Telefon št. 119. Poštnimi plačana v gotovini. Posamezna številka 1*25 Din. DELAVSKA r državna Ams [LICEJSKA KlIJlZlllO/lJ * v LJUBLJANI, POLITIČEN DNEVNIK 19'13 Št. i. V Ljubljani, dne i. januarja 1926. Leto I. Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Ljubljana, Bre(j 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečnov Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din. Cene insepatom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1‘— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3 — Din. Pri večjem številu objav popust. Delavski javnosti I Razcepi, nasprotujoča si tak- itoliltičueln vladne tičn,a ^ natejam mišljenja, neizbežen uveljaviti sociia- Da beganja on zmede, začasno pro- »adanie in ztmo&m vstaiania de* Poteklo je že skoro štiri leta odkar je naš delavski dnevnik prenehal izhajati kot skupno glasilo vsega razredno zavednega delavstva. S tem, da začenjamo z današnjim dnem zopet, izdajati to skupno dnevno glasilo delavskih bojev in teženj, dokumentiramo najbolj zgovorno, da stopa naše gibanje v fazo novega razvoja in udejstvovanja. Po štirih letih srditih notranjih sporov, skoroda tragičnih, vse raz-rednio gibanje ogrožajočih razcepov, hudih razočaranj in neštetih neuspehov, se delavsko gibanje čeprav jpočasi, pa vendar trajno bolj in 'bolj dviga in konsolidira. Ta štiriletna težka izkustva, ki so razorala skoro do kraja ves naš pokret, iso izbičanemu, (prevarane- cilju, mu in izstradanemu delavstvu pokazala, da ni mogoči braniti delavskih pravic, odbijati napade združene " reakcijo/Š! . ( ...... lizma in (solidarnosti" dzvojevati boljših življenskih, delovnih in mezdnih pogojev, če ni delavstvo enotno organizirano, če ga ne preveva enotna borbena volja. To spoznanje je po tej strašni križevi poti našega izmučenega proletarijata, končno prodrlo v najširše jnase, iz njih je butnila z elementarno silo zahteva po zopetni vzpostavitvi močnih, enotnih organizacij. Posledice _ tega 'težko doseženega spoznanja so že sedaj vidne: Strokovne organizacije so se ojačile, ojačile so se tudi delavske kulturne in zadružne organizacije. Delavstvo preveva zopet borbeni duh, odločna volja! To novo probujeno, smotreno in izkušeno gibanje, ta borbeni enotni duh najzavestnej-šega dela našega proletarijata bo potegnil za seboj še ostalo maso in vstvaril prav kmalu vse pogoje za aktivno in uspešno uveljavljenje delavske politike in delavskih P*avic. Prošli so časi zmede, okle-in propadanja, bližajo «se sedaj časi vstajenja, dviganja in zmagovanja. v orna. Združiti hočemo okolu našega dnevnika vse za zedinjenjem stremeče sile v del. gibanju. Kot skupno glasilo vsega razrednega delavstva z leve in desne, bomo z našim listom na razpolago vsem njegovim organizacijam; uplivali bomo v smeri enotne orijentacije, pomagali pojasnjevati brez predsodkov različna taktična gledanja iz vidika skupnosti in enotnosti. Pri našem listu sodelujejo lahko vsi, ki so dobre volje, ki verujejo v zmago socijalne ideje, v revolucijonar-ne naloge razredno zavednega delavstva, v nevzdržni razvoj sveta v pravcu socijalizina. Vse razredno orijentirano delavstvo z desne in (leve '.smatramo kot celoto, ki zavestno služi velikemu skupnemu tujoee si kapitalistične skupine, vsem jasno, da moramo računati s koncentracijo kapitalističnih sil na škodo revolucijonarne Rusije — slovanstva sploh — ter delavskega gibanja vofoče. Naravno, da se spričo te novo vstvarjene situacije pojavljajo vsepovsod v delavskem gibanju močne težnje po koncentraciji vseh delavskih sil. Vračamo se tako zopet na ono edino, skupno široko pot, po kateri smo že zmagovito hodili vse dotlej, dokler smo bili edini in složni. ■ • m zopetno vstajanje delavskih organizacij — vse to je •spremljalo v zadnjih letih težki, od vseh strani ogroženi razvoj de- lavskega gibanja tudi v drugih Težnji po organizacijskem edin fitvu je morala logično slediti državah, in ne samo pri nas. Z isto srditostjo in z istimi žalostnimi posledicami se je moral boriti delavski pokret v vseh še tako velikih in naprednih državah. Duševna, gospodarska in politična kriza, ki je*sledila svetovni vojni in ki je pretresla do temelja vso človeško, družbo, je, naravno, močno vplivala tudi na najštevilnejši del te družbe, na proletarske mase iz mest in iz vasi. Nasproti naeijona-listični in imperijalistični zamaknjenosti zmagujočih držav, so stale gospodarsko izčrpane, duševno razdvojene in politično zbegane mase poraženih držav ter revolucionarno prebujene, od vsečlove-škega, svetega mesianizma prežete, po osvobojenju vsega soeijalno zasužnjenega sveta stremeče mase proletarske Rusije. Proletarijat v zmagujočih državah je mogel le težko paralizirati upliv nacijona-lizma na široke ljudske plasti, delavske mase v poraženih državah, prej same preveč v nacijonalizmu vzgojene, po gospodarski krizi in težnja po ausevnein