Ljubljana Odvisne družbe: • SID - Prva kreditna zavarovalnica d.d., Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PKZ), v kateri ima SID banka 100 odstotni lastniški delež, • PRO KOLEKT, družba za izterjavo, d.o.o. Ljubljana s sedežem v Ulici Josipine Turnograjske 6, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Ljubljana ali PK Ljubljana), v kateri ima SID banka 100 odstotni lastniški delež in ima šest hčerinskih družb: ■ PRO KOLEKT d.o.o. Zagreb s sedežem na Rapska 46B, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRO KOLEKT Zagreb ali PK Zagreb), ■ PRO KOLEKT d.o.o. Skopje s sedežem na Bulevarju Goce Delčev 11, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Skopje ali PK Skopje), ■ PRO KOLEKT, društvo za naplatu duga, d.o.o. Beograd s sedežem na Bulevarju Mihajla Pupina 10ž, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Beograd ali PK Beograd), ■ S.C. PRO KOLEKT Credit Management Services Bucuresti s.r.l., Bukarešta s sedežem na Prof. George Murgoci Str.2, District 4, 040526 Bukarešta, Romunija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Bukarešta ali PK Bukarešta), ■ PRO KOLEKT SOFIA OOD, Sofija s sedežem na 65, Shipchenski prohod Blvd.,1574 Sofija, Bolgarija (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sofija ali PK Sofija), ■ PRO KOLEKT d.o.o., Sarajevo s sedežem na Ulici Hamdije Čemerliča 2, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRO KOLEKT Sarajevo ali PK Sarajevo). Skupni podvigi: • PRVI FAKTOR, faktoring družba, d.o.o.,Ljubljana s sedežem na Slovenski cesti 17, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Ljubljana), v kateri ima SID banka 50 odstotni lastniški delež in ima štiri hčerinske družbe: ■ PRVI FAKTOR, faktoring društvo, d.o.o., Zagreb s sedežem na Hektorovičeva 2/V, 10000 Zagreb, Hrvaška (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Zagreb ali PF Zagreb), ■ PRVI FAKTOR - faktoring d.o.o., Beograd s sedežem na Bulevarj u Mihajla Pupina 165/v, 11070 Novi Beograd, Republika Srbija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Beograd ali PF Beograd), ■ PRVI FAKTOR d.o.o., finansijski inžinjering, d.o.o., Sarajevo s sedežem na Džemala Bijediča bb, 71000 Sarajevo, Bosna in Hercegovina (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Sarajevo ali PF Sarajevo), ■ PRVI FAKTOR d.o.o. Skopje s sedežem v Mito Hasivasilev-Jasmin 20, 91000 Skopje, Makedonija (v nadaljevanju PRVI FAKTOR Skopje ali PF Skopje). Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2010 Lastniški Glasov. Nominal- Kapital Sredstva Obveznosti Prihodki Čisti Število delež SID pravice (v na od dobiček/ zaposlenih banke odstotkih) vrednost prodaje* izguba v tisoč EUR (v naložbe odstotkih) SID banka 327.816 3.895.541 3.567.725 108.539 5.726 94 PKZ 100 100 8.413 20.256 72.551 52.295 12.624 6.844 53 PK Ljubljana 100 100 419 268 496 228 675 79 7 PK Zagreb 100 100 24 58 3.660 3.602 431 1 6 PK Skopje 80 80 8 8 13 5 29 3 1 PK Beograd 100 100 25 7 41 34 96 1 2 PK Bukarešta 51,02 51,02 20 110 153 43 283 38 4 PK Sofija 62,5 62,5 26 80 93 13 101 24 2 PK Sarajevo 100 100 36 (22) 51 73 52 (42) 2 PF Ljubljana 50 50 3.087 3.246 129.918 126.672 3.462 (3.924) 36 PF Zagreb 50 50 2.651 5.710 158.050 152.340 5.224 1.364 43 PF Beograd 50 50 1.250 2.069 95.478 93.409 4.893 3 30 PF Sarajevo 50 50 225 (963) 12.929 13.892 827 (1.508) 13 PF Skopje 50 50 5 5 5 0 0 0 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 68 Osnovni podatki o družbah v Skupini SID banka na 31.12.2009 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke (v < odstotkih) Glasov. pravice (v odstotkih) Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Prihodki od prodaje* Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih SID banka 321.982 3.024.894 2.702.912 84.262 948 87 PKZ 100 100 4.206 9.168 62.741 53.572 9.364 (6.529) 52 PK Ljubljana 100 100 419 189 495 192 702 44 7 PK Zagreb 100 100 24 95 3.760 3.667 520 60 6 PK Skopje 80 80 8 4 6 2 19 2 2 PK Beograd 100 100 25 7 25 18 66 0 2 PK Bukarešta 51,02 51,02 20 124 202 78 284 111 4 PK Sofija 62,5 62,5 26 59 73 14 82 38 1 PK Sarajevo 100 100 26 19 45 22 114 12 3 PF Ljubljana 50 50 3.087 7.171 134.015 126.844 4.867 1.837 38 PF Zagreb 50 50 2.651 5.534 157.478 151.944 10.024 1.403 45 PF Beograd 50 50 1.250 2.336 94.332 91.996 4.212 43 34 PF Sarajevo 50 50 451 545 10.643 10.098 584 (273) 14 PF Skopje 50 50 5 5 5 0 0 0 0 *Med prihodke od prodaje SID banke so vključeni prihodki iz obresti in prihodki iz opravnin kot njena glavna dejavnost. Soustanoviteljstvo: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj Ljubljana, s sedežem na Kardeljevi ploščad 1, 1000 Ljubljana, Slovenija (v nadaljevanju CMSR) z dejavnostjo podjetniškega, poslovnega svetovanja - zavod s pravico javnosti. Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2010 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke (v odstotkih) Glasov. pravice (v odstotkih) Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Prihodki od prodaje Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih CMSR 0 29 0 97 2.934 2.837 459 3 11 Osnovni podatki o drugih družbah v Skupini SID banka na 31.12.2009 v tisoč EUR Lastniški delež SID banke (v odstotkih) Glasov. pravice (v odstotkih) Nominalna vrednost naložbe Kapital Sredstva Obveznosti Prihodki od prodaje Čisti dobiček/ izguba Število zaposlenih CMSR 0 29 0 97 2.861 2.764 371 0 11 2.1.3. Konsolidacija Družbe vključene v konsolidacijo V konsolidirane računovodske izkaze so vključene: • po metodi popolne konsolidacije: ■ obvladujoča družba - SID banka, ■ odvisna družba - PKZ, v kateri ima SID banka 100 odstotni delež, • po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. SID banka ima v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, PRVI FAKTOR Ljubljana, 50 odstotni delež (skupni podvig). PRVI FAKTOR Ljubljana sestavlja konsolidirane računovodske izkaze za Skupino PRVI FAKTOR. Skupino PRVI FAKTOR sestavljajo: ■ PRVI FAKTOR Ljubljana, ■ PRVI FAKTOR Zagreb, ■ PRVI FAKTOR Beograd, ■ PRVI FAKTOR Sarajevo. V postopku konsolidiranja so izločene vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami v Skupini SID banka, prav tako so izločeni prihodki in odhodki, ki so ustvarjeni znotraj Skupine SID banka. Nerealiziranih dobičkov oziroma izgub iz medsebojnih poslov ni. 69 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 V primeru Skupine PRVI FAKTOR so vključeni računovodski odnosi in izključeni medsebojni odnosi v višini 50 odstotkov. Manjšinskega deleža ni. Družbe izključene iz konsolidacije SID banka zaradi nepomembnosti za resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in sprememb lastniškega kapitala ni vključila v konsolidacijo zavoda CMSR, Ljubljana in Skupine PRO KOLEKT, ki vključuje naslednje družbe: ■ PRO KOLEKT Ljubljana, ■ PRO KOLEKT Zagreb, ■ PRO KOLEKT Skopje, ■ PRO KOLEKT Beograd, ■ PRO KOLEKT Bukarešta, ■ PRO KOLEKT Sofija, ■ PRO KOLEKT Sarajevo. Bilančna vsota zavoda CMSR in družb Skupine PRO KOLEKT znaša manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke, prav tako konsolidirani prihodki zavoda CMSR in družb v Skupini PRO KOLEKT predstavljajo manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Na osnovi omenjenih kazalnikov sta zavod CMSR in Skupina PRO KOLEKT nepomembna v Skupini SID banka, zato ju ne konsolidiramo. Zavod CMSR in družbe Skupine PRO KOLEKT tudi niso vključene v konsolidacijo po določbah Sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi. V nadrejeni družbi PRO KOLEKT Ljubljana ima SID banka prevladujoč (100 odstotkov) vpliv. Naložba v odvisno družbo PRO KOLEKT Ljubljana je v konsolidiranih računovodskih izkazih vrednotena po naložbeni metodi. SID banka je z Republiko Slovenijo soustanoviteljica zavoda CMSR, sicer pa v zavodu ni kapitalsko udeležena. 2.2. Računovodske usmeritve Računovodski izkazi SID banke (ločeni izkazi) in Skupine SID banka (konsolidirani izkazi) so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in njihovimi pojasnili, kot jih je sprejela Evropska Unija (v nadaljevanju MSRP) in z upoštevanjem predpisov Banke Slovenije. Pri pripravi računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka so bile uporabljene temeljne računovodske predpostavke: - upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, - upoštevanje časovne neomejenosti delovanja in - dosledno stanovitnost. Računovodske usmeritve se lahko spremenijo le, če je ta sprememba: - obvezna po standardu ali pojasnilu ali - če so njene posledice take, da računovodski izkazi podajajo zanesljivejše ali ustreznejše informacije. Pri pripravi računovodskih izkazov se je SID banka in Skupina SID banka posluževala tudi ocen in presoj. Ocene so bile uporabljene za izgube zaradi oslabitve kreditov strankam, za rezervacije za zunaj bilančna tveganja, za amortizacijsko dobo opredmetenih in neopredmetenih sredstev, potencialne davčne postavke, rezervacije za obveznosti do zaposlenih in za pravne spore. Ocene so bile uporabljene tudi pri razvrstitvi finančnih sredstev. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. SID banka oziroma Skupina SID banka uporabljene ocene in predpostavke sproti ažurira, pri čemer se popravki le - teh pripoznajo v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve, ki podajajo osnovo za merjenje pri pripravljanju računovodskih izkazov SID banke in Skupine SID banka ter druge računovodske usmeritve, ki so pomembne za razumevanje ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov so naslednje: 2.2.1. Denarna sredstva z denarnimi ustrezniki Denarna sredstva so denar in denarni ustrezniki. Denar so gotovina v blagajni, obvezne vloge pri centralni banki, denar na poravnalnem računu pri centralni banki in na poslovnih računih pri bankah ter denar na poti. Denarna sredstva se ločeno izkazujejo v domači in tuji valuti. 70 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Gotovina v blagajni, poravnalni račun pri centralni banki in obvezna rezerva so sestavni del postavke Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki. V izkazu denarnih tokov so kot denarna sredstva in denarni ustrezniki izkazana sredstva, katerih rok originalne zapadlosti od dneva nakupa je največ tri mesece. Sem sodijo vsa denarna sredstva, vloge in krediti pri bankah ter vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo. Vse postavke denarnih ustreznikov predstavljajo kratkoročne, visoko likvidne naložbe, ki jih je mogoče preprosto in hitro pretvoriti v vnaprej znane zneske denarnih sredstev. 2.2.2. Finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju Finančna sredstva in obveznosti namenjena trgovanju so merjena po pošteni vrednosti preko izkaza vseobsegajočega donosa. Sem sodijo izvedeni finančni instrumenti, za katere se ne uporablja varovanje pred tveganjem. V to skupino sodijo tudi lastniški in dolžniški vrednostni papirji, s katerimi namerava banka aktivno trgovati in izkoriščati kratkoročna nihanja v ceni. Banka sklepa pogodbe z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki predstavljajo majhen začetni vložek v primerjavi z nominalno vrednostjo pogodbe. Izvedeni finančni instrumenti predstavljajo predvsem valutne terminske pogodbe in obrestne zamenjave (forward, obrestni swap), in služijo za varovanje pred valutnim in obrestnim tveganjem, s katerim se banka dnevno srečuje pri svojem poslovanju na finančnih trgih. Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli in obrestnimi zamenjavami, so v izkazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti, ki jo praviloma določimo na podlagi objavljenih tržnih cen. V kolikor tržne cene finančnih instrumentov niso objavljene, je vrednost izračunana na osnovi modelov diskontiranih denarnih tokov, ki jih je banka pripravila za vrednotenje posameznega finančnega instrumenta. Pri uporabi omenjenega modela se upoštevajo podatki z delujočega trga na datum izkaza finančnega položaja. Razen izvedenih finančnih instrumentov banka nima lastniških niti dolžniških vrednostnih papirjev, s katerimi bi aktivno trgovala. Poštene vrednosti so v izkazu finančnega položaja izkazane na sredstvih v primeru pozitivnega vrednotenja oziroma na obveznostih, če je vrednotenje negativno. 2.2.3. Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju V to postavko sodijo tisti izvedeni finančni instrumenti, ki izpolnjujejo pogoje za računovodsko obravnavanje varovanj pred tveganji. S pojmom obračunavanje varovanja pred tveganjem (hedge accounting) razumemo knjigovodenje razmerja varovanja med instrumentom za varovanje (v večini primerov je to izvedeni finančni instrument) in varovano postavko (sredstvo oziroma obveznost ali skupina sredstev oziroma skupina obveznosti s podobnimi značilnostmi tveganja) z namenom, da se v izkazu vseobsegajočega donosa medsebojno nevtralizirajo učinki merjenja obeh instrumentov, ki se sicer v nasprotnem primeru ne bi pripoznali v poslovnem izidu istočasno (MRS 39.85). Pri tem je treba razmerje varovanja tudi formalno označiti in ustrezno dokumentirati. Ob uvedbi varovanj pred tveganjem je banka izdelala formalni dokument, v katerem je opisala razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganjem, namen upravljanja s tveganjem, metodologijo vrednotenja in strategijo varovanja. Prav tako je dokumentirala tudi oceno uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam poštene vrednosti varovane postavke. Banka oceni uspešnost varovanja ob sklenitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu 80 - 125 odstotkov. SID banka s sklenjenimi posli varovanja aktivno upravljanja obrestno tveganje. Namen varovanja je omejiti tveganja iz naslova možnih izgub, ki bi nastale kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer. Namreč, banka je pridobila vire po fiksni obrestni meri, kredite pa plasira po variabilni obrestni meri. Z instrumentom obrestne zamenjave je banka obrestno mero dobljenih virov spremenila v variabilno. Na takšen način je minimizirala obrestno tveganje, ki se pojavi kot posledica neusklajenosti med obrestno občutljivimi terjatvami in obrestno občutljivimi obveznostmi banke. Banka uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. V primeru uspešnega varovanja so spremembe poštenih vrednosti instrumentov 71 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v izkazu vseobsegajočega donosa prikazane v postavki »spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«. 2.2.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Postavka vključuje tako dolžniške vrednostne papirje kot tudi kapitalske instrumente. V to skupino so razvrščeni z namenom posedovanja za nedoločeno časovno obdobje, saj se kupujejo zaradi uravnavanja tekoče likvidnosti. Vrednostni papirji se ob pridobitvi pripoznavajo po pošteni vrednosti, ki je praviloma enaka nakupni ceni. Nakupi in prodaje omenjenih sredstev so pripoznani na datum sklenitve posla (datum trgovanja). Stroški nakupa so dodatni stroški, pripisljivi neposredno pridobitvi in povečujejo nakupno vrednost. Skupno nakupno vrednost razdelimo na »čisto« nakupno vrednost in plačane obračunane (natečene) obresti. Običajni datumi nakupa/prodaje vrednostnih papirjev so za tuje vrednostne papirje določeni na T + 3 dni za obveznice oziroma T+2 dni za zakladne menice. Za domače vrednostne papirje pa je datum sklenitve posla o nakupu/prodaji običajno enak datumu poravnave. Obresti so pri vseh vrednostnih papirjih plačane do dneva poravnave pogodbenega zneska. Ob začetnem pripoznanju se za dolžniške instrumente (obveznice) izračuna odplačna vrednost po metodi efektivne obrestne mere, ki prihodke enakomerno porazdeli v vsem obdobju posedovanja dolžniškega instrumenta, to je od nakupa do zapadlosti v plačilo - izračun na podlagi donosnosti do dospetja. Po začetnem pripoznavanju se dolžniški in kapitalski instrumenti izkazujejo na podlagi objavljenih tržnih cen. Razlike med tržno ceno in odplačno vrednostjo (nerealizirani čisti dobički/izgube) pri dolžniških instrumentih in razlike med pošteno in nabavno vrednostjo pri kapitalskih instrumentih se pripoznajo v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo in v odloženih davkih. Ob odpravi pripoznanja se zgoraj navedeni postavki zapreta, učinki pa prenesejo na postavko realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Lastniške in dolžniške instrumente je potrebno trajno oslabiti, če obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi zaradi dogodka ali dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko pade poštena vrednost za več kot 40 odstotkov pod prvotno nabavno vrednost ali takrat, ko je poštena vrednost več kot 9 mesecev nižja od nabavne vrednosti. V kolikor niso izpolnjeni kriteriji presoje slabitve, pa po mnenju kreditnega odbora obstaja zadosti informacij, ki izkazujejo trdne in nepristranske dokaze o oslabljenosti lastniških in dolžniških instrumentov, se uveljavi oslabitev po individualni presoji posameznega finančnega sredstva. Za nepristranske dokaze za slabitev se šteje: neplačevanje obresti ali glavnice, pomembne finančne težave izdajatelja, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije izdajatelja, izginotje delujočega trga zaradi finančnih težav in drugi pomembni podatki, ki kažejo, da obstaja izmerljivo zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov vključno z gospodarskimi razmerami v državi ali lokalnem okolju izdajateljice. Izgube zaradi oslabitve, ki so pripoznane v vseobsegajočem donosu za lastniške instrumente, se ne morejo razveljaviti prek vseobsegajočega donosa. Če se v naslednjem obdobju poštena vrednost dolžniškega instrumenta poveča in je mogoče povečanje nepristransko povezati z dogodkom, ki se pojavi po pripoznanju izgube zaradi oslabitve v izkazu vseobsegajočega donosa, je treba izgubo zaradi oslabitve razveljaviti in znesek razveljavitve pripoznati v izkazu vseobsegajočega donosa. Tečajne razlike od glavnice in obresti pri dolžniških instrumentov se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa, tečajne razlike, ki nastanejo pri vrednotenju (učinek spremembe tržne cene v tuji valuti) na pošteno vrednost pa v presežku iz prevrednotenja. Tečajne razlike od kapitalskih instrumentov se pripoznajo skupaj z učinki iz prevrednotenja na tržno ceno. 2.2.5. Krediti Postavka vključuje kredite bankam in kredite strankam, ki niso banke, vloge bankam in terjatve iz faktoringa. Začetno se izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za stroške odobritve. Krediti in vloge se pripoznajo takrat, ko je denar posredovan stranki. V izkazu finančnega položaja so izkazani po odplačni vrednosti, katero predstavlja začetna vrednost glavnice, zmanjšana za morebitna odplačila in povečana za obračunane obresti obdobja ter zaračunane opravnine za odobritev kreditov. 72 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Prihodki iz zaračunanih opravnin za odobritev kreditov se enakomerno razporedijo skozi celotno dobo odplačevanja kredita. Uprava meni, da je enakomerno razporejanje prihodkov iz naslova teh opravnin skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju teh prihodkov z uporabo metode veljavne efektivne obrestne mere. Terjatve iz faktoring poslov se nanašajo na fiksna ali določljiva plačila in se z njimi ne trguje aktivno. Financiranje poslovnih terjatev je lahko s pravico vračila v primeru neplačila ali ne. Terjatve iz faktoring poslov se izkazujejo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšane za morebitne popravke vrednosti zaradi oslabitve. Pripoznavanje terjatev se odpravi, ko ugasnejo pravice do denarnih tokov iz finančnih sredstev oziroma ko družba prenese tveganja in koristi, povezane z lastništvom. Kot finančna sredstva so v tej točki upoštevani krediti bankam, krediti strankam, ki niso banke, vloge bankam, garancije in terjatve iz faktoringa. 2.2.6. Oslabitev kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa SID banka in Skupina SID banka tekoče, najmanj pa na datum izkaza finančnega položaja, preverjata, če obstajajo nepristranski dokazi za morebitno oslabitev kreditov, garancij in terjatev iz faktoringa. Sredstva oslabimo, če so nastopili dogodki, ki vplivajo na zmanjšanje ocenjenih prihodnjih denarnih tokov in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo oceniti. Nepristranski dokazi za oslabitev finančnih sredstev so pomembne informacije v zvezi s finančnimi težavami komitenta, kršenje pogodbe, kot je neizpolnitev obveznosti ali kršitev pri plačevanju obresti in glavnice, verjetnost stečaja ali finančne reorganizacije komitenta, neugodne gospodarske razmere v lokalnem okolju. Prav tako upoštevamo tudi pomembne spremembe z neugodnim učinkom, do katerih je prišlo v tehnološkem, tržnem, gospodarskem ali pravnem okolju, v katerem posluje zavezanec in nakazujejo, da se vrednost danih finančnih sredstev ne bo nadomestila. Oslabitev kreditov in garancij Finančna sredstva iz naslova kreditov in garancij se razvrščajo v posamično ali skupinsko oslabljena sredstva. Posamično oslabljene bilančne in zunajbilančne postavke so: • posamezno pomembne postavke, kjer skupna izpostavljenost za razvrščanje do ene stranke presega 200 tisoč EUR, • bilančne postavke, ki predstavljajo minimalno tveganje. Če pri posamični ocenitvi finančnega sredstva obstajajo nepristranski dokazi oslabitve, se mora oceniti nadomestljivo vrednost takšnega finančnega sredstva. Oslabitev se izmeri za vsako finančno sredstvo, ki je posamezno pomembno. Oslabitev finančnih sredstev, ki niso posamezno pomembna, se izmeri skupinsko. Ocena izgub za skupinsko slabljenje temelji na triletnem povprečju ocenjenih izgub iz finančnih sredstev v posamezni skupini, ki jo prilagodimo trenutnim gospodarskim razmeram. Skupne izpostavljenosti, ki niso posamično oslabljene, se razvrščajo v skupine na osnovi vrste finančnega sredstva in bonitetne ocene dolžnika. Pri izračunu izgub iz naslova kreditnega tveganja posamezno pomembnega finančnega sredstva se upošteva prvovrstna in primerna zavarovanja ter druga zavarovanja, ki v celoti ustrezajo pogojem iz 9. točke Sklepa o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic. V primeru, da so finančna sredstva ocenjena posamično in oslabitev ni potrebna ter posledično ni pripoznana, se ta sredstva v celotnem znesku vključi v ponovno skupinsko ocenjevanje. Oslabitve terjatev iz faktoringa Oslabitve za finančna sredstva iz naslova terjatev iz faktoring poslov (odkupljene terjatve, terjatve iz naslova dobaviteljskega faktoringa - v nadaljevanju terjatve iz faktoringa) se oblikujejo v primerih, ko se ocenjuje, da določenih terjatev ne bo možno unovčiti v skladu s pogodbenimi določbami in se pri njih pričakuje izgubo. Znesek izgube je razlika med knjigovodsko vrednostjo kredita in njegovo poplačljivo vrednostjo, katero predstavljajo pričakovana prihodnja plačila, vključno z zneski poplačil iz garancij in zavarovanj, diskontirani z uporabo, ob najemu kredita, veljavne obrestne mere. Osnova za oslabitev kreditov in terjatev iz faktoringa je predvsem kreditna sposobnost in uspešnost kreditojemalca ob upoštevanju vrednosti prejetih zavarovanj in garancij tretjih oseb. Višino popravka oziroma oslabitve terjatve ocenimo na osnovi individualne presoje posameznega dolžnika. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 73 Restrukturirana posojila Posojila, ki se za potrebe ocenjevanja izgub zaradi oslabitve ocenjujejo posamično in v zvezi s katerimi je bil, zaradi poslabšanja dolžnikove plačilne sposobnosti, dosežen nov dogovor o pogojih plačila, se ne štejejo več za zapadle terjatve, temveč se obravnavajo kot nova posojila in se slabijo v skladu s pravilnikom o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja. 2.2.7. Opredmetena osnovna sredstva Opredmetena osnovna sredstva vključujejo nepremičnine, opremo in drobni inventar. Opredmetena osnovna sredstva se ob začetnem pripoznanju vrednotijo po nabavni vrednosti. Nabavno vrednost sestavljajo nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo. Kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom izkazujemo kot stroške vzdrževanja ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. Po začetnem pripoznanju uporabljamo model nabavne vrednosti, po katerem razvidujemo osnovna sredstva po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek in morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Zemljišča in zgradbe se obravnavajo posebej, tudi v primeru, da so pridobljena skupaj. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Uporabljajo se navedene amortizacijske stopnje: Skupina SID banka v odstotkih zgradbe do 5,0 računalniška oprema do 50,0 osebni avtomobili 12,5-20,0 ostala oprema do 25,0 pohištvo 11,0-25,0 drobni inventar 25,0-100,0 Opredmetena osnovna sredstva oslabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v izkazu vseobsegajočega donosa. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo, če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Pripoznanje knjigovodske vrednosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi in, če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi. 2.2.8. Neopredmetena sredstva Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti Postavka vključuje naložbe v računalniške programe in druge premoženjske pravice. Če je doba končna, ocenimo njegovo dobo koristnosti in ga amortiziramo po amortizacijski stopnji od 20-25 odstotkov za računalniške programe in od 12-20 odstotkov za druge premoženjske pravice. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Neopredmetena sredstva z določljivo dobo koristnosti slabimo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Vrednost izgube zaradi oslabitve sredstev pripoznamo kot odhodek v izkazu vseobsegajočega donosa. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, ocenimo če obstajajo znaki, ki bi nakazovali slabitev neopredmetenega sredstva. V primeru da le ti obstajajo, ocenimo nadomestljivo vrednost sredstva, ki je: - poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje ali - vrednost v uporabi, odvisno od tega, katera izmed obeh je večja. Neopredmeteno sredstvo z določljivo dobo koristnosti izkazujemo po začetnem pripoznanju po modelu nabavne vrednosti, in sicer po njegovi nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve. Amortizacija preneha bodisi na dan, ko je sredstvo razvrščeno med sredstva za prodajo ali na dan, ko je odpravljeno pripoznanje sredstva, in sicer se upošteva zgodnejši datum. 74 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Neopredmetena sredstva z nedoločljivo dobo koristnosti Postavka vključuje dobro ime. Ob koncu vsakega poslovnega leta, na bilančni presečni dan, se opravi preizkus oslabitve dobrega imena. Primerja se celotna knjigovodska vrednost naložbe, ki jo sestavljata delež v kapitalu in dobro ime, z njeno nadomestljivo vrednostjo -vrednostjo pri uporabi. Vrednost pri uporabi predstavlja sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, izračunana z uporabo diskontne stopnje, ki odraža zahtevano stopnjo donosnosti naložbe. Bodoče denarne tokove predstavljajo pričakovane dividende. 2.2.9. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb V izkazu finančnega položaja matične družbe se naložbe v kapital odvisnih in pridruženih družb izkazujejo po nabavni vrednosti. Odvisne družbe so družbe, kjer ima SID banka neposredno ali posredno več kot polovico glasovalnih pravic ali kako drugače moč izvajanja kontrole nad njihovim poslovanjem. Med pridružene družbe štejemo tiste, kjer ima matična družba neposredno ali posredno med 20 odstotkov in 50 odstotkov glasovalnih pravic. 50 odsotni lastniški delež ima SID banka v matični družbi Skupine PRVI FAKTOR, zato se Skupina PRVI FAKTOR konsolidira sorazmerno. Glej poglavje 2.2.11. V kolikor se pojavijo dokazi, ki nakazujejo potrebo po oslabitvi naložbe v odvisno ali pridruženo družbo, se nadomestljiva vrednost oceni za vsako naložbo posebej. Predpostavlja se, da nastopi objektivni dokaz o oslabitvi, ko pade višina celotnega kapitala odvisne družbe za več kot 40 odstotkov pod nabavno vrednost naložbe ali takrat, ko je poštena vrednost odvisne družbe izračunana na osnovi modela diskontiranih denarnih tokov nižja od nabavne vrednosti naložbe. Vhodni podatki za izračun predstavljajo načrtovani računovodski izkazi za obdobje naslednjih pet let. Prejete dividende se izkazujejo med prihodki iz dividend v posamičnem izkazu vseobsegajočega donosa. Prihodke knjižimo tudi v primeru, če dividende še niso izplačane, pa obstaja ustrezni sklep nadzornih organov družbe, ki utemeljuje, da bo v bližnjem obdobju nakazilo le-teh dejansko realizirano. V konsolidiranih računovodskih izkazih se naložba v kapital odvisne družbe, ki ni vključena v konsolidacijo, izkazuje po nabavni vrednosti. 2.2.10. Druga sredstva Sredstva iz zavarovalnih poslov Postavka vključuje delež pozavarovateljev v prenosnih premijah, delež pozavarovateljev v škodnih rezervacijah, delež pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste, delež pozavarovateljev v rezervacijah za neiztekle nevarnosti in druge terjatve. Sklenjene pozavarovalne pogodbe prenašajo pomembno zavarovalno tveganje na pozavarovalnice in izpolnjujejo pogoje iz MSRP za uvrstitev med zavarovalne pogodbe, zato so v izkazih ovrednotene, izkazane in razkrite kot take. Sredstva pozavarovateljev (deleži na obveznostih iz zavarovalnih pogodb) so izračunana na osnovi pozavarovalne pogodbe in so izkazana med sredstvi. Na bilančni datum zavarovalnica preverja, če so pozavarovalna sredstva oslabljena. Če se slabitev potrdi, se zmanjša knjigovodska vrednost pozavarovalnih sredstev in izkaže izguba iz naslova slabitev v izkazu poslovnega izida. Slabitev se ugotavlja posamično za vsakega pozavarovatelja na pogodbi in sicer na osnovi bonitetne ocene, spremljanja finančnega položaja pozavarovateljev ter njegovega siceršnjega položaja zlasti na specializiranem trgu kreditnih zavarovanj/pozavarovanj. Pozavarovalna pogodba vsebuje določilo o pozavarovalni proviziji, ki je odvisna od škodnega rezultata. Pozavarovatelji ob četrtletnih obračunih plačujejo provizijo v višini 33 odstotkov. Med prihodki se priznava najnižja provizija z drsečo lestvico (24,5 odstotkov), kar je tudi skladno z oceno škodnega rezultata za tekoče leto v škodnih rezervacijah. Razliko med provizijo po pozavarovalnih obračunih in v prihodkih priznano provizijo se odloži do potrditve prvega poračuna med rezervacijami za odložene prihodke. Druga sredstva Terjatve se pripoznajo kot sredstvo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin ob predpostavki, da bodo poplačane. Na bilančni datum se preverja poštena, to je udenarljiva vrednost za različne vrste terjatev na različne načine. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je prišlo pri terjatvi, izkazani po odplačni vrednosti, do izgube zaradi oslabitve, se le-ta izkaže med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki v zvezi s terjatvami; knjigovodska vrednost terjatve pa se zmanjša s preračunom na kontu popravka vrednosti. 75 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Terjatve do zavarovalcev iz naslova zavarovalnih premij in bonitet ter druge terjatve Poštena, to je udenarljiva vrednost teh terjatev in njihovi popravki, se ocenijo na podlagi posamične ocene plačilne sposobnosti zavarovalca, pri čemer se upošteva tudi finančni položaj zavarovalca in izpolnjevanje zavarovalčevih obveznosti v preteklih obdobjih. Terjatve do zavarovalcev niso zavarovane, zato se ta vidik pri oceni popravkov vrednosti ne upošteva. Regresne terjatve Regresne terjatve se evidentirajo kot uveljavljene ob izplačilu zavarovalnine, in sicer v obsegu, za katerega se upravičeno pričakuje, da bo vodil do prejemkov. Razlika med tem zneskom in izplačano zavarovalnino se izkazuje v zunajbilančni evidenci do končnega zaključka regresnega primera. Popravki vrednosti regresnih terjatev se oblikujejo na osnovi individualne ocene udenarljive vrednosti. Po vzroku nastanka se regresne terjatve razdelijo v tri skupine: likvidacijski postopki, rehabilitacijski postopki in plačilo zavarovalnine zaradi podaljšane zamude plačil. V primeru stečaja znaša ocena udenarljive vrednosti regresne terjatve največ 1odstotek, pri drugih insolventnih postopkih so pomembne še druge dodatne pisne informacije, če jih ni znaša ocena največ 5odstotkov. Pri rehabilitacijskih postopkih je prav tako pomembna informacija, sicer je ocena največ 20 odstotkov udenarljive vrednosti. Pri plačilu zavarovalnine zaradi podaljšanja zamude plačil, pa so pomembne bonitetna ocena dolžnika, datum zapadlosti terjatev, splošna ocena izterljivosti terjatev podane s strani pristojne zunanje institucije. Praviloma ocena regresnih terjatev ne presega 50 odstotkov. 2.2.11. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo so tista, katerih knjigovodska vrednost bo poravnana predvsem s prodajo in ne z nadaljnjo uporabo. Ta pogoj je izpolnjen le tedaj, kadar je prodaja zelo verjetna in je sredstvo na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju. Nekratkoročno sredstvo je prerazporejeno v omenjeno skupino v primeru, če obstaja pisno izražena namera lastnika, da bo sredstvo prodal ter da je priložena časovnica poteka postopkov prodaje. Prodaja mora biti izpeljana v roku enega leta od razvrstitve sredstva. Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo se vodijo po knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo ali pošteni vrednosti, znižani za stroške prodaje, po tisti, ki je nižja. Učinki prodaje so v izkazu vseobsegajočega donosa prikazani med čistimi dobički/izgubami iz nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo in z njimi povezanimi obveznostmi. 2.2.12. Finančne obveznosti Postavka vključuje obveznosti do centralne banke in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti so obveznosti za vloge in kredite bank in strank, ki niso banke ter dolgovi za izdane dolžniške vrednostne papirje. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, se pripoznajo v višini prejetih denarnih sredstev, zmanjšane za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se finančne obveznosti merijo po odplačni vrednosti, razlika med začetno pripoznanim zneskom in zneskom ob zapadlosti se pripozna v izkazu vseobsegajočego donosa z uporabo metode efektivne obrestne mere. Odhodki iz opravnin ob najemu kreditov se enakomerno razporedijo skozi dobo odplačevanja kredita. Uprava SID banke meni, da je enakomerno razporejanje navedenih odhodkov skozi dobo odplačevanja kredita dovolj dober približek pripoznavanju odhodkov, z upoštevanjem metode efektivne obrestne mere. Odprava pripoznanja se opravi, ki je obveza izpolnjena, razveljavljena ali zastarana. Razlika med knjigovodsko vrednostjo finančne obveznosti in plačanim nadomestilom se pripozna v izkazu vseobsegajočega donosa. 2.2.13. Rezervacije Rezervacije se oblikujejo za potencialne izgube v zvezi s tveganji, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk (garancije, odobreni nečrpani okvirni krediti in kreditne linije), rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine pri upokojitvi ter za obveznosti iz zavarovalnih pogodb. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 76 Bančne rezervacije Vključujejo slabitve za dane garancije, odobrene nečrpane kredite in kreditne linije, izračunane po postopkih, ki so navedeni v točki 2.2.6. računovodskega dela letnega poročila Obveznosti iz zavarovalnih pogodb • Prenosne premije Rezervacije za prenosne premije predstavljajo nezaslužen del obračunane premije. Bruto rezervacije za prenosne premije se izračunavajo za vsak račun posebej (t.j. račun, ki ga izda zavarovanec svojemu kupcu). V izračunu prenosnih premij je upoštevana ocenjena porazdelitev verjetnosti nastanka škodnega dogodka, ki je za tveganje neplačila zaradi trajne nesolventnosti oziroma stečaja kupca enakomerna, za tveganje podaljšane zamude plačila pa neenakomerna (ob zapadlosti računa). Prav tako je v rezervacijah za prenosno premijo predvideno, da so obratovalni stroški v času trajanja zavarovanja porazdeljeni enakomerno. Pozavarovalni del prenosne premije je oblikovan iz naslova kvotne in fakultativne pozavarovalne zaščite. Za tisti del premije, ki je ocenjen (decembrska prodaja, za katero je zavarovalnica že v kritju, nima pa še prijav), je prenosna premija izračunana po pavšalni metodi v sorazmerju od obračunane premije po posameznih nivojih pozavarovalnih razredov in glede na statistične podatke v preteklosti; pozavarovalni deleži za ta del prenosne premije so izračunani z upoštevanjem ustreznih deležev posameznih razredov. • Škodne rezervacije Škodne rezervacije se oblikujejo v višini ocenjenih obveznosti, ki jih je zavarovalnica dolžna izplačati na podlagi zavarovalnih pogodb, pri katerih je zavarovalni primer nastopil do konca obračunskega obdobja, in sicer ne glede na to ali je zavarovalni primer že prijavljen ali ne. Vključujejo vse stroške, ki nastanejo na osnovi teh pogodb. Škodne rezervacije za prijavljene in nerešene škode na bilančni datum so določene s popisom, ločeno za vsako tako škodo posebej na osnovi predvidenih stroškov, ki bodo nastali v zvezi z likvidacijo teh škod. Škodne rezervacije za nastale in neprijavljene škode na bilančni datum so določene na podlagi izkušenj preteklih let z metodo Chain Ladder. Navedena metoda je popravljena glede na posebnost posameznega poslovnega leta. Zavarovalnica ni diskontirala bruto škodnih rezervacij na bilančni datum. Oblikovane so tudi rezervacije za cenilne stroške. • Rezervacije za bonuse Rezervacije za bonuse se oblikujejo za pogodbe s tistimi zavarovalci, ki imajo vključen člen o povračilu dela premije v primeru nizkega škodnega rezultata ali v primeru, ko zavarovalci sploh nimajo odškodninskih zahtevkov v roku, ki ga opredeljuje pogodba. Rezervacije za bonuse se izračunavajo posamično, tako da se v izračun vključijo vse pogodbe, ki imajo člen o bonusu in se za vsako od pogodb preveri izpolnjevanje pogodbenih določil za pridobitev pravice do bonusa do bilančnega datuma. Pri izračunu rezervacij je zavarovalnica upoštevala obračunano premijo za posamezno koledarsko leto, izplačane škode v posameznem letu, prijavljene škode in potencialne škode na bilančni datum. Pozavarovalni del rezervacije za bonuse je izračunan kot delež od bruto rezervacij za bonuse in sicer v deležih iz pozavarovalnih pogodb ustreznih let. • Rezervacije za neiztekle nevarnosti Rezervacije so oblikovane za nevarnosti, ki se bodo še uresničile, in sicer za kritje škod in stroškov, povezanih z obstoječimi zavarovalnimi pogodbami. Višina teh rezervacij predstavlja razliko med potrebnim zneskom za kritje neizteklih nevarnosti in rezervacijami za prenosne premije. Druge rezervacije • Dolgoročne pasivne časovne razmejitve za odložene prihodke iz naslova pozavarovalnih provizij V pozavarovalni pogodbi je opredeljena drseča lestvica za provizijsko stopnjo. Minimalna stopnja znaša 24,5 odstotka, začasno pozavarovatelji plačujejo provizijo po 33 odstotni stopnji, ki se poračunava v pogodbeno določenem obdobju v izkazih pa prizna takrat, ko jo potrdijo pozavarovatelji. Razlika med izračunoma po obeh stopnjah je začasno do poračuna odložena in izkazana med rezervacijami za odložene prihodke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 77 • Rezervacije za jubilejne nagrade Izračunane so na osnovi zneskov nagrad, ki jih določajo veljavne kolektivne pogodbe, ki veljajo na bilančni datum. V izračunu je upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero je bila nagrada že zaslužena in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za izplačilo jubilejne nagrade. • Rezervacije za odpravnine pri upokojitvi Izračunane so po določilih veljavnih kolektivnih pogodb, stopnje prispevkov delodajalcev in pogojev za upokojitev, ki veljajo na bilančni datum, ob predpostavki, da bodo vsi sedaj zaposleni pogoje za upokojitev izpolnili v SID banki oziroma v Skupini SID banka in da bodo najprej izpolnili starostni pogoj za upokojitev, ki ga bodo tudi izkoristili. Skladno s slovensko zakonodajo se plačujejo prispevki za socialno in pokojninsko varnost zaposlenih, ki se obračunavajo na bruto plače in se pripoznavajo v stroških obdobja. Plačila za kratkotrajne odsotnosti (plačani letni dopusti) se vključujejo v stroške obdobja. 2.2.14. Druge obveznosti Ob začetnem pripoznavanju se obveznosti ovrednotijo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin o njihovem nastanku, ki pri poslovnih dolgovih dokazujejo prejem proizvoda, storitve, opravljeno delo oz. obračunan strošek, odhodek ali delež v izkazu vseobsegajočega donosa. Obveznosti se lahko kasneje neposredno povečajo ali zmanjšajo, če je bilo opravljeno plačilo oziroma je bila izvršena drugačna poravnava na osnovi sporazuma z upniki. Obveznosti iz zavarovalnih poslov se poravnavajo skladno s pozavarovalnimi pogodbami, običajno do konca prvega ali drugega četrtletja po tistem, v katerem je bil izstavljen obračun. Po določilih pozavarovalne pogodbe se plačuje le saldo iz pozavarovalne pogodbe, tako da se terjatve in obveznosti do posameznega pozavarovatelja medsebojno pobotajo. S sklepanjem pogodb za kratkoročna kreditna zavarovanja družba prevzema pomembna zavarovalna tveganja, ki izpolnjujejo pogoje iz MSRP 4 za uvrstitev med zavarovalne pogodbe. Vse pogodbe za kratkoročna kreditna zavarovanja so zato v računovodskih izkazih ovrednotene, prikazane in razkrite kot zavarovalne pogodbe. Druge obveznosti niso obrestovane. 2.2.15. Kapital Kapital sestavljajo osnovni kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, popravek kapitala - lastni deleži in čisti dobiček poslovnega leta. Osnovni kapital je izkazan v nominalni vrednosti in so ga vplačali njegovi lastniki. Kapitalske rezerve se smejo uporabiti skladno z zakonom za pokrivanje izgube in za povečanje kapitala. Rezerve iz dobička se pripoznajo, ko jih oblikuje organ, ki sestavi letno poročilo oziroma s sklepom pristojnega organa in se uporabijo skladno s statutom in z zakonom. Statutarne rezerve se lahko uporabijo za kritje čiste izgube poslovnega leta, za kritje prenesene izgube, za povečanje osnovnega kapitala, za oblikovanje rezerv za lastne deleže in za sanacijo večjih škod nastalih iz poslovanja oz. izrednih poslovnih dogodkov. Druge rezerve iz dobička so namenjene krepitvi kapitalske ustreznosti. Pridobljeni lastni deleži so, v višini plačanega nadomestila zanje, prikazani kot znižanje lastniškega kapitala. Presežek iz prevrednotenja vključuje prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo. Med rezerve iz dobička v konsolidiranih računovodskih izkazih so vključene tudi rezerve za izravnavo kreditnih tveganj (izravnalne rezervacije). V skladu z Zakon o zavarovalništvu se izravnalne rezervacije izkazujejo v posebni postavki rezerve za izravnavo kreditnih tveganj, enako tudi njihove spremembe. Izravnalne rezervacije se oblikujejo v višini 75 odstotkov tehničnega izida kreditnih zavarovanj, če je le-ta pozitiven, pri tem pa oblikovanje ne sme preseči 12 odstotkov obračunane čiste premije v posameznem poslovnem letu. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 78 2.2.16. Zunajbilančne postavke V zunajbilančni evidenci so izkazane izdane garancije, nečrpani odobreni krediti in kreditne linije, nečrpani najeti krediti, nominalna vrednost izvedenih finančnih instrumentov in prejeta jamstva v ločenem izkazu finančnega položaja, v konsolidiranem izkazu finančnega položaja pa tudi pogojne obveznosti, ki obsegajo neuveljavljene regresne terjatve. Pevzete finančne obveznosti za izdane garancije, tako finančne kot storitvene, predstavljajo nepreklicno obvezo za plačilo, če stranka ne izpolni svojih obveznosti do tretje osebe. Osnovni namen prevzetih in nepreklicnih obveznosti iz naslova odobrenih nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij je, skladno s sklenjeno pogodbo, zagotovitev sredstev stranki. Prejeta jamstva za odobrene kredite predstavljajo vrednost prejetih zavarovanj in garancij kreditodajalcev in tretjih oseb za zavarovanje terjatev v primeru neplačila pogodbenih obveznosti. Tveganja povezana s pogojnimi obveznostmi in prevzetimi finančnimi obvezami se ocenjujejo na podlagi veljavnih računovodskih politik in internih predpisov v zvezi z obvladovanji tveganj. 2.2.17. Poslovanje po pooblastilu Dejavnosti, ki jih SID banka izvaja v imenu Republike Slovenije se evidentirajo na posebnih kontih, ki jih je Banka Slovenije določila za vodenje poslov po pooblastilu. 2.2.18. Prihodki iz obresti in odhodki za obresti Prihodki iz obresti in odhodki za obresti vključujejo prihodke in odhodke za obresti iz danih oziroma prejetih kreditov, obresti od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in druge obresti. V izkazu vseobsegajočega donosa se prihodki iz obresti in odhodki za obresti za dane in prejete kredite ter za ostale obresti pripoznajo v ustreznem obdobju po metodi veljavnih obresti. Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo se na osnovi izračuna odplačne vrednosti po metodi efektivne obrestne mere, prihodki iz obresti enakomerno porazdelijo znotraj obdobja posedovanja vrednostnega papirja. 2.2.19. Prejete in dane opravnine Prihodki iz opravnin vključujejo predvsem opravnine od danih kreditov in garancij. Način pripoznavanja je naveden v točki 2.2.5. Odhodki za opravnine vključujejo predvsem opravnine za najete kredite. Tudi odhodki za opravnine se enakomerno porazdelitvijo skozi celotno dobo vračanja kredita. 2.2.20. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Med drugimi čistimi poslovnimi dobički/izgubami se v izkazu vseobsegajočega donosa vključujejo prihodki za nebančne storitve, prihodki od zavarovalnih poslov in odhodki za zavarovalne posle. Prihodki za nebančne storitve vključujejo prihodke za pripravo bonitetnih informacij, zaračunano provizijo za opravljene storitve poslov po pooblastilu, zaračunane najemnine in druge storitve. Zavarovalne premije so priznane med prihodki ob izdaji računov tretjim osebam in so že zmanjšane za davek od prometa zavarovalnih poslov. Premije vsebujejo tudi oceno za še ne obračunano premijo za že prevzeta tveganja (prodaja, ki so jo zavarovanci opravili v decembru in o njej poročajo januarja). Del obračunane bruto prenosne premije se zaradi razpršitve in obvladovanja tveganj prenese na pozavarovatelje. Delež pozavarovateljev na obračunani bruto premiji zmanjšuje bruto obračunane premije. Med prihodke od zavarovalnih premij so vključena tudi zavarovancem zaračunana nadomestila za bonitetne informacije. Odhodki od zavarovalnih poslov so predvsem obračunane škode, regresne terjatve in bonusi ter odhodki za bonitetne informacije. Obračunane škode vsebujejo zavarovalnine, izplačane zavarovancem zaradi nastanka škodnega dogodka. Zneski čistih obračunanih škod so zmanjšani za uveljavljene regresne terjatve. Obračunani bonusi predstavljajo izplačila bonusov zavarovancem v tekočem letu. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 79 2.2.21. Obdavčitev Davek od dohodkov pravnih oseb se obračuna na temelju prihodkov in odhodkov, ki so vključeni v izkaz vseobsegajočega donosa v skladu z veljavno zakonodajo. Davek od dohodka pravnih oseb se obračuna po veljavni stopnji od davčne osnove. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb je v celoti izkazan z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznosti ter njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v računovodskih izkazih. Odloženi davek od dohodkov pravnih oseb se določi z uporabo davčnih stopenj, ki so bile veljavne na dan izkaza finančnega položaja oziroma za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko se terjatev za odloženi davek realizira ali pa se obveznost za odloženi davek poravna. Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz vrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in rezervacij. Odložena terjatev za davek se pripozna za vse odbitne začasne razlike, če je verjetno da se bo pojavil razpoložljivi obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti odbitne začasne razlike. Odloženi davek, ki je povezan z vrednotenjem finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v kapitalu. 2.2.22. Vpliv sprememb deviznih tečajev Funkcijska valuta, ki se uporablja za predstavitev ločenih in konsolidiranih računovodskih izkazov je euro (EUR). Vsa sredstva in obveznosti, izražena v tuji valuti, se po začetnem pripoznanju v funkcijski valuti evidentira tako, da se uporabi dnevni menjalni tečaj med funkcijsko valuto in tujo valuto na dan posla na znesek v tuji valuti (srednji tečaj Evropske centralne banke). Ob datumu vsakega izkaza finančnega položaja se: - denarne postavke v tujih valutah pretvorijo po končnem tečaju, - nedenarne postavke, ki so izmerjene po izvirni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnem tečaju na dan posla, in - nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, pretvorijo po menjalnih tečajih na dan, ko je bila poštena vrednost določena. Tečajne razlike, ki se pojavljajo pri poravnavanju denarnih postavk ali pri prevedbi denarnih postavk po tečajih, drugačnih od tistih, po katerih so bile privedene ob začetnem pripoznavanju v obdobju ali v prejšnjih računovodskih izkazih, se pripoznajo v izkazu vseobsegajočega donosa v obdobju, v katerem se pojavijo. Izkazani so v postavki dobički/izgube iz tečajnih razlik. 