edinstvu. Iz #politicni deruti zdemoralizirane, so vrst delavstva .in njegovih organizacij se je pojavila misel po ustanovitvi 'delavskega dnevnika, ki naj bi služil vsemu delavskemu razredu, vsem delovnim in pro. duktivnim slojem, dnevnika, ki naj bi ne ibil samo doktrinarno glasilo te ali one struje, te ali one skupi- pa bile, kakor hitro so minula usodna prevratna leta, za revoluci-jonarne akcije nesposobne. Subjektivna, čeprav skoz in skoa plemenita dobra volja in odločnost najbolj revoludjonarnega dela razrednega proletarijata, ni mogla sama ustvariti tudi objektivnih ne, nego skupna, svobodna tribuna pogojev za revoludjo na vsem sve- vseh, na osnovi razredne 'borbe in re-volueijonamega marksizma se udej- tod, v glavnem, vsi spori in vsa nesoglasja, ki so trajala vsa ta stvujočih organizacij. Da zadosti- zgodovinska leta in ki deloma še mo tej zdravi, mnogo obetajoči trajajo. Med tem se je pa medna- m! _ 1___1 • .»»Aflni ,w/vl »X ! _ • i im v* težnji, je centralni Delavski svet rodni položaj vsaj v toliko razči- iy Ljubljani sklenil, izdati ta dnev- stil, da nam je po locarnskem spo- nik ter v to svrho ustanovil kon- razumu, ki je združil dotlej naspro- Posledice te mučne povojne krize šo bile zlasti za jugoslovanski proletarijat usodne. Naše vlade so vse brez razlike prav temeljito izrabile razcepi‘ debwstva. Okrnile ib Še »ono malo soeijalno političnih zakonov, ki jih je proletarijat izvojeval koj po vojni. Bolniško zavarovanje je prišlo po zaslugi vlade pod upliv kapitala in podjetništva, starostno zavarovanje, ki bi moralo biti že zdavnaj urejeno, je še vedno na visokem morju, za brezposelne, ki- so tudi pri nas zelo številni in ki težko stradajo že leta in leta, noče vlada ničesar ukreniti, dasi so skoro vse druge, gospodarsko še tako oslabljene države dovolile znatne svote za redno podpiranje teh nesrečnih žrtev kapitalističnega gospodarstva. Na minimum je tudi reducirana inšpekcija dela, kakor vse druge panoge socialnopolitičnega delovanja. Vsa soci-jalno-politična zakonodaja, v kolikor je bila že uveljavljena in v kolikor bi se morala v smislu tretjega poglavja ustave še izvesti, se sistematično jpotvarja in zanemarja. Kakor vlada sama, tako so tudi kapitalisti hiteli z izžemanjem in izpostavljanjem delavske mase. ■Skromni delavski zaslužek se je krčil baš v času najhujše draginje in brezposelnosti ter valutne krize. Osemurni delovnik, ki 'bi se moral po zakonu in po* mednarodnih obveznosti vsepovsod in vedno izvajati, se trajno krši. Podjetniki tir-jajo devet in deset urno dnevno delo za manjšo in manjšo plačo. »Več dela, manj jela!« — to je vodilno geslo našega podjetništva v dobi delavske razcepljenosti. Te preočite reakcijonarne tendence naše vlade in našega kapitala, so našle svoj najdrastičnejši izraz v oni zakonski gorostastnosti, ki ji pravimo: davek na ročno delo. Da je ta svojevrstni davek iztaknila in uveljavila ravno naša in samo naša vlada, je tako v redu in prav, kakor malokaj. iSamo v.državi najbolj surove socijalne reakcije in najbolj rudimentalnega socdjal-nega čuvstva in mišljenja, se je mogel roditi ta grdi, vsak človeški čut žaleči davek, ki jemlje ubogemu delavcu poslednji težko prislu-ženi denar. Tako nečloveški, kakor je davek na ročno delo, je samo še zakon o zaščiti države, ki je ugonobil toliko naših najboljših ljudi in vsled katerega so še danes jugoslovanske ječe polne nedolžnih političnih žrtev. Tudi ta zakon se še vedno vzdržuje, dasi ni več že z ozirom na sedanje politično stanje v državi, niti s stališča najbolj zakrknjene vneme za ta režim, potreben, ali kakorkoli opravičljiv. Po vsem tem je samo razumljivo, da se jugoslovenski konsumenti žanje cen. Tudi naša finančna politika se vodi v skladu s sorijalnim mišljenjem in s soeijalno politiko vlade in kapitalizma. To mišljenje in delo je pa tudi zato tako hudo nesocijalno in reakcijonarno, ker se je v našem političnem življenju predolgo pogrešalo prepotrebno živo, trajno, energično in aktivno delovanje vseh proletarskih političnih, sindikalnih, gospodarskih in duševnih sil in organizacij. Pravičnejšo soeijalno politikoj svobodnejše tolmačenje in izvajanje državljanskih pravic, popolnejšo zaščito odiranih in brezpravnih konsumentov, močnejše uveljavljenje delavskega razreda in vseh njegovih pravic — vse to moremo doseči le potom neprestanih socijalnih borb in akcij. V eminentnem interesu vsega, delovnega naroda je, da se ojači in poveča vpliv proletarijata v vsem našem javnem 'življenju, da se dvigne njegova ogromna složna sila, da bo končno kraj večletnemu kolektivnemu upropaščanju vseh produktivnih fizičnih in duševnih sil po suverenem, brezčutnem režimu slepe politične reakcije in odurnega, nenasitnega privatnega kapitala. ' Politični in gospodarski krizi je sledila tudi pri nas huda,duševna in moralna kriza. Umstveno delo je padlo na ničlo. Kratek pregled naših listov in našfe duševne produkcije zadostuje, da si napravimo pravo sliko o neverjetni duševni brezbrižnosti in apatiji, ki je zavladala v vsem našem kulturnem življenju. Stari nauki in stara, že skoro tra-dicdjonelna načela so doživela v vojlni in po vojni popolen polom. Strašna je ta kriza, njene posledice pa so za bodočnost človeškega rodu nepregledne. . „ Dvigniti morejo moralni in kulturni niVo našega ljudstva le oni, ki verujejo v novo življenje, v vse zdrave sile, ki tiče še neizrabljene S 'At A m m j® ir-m - ki hoče k luči in moči, ki stremi kvišku in dalje. Socijalna ideja je edina zmagujoča ideja današnjega časa. Njena je bodočnost, v njej je sreča in rešitev človeštva. Mi, ki smo razkričani kot nepoboljšljivi materijalisti, mi globoko verujemo v to novo etiko in kulturno silo, ki se more razviti in uveljaviti le v živi, neprestani borbi vzdramljenih, po novih obzorjih in po novih osnovah stremečih ljudskih mas. Naš list hoče tudi v tem pogledu doprinesti svoj skromni delež k razvijanju vseh zdravih duševnih sil in moralnih načel, k razvijanju duha. * V težki, , trudapolni, a mnogo obetajoči dobi delavskega notranje- ga in organizacijskega preporoda, stopamo v javnost, uverjeni, da bomo uspešno pomagali zbirati v eno fronto vse aktivne delavske sile ter 'z vsem delom v našem listu izdatno pospeševali proces očiščenja, pomlajenja in strnjenja vsega socijalističnega gibanja. Trdno verujemo v oni 'bližnji dan, ko bodo bojne fanfare znova zmagovito klicale pozabljene, razlaščene in križane mase k vstajenju in končni odrešitvi. Delavci! To je Vaš list, širite in branite ga! V vis zastavo proletarske borbe in zmage! Konzorcij Delavske Politike. Notranja politika. (Misli ob novem letu.) Resna pobuna v radikalni stranki. Beograd, 31. decembra. Brca, ki jo je dal Pašič Radojeviču, je spravila radikalno stranko v težko situacijo. Zato jo moral v Beograd zopet Aca iStanojevič, da s svojim vplivom prepreči popolni razcep radikalne stranke. V javnosti sicer skušajo prikazati Radojevičevo afero za povsem rešeno, vendar pa v radikalni stranki dalje vre in pričakovati je velikih izprememb. Velik del radikalov pričakuje rešitev stranke s tem, da se pošlje Pasica v pokoj. Znana imena se zopet po- javljajo. (Ninčič, Jovanovič, o teh dveh pripovedujejo, da bosta poizkusila svojo srečo. Aca Stanojevič je seveda obiskal Pašiča, pa tudi Radič bi rad z njim govoril. Doslej do sestanka med Stanojevičem in Radičem še ni prišlo. Radojevičev padec je spravil tudi Radiča v zadrego. Kaj pa, če 'bi se jutri to njemu pripetilo ... Klerikalci in samostojni demokrati bi gotovo zato šli v vlado, da. bi padel Radič. In tudi taka rešitev bi bil sporazum. Mussolinijev sestanek s Chamberlainom. Rim, 31. dec. V Rapallu se je vršil sestanek ministrskega predsednika Mussolinija in angleškega zunanjega ministra Chamberlaina. Na tem sestanku sta se seveda pogovorila oba politika o najaktualnejših vprašanjih in seveda tudi o italijanskih dolgovih. O prisrčnosti' razgovora in o intimnem okusno pripravljenem obe- du poroča uradno poročilo. Za kuri-ozum navaja poročilo, da se je Mussolini razgovarjal tudi o konsolidaciji in miru v Evropi. — Po sestanku v Rapallu se je vrnil Mussolini v Rim, spotoma pa bil deležen naročenih in komandiranih fašistovskih ovacij. Pred novo rusko zunanjo politično akcijo. Berlin, 31. dec. Vest, da se pripravlja nova rusko-turška zveza, kateri naj bi pozneje pristopile še druge, temu sporazumu naklonjene države, je močno vznemirila nemško javno mnenje. Po vesteh iz ostalih evropskih prestolic se trenutno ba-vijo s tem silno delikatnim in nevarnim vprašanjem vsi evropski kabineti. Pariz razburja zlasti vprašanje stališča, ki! ga bo v slučaju, da pride do omenjene zveze, zavzela na-pram Rusiji Nemčija, katera je že pred leti sklenila z Rusijo takozvani rapallski dogovor. Da je to vpraša- nje izredne važnosti ter da utegne roditi neprijetne posledice, priča že samo dejstvo, da je moral Chamberlain v Italijo, da se osebno razgo** varia z Mussolinijem. Evropska diplomacija se boji. da bi taka zveza držav rodila hude perturbacije, zlasti v maloazijskem, balkanskem in sredozemskem ozemlju. V Londonu prevladuje še vedno mišljenje, da hoče Rusija s svojo najnovejšo zunanjo politično akcijo uplivati na sprejemanje Rusije v Zvezo narodov. Beograd, 31. decembra. Danes so se vršile v posameznih ministrstvih ministrske konference. V pravdnem ministrstvu so obravnavali osnutek novega kazenskega pravdnega reda, v parlamentu so razpravljali radikalni člani finan- Vlada razpravlja dalje. čnega odbora o delovanju finančnega odbora, vsaj zahtevajo posamezni ministri mnogo več., kakor pa jim obeta proračun. Finančni komitet ministrov pa je zopet razpravljal o državnih avtomobilih. Tržaške delavske zadruge razpuščene? Trst, 31. dec. Vzdržuje se