2.2.23. Zneski pomembnosti Pomembne postavke v ločenem izkazu finančnega položaja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1 odstotek vseh sredstev oziroma 38.955 tisoč EUR v ločenem izkazu finančnega položaja na dan 31.12.2010. Pomembne postavke v ločenem izkazu vseobsegajočega donosa pa so tiste, ki presegajo 0,5 odstotka vseh sredstev oziroma 19.478 tisoč EUR v ločenem izkazu vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2010. Pomembne postavke v konsolidiranem izkazu finančnega položaja so tiste, ki na bilančni dan presegajo 1 odstotek vseh sredstev oziroma 40.861 tisoč EUR v konsolidiranem izkazu finančnega položaja na dan 31.12.2010. Pomembne postavke v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa pa so tiste, ki presegajo 0,5 odstotka vseh sredstev oziroma 20.430 tisoč EUR v konsolidiranem izkazu vseobsegajočega donosa za poslovno leto 2010. 2.2.24. Izkaz denarnih tokov Pri sestavi izkaza denarnih tokov se uporablja posredna metoda oziroma različica II. Iz razčlenjenih podatkov izkaza finančnega položaja in izkaza vseobsegajočega donosa se po posredni metodi najprej izračunajo denarni tokovi iz poslovanja. Od čistega dobička poslovnega leta pred obdavčitvijo se odštejejo vsi učinki, ki se nanašajo na in financiranje, t.j. na opredmetena osnovna sredstva, naložbene nepremičnine, neopredmetena sredstva, naložbe v kapital pridruženih, skupaj obvladovanih in odvisnih družb, dolgoročna sredstva ali obveznosti v posesti za prodajo, finančna sredstva v posesti do zapadlosti, podrejene obveznosti, izdane kapitalske instrumente in lastne deleže. Odštejejo se še nerealizirane tečajne razlike in nerealizirani učinki iz spremembe poštene vrednosti, ki se nanašajo na denarne ustreznike ter prištejejo učinki iz spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov iz presežka iz prevrednotenja pred obdavčitvijo, ki se nanašajo na postavke iz poslovanja, to je finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo in na izvedene finančne instrumente, namenjene varovanju denarnih tokov. Tako dobljeni znesek iz učinkov ločenega izkaza vseobsegajočega donosa in presežka prevrednotenja je treba popraviti še za čisto povečanje oziroma 80 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 zmanjšanje poslovnih sredstev in obveznosti ter plačani oziroma vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb. Rezultat so neto denarni tokovi pri poslovanju. V delu, ki se nanaša na denarne tokove pri financiranju se uporabi neposredna metoda, ki temelji na prejemkih in izdatkih. Denarni ustrezniki se upoštevajo v skladu z opredelitvijo, navedeno v točki 2.2.1.. 2.2.25. Izkaz sprememb lastniškega kapitala Izkaz sprememb lastniškega kapitala prikazuje gibanje posameznih sestavin lastniškega kapitala v obračunskem obdobju. Oblika izhaja iz zahtev MRS 1.96. V obrazcu je prikazano gibanje vsake postavke lastniškega kapitala iz izkaza finančnega položaja. Izkaz sprememb lastniškega kapitala se izpolni tako, da se v ustrezne postavke vnese stanja posameznih sestavin lastniškega kapitala predhodnega poslovnega leta, zneske sprememb posameznih sestavin lastniškega kapitala v obračunskem obdobju, vključno z uporabo čistega dobička in pokrivanjem izgube v obračunskem obdobju in stanja posameznih sestavin lastniškega kapitala na koncu obračunskega obdobja. V dodatni vrstici se izkaže tudi zneske po posameznih sestavinah lastniškega kapitala, iz katerih sestoji bilančni dobiček oziroma bilančna izguba za obračunsko obdobje, za katero se izkaz sprememb lastniškega kapitala sestavi. V konsolidiranem izkazu sprememb lastniškega kapitala so vključene tudi usklajevalne razlike, konsolidacijske knjižbe in izločitve v posameznem poslovnem letu. 2.2.26. Izračun čistega dobička na delnico Izračuna se kot količnik med čistim dobičkom, ki ga je banka ugotovila v izkazu vseobsegajočega donosa in številom delnic, ki sestavljajo osnovni kapital banke. Lastne delnice se ne upoštevajo v izračunu. 2.2.27. Novo uveljavljeni standardi in pojasnila v obdobju, za katero se poroča in še ne uveljavljeni in neuporabljeni že izdani/sprejeti standardi in pojasnila V letu poročanja so se spremenili naslednji standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in jih je sprejela EU: MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja; MSRP 3 Poslovne združitve; MSRP 2 Plačilo na podlagi delnic. Z denarjem poravnane plačilne transakcije za delnice; MRS 27 Konsolidirani in ločeni izkazi; MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje (postavke, ki izpolnjujejo pogoje za varovanje pred tveganjem); OPMSRP 12 Dogovori o koncesiji storitev; OPMSRP 15 Dogovori o izgradnji nepremičnin; OPMSRP 16 Zavarovanje čistih finančnih naložb v poslovanje v tujini pred tveganji; OPMSRP 17 Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom; OPMSRP 18 Prenosi sredstev od odjemalcev. Navedeni standardi in pojasnila niso privedli do sprememb v računovodskih usmeritvah banke. Na datum odobritve računovodskih izkazov so bili izdani naslednji standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde in sprejela EU in ki še niso v veljavi: MRS 24 Razkrivanje povezanih strank (poenostavitev zahtev po razkritju za podjetja, povezana z vlado), MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MSRP 1 Prva uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja (omejeno izvzetje od primerjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP), OPMSRP 14: MRS 19 - Omejitev sredstva za določeni zaslužek, zahteve glede minimalnega financiranja in njihove medsebojne povezanosti, OPMSRP 19: Poravnava finančnih obveznosti s kapitalskimi instrumenti. Standardi in pojasnila, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde, vendar jih EU še ni sprejela pa so sledeči: MSRP 9 Finančni instrumenti (velja za letna obdobja, ki se začnejo s 1.1.2013 ali kasneje), MSRP 7 Finančni instrumenti: Razkritja (velja za letna obdobja 2011 in kasneje). Banka predčasno uveljavlja MSRP 24 s področja razkrivanja poslov s povezanimi osebami, ki so v posrednem in neposrednem lastništvu Republike Slovenije. Drugih še neuveljavljenih standardov, pojasnil in popravkov banka ne bo uporabila, preden ne stopijo v veljavo. Banka pričakuje, da začetek uporabe preostalih standardov, popravkov in pojasnil ne bo imel bistvenega vpliva na njene računovodske izkaze. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 81 2.3. Pojasnila k izkazu finančnega položaja (v tisoč EUR) 2.3.1. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Denar v blagajni 0 0 1 0 Poravnalni račun 12 0 12 0 Obvezna rezerva 0 1.004 0 1.004 Skupaj 12 1.004 13 1.004 Z odprtjem poravnalnega računa pri Banki Slovenije in vključitvijo v vseevropski plačilni sistem TARGET2 (bruto poravnava v realnem času, plačila v EUR) od 1.10.2010 banka le plačila manjših vrednosti (obveznosti do dobaviteljev, drugo) opravlja preko poslovnih računov pri bankah. Po stanju na dan 31.12.2010 banki ni bilo potrebno zagotavljati obvezne rezerve. Po strukturi in obsegu vlog, ki so osnova za izračun obvezne rezerve, banka ne izpolnjuje kriterijev za njeno oblikovanje. 2.3.2. Finančna sredstva, namenjena trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju po valutnem forwardu 0 248 0 248 Skupaj 0 248 0 248 2.3.3. Finančna sredstva, namenjena varovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni varovanju po obrestnih zamenjavah 14.563 2.101 14.563 2.101 Skupaj 14.563 2.101 14.563 2.101 Banka je že v mesecu decembru 2009 sklenila dve obrestni zamenjavi v višini 58 mio EUR (izdaja obveznice in najem kredita), v aprilu 2010 pa še tri v skupni višini 675 mio EUR. Po stanju na dan 31.12.2010 je skupni znesek obrestnih zamenjav, ki so namenjene varovanju fiksne obrestne mere 733 mio EUR in so izkazane v zunajbilančni postavki izvedeni finančni instrumenti. Postavka v višini 14.563 tisoč EUR vključuje saldo razmejenih obresti v višini 9.730 tisoč EUR izkazan na neto način kar pomeni, da ima banka na dan 31.12.2010 večje terjatve kot obveznosti iz naslova obresti in pošteno vrednost izvedenih finančnih instrumentov v višini 4.833 tisoč EUR. Učinki iz naslova obrestnega varovanja so bili v letu 2010 negativni v višini 449 tisoč EUR (iz naslova poštene vrednosti obrestnih zamenjav je bil realiziran dobiček v višini 5.740 tisoč EUR, iz naslova poštene vrednosti varovanih postavk -izdane obveznice, najeti krediti: izguba v višini 6.189 tisoč EUR) in so v celoti pripoznani v izkazu vseobsegajočega donosa (prikaz v točki 2.4.6. računovodskega dela letnega poročila). 2.3.4. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji 10.030 0 10.030 3.733 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji 100.788 49.921 122.246 68.341 Kapitalski instrumenti 138 130 362 316 Skupaj 110.956 50.051 132.638 72.390 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 82 Dolžniški vrednostni papirji po vrsti izdajatelja SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Obveznice Republike Slovenije 36.047 22.205 42.782 31.625 Obveznice tujih držav 13.444 33 14.466 1.055 - obveznice centralne ravni države 13.418 0 14.440 1.022 - obveznice lokalne ravni države 26 33 26 33 Obveznice bank 44.165 23.718 53.619 30.748 - domačih bank 24.946 12.920 31.821 17.811 - domačih bank-podrejena obveznica 1.837 1.714 2.282 2.711 - tujih bank 4.086 4.027 4.218 5.169 -multilateralna in razvojnih bank 5.024 5.057 7.025 5.057 - prvovrstnih tujih bank 8.272 0 8.272 0 Obveznice tujih drugih finančnih organizacij 0 190 0 964 Obveznice domačih enot centralne ravni države 2.879 304 2.879 304 Obveznice domačih drugih finančnih organizacij 0 0 1.251 1.282 Obveznice nefinančnih družb 4.253 3.471 7.250 6.096 - domače nefinančne družbe 1.655 1.704 2.084 2.133 - tuje nefinančne družbe 2.598 1.767 5.166 3.963 Potrdila o vlogi 10.030 0 10.030 0 - domače finančne organizacije 3.029 0 3.029 0 - tuje finančne organizacije 7.001 0 7.001 0 Kapitalska naložba 138 130 362 316 Skupaj 110.956 50.051 132.638 72.390 Dolžniški vrednostni papirji po načinu obrestovanja SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 S fiksno obrestno mero 98.144 38.353 109.830 53.722 Z variabilno obrestno mero 12.674 11.538 22.447 18.322 Neobrestovano 138 160 361 346 Skupaj 110.956 50.051 132.638 72.390 Razčlenitev dolžniških vrednostnih papirjev po boniteti izdajatelja SID banka Skupina SID banka Poštena Poštena vrednost Struktura vrednost Struktura Bonitetna ocena 31.12.2010 v odstotkih 31.12.2010 v odstotkih Bonitetna ocena po S&P AAA 22.861 20,6 24.863 18,8 AA+ 259 0,2 746 0,6 AA 37.110 33,5 49.393 37,2 AA- 2.014 1,8 2.014 1,5 A+ 4.825 4,4 4.825 3,6 A 0 0,0 1.656 1,3 A- 8.784 7,9 10.652 8,0 BBB+ 8.654 7,8 9.705 7,3 BBB 2.458 2,2 2.705 2,0 BBB- 1.010 0,9 1.010 0,8 D 0 0,0 41 0,0 Brez bonitetne ocene 22.981 20,7 25.029 18,9 Skupaj 110.956 100,0 132.638 100,0 Gibanje dolžniških vrednostnih papirjev in kapitalskih inštrumentov SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 1.1. 50.051 61.332 72.390 79.450 Nakupi 88.872 53.237 92.956 71.507 Tečajne razlike 0 0 0 37 Prodaja, unovčenje (27.461) (64.518) (32.250) (79.454) Sprememba poštene vrednosti - oslabitev (506) 0 (458) 850 Stanje 31.12. 110.956 50.051 132.638 72.390 83 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 SID banka je v letu 2010 trajno oslabila dva vrednostna papirja v skupni višini 506 tisoč EUR. Med dolžniškimi vrednostnimi papirji SID banke je za 1.837 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.4.1. in 3.3.1. računovodskega dela letnega poročila. Od skupnega portfelja SID banke na dan 31.12.2010 na borzi ne kotirajo dolžniški vrednostni papirji v skupnem znesku 2.198 tisoč EUR. Skupna vrednost vrednostnih papirjev v Skupini SID banka, ki ne kotirajo na borzi, znaša 2.420 tisoč EUR. Skupina SID banka v letu 2010 poleg oslabitev vrednostnih papirjev SID banke ni dodatno oslabila ali odpravila oslabitev vrednostnih papirjev. Skupina SID banka ima skupaj za 2.826 tisoč EUR podrejenih vrednostnih papirjev. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa v točki 3.2.2. računovodskega dela letnega poročila. 2.3.5. Krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke 2.955.894 796.980 2.292.737 662.284 2.976.328 913.201 2.309.516 784.616 Skupaj 3.752.874 2.955.021 3.889.529 3.094.132 Krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni krediti Dolgoročni krediti Vloge Vloge na vpogled (poslovni računi) 0 2.917.458 38.384 52 0 2.260.130 32.538 69 5.020 2.917.458 50.832 3.018 4.747 2.260.130 42.007 2.632 Skupaj 2.955.894 2.292.737 2.976.328 2.309.516 Poslovne banke ostajajo tudi v letu 2010 najpomembnejše stranke SID banke, njihov delež v celotnem kreditnem portfelju znaša 78,8 odstotka. Večino naložb tako predstavljajo krediti slovenskim poslovnim bankam in bankam tujih kupcev slovenskega blaga in storitev. Preostali 21,2 odstotni delež kreditnega portfelja SID banke predstavljajo krediti slovenskim družbam in njihovim tujim kupcem. Struktura kreditnega portfelja po ročnosti potrjuje usmerjenost SID banke v dejavnosti skladne z ZSIRB in ZZFMGP, saj je delež dolgoročnih kreditov danih bankam konec 2010 znašal že 98,7 odstotka. Krediti bankam v Skupini SID banka predstavljajo 76,5 odstotni delež. Večina sredstev je plasiranih v obliki dolgoročnih kreditov. Neposredno kreditiranje gospodarskih družb predstavlja manjši del kreditnega potenciala Skupine SID banka. Storitve faktoringa so v večji meri namenjene kreditiranju gospodarskih družb. Del vlog, ki so v poslovnih bankah, Skupina SID banka nameni pokrivanju obveznosti iz zavarovalnih pogodb in uravnavanju likvidnosti. Kratkoročni krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Krediti v EUR Krediti z valutno klavzulo Krediti v tuji valuti 0 0 4.467 0 0 542 0 0 11 2.009 2.738 0 Skupaj 0 0 5.020 4.747 Kratkoročni krediti bankam, odobreni s strani Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 166 tisoč HRK. Dolgoročni krediti bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Krediti v EUR Krediti v tuji valuti Popravki vrednosti kreditov 2.908.400 2.249.743 2.908.400 12.639 13.535 12.639 (3.581) (3.148) (3.581) 2.249.743 13.535 (3.148) Skupaj 2.917.458 2.260.130 2.917.458 2.260.130 Dolgoročni krediti bankam, odobreni s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 16.784 tisoč USD. 84 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Vloge bankam SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročne v EUR 36.419 32.298 48.867 41.767 Kratkoročne v tuji valuti 2.003 272 2.003 272 Popravki vrednosti vlog (38) (32) (38) (32) Skupaj 38.384 32.538 50.832 42.007 Kratkoročne vloge pri bankah, odobrene s strani SID banke oziroma Skupine SID banka v tuji valuti, znašajo 2.660 tisoč USD. Gibanje kreditov bankam - bruto izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 01.01. 2.295.848 1.513.488 2.310.063 1.535.738 Novi krediti in vloge 3.877.085 3.529.276 4.544.169 4.326.197 Odplačila (3.213.420) (2.746.916) (3.874.285) (3.551.872) Stanje 31.12. 2.959.513 2.295.848 2.979.947 2.310.063 Gibanje popravkov (oslabitev) kreditov bank SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 01.01. 3.180 1.133 3.180 1.133 Oblikovani popravki vrednosti kreditov 2.597 2.716 2.597 2.716 Odprava popravkov vrednosti kreditov (2.158) (669) (2.158) (669) Stanje 31.12. 3.619 3.180 3.619 3.180 Dodatna pojasnila glede načina oblikovanja oslabitev je predstavljeno v poslovnem delu letnega poročila, točka 6.4., prikaz odhodkov za oslabitve in prihodkov iz odprave oslabitev pa je v točki 2.4.12. računovodskega dela letnega poročila. Obrestne mere za kredite in vloge bankam v domači valuti, ki jih dosega SID banka so sestavljene iz 1, 2, 3, 4 ali 6 mesečnega EURIBOR-ja in marže v višini od 0,18 odstotka p.a. do 3,75 odstotka p.a.. Fiksne obrestne mere se gibljejo med 0,13 odstotka p.a. do 6,85 odstotka p.a.. Prav tako se na nivoju Skupine SID banka fiksne obrestne mere gibljejo med 0,13 odstotka p.a. do 6,85 odstotka p.a.. Obrestne mere za kredite in vloge bankam v tuji valuti, ki jih dosega SID banka, so sestavljene iz 2, 3, 4, 5 ali 6 mesečnega LIBOR-ja in marže v višini od 0,425 odstotka p.a. do 3,00 odstotka p.a.. Fiksne obrestne mere se gibljejo med 0,10 odstotka p.a. do 0,80 odstotka p.a.. Na nivoju Skupine SID banka se fiksne obrestne mere gibljejo med 0,10 odstotka p.a. do 6,50 odstotka p.a.. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.4.1. in 3.3.1., prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.1. računovodskega dela letnega poročila. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2. računovodskega dela letnega poročila. Prikaz izpostavljenosti kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka je v točki 3.4. računovodskega dela letnega poročila. Krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni krediti 9.171 80.695 30.473 71.811 Dolgoročni krediti 784.076 574.695 748.832 573.721 Terjatve iz danih jamstev 3.733 6.894 3.733 6.894 Faktoring 0 0 130.163 132.190 Skupaj 796.980 662.284 913.201 784.616 Kratkoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Krediti nefinančnim družbam v tuji valuti 0 0 0 77 Krediti nefinančnim družbam v domači valuti 6.182 13.602 6.425 13.738 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 60 44.825 22 22.413 Krediti do tujih oseb v domači valuti 5.052 26.790 2.526 14.891 Krediti do tujih oseb v tuji valuti 0 0 23.410 22.289 Popravki vrednosti kratkoročnih kreditov (2.123) (4.522) (1.910) (1.597) Skupaj 9.171 80.695 30.473 71.811 _85 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31 .12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31 12.2009 Krediti nefinančnim organizacijam v tuji valuti 700 834 700 3.028 Krediti nefinančnim organizacijam v domači valuti 581.400 415.971 581.400 415.971 Krediti drugim finančnim organizacijam v domači valuti 94.617 54.190 72.241 54.190 Krediti enotam centralne ravni države v domači valuti 9.995 0 9.995 0 Krediti enotam lokalne ravni države v domači valuti 13.472 13.967 13.472 13.967 Krediti odvisnim strankam v domači valuti 0 25 0 25 Krediti tujim osebam v domači valuti 143.978 121.333 126.850 118.805 Popravki vrednosti dolgoročnih kreditov (60.086) (31.625) (55.826) (32.265) Skupaj 784.076 574.695 748.832 573.721 Dolgoročni krediti strankam, ki niso banke, odobreni s strani SID banke v tuji valuti, znašajo 929 tisoč USD. Terjatve iz danih jamstev SID banka Skupina SID banka 31 .12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31 .12.2009 Terjatve iz naslova unovčenih garancij 12.632 10.609 12.632 10.609 Popravki vrednosti unovčenih garancij (8.899) (3.715) (8.899) (3.715) Skupaj 3.733 6.894 3.733 6.894 Terjatve iz faktoring poslov Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Faktoring v državi 111.349 101.919 Izvozni faktoring 6.370 5.630 Uvozni faktoring 6.007 5.502 Faktoring v državi - kredit 23.997 27.894 Izvozni faktoring - kredit 157 169 Popravki vrednosti kratkoročnih terjatev - faktoring (17.717) (8.924) Skupaj 130.163 132.190 Pretežni del izvoznega faktoringa in delno domači in uvozni faktoring so zavarovani za primer neplačila. Gibanje kreditov strankam, ki niso banke - bruto izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 01.01. 702.146 523.177 831.117 679.898 Novi krediti in vloge 399.679 425.696 802.830 818.856 Odplačilo (233.737) (246.727) (636.636) (667.637) Stanje 31.12. 868.088 702.146 997.311 831.117 Gibanje popravkov (oslabitev) kreditov strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 01.01. 39.862 22.994 46.501 26.824 Oblikovani popravki vrednosti kreditov (oslabitve) 45.743 25.787 50.536 27.907 Odprava popravkov vrednosti kreditov (odprava oslabitev) (14.497) (8.919) (12.927) (8.230) Stanje 31.12. 71.108 39.862 84.110 46.501 Pojasnilo oslabitev je predstavljeno v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., prikaz odhodkov za oslabitve in prihodkov iz odprave oslabitev pa je v točki 2.4.12. računovodskega dela letnega poročila. Variabilne obrestne mere SID banke za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb znašajo 1, 3 ali 6 mesečni EURIBOR in marže v višini od 0, 48 odstotka p.a. do 6,79 odstotka p.a., fiksne obrestne mere pa se gibljejo med 1,60 odstotka p.a. in 8,06 odstotka p.a.. Variabilne obrestne mere Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti znašajo 1, 3 ali 6 mesečni EURIBOR in marže v višini od 0,48 odstotka do 6,79 odstotka p.a. ter 3 mesečni LIBOR in marže 7,00 odstotkov p.a.. Fiksne obrestne mere Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke v domači valuti, so znašale od 1,60 odstotka do 11,00 odstotkov p.a.. Variabilne obrestne mere SID banke in Skupine SID banka za kredite strankam, ki niso banke, v tuji valuti na področju neposrednega financiranja pravnih oseb, znašajo 6 mesečni LIBOR in marže v višini od 1,20 odstotka. Na dan 31.12.2010 banka kreditov v tuji valuti s fiksno obrestno mero nima. 86 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Skupina SID banka deluje na različnih tržiščih, zato je razpon obrestnih mer velik, kar velja še posebej za dejavnost faktoringa. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju SID banke je v točkah 2.4.1. in 3.3.1., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.1. računovodskega dela letnega poročila. Prikaz izpostavljenosti obrestnemu tveganju Skupine SID banka je v točkah 2.4.1. in 3.3.2., podrobni prikaz izpostavljenosti valutnim tveganjem pa je v točki 3.2.2. računovodskega dela letnega poročila. Prikaz izpostavljenosti kreditnemu tveganju SID banke in Skupine SID banka je v točki 3.4. računovodskega dela letnega poročila. 2.3.6. Opredmetena osnovna sredstva Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2010 SID banka Skupina SID banka Oprema v Nepre- Oprema Skupaj Oprema v Nepre- Oprema Skupaj pripravi mičnine pripravi mičnine Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 0 6.589 1.586 8.175 0 6.589 2.601 9.190 Druga gibanja 0 0 0 0 0 0 (18) (18) Prenos (166) 0 166 0 (166) 0 166 0 Povečanje 194 0 0 194 222 0 97 319 Zmanjšanje 0 0 (289) (289) (16) 0 (406) (422) Stanje 31.12.2010 28 6.589 1.463 8.080 41 6.589 2.439 9.068 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 0 (2.484) (1.250) (3.734) 0 (2.484) (1.861) (4.345) Druga gibanja 0 0 0 0 0 0 16 16 Prenos 0 0 0 0 0 0 (7) (7) Amortizacija 0 (316) (125) (441) 0 (316) (274) (590) Zmanjšanje 0 0 230 230 0 0 293 293 Stanje 31.12.2010 0 (2.800) (1.145) (3.945) 0 (2.800) (1.833) (4.633) Neodpisana vrednost 1.1.2010 0 4.105 336 4.441 0 4.105 740 4.845 Neodpisana vrednost 31.12.2010 28 3.789 318 4.135 41 3.789 606 4.435 Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2009 SID banka Skupina SID banka Nepre- Oprema Skupaj Nepre- Oprema Skupaj mičnine mičnine Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 6.588 1.484 8.072 6.588 2.460 9.048 Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 17 17 Prenos 0 0 0 0 (51) (51) Povečanje 0 158 158 0 288 288 Zmanjšanje 0 (55) (55) 0 (113) (113) Stanje 31.12.2009 6.588 1.587 8.175 6.588 2.601 9.189 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 (2.168) (1.155) (3.323) (2.168) (1.650) (3.818) Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 (16) (16) Prenos 0 0 0 0 21 21 Amortizacija (315) (143) (458) (315) (296) (611) Povečanje 0 0 0 0 (1) (1) Zmanjšanje 0 47 47 0 81 81 Stanje 31.12.2009 (2.483) (1.251) (3.734) (2.483) (1.861) (4.344) Neodpisana vrednost 1.1.2009 4.420 329 4.749 4.420 810 5.230 Neodpisana vrednost 31.12.2009 4.105 336 4.441 4.105 740 4.845 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih opredmetenih osnovnih sredstev. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 87 2.3.7. Neopredmetena sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31 12.2009 Premoženjske pravice 252 395 394 590 Dobro ime 0 0 488 488 Skupaj 252 395 882 1.078 Premoženjske pravice predstavljajo naložbe v računalniške programe, ki jih je SID banka in Skupina SID banka uporabljala pri svojem poslovanju. Dobro ime v Skupini SID banka je nastalo kot posledica nakupa kapitalskega deleža v družbi PRVI FAKTOR, Ljubljana. Na osnovi preizkusa oslabitev, ki je bil izvršen po stanju na dan 31.12.2010, je bilo ugotovljeno, da oslabitev dobrega imena ni potrebna. Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2010_ SID banka_Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2010 0 1.005 1.005 0 1.441 1.441 Druga gibanja 0 0 0 0 (6) (6) Prenos (23) 23 0 (23) 23 0 Povečanje 31 0 31 31 29 60 Zmanjšanje 0 0 0 0 (1) (1) Stanje 31.12.2010 8 1.028 1.036 8 1.486 1.494 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2010 0 (610) (610) 0 (851) (851) Druga gibanja 0 0 0 0 (1) (1) Prenos 0 0 0 0 7 7 Amortizacija 0 (174) (174) 0 (256) (256) Zmanjšanje 0 0 0 0 1 1 Stanje 31.12.2010 0 (784) (784) 0 (1.100) (1.100) Neodpisana vrednost 1.1.2010 0 395 395 0 590 590 Neodpisana vrednost 31.12.2010 8 244 252 8 386 394 Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2009 SID banka Skupina SID banka V pripravi V uporabi Skupaj V pripravi V uporabi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2009 0 996 996 0 1.408 1.408 Popravki 0 0 0 0 (42) (42) Prenos (11) 11 0 (11) 62 51 Povečanje 11 0 11 11 16 27 Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2009 0 1.007 1.007 0 1.444 1.444 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2009 0 (428) (428) 0 (590) (590) Popravek po otvoritvi 0 0 0 0 25 25 Prenos 0 0 0 0 (21) (21) Amortizacija 0 (184) (184) 0 (268) (268) Zmanjšanje 0 0 0 0 0 0 Stanje 31.12.2009 0 (612) (612) 0 (854) (854) Neodpisana vrednost 1.1.2009 0 568 568 0 818 818 Neodpisana vrednost 31.12.2009 0 395 395 0 590 590 SID banka in Skupina SID banka nimata zastavljenih neopredmetenih sredstev. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 88 2.3.8. Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Naložba v PKZ Ljubljana 8.412 4.206 0 0 Naložba v PRO KOLEKT Ljubljana 419 419 419 419 Naložba v PRVI FAKTOR Ljubljana 0 3.087 0 0 Skupaj 8.831 7.712 419 419 SID banka je dokapitalizirala odvisno družbo SID PKZ v višini 4.206 tisoč EUR, dne 18.2.2010 je bilo povečanje kapitala vpisano v sodni register. Podatki o družbah v Skupini SID banka Skupina PRVI FAKTOR PKZ 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Udeležba skupine v kapitalu v odstotkih 50 50 100 100 Delež glasovalnih pravic v odstotkih 50 50 100 100 Sredstva 166.373 168.154 72.551 62.741 Obveznosti 163.295 162.540 52.295 53.572 Kapital 3.078 5.614 20.256 9.168 Prihodki 16.478 18.112 12.624 9.364 Dobiček/izguba (2.371) 587 6.844 (6.529) 2.3.9. Terjatve in obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Terjatve za davek SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Terjatve za plačane akontacije davka od dohodka pravnih oseb 0 656 416 1.180 Dolgoročne odložene terjatve za davke 426 363 1.814 975 Skupaj 426 1.019 2.230 2.155 SID banka na dan 31.12.2010 izkazuje dolgoročne odložene terjatve za davke iz naslova rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene v banki ter iz naslova oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Skupina SID banka na 31.12.2010 izkazuje dolgoročne odložene terjatve za davke iz naslova oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, za rezervacije za odpravnine ob upokojitvi in jubilejne nagrade za zaposlene, za oslabljene poslovne terjatve in davčne izgube. Obveznost za davek SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Obveznosti za davek od dohodkov 1.349 0 3.401 0 Dolgoročne odložene obveznosti za davke 123 138 123 138 Skupaj 1.472 138 3.524 138 Dolgoročne odložene obveznosti za davke predstavlja obveznost iz naslova prevrednotovalnega popravka finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Odloženi davki SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Odložena terjatev za davek -popravki vrednosti terjatev 0 0 1.293 385 -rezervacije za opravnine in jubilejne nagrade 30 27 61 53 -odhodki prevrednotenja iz naslova oslabitev, za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev 295 194 295 304 -presežki iz prevrednotenja, za prodajo razpoložljiva finančna sredstva 101 142 55 106 -odhodki za odložene davke iz davčnih izgub 0 0 0 36 -razmejeni stroški oz. prihodki 0 0 110 91 Skupaj odložena terjatev za davek 426 363 1.814 975 Odložena obveznost za davek -finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 123 138 123 138 Skupaj odložena obveznost za davek 123 138 123 138 Vključeno v izkaz vseobsegajočega donosa 105 1 891 1.892 Vključeno v kapital (27) (70) (202) (287) 89 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 2.3.10. Druga sredstva SID banka_Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Sredstva zavarovalnih poslov 0 0 38.313 32.228 Druga sredstva 404 2.902 2.900 4.954 Skupaj 404 2.902 41.214 37.182 Sredstva zavarovalnih poslov Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Sredstva pozavarovateljev v prenosnih premijah 2.230 839 Sredstva pozavarovateljev v škodnih rezervacijah 25.376 24.513 Sredstva pozavarovateljev v rezervacijah za bonuse in popuste 1.465 1.016 Sredstva pozavarovatelja na rezervacijah za neiztekle nevarnosti 0 1.599 Terjatve za premije 3.671 2.096 Popravki vrednosti terjatev za premije (578) (170) Terjatve za regrese 7.598 2.677 Popravki vrednosti za regrese (1.900) (1.430) Terjatve za bonitete 154 135 Drugi popravki vrednosti (94) (14) Terjatve iz naslova pozavarovanja 391 967 Skupaj 38.313 32.228 Druga sredstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Zaloge 0 0 3 4 Terjatve za opravnine 37 35 985 1.032 Predujmi dobaviteljem za obratna sredstva 3 5 15 277 Terjatve do kupcev 56 69 1.331 1.047 Druge terjatve 11 2.340 561 2.379 Popravki vrednosti drugih terjatev (24) (2) (427) (336) Usredstvene aktivne časovne razmejitve 321 455 432 551 -usredstvene aktivne časovne razmejitve 321 455 377 499 -drugi kratkoročno odloženistroški 0 0 7 10 -druge aktivne časovne razmejitve 0 0 48 42 Skupaj 404 2.902 2.900 4.954 2.3.11. Finančne obveznosti do centralne banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni dolgovi iz kreditov primarne emisije ob zastavi vrednostnih papirjev 1.001 0 1.001 0 Skupaj 1.001 0 1.001 0 Z vključitvijo v plačilni sistem TARGET2 banka lahko koristi pri Banki Slovenje in Evropski centralni banki instrumente denarne politike. Na dan 31.12.2010 je koristila kredit iz primarne emisije ob zastavi vrednostnih papirjev. 2.3.12. Finančne obveznosti, namenjene trgovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Izvedeni finančni instrumenti namenjeni trgovanju, vrednotenje obrestnih zamenjav/valutnega forwarda 29 271 29 271 Skupaj 29 271 29 271 Postavka izkazuje pošteno vrednost obrestnih zamenjav, katerih pogodbena vrednost je na dan 31.12.2010 znašala 3.056 tisoč EUR in so izkazane v postavki 2.3.23. računovodskega dela letnega poročila. _90 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 2.3.13. Izvedenifinančni instrumenti, namenjenivarovanju SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju spremembe obrestne mere 0 1.202 0 1.202 Skupaj 0 1.202 0 1.202 2.3.14. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Vloge bank 0 155.066 0 155.066 Vloge strank, ki niso banke 5 91.870 5 91.870 Krediti bank 2.023.693 1.799.948 2.143.572 1.921.338 Krediti strank, ki niso banke 99.998 99.108 99.999 99.122 Dolžniški vrednostni papirji 1.436.166 547.142 1.436.166 547.142 Skupaj 3.559.862 2.693.134 3.679.742 2.814.538 Vloge bank SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Vloge 0 155.066 0 155.066 Skupaj 0 155.066 0 155.066 Vloge strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Vloge 5 91.870 5 91.870 Skupaj 5 91.870 5 91.870 Krediti bank SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni v EUR 19.948 19.966 151.537 133.571 Kratkoročni v tuji valuti 0 0 3.872 0 Dolgoročni v EUR 1.988.682 1.766.031 1.973.100 1.773.816 Dolgoročni v tuji valuti 15.063 13.951 15.063 13.951 Skupaj 2.023.693 1.799.948 2.143.572 1.921.338 Krediti strank, ki niso banke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročni v EUR 0 0 1 14 Dolgoročni v EUR 99.998 99.108 99.998 99.108 Skupaj 99.998 99.108 99.999 99.122 Dolžniški vrednostni papirji SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.200 31.12.2009 Dolžniški vrednostni papirji 1.436.166 547.142 1.436.166 547.142 Skupaj 1.436.166 547.142 1.436.166 547.142 SID banka je v aprilu 2010 na mednarodnih kapitalski trgih uspešno prodala prvo izdajo evroobveznice. Obveznica je bila izdana v nominalni višini 750 mio EUR s fiksno kuponsko obrestno mero 3 odstotke letno. V novembru 2010 je SID banka realizirala tretjo zaporedno izdajo obveznice SI01 na domačem kapitalskem trgu. Obveznica je bila izdana v nominalni višini 69 mio EUR s kuponom 6 mesečni EURIBOR + 1 odstotna točka letno. Privatna izdaja obveznice v višini 50 mio EUR je bila prav tako realizirana v mesecu novembru. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 91 Gibanje finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 01.01. 2.693.134 1.921.672 2.814.538 2.079.910 Novi krediti in vloge 1.496.381 1.169.551 1.630.128 1.400.586 Odplačilo (629.653) (398.089) (764.925) (665.958) Stanje 31.12. 3.559.862 2.693.134 3.679.741 2.814.538 Variabilne obrestne SID banke za prejete dolgoročne kredite najete pri tujih bankah se gibajo od EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 0,01 odstotka p.a. do EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 mesečni + 1,85 odstotka p.a.. Variabilne obrestne mere Skupine SID banka za prejete kredite se gibljejo od EURIBOR/LIBOR, 3 ali 6 mesečni + 0,01 odstotka p.a. do EURIBOR/LIBOR 3 ali 6 + 5,50 odstotka p.a.. Za kredite v tuji valuti se obrestne mere za Skupino SID banka gibljejo od ZIBOR 3 mesečni + 3,50 odstotka p.a. do ZIBOR 3 mesečni + 5,50 odstotka p.a. in BELIBOR 1 mesečni + 3,15 odstotka p.a.. 2.3.15. Rezervacije SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Bančne rezervacije 2.577 4.250 2.577 4.250 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 43.933 50.294 Druge rezervacije 184 132 1.916 2.151 Skupaj 2.761 4.382 48.426 56.695 Bančne rezervacije vključujejo rezervacije za pokrivanje potencialnih izgub i z naslova izdanih garancij in nečrpanih okvirnih kreditov in kreditnih linij. SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Rezervacije za garancije 1.420 2.044 1.420 2.044 Rezervacije za nečrpane kredite in kreditne linije 1.157 2.206 1.157 2.206 Skupaj 2.577 4.250 2.577 4.250 Gibanje bančnih rezervacij SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 1.1. 4.250 2.165 4.250 2.165 Oblikovane rezervacije 9.468 8.502 9.468 8.502 Ukinjene rezervacije (11.141) (6.417) (11.141) (6.417) Stanje 31.12. 2.577 4.250 2.577 4.250 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Prenosne premije 3.278 1.445 Škodne rezervacije 37.719 43.855 Rezervacije za bonuse in popuste 2.752 1.853 Rezervacije za neiztekle nevarnosti 184 3.141 Skupaj 43.933 50.294 Obveznosti iz zavarovalnih pogodb prikazujejo bruto zavarovalno tehnične rezervacije skupaj z vključenim deležem pozavarovateljev. Škodne rezervacije Skupina SID banka 31.12.2010 31. 12.2009 Rezervacije za nastale in prijavljene škodne primere Rezervacije za nastale in neprijavljene škodne primere Rezervacije za cenilne stroške 13.689 23.399 631 14.482 28.522 851 Skupaj 37.719 43.855 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 92 Gibanje obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2010 2009 Stanje 1.1. 50.294 30.896 Spremembe (6.361) 19.398 Stanje 31.12. 43.933 50.294 Druge rezervacije SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31. 12.2009 Dolgoročne rezervacije do zaposlencev Odloženi prihodki od pozavarovalnih premij 184 132 0 0 333 1.583 283 1.868 Skupaj 184 132 1.916 2.151 Rezervacije do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31. 12.2009 Dolgoročne rezervacije za jubilejne nagrade 24 17 58 49 Dolgoročne rezervacije za odpravnine ob upokojitvi 160 115 275 234 Skupaj 184 132 333 283 Gibanje rezervacija za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlencev SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 1.1. 132 124 283 285 Oblikovane rezervacije 52 22 101 63 Ukinjene rezervacije 0 (14) (48) (62) Tečajne razlike 0 0 (3) (3) Stanje 31.12. 184 132 333 283 Izračun za jubilejne nagrade je bil narejen ob predpostavki, da bodo v trenutku, ko bodo nastali pogoji za izplačilo nagrade, vsi zaposleni še sodelavci SID banke. Zneski nagrad so bili diskontirani na sedanjo vrednost, z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil jubilejnih nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, objavlja Ministrstvo za finance. Za izračun je bila upoštevana obrestna mera v višini 3,325 odstotka. Uporabljeni vhodni parametri: jubilejne nagrade za 10 let 400 EUR, za 20 let 600 EUR, za 30 oz. 40 let 800 EUR. V izračunu za odpravnine je bila upoštevana razmejitev med obdobjem, za katero so bile odpravnine že zaslužene in obdobjem, ki mora še preteči, da bodo izpolnjeni pogoji za upokojitev. Zneski odpravnin so bili diskontirani na sedanjo vrednost z upoštevanjem časovne razporeditve predvidenih izplačil nagrad in povprečne obrestne mere državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih za namene izračuna donosnosti prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj objavlja Ministrstvo za finance. Za izračun je bila upoštevana obrestna mera v višini 3,325 odstotka. Uporabljeni vhodni parametri: znesek na osnovi zakona o delovnih razmerjih (dve povprečni mesečni plači delavca za pretekle tri mesece), povečan za doseženo rast plač v bančnem sektorju v zadnjih petih letih, delovna doba ob upokojitvi za moške 40 let, za ženske 38 let. Skupina SID banka ima poenoteno metodologijo izračuna rezervacij za pokojnine in jubilejne nagrade. Del družb v Skupini SID banka izračunava rezervacije na osnovi aktuarskega izračuna. Izračun upošteva predpostavke, ki jih imajo v svoje izračune vključene tudi druge družbe v Skupini SID banka. Gibanje odloženih prihodkov od pozavarovalnih provizij Skupina SID banka 2010 2009 Stanje 1.1. 1.868 1.919 Oblikovane rezervacije 399 537 Ukinjene rezervacije (684) (588) Stanje 31.12. 1.583 1.868 Podroben prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova oblikovanih in ukinjenih rezervacij je v točki 2.4.11. računovodskega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 93 2.3.16. Druge obveznosti SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Obveznosti za plače in druge obveznosti do zaposlenih 369 378 651 634 Obveznosti do dobaviteljev 231 184 427 368 Obveznosti iz zavarovalnih poslov 0 0 58 19 Druge obveznosti 1.634 984 2.427 4.674 Udolgovane pasivne časovne razmejitve 365 2.239 4.940 3.368 - vnaprej vračunani stroški 256 170 431 341 - vračunani str. pozavarovateljev na regresih 0 0 4.390 948 - kratkoročno odloženiprihodki 109 317 119 327 - vnaprejplačani neobračunaniprihodki 0 1.752 0 1.752 Skupaj 2.599 3.785 8.503 9.063 2.3.17. Osnovni kapital Vpisani kapital znaša 300.000.090,70 EUR, razdeljen je na 3.121.741 kosovnih delnic in je v celoti vplačan. Vse delnice so navadne imenske delnice istega razreda in vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. 2.3.18. Kapitalske rezerve SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Vplačila, ki presegajo nominalne zneske vplačanih delnic 1.139 1.139 1.139 1.139 Skupaj 1.139 1.139 1.139 1.139 2.3.19. Presežek iz prevrednotenja SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 90 (18) 273 126 Skupaj 90 (18) 273 126 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stanje 1.1. (18) (295) 126 (838) Prevrednotenje 135 347 183 1.206 Odloženi davki (27) (70) (36) (242) Stanje 31.12 90 (18) 273 126 2.3.20. Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Rezerve iz dobička 25.191 21.735 35.671 36.739 - zakonske rezerve 8.366 8.080 9.021 8.439 - rezerve za lastne delnice 1.324 1.324 1.324 1.324 - statutarne rezerve 11.620 8.900 15.826 11.003 - druge rezerve iz dobička 3.881 3.431 8.737 15.210 - rezerve za izravnavo kreditnih tveganj 0 0 763 763 Zadržani dobiček 0 0 3.352 2.928 Skupaj 25.191 21.735 39.023 39.667 Po sklepu skupščine SID banke dne 27.8.2010 se je nerazporejeni dobiček leta 2009 v višini 450 tisoč EUR razporedil v druge rezerve iz dobička. Uprava je ob sestavi letnega poročila iz čistega dobička, ki je znašal 5.726 tisoč EUR, oblikovala zakonske rezerve v višini 286 tisoč EUR in statutarne rezerve v višini 2.720 tisoč EUR. Neposredno na kapital (prihodki in odhodki, pripoznani neposredno v kapitalu) vplivajo prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo in sprememba rezerv za izravnavo kreditnih tveganj. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 94 Rezerve za izravnavo kreditnih tveganj Skupine SID banka so se v letu 2010 zaradi pozitivnega zavarovalno - tehničnega izida znova oblikovale in sicer v višini 917 tisoč EUR. 2.3.21. Lastni deleži SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Odkupljene lastne delnice (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) Skupaj (1.324) (1.324) (1.324) (1.324) 2.3.22. Zunajbilančne postavke Zunajbilančne postavke SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Zunajbilančne terjatve 1.955.822 1.047.805 1.994.875 1.068.394 - najeti nečrpani krediti 170.000 235.000 170.000 235.000 - izvedenifinančni instrumenti (obrestnezamenjave, valutni 736.056 58.678 736.056 58.678 forward) - agentskiposli (obrestnezamenjave) 11.949 0 11.949 0 -račun vrednostnih papirjev za zavarovanje v BankiSlovenije 29.168 0 29.168 0 (neizkoriščen del) -finančna sredstva za varovanje v Banki Slovenije 1.001 0 1.001 0 - prejeta jamstva 1.007.648 754.127 1.007.648 754.127 - neuveljavljene regresne terjatve 0 0 39.053 20.589 Zunajbilančne prevzete obveznosti 66.417 222.022 67.742 237.280 - garancije 31.852 38.804 33.177 39.686 - odobreni nečrpani krediti 34.565 182.521 34.565 195.021 - izvedeni finančni instrumenti (valutni forward) 0 697 0 697 - dana jamstva 0 0 0 34 - druge prevzete finančne obveznosti 0 0 0 1.842 Skupaj 2.022.239 1.269.827 2.062.617 1.305.674 Zunajbilančne terjatve - najeti nečrpani krediti SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Najeti nečrpani krediti 170.000 235.000 170.000 235.000 Skupaj 170.000 235.000 170.000 235.000 Po stanju na dan 31.12.2010 SID banka ni črpala odobrenih kreditov pri Kreditanstalt fur Wiederaubau Nemčija v višini 80 milijonov EUR, pri European Investment Bank Luxembourg v višini 50 milijonov EUR, pri Erste Group Bank AG Avstrija v višini 20 milijonov EUR ter pri Hypo Alpe - Adria Bank International AG Avstrija v višini 20 milijonov EUR. Zunajbilančne terjatve - izvedeni finančni instrumenti SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Obrestne zamenjave Valutni forward 736.056 0 58.000 678 736.056 0 58.000 678 Skupaj 736.056 58.678 736.056 58.678 Po stanju na dan 31.12.2010 je imela SID banka sklenjene obrestne zamenjave v skupni višini 736 milijonov EUR. Vrednost obrestnih zamenjav, ki izpolnjujejo merila računovodskega obravnavanja varovanj pred tveganji, znašajo 733 milijonov EUR in se uporabljajo za varovanje obrestnega tveganja. Razliko v višini 3 milijone EUR predstavljajo tržne obrestne zamenjave. Pojasnila o upravljanju z obrestnim tveganjem so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila, točka 6.4.. Poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov so prikazane v postavkah 2.3.3. in 2.3.12. računovodskega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 95 Zunajbilančne terjatve - prejeta jamstva SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31 .12.2009 Prejeta jamstva 1.007.648 754.127 1.007.648 754.127 Skupaj 1.007.648 754.127 1.007.648 754.127 Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij (odstop terjatev, zastava kapitalskega deleža, zavarovalne police SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnini, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja). Neuveljavljene regresne terjatve_ Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Neuveljavljene regresne terjatve 39.053 20.589 Skupaj 39.053 20.589 Zunajbilančne obveznosti - garancije SID banka Skupina SID banka 31 .12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Kratkoročne 684 114 2.009 996 Dolgoročne 31.168 38.690 31.168 38.690 Skupaj 31.852 38.804 33.177 39.686 Pregled garancij po vrstah SID banka Skupina SID banka 31 .12.2010 31 .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Garancije 25.536 24.144 31.852 25.026 - izvoz odpadkov 0 11.281 0 11.281 - vračilo avansa 1.397 2.096 1.397 2.096 - dobra izvedba posla 2.387 6.308 2.387 6.308 - plačilne garancije 20.756 2.858 22.081 3.740 - odprava napak 996 1.601 996 1.601 Prevzemi tveganj 6.316 14.660 6.316 14.660 Skupaj 31.852 38.804 33.177 39.686 Pregled garancij po valutah SID banka Skupina SID banka 31. 12.2010 31. .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 EUR 20.606 37.806 21.931 38.688 CHF 10.416 0 10.416 0 HRK 806 976 806 976 EGP 24 22 24 22 Skupaj 31.852 38.804 33.177 39.686 Zunajbilančne prevzete obveznosti - odobreni nečrpani krediti SID banka Skupina SID banka 31. 12.2010 31. .12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Odobreni nečrpani krediti 34.565 182.521 34.565 195.021 Skupaj 34.565 182.521 34.565 195.021 V postavki izkazuje SID banka oziroma Skupina SID banka vrednost nečrpanih kreditov odobrenim domačim bankam in podjetjem na dan 31.12.2010. Rok črpanja je leto 2011. 2.3.23. Poslovanje po pooblastilu Poslovanje, ki ga SID banka kot slovenska izvozno-kreditna agencija opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije, je z računovodskega vidika ločeno od poslovanja SID banke za lasten račun. SID banka skladno z ZZFMGP v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja tudi program izravnave obresti (PIO) za izvozne kredite v evrih in ameriških dolarjih, ki so skladni z OECD konsenzom. Posli, ki jih SID banka opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije se vodijo na ločenih kontih, ki jih je Banka Slovenije predpisala za vodenje poslov po pooblastilu. Podrobnejša obrazložitev poslov po pooblastilu se nahaja v poslovnem delu letnega poročila, poglavji 6.2.5. in 6.2.6.. 96 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Naložbe varnostnih rezerv SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Denar na poslovnih računih pri bankah 32 43 Krediti bankam 99.095 101.859 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 25.288 18.258 Druga sredstva 4.985 5.268 Skupaj 129.400 125.428 V okviru drugih sredstev je izkazana terjatev do PRO KOLEKT Zagreb v višini 3.726 tisoč EUR. Obveznosti varnostnih rezerv SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Varnostne rezerve 124.219 120.039 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 286 208 Udolgovane (pasivne) časovne razmejitve 4.895 5.181 Skupaj 129.400 125.428 Gibanje varnostnih rezerv SID banka 2010 2009 Stanje 1.1. 120.039 109.896 Presežek prihodkov nad odhodki 4.180 143 Nakazilo 0 10.000 Stanje 31.12. 124.219 120.039 Varnostne rezerve so se v letu 2010 povečale za 4.180 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države. Naložbe programa izravnave obresti SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Denar na poslovnih računih pri bankah 2 1 Krediti 3.481 2.843 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.286 4.782 Druga sredstva 1 1 Skupaj 7.830 7.627 Obveznosti programa izravnave obresti SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Finančne obveznosti namenjene trgovanju 60 0 Obveznosti programa izravnave obresti 7.732 7.585 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 37 42 Druge obveznosti 1 0 Skupaj 7.830 7.627 Gibanje obveznosti programa izravnave obresti SID banka 2010 2009 Stanje 1.1. 7.585 6.907 Presežek prihodkov nad odhodki 147 178 Nakazilo 0 500 Stanje 31.12. 7.732 7.585 Sredstva programa izravnave obresti so se v letu 2010 povečale za 147 tisoč EUR, kolikor je znašal presežek prihodkov nad odhodki iz poslovanja v imenu in za račun države. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 97 2.4. Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa (v tisoč EUR) 2.4.1. Čiste obresti SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih varovanju 13.406 (5.505) 97 (27) Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 28 (64) 0 0 Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.258 0 1.760 0 Obresti iz kreditov in vlog 90.557 (31.765) 80.391 (44.371) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (28.800) 0 (16.356) Obresti iz drugih finančnih sredstev 34 0 8 0 Skupaj 106.283 (66.134) 82.256 (60.754) Čiste obresti 40.149 21.502 Prihodki iz zamudnih obresti znašajo 1.065 tisoč EUR, odhodkov za zamudne obresti 1.300 tisoč EUR. Odhodki za zamudne obresti so iz naslova v letu 2009 pripoznanih prihodkov, katerih verjetnost unovčljivosti je postala v letu 2010 negotova. Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih varovanju 13.406 (5.505) 97 (27) Obresti iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 28 (64) 0 0 Obresti iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 2.827 0 2.493 0 Obresti iz kreditov in vlog 101.141 (38.192) 93.181 (50.925) Obresti za izdane vrednostne papirje 0 (28.800) 0 (16.356) Obresti iz drugih finančnih sredstev 34 0 8 0 Skupaj 117.436 (72.561) 95.779 (67.308) Čiste obresti 44.875 28.471 2.4.2. Prihodki iz dividend SID banka 2010 2009 Prihodki iz dividend 0 2.474 Skupaj 0 2.474 2.4.3. Čiste opravnine SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (17) 0 (20) Opravnine od kreditnih poslov 1.855 (486) 1.337 (192) Opravnine za garancijske posle 401 (9) 528 (4) Opravnine za opravljene borzne in druge posle z vrednostnimi papirji 0 (123) 0 (92) Druge opravnine 0 (161) 141 (129) Skupaj 2.256 (796) 2.006 (437) Čiste opravnine 1.460 1.569 Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Opravnine za bančne storitve 0 (147) 0 (77) Opravnine za opravljanje plačilnega prometa 8 (87) 16 (77) Opravnine od kreditnih poslov 5.901 (791) 5.523 (497) Opravnine za garancijske posle 401 (351) 528 (345) Opravnine za opravljene borzne in druge posle z vrednostnimi papirji 0 (123) 0 (92) Druge opravnine 4 (187) 389 (145) Skupaj 6.314 (1.686) 6.456 (1.233) Čiste opravnine 4.628 5.223 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 98 2.4.4. Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 459 (20) 680 (350) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 459 439 (20) 680 330 (350) Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 470 (26) 960 (355) Skupaj Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 470 444 (26) 960 605 (355) 2.4.5. Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po valutnem forwardu Izpeljani finančni instrumenti po obrestnih zamenjavah 0 0 (19) (28) 123 0 (99) 0 Skupaj Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 0 (47) (47) 123 24 (99) Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Izpeljani finančni instrumenti po valutnem forwardu Izpeljani finančni instrumenti po obrestnih zamenjavah 0 0 (19) (28) 123 0 (99) 0 Skupaj Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti namenjenih trgovanju 0 (47) (47) 123 24 (99) 2.4.6. Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju 5.740 (6.189) 867 (907) Skupaj Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 5.740 (6.189) (449) 867 (907) (40) Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Sprememba poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pri tveganju 5.740 (6.189) 867 (907) Skupaj Čisti izid iz izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju 5.740 (6.189) (449) 867 (907) (40) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 99 2.4.7. Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 6.380 (6.374) 5.091 (5.047) Skupaj Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 6.380 6 (6.374) 5.091 44 (5.047) Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Tečajne razlike 14.343 (13.385) 12.862 (11.789) Skupaj Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 14.343 958 (13.385) 12.862 1.073 (11.789) 2.4.8. Drugi čisti poslovni dobički/izgube Čisti prihodki za nebančne storitve SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve Članarine Drugi poslovni odhodki 3.076 0 0 0 (122) (35) 2.709 0 0 0 (108) (59) Skupaj Drugi čisti poslovni dobički/izgube 3.076 2.919 (157) 2.709 2.542 (167) Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na provizijo za opravljanje storitev po ZZFMGP na osnovi pogodbe z Ministrstvom za finance o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z izvajanjem II. poglavja Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov z dne 1.12.2004 v višini 2.075 tisoč EUR (2009: 2.075 tisoč EUR). Za opravljanje poslov po pooblastilu - program izravnave obresti je banka v letu 2010 realizirala prihodke v višini 88 tisoč EUR. Kot pooblaščena institucija za izvajanje zakonov o jamstvenih shemah Republike Slovenije je v letu 2010 realizirala prihodke v višini 528 tisoč EUR. Ostalo predstavljajo prihodki od najemnin ter opravljenih storitev za hčerinske družbe v višini 203 tisoč EUR in prihodki iz naslova izdelave bonitetnih informacij v višini 182 tisoč EUR. Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Prihodki za nebančne storitve 2.828 0 2.382 0 Drugi poslovni prihodki 80 0 166 0 Članarine 0 (217) 0 (158) Drugi poslovni odhodki 0 (161) 0 (339) Skupaj 2.908 (379) 2.548 (497) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.529 2.051 Čisti prihodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto zavarovalne premije 19.716 0 10.884 0 Pozavarovalna provizija 3.495 0 2.283 0 Obračunane pozavarovalne premije 0 (12.237) 0 (6.238) Obračunane bonitetne informacije 988 0 947 0 Skupaj 24.199 (12.237) 14.114 (6.238) Čiste obračunane zavarovalne premije 11.962 7.876 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 100 Čisti odhodki od zavarovalnih poslov Skupina SID banka 2010 2009 Prihodki Odhodki Prihodki Odhodki Obračunane bruto odškodnine 0 (24.833) 0 (11.414) Obračunani bonusi 0 (345) 0 (341) Odhodki bonitetnih informacij 0 (840) 0 (1.080) Obračunani bruto regresi 6.025 0 1.642 0 Pozavarovalni delež v odškodninah in regresih 11.400 0 5.193 0 Pozavarovalni delež v bonusih 185 0 202 0 Skupaj 17.610 (26.018) 7.037 (12.835) Čisti odhodki od zavarovalnih poslov (8.408) (5.798) 2.4.9. Administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stroški dela (4.342) (3.901) (8.357) (7.829) Splošni in administrativni stroški (1.759) (1.828) (3.225) (3.142) Skupaj (6.101) (5.729) (11.582) (10.971) Stroški dela SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stroški bruto plač (3.151) (2.781) (6.177) (5.747) Stroški pokojninskih zavarovanj (280) (250) (465) (410) Stroški socialnih zavarovanj (230) (205) (657) (520) Davek na izplačane plače 0 0 (9) (134) Drugi stroški dela (681) (665) (1.049) (1.018) Skupaj (4.342) (3.901) (8.357) (7.829) V letu 2010 je imela SID banka v povprečju 91 zaposlenih, stanje zaposlenih na dan 31.12.2010 je bilo 94, od tega je bilo 17,0 odstotka zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, 9,5 odstotka z višješolsko, 66,0 odstotka z visokošolsko izobrazbo, 6,4 odstotka z magisterijem in 1,1 odstotka z doktoratom. Za SID banko so v letu 2010 znašali stroški pokojninskih zavarovanj (280 tisoč EUR) skupaj s stroški prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (138 tisoč EUR) 418 tisoč EUR. Na dan 31.12.2010 je imela Skupina SID banka (vključno s Skupino PRO KOLEKT in CMSR) 303 zaposlenih. 21,1 odstotka zaposlenih v Skupini SID banka ima srednješolsko oziroma nižje stopnje izobrazbe, 12,5 odstotka višješolsko izobrazbo, 62,7 odstotka visokošolsko izobrazbo, 3,0 odstotke zaposlenih ima magisterij, 0,7 odstotka ima doktorat. Stroški pokojninskih zavarovanj za Skupino SID banka v letu 2010 so znašali skupaj 641 tisoč EUR, stroški dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja pa 271 tisoč EUR. Skupščina SID banke ni določila politike prejemkov članov poslovodnih oseb, saj omenjeno politiko v družbah v večinski lasti države v pretežni meri določata že Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPODG; Ur. l. RS, št. 21/10) in uredba, izdana na podlagi ZPPODG. Na tej podlagi je nadzorni svet v predpisanem roku, skladno s predpisi in prakso ter skladno s svojimi pristojnostmi, sprejel Pravila za sklepanje pogodb o zaposlitvi članov uprave (Pravila) in skladno s 6. členom ZPPODG seznanil skupščino SID banke s Pravili. Vlada je ob obravnavi Pravil sprejela določene usmeritve nadzornemu svetu glede vsebine teh Pravil, kar je bilo potrjeno tudi z notarskim zapisnikom skupščine SID banke. Nadzorni svet je usmeritve upošteval pri revidiranju Pravil. Člani poslovodstev družb v skupini SID banka so v letu 2010 realizirali sledeče prejemke: predsednik uprave SID banka mag. Sibil Svilan 166 tisoč EUR, član uprave SID banka Jožef Bradeško 150 tisoč EUR, predsednik uprave PKZ Ladislav Artnik 113 tisoč EUR, član uprave PKZ dr. Rasto Hartman 96 tisoč EUR, direktor družbe PRVI FAKTOR Ljubljana Ernest Ribič 114 tisoč EUR, direktorja družbe PRVI FAKTOR Sarajevo Nedim Rizvanovic 6 tisoč EUR in Denan Bogdanič 14 tisoč EUR, direktorja družbe PRVI FAKTOR Beograd Dimitar Polovina 8 tisoč EUR in Jelena Tanaskovic 56 tisoč EUR , direktor družbe PRVI FAKTOR Zagreb Tomaž Kačar 130 tisoč EUR. Predstavniki SID banke v nadzornih organih hčerinskih družb v letu 2010 niso prejeli nagrad ali drugih prejemkov (sejnin) iz naslova opravljanja nadzornih funkcij v družbah Skupine SID banka. Prejemki zunanje članice revizijske komisije mag. Blanke Vezjak za sejnine je znašal 0,7 tisoč EUR. Prejemki iz naslova sejnin in povračil potnih stroškov članov nadzornega sveta in revizijske komisije SID banke so v letu 2010 znašali: dr. Aleš Berk Skok 6,1 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,1 tisoč EUR), mag. Samo Hribar Milič 4,7 tisoč EUR, 101 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 dr. Marko Jaklič 3,6 tisoč EUR, mag. Gregor Kastelic 9,6 tisoč EUR (od tega potni stroški 4,1 tisoč EUR), Andreja Kert 6,5 tisoč EUR, dr. Peter Kraljič 5,0 tisoč EUR (od tega potni stroški 1,4 tisoč EUR), dr. Viljem Pšeničny 2.0 tisoč EUR, mag. Blanka Vezjak 4,5 tisoč EUR (od tega potni stroški 0,6 tisoč EUR), mag. Alenka Stanič 0,7 tisoč EUR in Hugo Bosio 0,9 tisoč EUR. V SID banki so v letu 2010 zaslužki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb znašali 534 tisoč EUR, v Skupini SID banka 1.479 tisoč EUR. Splošni in administrativni stroški SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Stroški materiala (149) (143) (287) (263) Stroški storitev (1.610) (1.685) (2.938) (2.879) Skupaj (1.759) (1.828) (3.225) (3.142) Stroški iz naslova plačil revizorjem (del postavke stroški storitev - v neto znesku) SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Revidiranje letnega poročila (64) (46) (117) (112) Druge storitve revidiranja (11) (1) (12) (1) Skupaj (75) (47) (129) (113) 2.4.10. Amortizacija SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev (442) (459) (591) (614) Amortizacija neopredmetenih sredstev (174) (184) (257) (267) Skupaj (616) (643) (848) (881) 2.4.11. Prihodki/odhodki od rezervacij SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Prihodki/odhodki za bančne rezervacije 1.667 (2.085) 1.667 (2.085) Prihodki/odhodki od obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 0 7.465 (8.618) Prihodki/odhodki za druge rezervacije (51) 100 207 147 Skupaj 1.616 (1.985) 9.339 (10.556) Prihodki/odhodki za bančne rezervacije SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Neto sprememba rezervacij za garancije 634 (685) 634 (685) - odhodki za oblikovanje rezervacij (5.322) (3.623) (5.322) (3.623) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 5.956 2.938 5.956 2.938 Neto sprememba rezervacij za nečrpane kredite 1.033 (1.400) 1.033 (1.400) - odhodki za oblikovanje rezervacij (4.144) (4.877) (4.144) (4.877) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 5.177 3.477 5.177 3.477 Skupaj 1.667 (2.085) 1.667 (2.085) Prihodki/odhodki od obveznosti iz zavarovalnih pogodb Skupina SID banka 2010 2009 Spremembe bruto prenosnih premij (1.833) 133 Spremembe prenosnih premij za pozavarovalni del 1.391 (172) Spremembe bruto škodnih rezervacij 6.137 (17.777) Spremembe škodnih rezervacij za pozavarovalni del 862 10.127 Sprememba bruto rezervacij za bonuse in popuste (899) 25 Delež pozavarovateljev v odhodkih za bonuse in popuste 449 (44) Spremembe bruto rezervacij za neiztekle nevarnosti 2.957 (1.779) Sprememba rezerv.za neiztekle nevarnosti za pozavarovalni del (1.599) 869 Skupaj 7.465 (8.618) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 102 Prihodki/odhodki za druge rezervacije SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Neto sprememba rezervacij za pravno nerešene tožbe 0 108 0 108 - prihodki za oblikovanje rezervacij 0 108 0 108 Neto sprememba rezervacij za pokojnine in podobne obveznosti (51) (8) (75) (12) - odhodki za oblikovanje rezervacij (51) (136) (78) (140) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 0 128 3 128 Neto odloženi prihodki od pozavarovalnih provizij 0 0 286 51 - odhodki za oblikovanje rezervacij 0 0 (399) (537) - prihodki iz ukinjanja rezervacij 0 0 685 588 Neto spremembe rezervacij za faktoring 0 0 (4) 0 Skupaj (51) 100 207 147 Podroben prikaz stanja rezervacij je v točki 2.3.13. računovodskega dela letnega poročila. 2.4.12. Oslabitve SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Oslabitve kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti (49.228) (28.457) (57.648) (36.478) Oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (506) 0 (506) (10) Oslabitve drugih sredstev (94) (4) (749) (328) Popravek oslabitev kreditov družbam v Skupini 0 0 948 2.084 Prihodki iz odprave oslabitev kreditov in terjatev, merjenih po odplačni vrednosti 17.563 9.552 18.894 11.096 Prihodki iz odprave oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 0 0 0 37 Prihodki iz odprave oslabitev drugih sredstev 73 3 73 3 Skupaj (32.192) (18.906) (38.988) (23.596) Pojasnilo oslabitev je predstavljeno v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., gibanje oslabitev pa je predstavljeno v točki 2.3.4. računovodskega dela letnega poročila. 2.4.13. Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Davek iz dohodka (1.557) (231) (4.163) (755) Odloženi davki 105 1 891 1.892 Skupaj 1.452 (230) (3.272) 1.137 Podroben prikaz terjatev in obveznosti iz naslova odloženih davkov je v točki 2.3.9. računovodskega dela letnega poročila. Davek iz dohodka se od davka, ugotovljenega z uporabo veljavne davčne stopnje (razlika med računovodskim in davčnim dobičkom), razlikuje kot je prikazano v spodnjem pregledu. SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Dobiček/izguba 7.178 1.178 14.421 (6.521) Davek iz dobička (po veljavnih stopnjah v zadevnih državah) (1.436) (247) (3.398) (647) Prihodki, ki povečujejo davčno osnovo 5 31 1.504 620 Davčno nepriznani odhodki (157) (50) (7.417) (786) Davčno priznani odhodki 0 0 5.076 26 Povečanje davčne osnove (9) (3) (38) (13) Davčne olajšave 40 38 110 45 Davek (1.557) (231) (4.163) (755) Odmerjeni davek od dohodka predstavlja znesek davka, ki ga je treba poravnati v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb po predpisani davčni stopnji. Za leto 2010 je znašala zakonsko predpisana davčna stopnja 20 odstotkov, dejanska davčna stopnja pa 21,7 odstotna. 103 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 V Skupini SID banka je zakonska davčna stopnja za družbe, ki delujejo v Sloveniji in na Hrvaškem znašala 20 odstotkov, za družbi v Srbiji ter Bosni in Hercegovini 10 odstotkov. Dejanska davčna stopnja za Skupino SID banka za leto 2010 je znašala 28,9 odstotka. Največji del davčno nepriznanih odhodkov se nanaša na nepriznane odhodke iz naslova trajne oslabitve dveh vrednostnih papirjev v višini 506 tisoč EUR, na rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade, ki v znesku 50 odstotkov oblikovanih niso bile davčno priznane ter na 50 odstotkov stroškov nadzornega sveta in reprezentance ter nepriznanih odhodkov za donacije. Odloženi davčni prihodek ali odhodek izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev oz. obveznosti za davek. SID banka je imela na dan 31.12.2010 iz naslova odloženih davkov 303 tisoč EUR neto terjatev. Na dan 31.12.2010 SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. Obveznost davka iz dohodka pravnih oseb za Skupino SID banka za leto 2010 znaša 4.163 tisoč EUR. Obveznost v izkazu poslovnega izida je zmanjšana za odložen odhodek za davek iz neizrabljenih davčnih izgub, oslabitev dolžniških vrednostnih papirjev, zatem iz naslova oblikovanih popravkov terjatev in razmejitev stroškov ter prihodkov v skupni višini 891 tisoč EUR. Odloženi davčni prihodek ali odhodek izhaja iz spremembe knjigovodske vrednosti odloženih terjatev oz. obveznosti za davek. Skupina SID banka je imela na dan 31.12.2010 iz naslova odloženih davkov 1.691 tisoč EUR neto terjatev. Na dan 31.12.2010 Skupina SID banka ni imela zapadlih obveznosti iz naslova davkov. 2.4.14 Čisti dobiček na delnico SID banka 2010 2009 Število navadnih imenskih kosovnih delnic 3.121.741 3.121.741 Lastne delnice 18.445 18.445 Čisti dobiček v obdobju 5.726 948 Čisti dobiček na delnico 1,85 0, 31 2.5. Geografska struktura Podrobnejši prikaz prihodkov in dolgoročnih sredstev v Sloveniji in tujini je prikazan v poglavju 4. računovodskega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 104 2.6. Odnosi z odvisnimi družbami (v tisoč EUR) 2.6.1. Dani krediti SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Dani krediti 0 25 88.308 81.116 Popravek vrednosti 0 (1) (5.036) (4.314) Skupaj 0 24 83.272 76.802 2.6.2. Druge terjatve _SID banka_ Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane _družbe_ _31.12.2010_31.12.2009_31.12.2010_31.12.2009 Druge terjatve - terjatve za opravljene storitve_0_39_0_0 SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2010 2009 2010 2009 Prihodki 0 5 4.120 2.467 Skupaj 0 5 4.120 2.467 Obrestno tveganje - realizirane obrestne mere v odstotkih SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2010 2009 2010 2009 Aktiva: Obrestno tveganje realizirane obrestne mere v odstotkih / 5,00 2,077-5,453 4,00 - 6,31 2.6.4. Prihodki od dividend _SID banka_ Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane _družbe_ _2010_2009_2020_2009 Prihodki od dividend 0 138 0 2.336 2.6.5. Čiste opravnine SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2010 2009 2010 2009 Prihodki 0 0 101 81 Skupaj_0_0_10_81 2.6.6. Drugi čisti poslovni dobički/izgube SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2010 2009 2010 2009 Prihodki 276 319 0 0 Odhodki (3) (11) 0 0 Skupaj 273 308 0 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 105 2.6.7. Garancije SID banka Odvisne družbe Pridružene in skupaj obvladovane družbe 2010 2009 2010 2009 Dane garancije obvladujoče družbe odvisnim družbam 0 0 0 950 Skupaj 0 0 0 950 Obvladujoča družba je skupaj obvladovani družbi do konca leta 2010 izdala mehke patronatske izjave v vrednosti 64,9 milijona EUR. Največji del prihodkov za nebančne storitve se nanaša na zaračunane najemnine za poslovne prostore, opravljene storitve izdelave bonitetnih informacij, storitve informacijske podpore, zakladništva, računovodstva in kadrovskih storitev. Vsi pravni posli med družbami v skupini so bili opravljeni na način, da v okoliščinah, ki so bile znane pogodbenim partnerjem v času, ko je bil opravljen pravni posel, med družbami ni prišlo do prikrajšanja. Vsi posli so bili opravljeni po tržnih pogojih v skladu z načelom arms length principal. Transakcije z zaposlenimi (člani poslovodstva, zaposlenimi in predstavniki nadzornih organov) so opisani pod točko 2.4.9. računovodskega dela letnega poročila. 2.7. Dogodki po datumu izkaza finančnega položaja Po bilančnem datumu ni bilo poslovnih dogodkov, ki bi vplivali na ločene in konsolidirane računovodske izkaze SID banke in Skupine SID banka. Je pa bil za SID banko pomemben naslednji poslovni dogodek: V SID banki je bilo v marcu 2011 realizirano povečanje izdaje evroobveznice na mednarodnem trgu kapitala v višini 350 milijonov EUR. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 106 3. Upravljanje s tveganji in ostala razkritja (v tisoč EUR) Upravljanje s tveganji je za SID banko in Skupino SID banka predstavljeno tudi v točki 6.4. poslovnega dela letnega poročila. 3.1. Likvidnostno tveganje Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni vzdrževanje zadostnih likvidnostnih virov za poravnavanje tekočih obveznosti. Družbe Skupine SID banka obvladujejo likvidnostno tveganje z načrtovanjem prilivov in odlivov in primernim stanjem visoko likvidnih finančnih naložb. Iz tega razloga je ustrezni del naložb Skupine SID banka kratkoročne narave, kar zmanjšuje tveganja nelikvidnosti. 3.1.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2010 Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki 12 0 0 0 0 0 12 Finančna sredstva, namenjena varovanju 0 0 0 9.730 3.625 1.208 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 169 2.088 0 14.093 83.064 11.542 110.956 Krediti 5.127 33.470 21.115 525.852 1.597.597 1.569.713 3.752.874 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 4.135 4.135 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 252 252 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 8.831 8.831 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1 3 0 71 351 426 Druga sredstva 0 295 55 54 0 0 404 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0 0 3.088 0 0 3.088 SKUPAJ SREDSTVA 5.308 35.854 21.173 552.817 1.684.357 1.596.032 3.895.541 Finančne obveznosti do centralne banke 0 0 1.001 0 0 0 1.001 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 29 0 29 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 5 40.195 591.736 1.382.362 1.545.564 3.559.862 Rezervacije 1 604 344 713 255 844 2.761 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 0 1.357 79 36 1.472 Druge obveznosti 0 131 721 1.712 36 0 2.600 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 (2) 0 21 34 37 90 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 25.191 25.191 Lastni deleži 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 2.720 2.720 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1 738 42.261 595.539 1.382.795 1.874.207 3.895.541 NEUSKLAJENOST MED FINANČNIMI SREDSTVI IN FINANČNIMI OBVEZNOSTMI 5.307 35.116 (21.088) (42.722) 301.561 (278.174) 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 107 3.1.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po preostali zapadlosti na dan 31.12.2010 Na vpogled Do 1 meseca Od 1 do 3 mesecev Od 3 mesecev do 1 leta Od 1 do 5 let Nad 5 let Skupaj Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 13 0 0 0 0 0 13 Finančna sredstva, namenjena varovanju 0 0 0 9.730 3.625 1.208 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 392 2.088 683 16.364 95.763 17.348 132.638 Krediti 32.160 77.311 85.417 561.525 1.563.403 1.569.713 3.889.529 Opredmetena osnovna sredstva 0 0 0 0 0 4.435 4.435 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 0 157 157 Neopredmetena sredstva 0 0 0 0 0 882 882 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 0 0 0 0 0 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 0 1 418 0 1.458 353 2.230 Druga sredstva 6.783 11.505 7.178 6.319 9.428 0 41.213 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 0 0 0 1 0 0 1 SKUPAJ SREDSTVA 39.348 90.905 93.696 593.939 1.673.677 1.594.515 4.086.080 Finančne obveznosti do CB 0 0 1.001 0 0 0 1.001 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 0 0 0 0 29 0 29 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 0 1.166 78.724 687.083 1.367.205 1.545.564 3.679.742 Rezervacije 1 8.400 10.987 9.320 18.807 911 48.426 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 0 0 2.052 1.357 79 36 3.524 Druge obveznosti 0 1.371 5.318 1.778 36 0 8.503 Osnovni kapital 0 0 0 0 0 300.000 300.000 Kapitalske rezerve 0 0 0 0 0 1.139 1.139 Presežek iz prevrednotenja 0 0 68 23 34 148 273 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 0 0 0 0 0 39.023 39.023 Lastne delnice 0 0 0 0 0 (1.324) (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 0 0 0 0 0 5.744 5.744 SKUPAJ OBVEZNOSTI 1 10.937 98.150 699.561 1.386.190 1.891.241 4.086.080 NEUSKLAJENOST MED FINANČNIMI SREDSTVI IN FINANČNIMI OBVEZNOSTMI 39.347 79.968 (4.454) (105.622) 287.487 (296.726) 0 Notranji postopki upravljanja z likvidnostjo portfeljev Skupine SID banka potekajo v skladu s Politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem, kjer so opredeljeni načini upravljanja s sredstvi in viri sredstev tako na dnevni ravni kot tudi na daljši rok. Ti postopki zagotavljajo redno dnevno izpolnjevanje vseh denarnih obveznosti banke kot tudi celotne skupine ter kakovostno upravljanje operativne in strukturne likvidnosti. Za spremljanje in merjenje likvidnostnega tveganja banka dnevno izračunava količnik likvidnosti na način, ki je določen s sklepom Banke Slovenije. Zaradi načela previdnosti je interno določen količnik likvidnosti, ki ga mora izpolnjevati SID banka, višji od predpisanega s strani Banke Slovenije, kar predstavlja dodatno varnost pri likvidnostnem tveganju. Področje zakladništva v sodelovanju z drugimi organizacijskimi enotami SID banke tedensko in mesečno načrtuje likvidnostne tokove ter vnaprej simulira količnik likvidnosti prvega razreda. V primeru, da je treba izboljšati operativno ali strukturno likvidnost, zakladništvo predlaga likvidnostnemu odboru sprejetje ukrepov za obvladovanje omenjenih tveganj (podaljševanje ročnosti pasivnih poslov, skrajševanje ročnosti aktivnih poslov, najemanje depozitov in linij denarnega trga, zmanjševanje garancijskega in kreditnega potenciala itd.). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 108 3.2. Valutno tveganje Skupina SID banka veže predujme odstopnikov terjatev na EUR, da bi v največji meri nevtralizirala učinek gibanja deviznih tečajev na dolgove, izražene v EUR. Na področju zavarovalništva Skupina SID banka v največji meri valutno strukturo kritnega premoženja usklajuje z valutno strukturo izpostavljenosti. 3.2.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2010 EUR USD Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki 12 0 0 12 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 0 0 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110.956 0 0 110.956 Krediti 3.737.677 15.197 0 3.752.874 Opredmetena osnovna sredstva 4.135 0 0 4.135 Neopredmetena sredstva 252 0 0 252 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.831 0 0 8.831 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 426 0 0 426 Druga sredstva 404 0 0 404 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 3.088 0 0 3.088 SKUPAJ SREDSTVA 3.880.344 15.197 0 3.895.541 Finančne obveznosti do centralne banke 1.001 0 0 1.001 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni trgovanju 29 0 0 29 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.544.799 15.063 0 3.559.862 Rezervacije 2.723 0 38 2.761 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.472 0 0 1.472 Druge obveznosti 2.600 0 0 2.600 Osnovni kapital 300.000 0 0 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja 90 0 0 90 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 25.191 0 0 25.191 Lastni deleži (1.324) 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 2.720 0 0 2.720 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.880.440 15.063 38 3.895.541 NEUSKLAJENOST MED FINANČNIMI SREDSTVI IN FINANČNIMI OBVEZNOSTMI (96) 134 (38) 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 109 3.2.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po tujih valutah na dan 31.12.2010 EUR Z valutno klavzulo EUR USD GBP Druge valute Skupaj Denar v blagajni in stanje pri centralni banki 13 0 0 0 0 13 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 0 0 0 0 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 132.638 0 0 0 0 132.638 Krediti 3.751.457 115.060 15.213 19 7.780 3.889.529 Opredmetena osnovna sredstva 4.339 0 0 0 96 4.435 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 157 157 Neopredmetena sredstva 845 0 0 0 37 882 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 0 0 0 0 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.953 1 0 0 276 2.230 Druga sredstva 38.852 984 0 0 1.377 41.213 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 1 0 0 0 0 1 SKUPAJ SREDSTVA 3.945.080 116.045 15.213 19 9.723 4.086.080 Finančne obveznosti do CB 1.001 0 0 0 0 1.001 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 29 3.642.819 0 17.988 0 15.063 0 0 0 3.872 29 3.679.742 Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih 48.335 0 0 0 91 48.426 oseb 3.313 0 0 0 211 3.524 Druge obveznosti 8.112 54 3 0 334 8.503 Osnovni kapital 300.000 0 0 0 0 300.000 Kapitalske rezerve 1.139 0 0 0 0 1.139 Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim 273 0 0 0 0 273 dobičkom) 37.159 0 0 0 1.864 39.023 Lastne delnice (1.324) 0 0 0 0 (1.324) Čisti dobiček poslovnega leta 6.153 0 0 0 (409) 5.744 SKUPAJ OBVEZNOSTI 4.047.009 18.042 15.066 0 5.963 4.086.080 NEUSKLAJENOST MED FINANČNIMI SREDSTVI IN FINANČNIMI OBVEZNOSTMI (101.929) 98.003 147 19 3.760 0 Druge valute predstavljajo funkcionalno valuto odvisnih družb kjer po našem mnenju ni valutnega tveganja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 110 3.3. Obrestno tveganje Na strani sredstev so obrestnemu tveganju izpostavljena finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, dani krediti ter denar na poravnalnem in poslovnih računih, na pasivni strani pa prejeti krediti in izdani vrednostni papirji. 3.3.1. SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2010 Skupaj Neobre stovan o Skupaj obrestova no Na vpogl ed Do 1 meseca Od 1 - 3 mesecev Od 3 -12 mesecev Od 1 - 5 let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na računu pri centralni banki 12 0 12 12 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 14.563 0 0 0 0 0 0 0 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110.956 138 110.818 30 5.015 9.822 15.561 70.750 9.640 Krediti 3.752.874 17.049 3.735.825 7.525 454.724 678.940 2.522.339 24.082 48.215 Opredmetena osnovna sredstva 4.135 4.135 0 0 0 0 0 0 0 Neopredmetena sredstva 252 252 0 0 0 0 0 0 0 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.831 8.831 0 0 0 0 0 0 0 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 426 426 0 0 0 0 0 0 0 Druga sredstva 404 404 0 0 0 0 0 0 0 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 3.088 3.088 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 3.895.541 48.886 3.846.655 7.567 459.739 688.762 2.537.900 94.832 57.855 Finančne obveznosti do centralne banke 1.001 0 1.001 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 29 29 0 0 0 0 0 0 0 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.559.862 0 3.559.862 0 511.213 216.712 1.905.351 815.143 111.443 Rezervacije 2.761 2.761 0 0 0 0 0 0 0 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.472 1.472 0 0 0 0 0 0 0 Druge obveznosti 2.600 2.600 0 0 0 0 0 0 0 Osnovni kapital 300.000 300.000 0 0 0 0 0 0 0 Kapitalske rezerve 1.139 1.139 0 0 0 0 0 0 0 Presežek iz prevrednotenja 90 90 0 0 0 0 0 0 0 Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 25.191 25.191 0 0 0 0 0 0 0 Lastni deleži (1.324) (1.324) 0 0 0 0 0 0 0 Čisti dobiček poslovnega leta 2.720 2.720 0 0 0 0 0 0 0 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.895.541 334.678 3.560.863 0 511.213 217.713 1.905.351 815.143 111.443 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (285.792) 285.792 7.567 (51.474) 471.049 632.549 (720.311) (53.588) _111 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 3.3.2. Skupina SID banka - postavke sredstev in obveznosti po izpostavljenosti obrestnemu tveganju na dan 31.12.2010 Skupaj Neobrestova obrestova Na Skupaj_no_no vpogled Do 1 Od 1 - 3 Od 3 -12 Od 1 - 5 meseca mesecev mesecev let Nad 5 let Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 13 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 132.638 Krediti 3.889.529 Opredmetena osnovna sredstva 4.435 Naložbene nepremičnine 157 Neopredmetena sredstva 882 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 2.230 Druga sredstva 41.213 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 1 SKUPAJ SREDSTVA 4.086.080 0 14.563 13 0 4.435 157 882 419 2.230 41.132 13 0 402 132.236 30 33.059 3.856.470 20.689 0 81 1 0 0 97.280 3.988.800 20.732 0 0 5.015 540.764 0 0 0 0 27 10.505 17.832 713.459 2.509.261 0 54 80.801 18.053 24.082 48.215 0 0 0 0 0 545.806 724.018 2.527.093 104.883 66.268 Finančne obveznosti do CB Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Druge obveznosti Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastne delnice Čisti dobiček poslovnega leta SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.001 29 3.679.742 48.426 3.524 8.503 300.000 1.139 273 39.023 (1.324) 5.744 4.086.080 0 29 1.001 0 621 3.679.121 48.426 0 3.524 8.503 300.000 1.139 273 39.023 (1.324) 5.744 0 405.958 3.680.122 1.001 0 593.628 245.139 1.913.768 815.143 111.443 0 0 0 0 0 593.628 246.140 1.913.768 815.143 111.443 Neto izpostavljenost obrestnemu tveganju 0 (308.678) 308.678 20.732 (47.822) 477.878 613.325 (710.260) (45.175) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 112 3.3.3. Analiza občutljivosti SID banka in Skupina SID banka letno izdelata analizo občutljivosti vseh sredstev in obveznosti do virov sredstev, ki se obrestujejo, na spremembo obrestne mere. Ločeno je izdelana še analiza za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Analiza občutljivosti vseh aktivnih in pasivnih obrestno občutljivih postavk je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1 odstotek p. a.). Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki SID banke v letu 2011 povečali za 3.219 tisoč EUR (v 2010 za 1.118 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu vseobsegajočega donosa. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. Višji vpliv je predvsem posledica povečanja aktivnih in pasivnih obrestno občutljivih postavk V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki Skupine SID banka v letu 2011 povečali za 3.481 tisoč EUR (v letu 2010 za 1.500 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu vseobsegajočega donosa. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti dani depoziti, ki so praviloma zelo kratkoročne narave in z vnaprej dogovorjeno fiksno obrestno mero. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1 odstotek p.a.). SID banka 2010 2010 2009 2009 v tisoč EUR +100 bp -100 bp +100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja -2.048 2.048 -1.200 1.200 Vpliv na kapital -2.048 2.048 -1.200 1.200 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja 105 -105 106 -106 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 105 -105 106 -106 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja -1.943 1.943 -1.094 1.094 Vpliv na kapital -2.048 2.048 -1.200 1.200 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 105 -105 106 -106 Skupina SID banka 2010 2010 2009 2009 v tisoč EUR +100 bp -100 bp +100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja -2.376 2.376 -1.521 1.521 Vpliv na kapital -2.376 2.376 -1.521 1.521 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja 166 -166 172 -172 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 166 -166 172 -172 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja -2.210 2.210 -1.349 1.349 Vpliv na kapital -2.376 2.376 -1.521 1.521 Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa 166 -166 172 -172 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 113 3.4. Kreditno tveganje SID banka in Skupina SID banka imata oblikovana ustrezna navodila v zvezi z bonitetno razvrstitvijo strank, določitve limitov poslov in procesov odobritve naložb. Navodila vključujejo vse potrebne podatke, kriterije in model razvrščanja strank in naložb. Vključene postavke pri kreditnem tveganju so: dani krediti in vloge, garancije in odobreni nečrpani krediti. Celotna kreditna izpostavljenost SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Bruto izpostavljenost 3.922.185 3.231.575 4.074.389 3.391.414 Posamične oslabitve (40.982) (18.594) (59.343) (30.479) Skupinske oslabitve (38.524) (28.701) (34.127) (24.933) Razmejene opravnine (6.275) (4.939) (7.096) (6.732) Neto izpostavljenost 3.836.404 3.179.341 3.973.823 3.329.270 SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Bruto Bruto izpostavljenost Oslabitve izpostavljenost Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.761.296 (38.523) 3.193.260 (28.672) Nezapadli/posamično oslabljeni 110.515 (15.978) 16.662 (7.530) Nezapadli/neoslabljeni 19.923 0 7.299 0 Zapadli oslabljeni 30.451 (25.005) 14.354 (11.093) Skupaj 3.922.185 (79.506) 3.231.575 (47.295) Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Bruto Bruto izpostavljenost Oslabitve izpostavljenost Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.822.326 (34.072) 3.156.176 (24.904) Nezapadli/posamično oslabljeni 120.002 (16.806) 25.476 (8.383) Nezapadli/neoslabljeni 50.853 0 146.923 0 Zapadli/neoslabljeni 1.815 0 19.851 0 Zapadli oslabljeni 79.393 (42.593) 42.988 (22.125) Skupaj 4.074.389 (93.470) 3.391.414 (55.412) Zapadle terjatve so zavarovane s hipoteko na nepremičninah, zastavnimi pravicami na premoženju, odstopi terjatev, poroštvi, jamstvi in drugimi zavarovanji. Reprogram kreditov Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov v SID banki je na dan 31.12.2010 znašala 22.384 tisoč EUR (v 2009: 103.683 tisoč EUR). Nov dogovor o pogojih odplačila je bil dosežen za 6 slovenskih in 1 tujo družbo. Knjigovodska vrednost reprogramiranih kreditov Skupine SID banka je na dan 31.12.2010 znašala 26.552 tisoč EUR (v 2009: 112.853 tisoč EUR). Vrednostno pomembni reprogrami kreditov v Skupini SID banke so bili sklenjeni z 29 družbami. Novi dogovori o reprogramih kreditov v Skupini SID banka so bili doseženi za 22 slovenskih in 7 tujih družb. Pri ugotavljanju višine oslabitev je SID banka oziroma Skupina SID banka upoštevala pričakovani denarni tok. Posamično oslabljeni krediti SID banka Skupina SID banka 2010 2009 2010 2009 Bruto izpostavljenost 140.932 28.781 190.600 66.230 Posamične oslabitve (40.982) (18.594) (59.343) (30.479) Razmejene opravnine (350) (11) (1.171) (11) Neto izpostavljenost 99.600 10.176 130.086 35.740 Vrednost zavarovanj za dane in prejete kredite Skupna vrednost zavarovanj SID banke za dane kredite na dan 31.12.2010 je znašala 977.441 tisoč EUR (v 2009: 741.215 tisoč EUR). Glede na vrsto zavarovanja so po obsegu največje zastave komercialnih nepremičnin, sledijo druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, 114 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje in druga zavarovanja. Skupna poštena vrednost zavarovanj za dane kredite Skupine SID banka na dan 31.12.2010 je znašala 1.050.008 tisoč EUR (za 2009: 795.525 tisoč EUR). Glede na vrsto zavarovanja so po obsegu največje zastave komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja. Postopke izterjevanja oziroma unovčevanja terjatev in obveznosti ima SID banka zapisane v svojih internih pravilnikih. Izterjava poteka individualno od primera do primera v skladu s proceduro banke. Vsaka izterjava, ne glede na način in izvajalca izterjave, se začne z ustnim in pisnim opominjanjem dolžnika. Začetki izterjave sodijo v skupino rednega izterjevanja. Redna izterjava zajema spremljanje terjatev do dolžnikov, redno mesečno pisno opominjanje dolžnikov za zapadle neporavnane obveznosti, pisno in osebno kontaktiranje z dolžniki, izvrševanje pobotov, ter izvedbo drugih aktivnosti po potrebi, ki prispevajo k hitremu, učinkovitemu in uspešnemu poplačilu zapadlih terjatev. Zatem se običajno začnejo postopki izredne izterjave. Ta zajema poplačilo zapadlih terjatev iz instrumentov zavarovanja, ki so unovčljivi brez predhodnih postopkov, ter sklepanje dogovorov z dolžniki o drugačnem načinu poplačila dolga, kot izhaja iz osnovne pogodbe o naložbi. V kolikor dialog z dolžnikom ni uspešen, se začne sodna izterjava, ki jo vodi pravni oddelek in oddelek za obravnavo škod. Začne se s pošiljanjem opominov pred tožbo, kontaktiranjem z dolžniki, vlaganjem tožbenih zahtevkov in/ali predlogov za izvršbo in opravljanjem drugih aktivnosti v postopku sodne izterjave, ter prijavljanjem terjatev družbe v postopku prisilne poravnave, stečaja, likvidacije ali drugem postopku. Vrsta izterjave je odvisna od časa trajanja zamude, zneska zapadlih in neplačanih terjatev ter obsega izpostavljenosti družbe do dolžnika. Zapadle, neplačane terjatve Bruto izpostavljenost zapadlih neplačanih terjatev na dan 31.12.2010 v SID banki znaša 30.451 tisoč EUR, v Skupini SID banka pa 81.208 tisoč EUR. SID banka ima zapadle neplačane terjatve do 14 slovenskih gospodarskih družb. Skupina SID banka izkazuje večino zapadlih neplačanih terjatev do 46 družb. Od tega je 18 družb v Sloveniji, 8 na Hrvaškem, 11 v Srbiji, 8 v Bosni in Hercegovini in 1 v Veliki Britaniji. Zapadli krediti in terjatve ter oslabitve Struktura neto izpostavljenosti kreditov, garancij in izvedenih finančnih instrumentov po zapadlosti Leto 2010 SID banka Nezapadle Zapadle do 1 Zapadle od 1 Zapadle od 3 Zapadle nad Skupaj meseca - 3 mesecev - 12 mesecev 1 letom Krediti bankam 2.955.894 0 0 0 0 2.955.894 Krediti strankam, ki niso banke 791.534 37 4.149 404 856 796.980 Odobreni nečrpani krediti 33.409 0 0 0 0 33.409 Garancije 30.442 0 0 0 0 30.442 Izvedeni finančni instrumenti 19.679 0 0 0 0 19.679 Skupaj 3.830.958 37 4.149 404 856 3.836.404 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 115 Leto 2009 SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 - 12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije Izvedeni finančni instrumenti 2.292.737 659.023 180.330 36.760 7.230 0 39 0 0 0 0 592 0 0 0 0 2.629 0 0 0 0 1 0 0 0 2.292.737 662.284 180.330 36.760 7.230 Skupaj 3.176.080 39 592 2.629 1 3.179.341 Leto 2010 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 -12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije Izvedeni finančni instrumenti 2.975.767 874.586 33.409 31.767 19.676 0 13.695 0 0 0 0 8.587 0 0 0 0 5.579 0 0 0 0 10.754 0 0 0 2.975.767 913.201 33.409 31.767 19.679 Skupaj 3.935.207 13.695 8.587 5.579 10.754 3.973.823 Leto 2009 Skupina SID banka Nezapadle Zapadle do 1 meseca Zapadle od 1 - 3 mesecev Zapadle od 3 -12 mesecev Zapadle nad 1 letom Skupaj Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Odobreni nečrpani krediti Garancije Izvedeni finančni instrumenti 2.306.952 743.902 192.830 37.642 7.230 0 9.910 0 0 0 0 6.395 0 0 0 0 22.333 0 0 0 0 2.076 0 0 0 2.306.952 784.616 192.830 37.642 7.230 Skupaj 3.288.556 9.910 6.395 22.333 2.076 3.329.270 Koncentracija tveganj kreditnega portfelja po dejavnostih Skupina SID banka ugotavlja koncentracijo tveganj na osnovi dejavnosti 2010 2009 vrednost v odstotkih vrednost v odstotkih Banke 3.023.555 74,2 2.323.314 68,5 Nefinančne organizacije 925.108 22,7 956.489 28,2 Druge finančne organizacije 125.727 3,1 111.611 3,3 Skupaj 4.074.389 100,0 3.391.414 100,0 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 116 3.5. Ostala razkritja za zavarovalni del Skupine SID banka Zavarovalno tveganje Zavaruje se kratkoročne terjatve do zasebnopravnih kupcev (praviloma so to terjatve dobaviteljev z ročnostjo do 180 dni, izjemoma do enega leta) za komercialne in nekomercialne rizike za prodajo blaga in/ali storitev v tujini in/ali doma na odloženo plačilo in običajno na odprt račun. Pogodbe so obnovljive, praviloma se zavaruje celoten promet zavarovancev na tujih in/ali domačih trgih. Pogodbe se običajno sklepajo za eno leto, izjemoma do treh let. Pogodbe imajo določbo o samopridržaju, ki je določen v odstotku od škode. Zavarovanec pridobi zavarovalno kritje za posameznega kupca šele, ko se mu odobri limit zanj. Limiti posameznega kupca predstavljajo pomembno orodje obvladovanja tveganj, saj se s tem določa maksimalni znesek škode. Poleg tega zavarovalnica lahko zmanjša ali prekliče odobreni limit za kateregakoli kupca v katerem koli trenutku. S preklicem ali zmanjšanjem limita za kupca se zmanjšuje izpostavljenost do njega. Tveganja se lahko obvladuje tudi z omejitvijo izpostavljenosti po posameznih dejavnostih. Prav tako se lahko določa skupne omejitve izpostavljenosti po posameznih državah ali v celoti izključi kritje za posamezno državo, kar predstavlja pomembno orodje za obvladovanje političnih tveganj. Pristojnosti in upravljanje z zavarovalnimi tveganji ter orodja za obvladovanje zavarovalnih tveganj Pogodbe o zavarovanju lahko sklepa le uprava. Pooblastilo uprave za dogovarjanje o kreditnem zavarovanju do določene višine letne premije ima direktor prevzemanja rizikov, nad določeno višino letne premije pa le uprava. Priprava ponudb in pogodb za zavarovanje poteka po principu »štirih oči«. Zaposleni na Oddelku za prevzemanje rizikov imajo v skladu z izkušnjami določena pooblastila za oceno rizika, na osnovi katerega odobravajo zavarovanje terjatev do posameznega dolžnika ali do dolžnikov, ki pripadajo isti skupini (lastniško in/ali upravljavsko povezanih podjetij). V odvisnosti od višine izpostavljenosti do dolžnika ali skupine dolžnikov je potrebno zagotoviti soglasje zaposlenih z ustreznimi pooblastili. O zavarovanju večjih izpostavljenosti do dolžnikov odloča uprava, nad določenim zneskom pa tudi vodeči pozavarovatelji. Za večino v zavarovanje prevzetih terjatev se zahteva ocena dolžnika in potrditev zavarovanja (vsaj) dveh strokovnih sodelavcev ali vodstva z ustreznimi pooblastili (princip štirih oči). Poslovodstvo matične družbe zahteva, da odvisna družba, ki se ukvarja z zavarovanjem, redno poroča o sklenjenih zavarovalnih poslih na agregatni osnovi. Istočasno poroča kako se zavarovanja gibajo v povezavi s pomembnimi dogodki, ki vplivajo na rizičnost poslovanja (gospodarske panoge, bonitetne informacije na deželnem nivoju, bonitetne informacije po panogah in pomembne informacije s trga). Odvisna družba izkazuje izpostavljenost po posameznih rizikih, po gospodarskih panogah in po geografskih regijah. Pozavarovanje Zavarovalni del Skupine SID banka ščiti svoj portfelj zavarovanih rizikov z več pozavarovalnimi pogodbami. Glavnina posla je zaščitena s kvotno pozavarovalno pogodbo ki je večstopenjska, s prevladujočim 50 odstotnim deležem. Svojo retencijo je PKZ nadalje zaščitila pri škodah, kjer znesek njene retencije preseže maksimalni lastni delež, še s škodno presežkovnim pozavarovanjem. Pozavarovalna pogodba krije vse rizike zavarovanega portfelja (zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki). Zavarovani riziki so bili dodatno zaščiteni še s pogodbo,v kateri na eni strani nastopa SID banka, vendar le kot pooblaščena institucija, ki zastopa Republiko Slovenijo (pozavarovatelj) in na drugi strani PKZ (cedent). Pogodba pomeni dodatno zaščito lastnega deleža za države, v katerih so zavarovana tudi nekomercialna tveganja (in za katere je že sklenjena pogodba s privatnimi pozavrovatelji) ter pozavarovalno kritje za države, za katere ni mogoče dobiti kritja pri pozavarovateljih na privatnem trgu. S posebnima pogodbama s SID banko, ki izvaja program za Republiko Slovenijo, je bila uvedena tudi t.i. "Top-up 1 in 2" shema za rizike , ki jih je bil privatni trg pripravljen pozavarovati le do določenega zneska. Pogostost in obseg škod Poslovni proces zavarovalnega dela Skupine SID banka je naravnan tako, da v čim večji meri obvladuje vpliv velikega števila dejavnikov, ki vplivajo na obseg in pogostost škod. Na pogostost in obseg škod vpliva več dejavnikov, ki tudi sicer vplivajo na kreditna tveganja. Najmočnejši vpliv ima gospodarska situacija. Tudi ravnanje zavarovancev lahko pomembno vpliva na obseg in pogostost škod - po eni strani preko inherentnega tveganja, povezanega z dejavnostjo zavarovanca, po drugi pa z načinom obvladovanja tveganj, ki jih zavarovanec uporablja. 117 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 3.6. Poštena vrednost sredstev in obveznosti do virov sredstev SID banka_Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 31.12.2010 31.12.2009 Knjigovod Poštena Knjigovod- Poštena Knjigovod- Poštena Knjigovod- Poštena ska vrednost ska vrednost ska vrednost ska vrednost v tisoč EUR vrednost vrednost vrednost vrednost Denar v blagajni in stanje na računih pri Centralni banki 12 12 1.004 1.004 13 13 1.004 1.004 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 0 0 248 248 0 0 248 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 14.563 2.101 2.101 14.563 14.563 2.101 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110.956 110.956 50.051 50.051 132.638 132.638 72.390 72.390 Krediti 3.752.874 3.759.149 2.955.022 2.959.891 3.889.529 3.897.446 3.094.131 3.099.041 - kreditibankam 2.955.894 2.960.090 2.292.738 2.296.171 2.976.328 2.980.524 2.309.515 2.313.018 - kreditistrankam, ki niso banke 796.980 799.059 662.284 663.720 913.201 916.922 784.616 786.023 Opredmetena osnovna sredstva 4.135 4.525 4.441 4.895 4.435 4.825 4.845 5.299 Naložbene nepremičnine 0 0 0 0 157 157 80 80 Neopredmetena sredstva 252 252 395 395 882 882 1.078 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.831 8.831 7.712 7.712 419 419 419 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 426 426 1.019 1.019 2.230 2.230 2.155 2.155 - terjatve za davek od dobička 0 0 656 656 416 416 1.180 1.180 - terjatve za odloženi davek 426 426 363 363 1.814 1.814 975 975 Druga sredstva 404 404 2.902 2.902 41.213 41.213 37.182 37.182 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 3.088 3.088 0 0 1 0 0 0 SKUPAJ SREDSTVA 3.895.541 3.902.206 3.024.895 3.030.218 4.086.080 4.094.386 3.215.633 3.220.997 Finančne obveznosti do centralne banke 1.001 1.001 0 0 1.001 1.001 0 0 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 29 29 271 271 29 29 271 271 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 0 0 1.202 1.202 0 0 1.202 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.559.862 3.561.779 2.693.134 2.694.289 3.679.742 3.682.069 2.814.538 2.815.664 - vloge bank 0 0 155.066 155.066 0 0 155.066 155.066 - vloge strank, ki niso banke 5 5 91.870 91.870 5 5 91.870 91.870 - kreditibank 2.023.693 2.025.361 1.799.948 1.800.827 2.143.572 2.145.240 1.921.338 1.922.188 - kreditistrankam, ki niso banke 99.998 100.247 99.108 99.384 99.999 100.658 99.122 99.398 - dolžniški vrednostni papirji 1.436.166 1.436.166 547.142 547.142 1.436.166 1.436.166 547.142 547.142 Rezervacije 2.761 2.761 4.382 4.382 48.426 48.426 56.695 56.695 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.505 1.505 138 138 3.524 3.524 138 138 - obveznostiza davek 1.382 1.382 0 0 3.401 3.401 0 0 - obveznostiza odložene davke 123 123 138 138 123 123 138 138 Druge obveznosti 2.478 2.478 3.785 3.785 8.503 8.503 9.063 9.063 SKUPAJ OBVEZNOSTI 3.566.635 3.568.552 2.702.912 2.704.067 3.741.225 3.742.551 2.881.907 2.883.033 SKUPAJ KAPITAL 327.946 321.982 344.855 333.726 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.894.541 3.568.552 3.024.894 2.704.067 4.086.080 3.742.551 3.215.633 2.883.033 Finančni instrumenti, ki jih banka v izkazu finančnega položaja izkazuje po pošteni vrednosti, so finančna sredstva in obveznosti, namenjena trgovanju, finančna sredstva, namenjene varovanju in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 118 Poštene vrednosti kreditov, opredmetenih osnovnih sredstev in finančnih obveznosti, merjenih po odplačni vrednosti pa se razlikujejo od njihovih knjigovodskih vrednosti, izkazanih v izkazu finančnega položaja. Vsi našteti finančni instrumenti so ob začetnem pripoznanju pripoznani po pošteni vrednosti. Poštena vrednost finančnega instrumenta pri začetnem pripoznanju je običajno cena posla. Pri kasnejšem merjenju finančnih instrumentov pa se upošteva tržna cena (nakupna oziroma ponudbena cena) finančnega instrumenta. Pošteno vrednost kreditov bankam, kreditov strankam, ki niso banke in najetih kreditov predstavlja vrednost glavnice na dan 31.12.2010 in obračunane obresti obdobja. Poštena vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2010 je bila izračunana le za gradbeni objekt. Ocena je bila pripravljena na osnovi opravljenih poizvedb po nakupu podobnih objektov, ki so primerljivi po velikosti, dejavnosti in lokaciji. Za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se najmanj enkrat letno preverja materialne osnove, ki bi utemeljevale razloge, da knjigovodska vrednost odstopa od poštene vrednosti. Ocena je, da je knjigovodska vrednost dober približek poštene vrednosti. Isto velja za naložbene nepremičnine. Kljub temu so le te vsako drugo leto predmet vrednotenja neodvisnega cenilca. 