vest, da je vlada razpustila tržaške delavske zadruge. Te zadruge so bile ena največjih zadružnih organizacij v Italiji, in so doslej pogumno kljubovale fašistovskemu pritisku. Vznemirjenje v proletarski javnosti Italije in drugod je prav veliko. BREZPOSELNOST V NEMČIJI. V Nemčiji narašča zopet občutna brezposelnost. Število brezposelnih je naraslo v Nemčiji do 15. decembra na 1,057.000 oseb. Pred nami pa ima Nemčija to prednost, da ima vsaj statistični pregled brezposelnosti in drugič, da ima za zasilna dela, ki naj naraščanje brezposelnosti za-jeze, na razpolago velika denarna sredstva. PO OBISKU TURŠKEGA MINISTRA. Turški zunanji minister Ruždi beg se je vrnil v Carigrad. O svojem obisku pri jugoslovanski vladi je poročal turškim novinarjem in jim povedal, da se mu je dopadel PašiČ, še bolj dopadel se mu je Ninčič in povdarjal je tudi, da je ugotovil, da mislijo jugoslovanski ministri ravno tako kakor turški. Le enega ni povedal: če so namreč govorili resnico ali pa so le diplomatizirali. KLERIKALNI ZAUPNI ZBOR V LJUBLJANI. Včeraj zvečer se je vršil v Ljudskem domu za klerikalne zaupnike shod, na katerem je poročal dr. Korošec predvsem o uspehih stranke na jugu. Zaupniški zbor je sprejel tudi protestno resolucijo proti odgo-ditvi ljubljanskih občinskih volitev. Po shodu so bili zaupniki tako navdušeni, da so pri kaplanu zatrjevali, da bodo klerikalci vzeli Radiču na Hrvaškem najmanj 20 mandatov. PODPORE POPLAVLJENCEM. Za pomoč poplavljencem v Prekmurju, ptujskem in celjskem okraju so vložili vsi klubi interpelacije. Uspeh: dobili bodo vsi skupaj kakih Din 400.000, to je toliko, kolikor je škode utrpela ena sama vas v Prekmurju. Ja, ja, interpelacije so poceni, denar pa je drag in tudi za poplav-Ijence ga manjka. Ko pregledujemo koncem leta razvoj naše notranje politike, moramo konštatirati, da padejo v leto 1925 sicer važni notranje politični dogodki, da pa to leto vendar ni prineslo onega razvoja, ki bi pomenil zboljšanje žalostnih notranje političnih razmer v državi. V početku ravnokar preteklega leta stala je država v znamenju volitev v Nar. skupščino. Vladal je teror P .P. režima, ki je s protiustavno in nezakonito silo tlačil k tlom vse protivladne stranke in ki se je proti delavstvu obrnil s tako silo, da je ostalo delavstvo pri volitvah brez vsakega zastopnika v parlamentu. • Vso težo vladne sile je občutila 'tudi Radičeva stranka, ki je bila postavljena naravnost pred odločitev: ali se podati ali pa začeti krvav boj proti režimu. Konzerva-tivno-seljaška stranka, kakor je bila Radičeva, seveda ni imela v sebi nobene revolucijonarne sile, čeprav je imela dovelj revolucionarnih fraz v ustih, in je od obeh možnosti izvolila prvo: podala se je na celi črti ter sklenila z najmočnejšo srbsko stranko sporazum. Radič je končno tudi sam stopil v vlado. Kakor je prišel ta preokret Radičeve stranke za širšo javnost morda nepričakovano, vendar ni bilo nič drugega pričakovati, posebno še, če vpoštevamo nestalnost Radičevega značaja. Brez dvoma znači sporazum med Pašičem in Radičem najvažnejši notranje politični dogodek preteklega leta, ki ni ostal brez vpliva na orijentacijo našega političnega življenja in ki bo svoje posledice šele pokazal, čeprav ta sporazum seveda ne znači tega, kar trdita Pašič in Radič, da je to narodni sporazum med 'Srbi in Hrvati. Mnenja smo, da je tali »narodni spprazum« tudi nepotreben, ker pride sam po sebi tačas, ko bodo naše vlade začele res parlamentarno vladati, ko ne bo odločala o usodi države samo Pašičeva ožja klika, ki se je z Radičem sporazumela. Rak rana naše notranje politike je ravno v tem, da pravega parlamentarizma v državi ni, ampak da imamo v Beogradu samo navidezni parlament, ki služi pred javnostjo doma in v tujini kot plašč, za katerim se skriva vladna oligarhija (vlada nekoliko ljudi). Nihče v državi ne bo prašal ali je ta ali oni minister iSrb ali Hrvat ali Slovenec rili karkoli, če bo do-tični minister upravljal svoje ministrstvo tako, kakor zahtevajo ljudski interesi. Tako daleč pa seveda še davno nismo ... V tem oziru ni vstop Radičeve stranke prinesel nikakega zboljšanja. Zakulisna igra Pašičeve klike odloča še naprej v naši politiki in ravno zadnje dni smo zopet videli, kako se menjajo pid nas ministri po volji enega samega človeka, Pašiča. Pašič sam ter njegovi ožji tovariši, pa tudi cela radikalna stranka niso toliko zmožni, da bi vodili politiko v državi tako, kakor si ljudstvo to želi. Pomisliti moramo samo na dejstvo, da je radikalna stranka stara, okostenela stranka, ki je svojo zgodovinsko vlogo že v predvojni Srbiji doigra-ia. Ona je postala velika v svojih bojih proti reakcijbnarnim političnim silam, ki so vladale v predvojni Srbiji. Ves način mišljenja radikalne stranke je osredotočen samo na ozka politična vprašanja, smisla za reševanje gospodarskih ■ter socijalnih vprašanj pa radikalna stranka sploh nima. Zato vidimo, da se naše vlade in parlament, ki odločujejo v njih le radikali, z gospodarskimi in so-eijalnimi problemi sploh ne bavita in — kadar se bavita —, da jih rešujeta samo iz vidika predvojne (Srbije, polovičarsko in nestrokov-njaško. Že sedaj pa se kažejo orisi novih strankarskih grupacij v državi, ki sicer počasi dozorevajo, ki pa so že vidne. Radičeva stranka, ki hoče postati seljaška .stranka ne samo hrvaškega, ampak tudi slovenskega, morda celo srbskega kmeta, se poskuša uveljaviti že v (Sloveniji. Ob razbitju radikalne stranke ni izključeno, da se velik del današnjih radikalcev združi z Radičevci v eno veliko kmetsko stranko. Davidovičevi demokrati in bosanski muslimani so si že danes tako blizu, da sami govore o verjetnosti, da se stope v eno samo stranko. Brezdvomno bi bil to dobiček za javno življenje, že zato, ker bi skrajno konservativni muslimani bili vezani na. grupo ljudi, ki so modernejših nazox*ov. Tudi slovenski klerikalci delajo v zadnjem času z vso paro na to, da uveljavijo nekak krščansko so-cijalni politični pokret tudi izven Slovenije. Tudi oni čutijo, da prihaja čas, ko bo samo tista stranka v državi kaj pomenila, ki bo imela odziva in vpliva v čim večjem delu države. Takrat bodo tudi naši klerikalci nehali px-odajati svoje sa-moslovenstvo. Brez dvoma je tudi, da bo na Hrvaškem še dolgo obstojala dokaj močna samohrvaška državno-pravna stranka, katere jedro tvorijo danes hrvaški zajedničarji in Radičevi disidenti. Da bo nacionalistična in velikopolitična bur-žuazija iz današne samostojno demokratske stranke in dela radika-* lov stvorila svojo politično organizacijo, tudi to se nam zdi več kot verjetno. Razpasti odnosno preosnovati se morajo današnje politične stranke v državi, predno se bo v tej državi v notranji politiki krenilo na druga pota,- (Strankarske tvorbe meščanstva v državi se morajo izvršiti na podlagi gospodarskih, socijalnih in kulturnih vidikov, današnje meščanske stranke tem zahtevam ne odgovarjajo^ Zato nima naš parlament življenja, zato si pusti parlament dopasti diktaturo Pašičeve klike. Kaj pa delavski razred? Naloga delavstva gotovo ni ta, da sili meščanstvo v nove pozicije, to bo razvoj razmer sam prinesel. Delavstvo pa ima interes na tem, da se notranje politične razmere listale, ker bodo take novo ustvarjene razmere bojni položaj delavstva bistveno zboljšale, njegovo borbenost poživile. Zakaj je delavstvo danes politično apatično, zastrupljeno, razbito? Niso temu krivi samo spori med delavstvom samim, ampak meščanske politične stranke so bistveno pripomogle do tega, da je delavstvo brez vsake politične moči v državi: ker meščanske stranke niso mogle svojih vrst ojačiti z ljudmi, ki spadajo po svojem položaju ali pa vsaj mišljenju v meščanske vrste, so segle s svojo agitacijo med delavstvo m so to svojo agitacijo izvedle brez sramu z najbolj demagogičmmi gesli. Politično nešolano delavstvo, premalo prožeto s socijalističnim duhom, pa jim je nasedlo Vse to bo nemogoče, kadar se bodo morala gesla umakniti realnemu političnemu delu. Tačas bo delavstvo videlo, da mu je mesto samo v delavsko razredni stranki, ki temelji na socijalističnih načelih. Bilo bi pa napačno, da čakamo s prekrižanimi rokami na razvoj razmer. Če zasukamo rokave in se lotimo dela, bo tudi naš delavski razred vplival na razvoj razmer v onem pravcu, kakor si to želi in kakor mu bo v korist. Nova strankarska grupacija v državi mora najti delavski razred politično že organiziran v močni delavski razredni stranki, drugače bo delavstvo še dolga leta brez političnega vpliva v državi. Brezposelnost. Šibam vojne, lakote, povodnji in .potresa se je v novejši dobi pridružila morda njih najstrašnejša — brezposelnost. Dokler je živel človek le od plodov, ki mu jih je nudila gruda, ni poznal brezposelnosti. Ko pa je jelo nedostajati zemlje, se je pričelo pojavljati tudi vprašanje nezaposlenosti. Spočetka tega ni bilo opaziti, 'ker pač nihče ni imel pojma o socijalnem problemu, ki pa je takrat obstojal prav tako kot dandanes. Posledica te brezposelnosti je ibila, da so si ljudje preveč naseljenih dežel iskali kruha izven domovine. Rodilo se je izseljevanje. Ko Izraelci niso mogli več živeti v Palestini, so se izselili v Egipt. Ko je Helenom postala Grška pretesna, so kolonizirali Malo Azijo in ko Rimeem ni bilo dovolj prostora v Italiji, so zasedli Severno Afriko. Enake pojave opažamo v zgodovini vse do današnjih časov. Preseljevanje narodov, iskanje novih zemelj, krvave vojne za posest te ali one države — vse je v bistvu posledica samoohrane: človek je hotel imeti zemlje, dela in kruha. Kot omenjeno, je šlo stremljenje človeka za tern, da si pridobi zemlje. In kdor jo je imel, je bil srečen. Na svoji zemlji stalno naseljen človek je ustvaril pivo kulturo in civilizacijo. Izrazito poljedelske