3.7. Kapital SID banka v skladu z Zakonom o bančništvu izračunava kapital in kapitalsko ustreznost za posle, ki jih opravlja v svojem imenu za svoj račun iz lastnih virov. Kapital SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Osnovni kapital Lastne delnice Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička in zadržani dobički Odbitne postavke od temeljnega kapitala 300.000 (1.324) 1.139 27.911 (252) 300.000 (1.324) 1.139 21.735 (396) Temeljni kapital 327.474 321.154 Dodatni kapital I 56 63 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (11.500) (7.294) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 316.029 313.923 Količnik kapitalske ustreznosti (v odstotkih) 13,53 16,65 Skupina SID banka 31.12.2010 31.12.2009 Osnovni kapital Lastne delnice Kapitalske rezerve Rezerve iz dobička in zadržani dobički Odbitne postavke od temeljnega kapitala 300.000 (1.324) 1.139 33.106 (825) 300.000 (1.324) 1.139 28.183 (992) Temeljni kapital 332.096 327.006 Dodatni kapital I 56 63 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (8.412) (4.206) Dodatni kapital II 0 0 Skupaj kapital 323.740 322.863 a) Odbitne postavke od temeljnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31 .12.2010 31.12.2009 Neopredmetena sredstva (252) (396) (825) (992) b) Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala SID banka Skupina SID banka 31.12.2010 31 .12.2009 31 .12.2010 31.12.2009 Naložbe v druge finančne institucije, ki posamično presegajo 10 odstotka kapitala finančne institucije Udeležbe v zavarovalnicah (3.088) (8.412) (3.088) (4.206) (8.412) (4.206) Skupaj (11.500) (7.294) (8.412) (4.206) 119 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 V skladu z ZSIRB je najnižji znesek osnovnega kapitala SID banke 300.000 tisoč EUR, predpisan količnik kapitalske ustreznosti pa 4 odstotke. Podroben opis politike upravljanja s kapitalom je v točki 6.4. poslovnega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 120 4. Poročanje po odsekih (v tisoč EUR) Razdelitev in razkritja po odsekih so opravljena na osnovi poslovnih značilnosti posameznih dejavnosti Skupine SID banka. Pri razkritju informacij po odsekih so upoštevani nadzorni pristopi in vsebine poročil, katerih se poslužuje poslovodstvo banke pri upravljanju Skupine SID banka. Temelji na sistemu internega finančnega poročanja Skupine SID banka članom ali predstavnikom SID banke v nadzornih organih družb v Skupini SID banka. Poslovanje po poslovnih odsekih se spremlja na osnovi računovodskih politik, kot so predstavljene v točki 2.2. računovodskega dela letnega poročila. Poročila so pripravljena po MSRP. Aktivnosti Skupine SID banka je mogoče razdeliti v tri odseke: • bančništvo, • zavarovanje terjatev, • faktoring. Vsak odsek je organiziran kot pravna oseba v obliki samostojne poslovne družbe. V Skupini SID banka se dejavnost bančništva odvija v obvladujoči družbi SID banka, zavarovanje terjatev se izvaja v družbi PKZ, faktoring pa v Skupini PRVI FAKTOR. Posamezni poslovni odseki vključujejo produkte in storitve, ki se po tveganjih in donosnosti razlikujejo od ostalih odsekov. Transakcije med odseki se vršijo po normalnih poslovnih pogojih. Večji del sredstev je vezan na geografsko področje Slovenije. Prav tako je realiziran večji del prihodkov na trgu Slovenije. Posledično so geografski odseki pripravljeni na tej osnovi. Geografska struktura dolgoročnih sredstev in prihodkov iz obresti in opravnin in SID banka 2010 2009 Slovenija Tujina Slovenija Tujina Stanje dolgoročnih sredstev na 31.12. 3.074.924 205.466 2.648.413 85.319 Prihodki iz obresti in opravnin 89.125 19.414 83.488 774 Skupina SID banka 2010 2009 Slovenija Tujina Slovenija Tujina Stanje dolgoročnih sredstev na 31.12. 3.070.241 197.949 2.680.305 87.426 Prihodki iz obresti in opravnin 91.782 31.969 86.698 15.537 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 121 Izkaz finančnega položaja po odsekih na dan 31.12.2010 31.12.2010 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupina SID banka Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 12 0 1 0 13 Finančna sredstva, namenjena varovanju 14.563 0 0 0 14.563 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 110.956 21.681 1 0 132.638 Krediti 3.752.874 12.273 161.734 (37.352) 3.889.529 Opredmetena osnovna sredstva 4.135 96 204 0 4.435 Naložbene nepremičnine 0 0 157 0 157 Neopredmetena sredstva 252 58 84 488 882 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 8.831 0 0 (8.412) 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 426 80 1.724 0 2.230 Druga sredstva 404 38.363 2.468 (22) 41.213 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 38.313 0 0 38.313 - druga sredstva 404 50 2.468 (22) 2.900 Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo 3.088 0 0 (3.087) 1 SKUPAJ SREDSTVA 3.895.541 72.551 166.373 (48.385) 4.086.080 Finančne obveznosti do centralne banke 1.001 0 0 0 1.001 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 29 0 0 0 29 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 3.559.862 0 161.948 (42.068) 3.679.742 Rezervacije 2.761 45.595 70 0 48.426 - bančne rezervacije 2.577 0 0 0 2.577 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 43.933 0 0 43.933 - druge rezervacije 184 1.662 70 0 1.916 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 1.472 1.841 211 0 3.524 Druge obveznosti 2.600 4.859 1.006 (22) 8.503 SKUPAJ KAPITAL 327.816 20.256 3.078 (6.295) 344.855 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.895.541 72.551 166.373 (48.385) 4.086.080 VARNOSTNE REZERVE 129.400 129.400 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 7.830 7.830 V postopku konsolidacije za leto 2010 so bili izločeni dani krediti v višini 42.068 tisoč EUR. V istem znesku so bili izločeni tudi prejeti krediti. Posledično so bile izločene tudi oblikovane oslabitve za te kredite v višini 4.716 tisoč EUR. Na drugi strani so bile opravljene ustrezne spremembe na rezervah iz dobička v višini 3.768 tisoč EUR. Za preostali znesek v višini 948 tisoč EUR pa je bil opravljen popravek na čistem dobičku obdobja. Nadalje so bile izločena druga sredstva v višini 22 tisoč EUR in v isti vrednosti še druge obveznosti. Druga sredstva oziroma druge obveznosti predstavljajo po vsebini kratkoročne poslovne terjatve oziroma kratkoročne poslovne obveznosti. Izločene so bile naložbe v odvisna in pridružena podjetja v višini 11.500 tisoč EUR. Za enak znesek so bile opravljene ustrezne izločitve v postavki osnovni kapital v višini 9.997 tisoč EUR in v kapitalskih rezervah v višini 945 tisoč EUR. Za 70 tisoč EUR so bile izločene rezerve iz dobička. Za razliko je bilo med neopredmetenimi sredstvi oblikovano dobro ime v višini 488 tisoč EUR . Nadalje je bilo v postavki čisti dobiček tekočega leta povečanje za 917 tisoč EUR (prenos rezerv za izravnavo kreditnih tveganj) ter v istem znesku zmanjšanje rezerv iz dobička. Pri postopkih konsolidiranja je bilo ustrezno upoštevano dejstvo sorazmernosti lastniške udeležbe obvladujoče družbe v pridruženi družbi. Podrobnejši prikaz je v točki 2.1.2. računovodskega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 122 Izkaz finančnega položaja po odsekih na dan 31.12.2009 31.12.2009 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupina SID banka Denar v blagajni in stanje na transakcijskih računih v državi in pri centralni banki 1.073 102 2.461 0 3.636 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 248 0 0 0 248 Finančna sredstva, namenjena varovanju 2.101 0 0 0 2.101 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 50.051 22.338 1 0 72.390 Krediti 2.954.952 7.680 162.184 (33.317) 3.091.499 Opredmetena osnovna sredstva 4.441 94 310 0 4.845 Naložbene nepremičnine 0 0 80 0 80 Neopredmetena sredstva 395 88 107 488 1.078 Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 7.712 0 0 (7.293) 419 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 1.019 162 974 0 2.155 Druga sredstva 2.902 32.277 2.037 (34) 37.182 - sredstva iz zavarovalnih poslov 0 32.228 0 0 32.228 - druga sredstva 2.902 49 2.037 (34) 4.954 SKUPAJ SREDSTVA 3.024.894 62.741 168.154 (40.156) 3.215.633 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 271 0 0 0 271 Izvedeni finančni inštrumenti, namenjeni varovanju 1.202 0 0 0 1.202 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.693.134 0 158.489 (37.085) 2.814.538 Rezervacije 4.382 52.227 86 0 56.695 - bančne rezervacije 4.250 0 0 0 4.250 - obveznosti iz zavarovalnih pogodb 0 50.295 0 0 50.294 - druge rezervacije 132 1.932 86 0 2.151 Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb 138 0 0 0 138 Druge obveznosti 3.785 1.347 3.965 (34) 9.063 SKUPAJ KAPITAL 321.982 9.167 5.614 (3.037) 333.726 SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 3.024.894 62.741 168.154 (40.156) 3.215.633 VARNOSTNE REZERVE 125.428 125.428 PROGRAM IZRAVNAVE OBRESTI 7.627 7.627 _123 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Izkazi vseobsegajočega donosa po odsekih za poslovno leto 2010 2010 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupaj Prihodki iz obresti in podobni prihodki 106.283 778 12.371 (1.996) 117.436 Odhodki za obresti in podobni odhodki (66.134) 0 (8.423) 1.996 (72.561) Čiste obresti 40.149 778 3.948 0 44.875 Prihodki iz opravnin (provizij) 2.256 0 4.107 (49) 6.314 Odhodki za opravnine (provizije) (796) (15) (924) 49 (1.686) Čiste opravnine (provizije) 1.460 (15) 3.183 0 4.628 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 439 5 0 0 444 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (47) 0 0 0 (47) Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (449) 0 0 0 (449) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 6 4 948 0 958 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (6) 0 14 0 8 Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.919 3.528 (56) (308) 6.083 Administrativni stroški (6.101) (2.638) (3.151) 308 (11.582) Amortizacija (616) (65) (167) 0 (848) Rezervacije 1.616 7.736 (13) 0 9.339 Oslabitve (32.192) (616) (7.128) 948 (38.988) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 7.178 8.717 (2.422) 14.421 Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (1.557) (1.841) (765) (4.163) Odloženi davki 105 (32) 818 891 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 5.726 6.844 (2.369) 11.149 Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 5.726 6.844 (2.369) 11.149 Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 135 48 0 183 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (27) (10) (165) (202) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 5.834 6.882 (2.534) 11.130 Lastnikov obvladujoče družbe 11.130 Med postopkom konsolidacije za leto 2010 so bile izločene oslabitve v višini 948 tisoč EUR. Omenjene oslabitve so bile oblikovane za tiste kredite, katere je obvladujoča družba v 2010 dala pridruženi družbi. Nadalje so bili pri obvladujoči družbi izločeni prihodki iz obresti v višini 1.996 tisoč EUR. V istem znesku so bili izločeni obrestni odhodki pri pridruženi družbi. Prihodki iz opravnin iz medsebojnih odnosov so znašali 49 tisoč EUR in so bili v konsolidaciji ustrezno izločeni. Prav tako so bili v istem znesku pri pridruženi družbi izločeni odhodki za opravnine. Zatem je bilo v postopku konsolidacije izločenih za 169 tisoč EUR prihodkov iz zavarovalnih premij. V istem znesku so bili izločeni administrativni stroški. Izločenih je bilo tudi za 249 tisoč EUR drugih poslovnih dobičkov. Na drugi strani je bilo ustrezno izločenih 74 tisoč EUR odhodkov iz zavarovalnih poslov, 139 tisoč EUR administrativnih stroškov in 36 tisoč EUR poslovnih izgub. 124 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Izkazi vseobsegajočega donosa po odsekih za poslovno leto 2010 2009 SID banka PKZ Skupina PF Izločitve Skupaj Prihodki iz obresti in podobni prihodki 82.256 985 13.633 (1.094) 95.779 Odhodki za obresti in podobni odhodki (60.754) 0 (7.648) 1.094 (67.308) Čiste obresti 21.502 985 5.985 0 28.471 Prihodki iz dividend 2.474 0 0 (2.474) 0 Prihodki iz opravnin (provizij) 2.006 0 4.489 (39) 6.456 Odhodki za opravnine (provizije) (437) (14) (821) 39 (1.233) Čiste opravnine (provizije) 1.569 (14) 3.668 0 5.223 Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 330 274 0 0 605 Čisti dobiček/izguba iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 24 0 0 0 24 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji (40) 0 0 0 (40) Čisti dobiček/izguba iz tečajnih razlik 44 29 1.000 0 1.073 Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo (4) 0 2 0 (2) Drugi čisti poslovni dobički/izgube 2.542 2.039 (101) (351) 4.129 Administrativni stroški (5.729) (2.530) (3.063) 351 (10.971) Amortizacija (643) (66) (172) 0 (881) Rezervacije (1.985) (8.571) 0 0 (10.556) Oslabitve (18.906) (292) (6.482) 2.084 (23.596) Dobiček/izguba iz rednega poslovanja 1.178 (8.146) 837 (6.521) Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja (230) 0 (525) (755) Odloženi davki 1 1.617 274 1.892 Čisti dobiček/izguba iz poslovnega leta 948 (6.529) 587 (5.384) Čisti dobiček/izguba poslovnega leta 948 (6.529) 587 (5.384) Čisti dobički/izgube, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 347 859 0 1.206 Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa (70) (172) (45) (287) Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi 1.225 (5.842) 542 (4.465) Lastnikov obvladujoče družbe (4.465) Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 125 5. PRILOGE 5.1. Računovodski izkazi zavarovanja pred nemarketibilnimi riziki (v imenu in za račun Republike Slovenije) Izkaz finančnega položaja v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 Stanje na poslovnih računih pri bankah v državi 32 43 Krediti bankam 99.095 101.859 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 25.288 18.258 Druga sredstva 4.985 5.268 SKUPAJ NALOŽBE VARNOSTNIH REZERV 129.400 125.428 v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 Varnostne rezerve 124.219 120.039 Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 286 208 Druge obveznosti 4.895 5.181 SKUPAJ OBVEZNOSTI VARNOSTNIH REZERV 129.400 125.428 Izkaz vseobsegajočega donosa v tisoč EUR 2010 2009 Prihodki od obresti in podobni prihodki 2.219 3.101 -krediti in vloge 1.581 2.570 -vrednostni papirji 638 531 -ostalo 0 0 Čiste obresti 2.219 3.101 Zavarovalno-tehnične postavke -zavarovalne in pozavarovalne premije 8.227 4.754 -pozavarovalne in obdelovalne provizije (1.038) (445) -škode (2.990) (4.899) -regresi 90 6 -bonusi (1) 0 Skupaj zavarovalno-tehnične postavke 4.288 (584) Druge čiste opravnine 16 13 Dobički/izgube pri prodaji/unovčenju vrednostnih papirjev 147 103 Drugi poslovni prihodki 0 0 Operativni stroški (2.490) (2.490) Presežek prihodkov nad odhodki 4.180 143 Čisti dobiček/izguba v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo 286 208 Vseobsegajoči donos poslovnega leta_4.466_351 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 126 5.2. Računovodski izkazi programa PIO (v imenu in za račun Republike Slovenije) Izkaz finančnega položaja v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 Stanje na poslovnih računih pri bankah v državi 2 1 Krediti bankam 3.481 2.843 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 4.286 4.782 Finančna sredstva, namenjena trgovanju 60 0 Druga sredstva 1 1 SKUPAJ NALOŽBE PROGRAMA PIO 7.830 7.627 v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 Obveznosti programa izravnave obresti Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Presežek iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo Druge obveznosti 7.732 60 37 1 7.585 42 42 SKUPAJ OBVEZNOSTI PROGRAMA PIO 7.830 7.627 Agentski posli (obrestne zamenjave) 11.949 0 Izkaz vseobsegajočega donosa v tisoč EUR 2010 2009 Prihodki od obresti in podobni prihodki 352 197 -krediti in vloge 55 59 -vrednostni papirji 114 138 -ostalo (obrestne zamenjave) 183 0 Odhodki za obresti 238 0 -krediti (izravnava obresti) 54 0 -ostalo (obrestne zamenjave) 184 0 Čiste obresti 114 197 Druge čiste opravnine (5) (4) Dobički/izgube pri prodaji/unovčenju vrednostnih papirjev 38 (15) Presežek prihodkov nad odhodki_147_178 Čisti dobiček/izguba v presežku iz prevrednotenja v zvezi z finančnimi instrumenti, razpoložljivimi za prodajo 37 42 Vseobsegajoči donos poslovnega leta 184 220 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 127 III. RAZKRITJA NA PODLAGI SKLEPA O RAZKRITJIH S STRANI BANK IN HRANILNIC Razkritja v tem poglavju so pripravljena na podlagi sklepa Banke Slovenije o razkritjih s strani bank in hranilnic. SID banka ima v skladu s kapitalsko zakonodajo položaj EU nadrejene banke, zato je dolžna objaviti razkritja po tem sklepu na podlagi konsolidiranega finančnega položaja. Politika in cilji upravljanja s tveganji Strategija in procesi upravljanja s tveganji Upravljanje s tveganji in odnos do tveganj upoštevaje poslovne cilje družbe predstavlja enega glavnih izzivov vsake banke ali druge finančne družbe. Bančna skupina SID banka ni homogena skupina. Dejavnost obvladujoče družbe je financiranje oziroma kreditiranje pravnih oseb, medtem ko je dejavnost Skupine PRVI FAKTOR, katere solastnik je NLB d.d., faktoring. Na področju faktoringa se tako srečujejo procesi upravljanja s tveganji dveh lastnikov. Pri upravljanju s tveganji v bančni skupini SID banka je potrebno upoštevati vse te posebnosti. Strategija in politike upravljanja s tveganj v SID banki potrjuje njena uprava, politike družbe PRVI FAKTOR pa potrjuje njen nadzorni organ - skupščina, v katerem so predstavniki obeh obvladujočih družb. Tak način zagotavlja harmonizacijo pravil upravljanja s tveganji na nivoju bančne skupine SID banka. Z namenom doseganja strateških ciljev bančne skupine SID banka je na ravni skupine posvečena posebna pozornost kreditnemu tveganju. Več o strategiji in politikah upravljanja s tveganji je zapisano v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 6.4. Struktura in organizacija Struktura in organizacija upravljanja s tveganji je opisana v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 6.4., odsek Upravljanje s tveganji v Skupini SID banka. Obseg in lastnosti notranjega poročanja o tveganjih in sistemov merjenja tveganj Organizacija in razmejitev pristojnosti področja upravljanja tveganj sta zasnovani tako, da preprečujeta nastanek nasprotja interesov in zagotavljata transparenten in dokumentiran proces sprejemanja odločitev ob ustreznem pretoku informacij navzgor in navzdol. Bančna skupina SID banka ima uveden sistem rednega poročanja. Na konsolidirani podlagi pripravlja poročila o izpostavljenosti, zavarovanjih, slabih naložbah in postopkih izterjave, ki so v teku. Omenjena poročila obravnava kreditni odbor, z njimi pa se seznani tudi uprava banke. Sistemi merjenja tveganj so sestavni del politik upravljanja s tveganji in so za potrebe nadzora na konsolidirani podlagi usklajeni z regulatornimi zahtevami Banke Slovenije. Politike za varovanje pred tveganji in za njihovo zmanjševanje ter strategije in procesi za spremljanje učinkovitosti načinov za varovanje pred tveganji in njihovo zmanjševanje Za namen varovanja pred tveganji v SID banki so najbolj pomembni naslednji dokumenti: • Strategija upravljanja s tveganji, • Politika upravljanja z operativnim tveganjem, • Politika upravljanja z obrestnim tveganjem, • Politika upravljanja z likvidnostnim tveganjem, • Politika upravljanja z valutnim tveganjem, • Politika upravljanja s kreditnim tveganjem, • Politika upravljanja s kapitalskim tveganjem in kapitalom, • Pravilnik o limitih izpostavljenosti kreditnemu tveganju, • Pravilnik o monitoringu izpostavljenosti kreditnemu tveganju, • Pravilnik o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 128 Za pomembnejše vrste tveganj ima tudi Skupina PRVI FAKTOR politike, ki pomenijo dopolnitev upravljanja tveganj na nivoju bančne skupine SID banka: • Politika upravljanja z nekreditnimi tveganji (obrestno, valutno, likvidnostno tveganje), • Politika upravljanja z operativnim tveganjem (OT), • Politika za zavarovanje naložb v družbi PRVI FAKTOR Ljubljana in Skupini PRVI FAKTOR, • Politika omejevanja velike izpostavljenosti v Skupini PRVI FAKTOR. Več o politikah in ciljih upravljanja s tveganji za vsako vrsto tveganja posebej je v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 6.4. in v računovodskem delu v poglavju 3.. Informacije o osebah, vključenih v razkritja V konsolidirane računovodske izkaze po Sklepu o nadzoru na konsolidirani podlagi (bančno konsolidacijo) sta vključeni SID banka in po metodi sorazmerne konsolidacije Skupina PRVI FAKTOR. Skupina PRO KOLEKT in CMSR sta izključena, ker znaša njuna bilančna vsota manj kot 1 odstotek bilančne vsote SID banke in njuni prihodki manj kot 1 odstotek prihodkov SID banke. Naložba v Skupino PRO KOLEKT tudi ni odbitna postavka pri izračunu kapitala bančne skupine SID banka. V konsolidirane računovodske izkaze Skupine SID banka po MSRP sta poleg SID banke vključeni zavarovalnica PKZ po metodi popolne konsolidacije in Skupina PRVI FAKTOR po metodi sorazmerne konsolidacije. Bančna in računovodska konsolidacija se torej razlikujeta v tem, da slednja vključuje še zavarovalnico PKZ. Podroben opis družb v Skupini SID banka je v poslovnem delu letnega poročila, poglavji 2. in 3.. V bančni skupini SID banka ni ovir za prenos kapitala ali za poravnavo obveznosti med nadrejeno in podrejenimi družbami. Vse podrejene družbe Skupine SID banka, ki niso vključene v konsolidacijo po Sklepu o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani podlagi, izpolnjujejo zahtevan minimum kapitala. Skupni znesek primanjkljaja kapitala je 0. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 129 Kapital, minimalne kapitalske zahteve in proces ocenjevanja potrebnega notranjega kapitala Kapitalska ustreznost za bančno skupino SID banka v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 Vplačani osnovni kapital 300.000 300.000 Lastni deleži (1.324) (1.324) Kapitalske rezerve 1.139 1.139 Rezerve iz dobička in zadržani dobički 33.106 28.183 Ostale odbitne postavke temeljnega kapitala (824) (992) - neopredmetena sredstva (824) (992) - razlika med izkazanimi oslabitvami in rezervacijami po MSRP in sklepom o ocenjevanju izgub 0 0 Temeljni kapital 332.096 327.006 Dodatni kapital I 56 63 Skupaj temeljni in dodatni kapital I 332.152 327.069 Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I (8.412) (4.206) - udeležba v zavarovalnicah (8.412) (4.206) Skupaj kapital - za namene kapitalske ustreznosti 323.740 322.863 Dodatni kapital II 0 0 Kapitalske zahteve (198.070) (164.511) - za kreditno tveganje, tveganje nasprotne stranke in tveganje poravnave (193.816) (161.391) Enote centralne ravni držav in do centralnih bank (160) (197) Enote regionalne ali lokalne ravni držav (120) (162) Osebe javnega sektorja (1.094) (571) Multilateralne razvojne banke 0 0 Institucije (122.151) (95.917) Podjetja (67.596) (60.077) Zapadle postavke (1.897) (3.082) Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti (344) (896) Naložbe v investicijske sklade (11) (10) Ostale kategorije izpostavljenosti (444) (479) - za valutno tveganje 0 0 - za tržna tveganja 0 0 - za operativno tveganje (4.253) (3.120) Presežek kapitala 125.670 158.352 Količnik kapitalske ustreznosti (v odstotkih) 13,08 15,70 Pri izračunu kapitalske ustreznosti za bančno Skupino SID banka je poleg sredstev SID banke upoštevano še 50 odstotkov sredstev Skupine PRVI FAKTOR. Kapitalske zahteve za kreditna in valutna tveganja so izračunane po standardiziranem pristopu, kapitalske zahteve za operativna tveganja pa po enostavnem pristopu. Povzetek pristopa k ocenjevanju ustreznega notranjega kapitala je opisan v točki 6.4. poslovnega dela letnega poročila. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 130 Kreditno tveganje in tveganje zmanjšanja vrednosti odkupljenih denarnih terjatev Kreditno tveganje je opisano v poslovnem delu letnega poročila v poglavju 6.4. in v računovodskem delu v poglavju 3.4.. Opredelitev zapadlih in oslabljenih postavk za računovodske namene 31.12.2010 31.12.2009 v tisoč EUR Stanje Oslabitve Stanje Oslabitve Nezapadli/skupinsko oslabljeni 3.822.326 (34.072) 3.156.176 (24.904) Nezapadli/posamično oslabljeni 120.002 (16.806) 25.476 (8.383) Nezapadli/neoslabljeni 39.142 0 139.243 0 Zapadli/neoslabljeni 1.815 0 19.851 0 Zapadli oslabljeni 79.393 (42.593) 42.988 (22.125) Skupaj 4.062.678 (93.470) 3.383.734 (55.412) Podatki v tabeli vključujejo vloge, dane kredite, garancije, izvedene finančne inštrumente in odobrene nečrpane kredite. Postavke so izkazane po bruto vrednosti. Politika oblikovanja popravkov vrednosti je opisana v poglavju 2.2.6 v računovodskem delu letnega poročila. Skupni znesek izpostavljenosti, zmanjšan za oslabitve oziroma rezervacije, brez upoštevanja učinkov kreditnih zavarovanj ter povprečni znesek izpostavljenosti v poročevalskem obdobju, razčlenjen po vseh kategorijah izpostavljenosti Leto 2010 (v tisoč EUR) Originalna vrednost Oslabitve in izpostavljenosti rezervacije, Povprečna neto pred uporabo povezane z vrednost konverzijskih originalno Neto vrednost izpostavljenosti v KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: faktorjev izpostavljenostjo izpostavljenosti letu 2010 Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 48.692 4 48.687 41.030 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.961 6 1.955 2.614 Osebe javnega sektorja 31.883 943 30.941 25.970 Multilateralne razvojne banke 5.024 0 5.024 5.022 Institucije 3.104.553 4.300 2.100.253 2.880.256 Podjetja 935.397 44.778 890.619 860.079 Zapadle postavke 33.732 12.915 20.817 21.769 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 35.120 30.923 4.197 7.319 Naložbe v investicijske sklade 138 0 138 138 Mednarodne organizacije 0 0 0 798 Ostale izpostavljenosti 5.545 0 5.545 5.288 Skupaj 4.202.045 93.868 4.108.176 3.850.283 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke. Leto 2009 (v tisoč EUR) Originalna vrednost Oslabitve in izpostavljenosti rezervacije, Povprečna neto pred uporabo povezane z vrednost konverzijskih originalno Neto vrednost izpostavljenosti v KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: faktorjev izpostavljenostjo izpostavljenosti letu 2009 Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 29.522 0 29.522 27.849 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 3.012 0 3.012 1.366 Osebe javnega sektorja 14.428 308 14.120 14.181 Multilateralne razvojne banke 5.057 0 5.057 2.272 Institucije 2.485.686 3.777 2.481.909 2.071.238 Podjetja 821.096 25.948 795.148 720.127 Zapadle postavke 35.394 7.708 27.686 41.039 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 30.218 19.275 10.943 12.348 Naložbe v investicijske sklade 130 0 130 115 Ostale izpostavljenosti 5.985 0 5.985 5.857 Skupaj 3.430.528 57.016 3.373.512 2.896.390 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 131 Porazdelitev izpostavljenosti po pomembnih geografskih področjih, razčlenjenih na pomembne kategorije izpostavljenosti V posameznem letu je podrobno razkritih šest pomembnejših geografskih področij. Leto 2010 (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Slovenija Hrvaška Srbija BIH Nizozemska Švica Ostale države SKUPAJ Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 38.590 1.997 6 0 0 0 8.094 48.687 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.076 606 46 201 0 0 26 1.955 Osebe javnega sektorja 30.677 130 60 74 0 0 0 30.941 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 5.024 5.024 Institucije 3.023.375 6.634 10.235 10.513 3.411 0 46.084 3.100.253 Podjetja 653.867 110.677 56.584 29.152 17.506 11.956 10.878 890.619 Zapadle postavke 9.966 4.993 5.796 59 0 0 3 20.817 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 1.216 2.926 0 0 0 0 55 4.197 Naložbe v investicijske sklade 138 0 0 0 0 0 0 138 Ostale izpostavljenosti 1.140 5 1 11 0 0 4.388 5.545 Skupaj 3.760.047 127.969 72.728 40.009 20.917 11.956 74.551 4.108.176 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Leto 2009 (v tisoč EUR) KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Slovenija Hrvaška Srbija BIH Nizozemska Rusija Ostale države SKUPAJ Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 27.057 2.465 0 0 0 0 0 29.522 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 2.105 717 0 157 0 0 33 3.012 Osebe javnega sektorja 13.964 50 90 16 0 0 0 14.120 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 5.057 5.057 Institucije 2.411.508 5.612 13.868 12.085 253 15.866 22.717 2.481.909 Podjetja 567.061 101.050 59.198 34.133 20.145 1.988 11.573 795.148 Zapadle postavke 11.205 7.353 8.618 402 31 0 77 27.686 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 8.790 2.009 0 5 0 0 139 10.943 Naložbe v investicijske sklade 130 0 0 0 0 0 0 130 Ostale izpostavljenosti 5.325 468 192 0 0 0 0 5.985 Skupaj 3.047.145 119.724 81.966 46.798 20.429 17.854 39.596 3.373.512 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 132 Porazdelitev izpostavljenosti glede na gospodarsko panogo ali vrsto komitentov razčlenjenih na kategorije izpostavljenosti V posameznem letu je podrobno razkritih sedem pomembnejših gospodarskih panog. Leto 2010 (v tisoč EUR) IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ Trg; Strok., Finančne in vzdrževanje Dejavnost znanst. in zavarovalne Predelovalna in popr. javne Promet in tehnične Skupaj v Skupaj v KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: dejavnosti dejavnost mot. vozil uprave skladišča dejavnosti Gradbeništvo Drugo državi tujini Skupaj Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 12 0 0 38.578 0 0 0 1 38.590 10.097 48.687 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 0 0 0 1.076 0 0 0 0 1.076 879 1.955 Osebe javnega sektorja 2.879 0 21 27.526 0 1 0 251 30.677 263 30.940 Multilateralne razvojne banke 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5.024 5.024 Institucije 3.023.375 0 0 0 0 0 0 0 3.023.375 76.878 3.100.253 Podjetja 76.998 306.509 78.111 112 65.475 30.316 28.553 67.793 653.867 236.752 890.619 Zapadle postavke 3.548 184 176 12 2 1.079 2.049 2.916 9.966 10.851 20.817 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 0 1.050 0 0 0 0 166 0 1.216 2.981 4.197 Naložbe v investicijske sklade 138 0 0 0 0 0 0 0 138 0 138 Ostale izpostavljenosti 320 0 0 1 0 0 0 818 1.140 4.405 5.545 Skupaj 3.107.271 307.743 78.308 67.305 65.477 31.396 30.768 71.779 3.760.047 348.129 4.108.176 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Leto 2009 (v tisoč EUR)_ IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Finančne in Predeloval zavarovalne na dejavnosti dejavnost Trg; vzdrževanje in popr. mot. vozil Dejavnost javne Promet in Inform. in Kulturne Skupaj v uprave skladišča komun. dej. dejavnosti_Drugo_državi Skupaj v tujini Skupaj Enote centralne ravni držav in do centralnih bank Enote regionalne ali lokalne ravni držav Osebe javnega sektorja Multilateralne razvojne banke Institucije Podjetja Zapadle postavke Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti Naložbe v investicijske sklade Ostale izpostavljenosti_ 1.004 0 305 0 2.411.508 90.996 1 6.714 130 459 0 0 0 0 0 239.803 6.960 1.503 0 0 0 0 0 0 0 81.799 45 0 0 0 26.046 1.757 13.659 0 0 17 135 0 0 0 0 0 0 0 0 41.719 10 0 0 0 0 0 0 0 0 21.135 4 0 0 0 8 0 0 0 0 19.842 0 0 0 0 0 347 0 0 0 71.749 4.049 574 0 4.867 27.058 2.104 13.964 0 2.411.508 567.060 11.204 8.791 130 5.326 2.464 908 156 5.057 70.401 228.088 16.482 2.152 0 659 29.522 3.012 14.120 5.057 2.481.909 795.148 27.686 10.943 130 5.985 Skupaj 2.511.117 248.266 81.844 41.614 41.729 21.139 19.850 81.586 3.047.145 326.367 3.373.512 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po neto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 Razčlenitev izpostavljenosti po preostali zapadlosti v tisoč EUR 2010 2009 Kratkoročno Dolgoročno Kratkoročno Dolgoročno KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: (do 1 leta) ( nad 1 letom) (do 1 leta) ( nad 1 letom) Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 9.858 38.834 7.528 21.994 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.935 26 2.489 523 Osebe javnega sektorja 537 31.346 156 14.272 Multilateralne razvojne banke 0 5.024 0 5.057 Institucije 601.771 2.502.782 215.891 2.269.794 Podjetja 168.548 766.851 294.083 527.013 Zapadle postavke 25.346 8.386 33.001 2.393 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 34.838 282 22.335 7.883 Naložbe v investicijske sklade 138 0 130 0 Ostale izpostavljenosti 382 5.163 680 5.306 Skupaj 843.351 3.358.694 576.293 2.854.235 Podatki v tabeli vključujejo vsa sredstva in tvegane zunajbilančne postavke po bruto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 134 Zapadle in oslabljene izpostavljenosti V posameznem letu je podrobno razkritih sedem pomembnejših gospodarskih panog. Leto 2010 (v tisoč EUR) ZAPADLE IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ Predelovalna dejavnost Kmetijstvo Strokovne znan. in teh. dej. Gradbeništvo Trg; vzdrževanje in popr. mot. vozil Finančne in zavarovalne dejavnosti Gostinstvo Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Zapadle izpostavljenosti 10.599 6.176 3.823 6.284 959 4.436 797 406 33.480 24.970 58.450 Oslabitve in rezervacije 9.369 6.176 2.744 6.090 783 887 731 288 27.068 12.248 39.317 Podatki v tabeli vključujejo zapadle izpostavljenosti nad 90 dni po bruto vrednosti. Leto 2009 (v tisoč EUR) ZAPADLE IZPOSTAVLJENOSTI V DRŽAVI V TUJINI SKUPAJ Predelovalna dejavnost Kmetijstvo Strokovne znan. in teh. dej. Gradbeništvo Trg; vzdrževanje in popr. mot. vozil Finančne in zavarovalne dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Drugo Skupaj v državi Skupaj v tujini Skupaj Zapadle izpostavljenosti 10.281 6.368 3.835 2.526 1.291 8.392 570 290 33.553 26.695 60.248 Oslabitve in rezervacije 6.753 5.794 2.785 365 238 1.678 202 68 17.883 9.934 27.817 Podatki v tabeli vključujejo zapadle izpostavljenosti nad 90 dni po bruto vrednosti. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 135 Spremembe prevrednotenj in prikaz sprememb rezervacij po vrstah sredstev Gibanje popravkov (oslabitev) 2010 2009 v tisoč EUR Popravki kredi tov bankam Popravki kreditov strankam, ki niso banke Skupaj popravki Popravki kreditov bankam Popravki kreditov strankam, ki niso banke Skupaj popravki Stanje 1.1. 3.180 46.501 49.681 1.133 26.824 27.957 Oblikovani popravki 2.596 50.536 53.132 2.716 27.907 30.623 Odprava popravkov (2.158) (12.927) (15.085) (669) (8.230) (8.899) Stanje 31.12. 3.618 84.110 87.728 3.180 46.501 49.681 Gibanje rezervacij 2010 2009 v tisoč EUR Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Rezervacije za zunajbilančne obveznosti Stanje 1.1. 4.250 2.165 Oblikovane rezervacije 9.468 8.502 Odprava rezervacij (11.141) (6.417) Stanje 31.12. 2.577 4.250 Gibanje popravkov (oslabitev) in rezervacij 2010 2009 v tisoč EUR Oslabitve Rezervacije Skupaj Oslabitve Rezervacije Skupaj Stanje 1.1. 49.681 4.250 53.931 27.957 2.165 30.122 Povečanje 53.132 9.468 62.600 30.623 8.502 39.125 Zmanjšanje (15.085) (11.141) (26.226) (8.899) (6.417) (15.316) Stanje 31.12. 87.728 2.577 90.305 49.681 4.250 53.931 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 136 Dodatna razkritja banke, ki uporablja standardizirani pristop Vrednost izpostavljenosti in vrednost izpostavljenosti z upoštevanjem učinkov kreditnih zavarovanj razčlenjenih po stopnjah kreditne kvalitete v tisoč EUR 2010 2009 KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: Utež tveganja (v odstotkih) Neto vrednost izpostavljenosti Neto izpostavljenost po upoštevanju CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev Neto vrednost izpostavljenosti Neto izpostavljenost po upoštevanju CRM in pred uporabo konverzijskih faktorjev Enote centralne ravni držav in do centralnih bank 48.687 131.334 29.523 99.749 0 46.684 129.331 27.058 97.284 50 0 0 0 0 100 2.003 2.003 2.465 2.465 Enote regionalne ali lokalne ravni držav 1.955 1.955 3.011 3.011 50 1.102 1.102 2.137 2.137 100 652 652 717 717 150 201 201 157 157 Osebe javnega sektorja 30.941 30.941 14.120 14.120 50 30.677 30.677 13.964 13.964 100 264 264 156 156 Multilateralne razvojne banke 5.024 5.024 5.057 5.057 0 5.024 5.024 5.057 5.057 Institucije 3.100.253 3.061.517 2.481.909 2.452.336 20 57.896 57.896 22.974 22.974 50 2.999.462 2.971.505 2.393.102 2.381.615 100 28.725 21.776 34.537 21.573 150 14.170 10.340 31.296 26.174 Podjetja 890.619 849.601 795.148 754.495 100 861.454 844.374 712.494 705.259 150 29.165 5.228 82.654 49.236 Zapadle postavke 20.817 17.924 27.686 27.686 100 9.229 6.336 6.008 6.008 150 11.588 11.588 21.678 21.678 Regulatorno zelo tvegane izpostavljenosti 4.197 4.197 10.943 10.943 100 3.989 3.989 10.420 10.420 150 208 208 523 523 Naložbe v investicijske sklade 138 138 130 130 100 138 138 130 130 Ostale izpostavljenosti 5.545 5.545 5.985 5.985 100 5.545 5.545 5.985 5.985 Skupaj 4.108.176 4.108.176 3.373.512 3.373.512 Utež tveganja je določena glede na stopnjo kreditne kvalitete, ki je za enako stopnjo kreditne kvalitete lahko različna, odvisno od kategorije, v katero je posamezna izpostavljenost razvrščena. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 137 Operativno tveganje Pristop, ki se uporablja za izračun kapitalske zahteve za operativno tveganje, je opisan v poslovnem delu letnega poročila v točki 6.4., v odseku Operativno tveganje. Naložbe v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo Knjigovodska vrednost naložb v lastniške vrednostne papirje, ki niso vključeni v trgovalno knjigo na dan 31.12.2010 znaša 138 tisoč EUR. Obrestno tveganje iz postavk, ki niso vključene v trgovalno knjigo Obrestno tveganje iz postavk, ki niso vključene v trgovalno knjigo, izhaja iz časovne neusklajenosti obrestno občutljivih postavk in iz različnih vrst obrestnih mer. Bančna skupina SID banka zmanjšuje obrestno tveganje z usklajevanjem naložb in obveznosti po njihovi ročnosti, zapadlosti ter po vrstah obrestnih mer in tudi z uporabo izvedenih finančnih instrumentov. Bančna skupina SID banka meri obrestno tveganje z uporabo metode obrestnih vrzeli. Postavke vključuje v obrestne vrzeli glede na datum zapadlosti oziroma datum prve ponovne določitve obrestnih mer. Spremljanje obrestnega tveganja poteka na mesečni ravni. Bančna skupina SID banka meri izpostavljenost hitrim spremembam obrestnih mer tako, da izračunava vpliv spremembe ravni obrestnih mer na obrestne prihodke in na vrednost kapitala. Vpliv na prihodke oziroma drugo mero vrednosti, uporabljeno pri upravljanju obrestnega tveganja v primeru naglega zvišanja ali znižanja obrestne mere Analiza občutljivosti vseh aktivnih in pasivnih obrestno občutljivih postavk je narejena ob predpostavki spremembe tržnih obrestnih mer za 100 bazičnih točk (1 odsotek p.a.). Izračunan je vpliv na neto obrestne prihodke v prvem letu spremembe. Če bi se tržne obrestne mere povečale za 100 bazičnih točk, bi se neto obrestni prihodki bančne skupine SID banka v letu 2011 povečali za 3.420 tisoč EUR (v letu 2010 za 1.434 tisoč EUR). Sprememba bi se odrazila kot višji prihodki v izkazu poslovnega izida. Če bi se tržne obrestne mere zmanjšale za 100 bazičnih točk, bi bile spremembe absolutno enake kot ob povečanju, le delovale bi v obratni smeri. V kolikor se tržne obrestne mere spremenijo za manj oziroma več, so izračunani rezultati sorazmerni. Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Bančna skupina SID banka je izdelala analizo občutljivosti portfelja vrednostnih papirjev na spremembo višine obrestne mere. Analiza ponazarja, kako bi zaradi spremembe tržne obrestne mere na datum poročanja nihale poštene vrednosti vrednostnih papirjev ali prihodnji denarni tokovi finančnih inštrumentov. V analizo niso zajeti dani depoziti, ki so praviloma zelo kratkoročne narave in plasirani po vnaprej dogovorjeni fiksni obrestni meri ter vzajemni skladi, ki se ne odzivajo na spremembe obrestnih mer v takšni meri, kot dolžniški finančni inštrumenti - obveznice s fiksno ali variabilno obrestno mero. Vrednostne papirje ima v svojem portfelju le SID banka. V analizi se ločeno izračunavajo odzivnosti obveznic z variabilno in obveznic s fiksno obrestno mero glede na spremembe tržne obrestne mere. Analiza je narejena ob predpostavki spremembe tržne obrestne mere za 100 bazičnih točk (1odstotek p.a.). Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 138 Bančna skupina SID banka 2010 2009 v tisoč EUR +100 bp -100 bp +100 bp -100 bp OBVEZNICE S FIKSNO OBRESTNO MERO Fiksne - sprememba portfelja Vpliv na kapital -2.048 -2.048 2.048 2.048 -1.200 -1.200 1.200 1.200 OBVEZNICE Z VARIABILNO OBRESTNO MERO Variabilne - sprememba portfelja Vpliv na IPI 105 105 -105 -105 106 106 -106 -106 SKUPAJ Skupaj - sprememba portfelja Vpliv na kapital Vpliv na izkaz vseobsegajočega donosa -1.943 -2.048 105 1.943 2.048 -105 -1.094 -1.200 106 1.094 1.200 -106 Likvidnostno tveganje Metodologija upravljanja z likvidnostnim tveganjem je opredeljena v Politiki upravljanja z likvidnostnim tveganjem, kjer so opredeljeni načini upravljanja s sredstvi in obveznostmi do virov sredstev v domači in tujih valutah na dnevni ravni in tudi na daljši rok. Redno se ugotavlja, meri in obvladuje tako dnevna/operativna likvidnost kot tudi strukturna/dolgoročna likvidnost. SID banka spremlja in meri izpostavljenost likvidnostnemu tveganju na podlagi izračuna količnikov likvidnosti na način določen z veljavno bančno zakonodajo, s pomočjo natančnega načrtovanja likvidnosti in izvajanjem interno predpisanih ukrepov za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Na mesečni ravni se opravlja tudi izračun likvidnostnih vrzeli. Zunajbilančnih obveznosti, ki bi presegale pogodbeno določene, SID banka nima. Ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in spremljanje likvidnosti je urejeno s številnimi pravilniki, med drugim v Pravilniku o celoviti obravnavi poslov zakladništva, kjer so določeni različni pozicijski limiti in Pravilniku o pooblastilih in podpisovanju, kjer so določeni osebni limiti trgovcev v zakladništvu. Zmanjševanje likvidnostnega tveganja se izvaja tudi s pomočjo vzpostavljenih limitov do poslovnih bank, tako domačih kot tujih, pri katerih se plasirajo presežna likvidnostna sredstva. Limiti so določeni na podlagi mednarodnih bonitetnih ocen in strokovne ocene Službe za upravljanje s tveganji. Limiti so na podoben način predpisani tudi za naložbe v vrednostne papirje, večinoma obveznice. SID banka ima interno predpisana višja minimalna količnika likvidnosti prvega in drugega razreda kot je to predpisano s strani centralne banke. V primeru, da omenjena količnika dosežeta interno določene limite so v Politiki upravljanja z likvidnostnim tveganjem predvideni določeni ukrepi, ki se izvajajo z namenom izboljšanja količnikov obeh razredov. Likvidnostne rezerve banka zagotavlja predvsem s portfeljem dolžniških vrednostnih papirjev, ki presega vrednost 100 mio EUR in nam predstavlja zadostno sekundarno likvidnost. Večina obveznic je t.i. ECB eligible kar nam omogoča tako dostop do likvidnosti na medbančnem trgu kot tudi pri centralni banki. Razpršenost virov likvidnosti se zagotavlja z uporabo različnih inštrumentov financiranja, tako z najemi sredstev na denarnem trgu, črpanjem sklenjenih bilateralnih posojilnih pogodb kot tudi izdajami zadolžnic in obveznic na domačem in mednarodnih kapitalskih trgih. Scenariji izjemnih situacij in krizni načrt so opredeljeni v Politiki upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Ker SID banka ne sprejema depozitov, ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju v klasičnem pomenu. V primeru predvidenih težav z dejansko in/ali strukturno likvidnostjo uprava banke imenuje krizni odbor, ki poišče ustrezne ukrepe za rešitev krize v dani situaciji. Osnovni scenarij likvidnosti in scenarij izjemnih situacij se sicer tedensko obravnavata na likvidnostnem odboru. Kreditna zavarovanja Vrste zavarovanj, ki jih praviloma uporablja SID banka, so opredeljene v Pravilniku o zavarovanju naložbenih poslov. Pravilnik opredeljuje splošne kategorije in načela zavarovanja, kriterije za posamezno vrsto zavarovanja ter operativne postopke vzpostavitve, evidentiranja, spremljave/vrednotenja in unovčevanja zavarovanja. V pravilniku so zapisana tudi pravila vrednotenja posameznih vrste zavarovanja in procedure ravnanja s premoženjem, ki služi kot zavarovanje. Vrednotenje zastavljenega premoženja se v bančni skupini SID banka izvaja po tržni vrednosti. V kolikor premoženje kotira na borzi, se za vrednotenje uporabi tekoči tečaj. Premoženje, ki ni na borzi, se vrednoti na osnovi primerljivih transakcij. Nepremičnine vrednoti neodvisni in usposobljeni cenilec, upoštevaje mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Vrednotenje nepremičnin je pripravljeno po tržni in hipotekarni vrednosti. Uporablja se lahko tudi transakcijska cena, ki ni starejša od enega leta in dosežena v transakciji z nepovezanimi osebami. Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 139 Bančna skupina SID banka ves čas odplačilne dobe naložbe spremlja boniteto terjatve in pokritost naložbe z zavarovanjem. V primeru zmanjšanja vrednosti zavarovanja, bančna skupina SID banka po potrebi ukrepa s sklenitvijo dodatnega zavarovanja. Za bančno skupino SID banka so najpomembnejši dajalci osebnih jamstev banke, zavarovalnice, podjetja z dobro bonitetno oceno (solidarno poroštvo) in fizične osebe - kreditno sposobni solidarni poroki. Glede na vrsto zavarovanja predstavlja največji del zastava komercialnih nepremičnin, sledijo mu druga jamstva podjetij brez ocene oziroma z oceno manj kot A-, odstop terjatev v zavarovanje, jamstva podjetij brez bonitetne ocene, jamstva podjetij razvrščena v razred A, zastava kapitalskega deleža v družbi, zavarovalna polica SID banke za račun RS, fiduciarni prenos lastninske pravice na nepremičnine, zastava terjatev v zavarovanje, menice in druga zavarovanja. Skupna vrednost prejetih zavarovanj bančne skupine SID banka na dan 31.12.2010 je znašala 1.080.215 tisoč EUR. Vrednost zavarovanj in koncentracija kreditnega tveganja v tisoč EUR 31.12.2010 31.12.2009 vrednost vrednost VRSTE ZAVAROVANJA: zavarovanja v odstotkih zavarovanja v odstotkih Zastava komercialne nepremičnine 366.003 33,9 313.854 38,8 Druga jamstva podjetij brez ocene 237.206 22,0 165.909 20,5 Odstop terjatev v zavarovanje 78.251 7,2 71.030 8,8 Jamstva podjetij brez bonitetne ocene 88.700 8,2 56.314 7,0 Zavarovalna polica SID banke za račun RS 52.221 4,8 43.821 5,4 Zastava kapitalskega deleža v družbi 79.392 7,4 43.836 5,4 Drugo 178.443 16,5 113.673 14,1 SKUPAJ 1.080.215 100,0 808.437 100,0 Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana s premoženjem v tisoč EUR KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: 31 .12.2010 31.12.2009 Podjetja 2.430 906 Skupaj 2.430 906 Skupna vrednost izpostavljenosti po kategorijah, ki je zavarovana z osebnimi jamstvi ali kreditnimi izvedenimi finančnimi instrumenti v tisoč EUR KATEGORIJA IZPOSTAVLJENOSTI: 31.12.2010 31.12.2009 Institucije 567 839 Podjetja 1.852 917 Zapadle postavke 152 0 Skupaj 2.571 1.756 Letno poročilo SID banke in Skupine SID banka - 2010 140