države še danes ne poznajo brezposelnosti. Tam najde vsakdo svoj kruh, kdor hoče delati. Z industrijalizacijo se je poja-fvilo vprašanje brezposelnosti v svoji značilni luči in stopilo po svetovni vojni v akuten stadij. Že pred vojno je valovanje v gospodarskem življenju večkrat povzročilo, da je 'bilo toliko in toliko ljudi na cesti, brez posla in zaslužka. Kjer je bilo delavstvo organizirano, so se iz tega rodile stavke, kjer ni 'bilo, je trpelo glad in pomanjkanje. Po vojni na je brezposelnost postala epidemija širokih mas. Odkod in čemu brezposelnost? Na to vprašanje ni težko odgovoriti, le rešiti ga doslej nihče ni znal. Hioerprodukcija ljudi, ki vsi tišče radi pomanjkanja zemlje v mesta k industriji, gospodarski propad vsega kulturnega sveta po svetovnem požaru, denarna kriza in zbog nje zmanjševanje obratovanja, prodiranja nebelih plemen med Tndo-Evrope itd., vse to so vzroki za brezposelnost, ki vlada tako v Evropi, kakor v Ameriki, da ne go- vorimo o Kitajski, Japonski in Indiji. Poglejmo, kako je doma! Redukcija po 'tovarnah, uradih, podjetjih itd. In to občutna redukcija! Vse to je sedaj na cesti v srditem boju za obstanek. Da ta boj baš ni lep in moralen je umevno, zakaj vsakdo hoče živeti. Po zakonih narave pa zatira močnejši slabejšega in bije v obraz socijalni pravičnosti. Huje še kot pri nas, je pri naših sosedih: Italijanih in Avstrijcih. Italijani so nam že pred vojno »dobavljali« množice delavcev, ki doma niso dobili kruha. iSedaj Italija kar bruha iz sebe izseljence v vse mogoče dele sveta. Odtod njen pohlep po tujih zemljah, zlasti po Severo-Iztočni Afriki. Še žalostne je je to v Avstriji, kjer žrelo — Dunaj — siplje iz sebe stotisoče nezaposlenih ljudi. Naj omenimo tu dogodek, ki jasno označuje bedo dunajskega prebivalstva! Na letošnjem novačenju malo pred Božičem, se je zbralo pred magistratom na tisoče in tisoče mladih moških, ki bi bili vsi radi potrjeni, ker se niso vedeli deti kam drugam. Vse brez službe, vse brez kruha! Rezultat pregledovanja je bil: deset odstotkov potrjenih, drugi kot nesposobni za vojaško službo zavrnjeni radi izmozganosti in stradanja. In vse te je zopet požrla ulica. Ogromne dimenzije zavzema brezposelnost zlasti v Nemčiji in Angliji. V Hamburgu je prišlo do krvavih pokolov, v Berlinu policija jedva vzdržuje red in še celo v zaspani Bavarski poka. Nevzdržen je položaj tudi v Angliji, posebno v Manchestru, kjer so tla naravnost ognjeniška. Premogovniki so ukinili obrat za tretjino, odkar konkurira premogu nafta, ki so si jo pri-barantali angleški kapitalisti iz Transkavkazije. Tretjina delavcev v premogovnikih je torej brez posla. »'Trade Union« se trudi, da vzdrži red, a tudi njeni fondi se polagoma izčrpavajo. Kaj bo potem? Amerika še nekam shaja, po ameriških pojmih seveda, odkar je s kontigentiramjem omejila priseljevanje v Zedinjene države. Vendar pa sili zlasti rmena rasa z vseh strani v Ameriko kot vlaga v razpadajoče zidovje. Torej sami znaki, da nam novo leto zlasti v pogledu brezposelnosti ne obeta biti srečnejše od prošlega. vatna industrija, ki obvladuje le še 24 odstotkov celokupne produkcije in 4 odstotke manj kot pa v zadnjem letu. Proračun znaša 5 milijard torej 74 odstotkov od leta 1913. Čisti dobiček državne industrije znaša v preteklem letu 315 milijonov in 22 bank izkazuje 46 milijonov dobička. Od tega dobička so oddali državni blagamil nad 200 milijonov. Številčna moč delavskega razreda znaša v Rusiji 7 milijonov in je narasla izza lanskega leta za dva in pol milijona. Sedaj je v Rusiji 715 tisoč brezposelnih delavcev, dočim jih je bilo lani še 760.000. — Splošni položaj delavskega razreda se je tekom zadnjega leta znatno zboljšal ib delavske mezde dosegajo v povprečju 95 odstotkov predvojnih mezd. To zboljšanje splošnega blagostanja je poživilo tudi politično aktivnost nroletarijata, kmečkega ljudstva in nove buržuazije. Na razumevanju tega procesa sloni današnja kmečka politika stranke: Koncesije glede oddajanja zemljišč, zaposlitev kmečkih delavcev, odprava vseh preostankov vojnega komunizma v vasi. Končno se je dotaknil Stalin tudi organizacijskih strankinih vprašanj in je opozoril na številčno naraščanje stranke, ki se je tekom zadnjega leta skoro potrojila. O kongresu bomo obširneje še poročali. Vsekakor pa priča tudi zadnji kongres, da se bliža Rusija zopet hitrih korakov lepemu gospodarskemu razvoju in napredku. Strankin zbor madžarsko socijalne demokracije. Gospodarski položaj sovjetske Rusije. V centralnem komiteju komunistične stranke je poročal Stalin o gospodarskem položaju sovjetske Rusije sledeče: V pretečenem gospodarskem letu je bila zunanja trgovina za 144 milijonov pasivna. V prihodnjem letu pa bo trgovska bilanca za vsaj 100 milijonov aktivna. Poljedelska produkcija je dosegla 71 odstotkov produkcije iz leta 1913. Industrija pa je dosegla 71 odstotkov predvojne produkcije in bo tekom prihodnjega leta dosegla 95 odstotkov. Državne kooperativne industrije se razvijajo v veliko večjem obsegu kot pa se razvija ori- 0’b božičnih praznikih se je vršil v Budimpešti strankin zbor madžarske socijalno dem. stranke. Avstrijsko isocijalno dem. stranko sta zastopala na kongresu ss. Ellenbo-gen in Adelaide Popp, nemško pa sodr. Crispien. Intemacijonalo je zastopal sodr. De Broukere. V zvezi s strankinim zborom se je vršila tudi posebna ženska konferenca. Glavni namen kongresa je bil, izravnati nasprotja s strankino opozicijo, in to v zmislu sklepov svoje-časne skupne konference na Dunaju, na kateri se je bilo sklenilo, po nasvetu socijalistične Intemacijo-nale, da naj se strankina pravila iz-■premenijo v zmislu želja ipraženih od opozicije same, da ji bo omogočeno delovati v okvirju stranke. Strankin zbor je nudil pravo sliko težav, s katerimi se je moralo in se mora še vedno bojevati madžarsko socijalistično gibanje. Strankino 'tajništvo je predložilo zboru obširno poročilo o stanju gibanja, o težkih političnih in gospodarskih razmerah, v katerih to gibanje deluje. Šele iz tega poročila dobimo pravo sliko o neštevilnih, skoro neverjetnih persekucijah, katerim je bilo doslej izpostavljeno ogrsko delavstvo. Hortijev režim je trebil dolga leta neusmiljeno med delavstvom, razpuščal njegove organizacije, zapiral, mučil, inter-niral in Ubijal najboljše njegove borce. Čuditi se moramo, da se je moglo socijalistično gibanje v teh razmerah sploh vzdržati in uveljaviti. Kajti vzlic vsemu, kontrarevo-lucijonarna reakcija in teror organiziranih in od vlade podpiranih belogardistov, nista mogla odpraviti iz sveta socijalistične ideje in socijalistično gibanje — madžarski sodrugi so pogumno kljubovali vsem napadom, v parlamentu imajo še danes precejšnjo četo svojih poslancev, jnjihove politične in strokovne organizacije štejejo razmeroma veliko število članov. Horty se je moral končno uve-riti, da ni mogoče trajno vladati z nasilnimi sredstvi. Po strmoglavljenju Bela Kunove vlade so kruti ogrski vojaški in aristokratski krogi napeli vse sile, da likvidirajo za vse večne čase vsako puntarsko gibanje v deželi — napolnili so ječe in internacijske tabore, pordečili so Donavo s plemenito človeško krvjo, in vendar, taista revolueijo-narna sila, ki jih je pred leti vrgla iz sedla, se pojavlja zopet zmagovita. Razvoj dogodkov na Ogrskem je toliko bolj poučen in zanimiv, iker nam že sedaj približno kaže, kako pot pojde italijanska notranja politika. Mussolini je v vsem svojem početju samo posnemal Horty-ja; fašizem se je pravzaprav rodil na Ogrskem. In kakor se Hortyje-va diktatura na Ogrskem bliža po^ lagoma a sigurno koncu, tako tudi Mussolinijevi vladi niso usojena ■dolga leta krvavega življenja. Diktatorsko vladanje so poznali že Egipčani ter stari Grki in Rimljani. Zgodovina priča, da so vse take vlade prej ali slej propadle v krvi in iprokletstvu. Naše stoletje je stoletje demokracije — to je ena največjih pridobitev francoske revolucije. Proti duhu in politični vzgoji enega celega stoletja ne moreta trajno delovati niti Horty niti Mussolini. V interesu kapitalističnega režima je, da se z diktaturo ne igra, Ta strankin zbor je obenem pokazal, da se s samo diktatorsko politiko ne koristi niti lastnemu državnemu gospodarstvu. Hortyjeva politika je spravila ogrsko gospodarstvo skoro na rob propada. Ogrski sodrugi s® morajo zato bojevati tudi z brezposelnostjo in z vsemi onimi znanimi pojavi, ki navadno spremljajo vsako gospodarsko krizo. Toliko bolj pomembna je moč, ki jo izkazuje po vseh teh strašnih letih ogrski revolucijonarni proleta-rijat. Gibanje, ki je prešlo zmagovito vso to križevo pot, je nedvomno zapisano veliki bodočnosti. Charles Dickens: ! Božična pesem. v prozi. Predgovor. Prizadeval sem si v tej knjižici o duhovih priklicati duha ideje, ki ne bo razdvojil mojih bralcev ne z njimi samimi, ne s kom drugim, ne s časom, ne z menoj. Naj rad obiskuje Vašo hišo in naj ga nihče ne skuša izgnati. Vaš zvesti prijatelj in sluga Decembra, 1&43. C. D. Značaji. Bob (poinanjševalno ime za Robert), Cratchit, pisar pri Ebennezerju Scroogeju. Peter Cratchit, sin prejšnjega. Tim Cratchit („Drobni Tim"), pohabljenec, najmlajši sin Bobov. Gospod Fezziwig, dobrosrčen, vesel, star trgovec. Fred, nečak Scroogejev. Duh minolih božičev, prikazen, ki kaže minolo. Duh sedanjega Božiča, duh prijazne, velikodušne, prisrčne ndrave. Duh prihodnjih Božičev, prikazen, ki kaže sence stvari, ki se bodo še zgodile. Duh Jakoba Marleya, prikazen Scroogejevega prejšnjega druga v trgovini. Joe, starinar in prikrivalec ukradenega blaga. Ebenezer Scrooge, lakomen, pohlepen starec, živi drug tvrdke Scrooge in Marley. Gospod Topper, samec. Dick Wil'kins, Scroogejev sovajenec. Belle, lepa gospa, stara Scroogejeva ljubica. Karolina, žena enega izmed Scroogejevih dolžnikov. Gospa Cratchitova, žena Boba Cratchita. Belinda in Larta Cratchitova, hčeri prejšnje. Gospa Dilberjeva, perica. Fan, sestra Scroogejeva. Gospa Fezziwigova, vrla žena gospoda Fezziwiga. Prva kitica. Duh Marleyev. Marley je bil mrtev, začnimo s tem! Prav nobenega dvoma ni o tem. Njegov pogrebni zapisnik je bil podpisan od duhovnika, cerkovnika, grobarja ib glavnega žalujočega. Scrooge ga je podpisal in Scroogejevo ime je zadostovalo na borzi za vse, kar je izvolil podpisati. Stari Marley je bil mrtev kot žebelj v vratih. Pazite! Ne bom trdil, da vem sam od sebe, kaj bi bilo na žeblju v vratih posebno mrtvega. Jaz bi se nagibal k temu, da je žebelj v rakvi najbolj mrtev kos železa v trgovini. Toda modrost naših prednikov je v prispodobi in moje neposvečne roke naj se je ne dotaknejo* sicer bi bilo po domovini. Zato mi dovolite s poudarkom ponoviti, da je bil Marley mrtev ko žebelj v Je Scrooge vedel, da je bil mrtev? Seveda je vedel, kako ne bi bil vedel? Scrooge m on sta bila družabnika ne vem koliko let. Scrooge je bil edibi izvršitelj njegove oporoke, nJf^ov edini upravitelj, edini splošni dedič, edini prijate j in edini žalujoči. Sam Scrooge pa od žalostnega dogodka ni bil tako strašno ganjen, da ne bi mi odličen trgovec celo na dan pogreba m ga ne obhajal z nedvomno kupčijo. . , . Marleyev pogreb me privede nazaj k stvari, s katero sem začel. Nobenega dvoma ni, da je m Marley mrtev. To si je treba zapomniti, sicer ne bo iz zgodbe, ki jo mislim pripovedovati, nič čudnega. Ako ne bi bili docela trdno prepričan, da je oče Hamletov umrl pred začetkom igre, bi ne bilo na njegovem nočnem sprehodu po nasipin kraljevega gradu ob vršenju vzhodnika Prav več čudnega, kakor če se nameni kak drug go~ spod v mraku na vetroven kraj, n. pr. pokopališče Sv. Pavla, sprehajat se samo, da bi popiasu svojega boječega sina. . M Scrooge ni dal nikoli odstraniti) imena Mar-leyevega. še leta pozneje je stalo nad vra 1. »Scrooge ih Marley“. Tvrdka je bila znana pod imenom Scrooge in Marley. Včasi so ljudje, n trgovini, imenovdli Scroogeja Scrooge m vcasi Marley; toda on je odgovarjal na oba imena. Bilo mu je vseeno. prepustiti izvršitev kazni svojemu pisarju. Ce bi pa tudi ta ne imel dopadenja nad tako kaznijo, pa mora kazen izvršiti ekseku-tor! Že takrat so torej bili sodni eksekutorji veliki reveži! Krščanska milost. V srednjem veku so poznali silno krute, nečloveške kazni, čeprav je imela cerkev neomejen vpliv na vse javno življenje. Zakonite kazni so n. pr. bile: hudodelca so raztrgali na štiri dele, privezali na kolo, nabodli na kol, zažgali, vtopili, zazidali, živega pokopali, iztrgali mu drob, odrezali jezik, izbodli oči, kuhali ga v vodi ali olju, potegnili mu kožo iz telesa itd. Da so osumljence tudi mučili, ni potreba še posebej povdarjati. Šele francoska revolucija je s proglasitvijo človeških pravic te barbarske kazni odpravila in ne mala je zasluga Napoleona, da je s proglasitvijo modernejših zakonov omilil krvavo sodstvo srednjega veka. Poroke brez duhovnika. Šele okrog 1. 700 po Kristusovem rojstvu je začela krščanska cerkev zahtevati, da sklepa poroke duhovnik, toda še do 1. 1300 so se na Nemškem kmetje ženili brez prisotnosti duhovnikov. Tudi je trajalo še dolgo časa, da so se poroke začele vršiti v cerkvi. Zadostovalo je, da sta si ženin in nevesta obljubila zakon pred verodostojnimi pričami in tako sklenjen zakon je bil veljaven. Za sklenitev zakona pa se je smatralo važno, da sta zakonca legla skupaj v zakonsko postelj. Ker so se v onih časih ženili tudi otroci (vladarskih rodbin seveda), so tudi otroke pustili skupaj ležati v znak sklenjenega zakona, če prav se je n. pr. zgodilo, da sta dva otroka vladarskih rodbin o svoji »poročni« noči govorila o — punčkah in sokolih za lov. Razvoj New Yorka v bodočnosti. Statističarji New-yorskega mesta so Izračunali, da bo štel New York, če se bo tudi v bodočnosti tako razvijal kot v zadnjih 20 letih, čez 40 let 50 milijonov ljudi. Če in kako bi bilo to praktično izvedljivo in kako bi izgledalo takrat mesto, o tem pridni Statističarji' new-yorškega mesta žal niso razmišljali. Tudi še . niso preračunali, kako bo izgledal New-Yprk tekom prihodnjih stoletij. Če bi 'šlo namreč po računih teh štatističarjev bi bil kaj kmalu cel svet en sam New-York. Amundsenov ponovni polet na severni tečaj. Predsednik norveške aviatične zveze je objavil nekatere podrobnosti o Amundsenovem poletu na severni tečaj, ki ga bo napravil prihodnje poletje. Sedaj popravljajo Amundsenovo letalo in italijanska zrakoplovna delavnica bo baje že tekom januarja izvršila to popravilo. V Rimu bodo potem popravljeno letalo preizkusili!, nakar bo Amuudsen poizkusil zopet svojo srečo pod norveško zastavo. Stroške za ta ponovni polet so preračunali na 1,600.000 kron. Italijanom pa so se zamerili, ker so vzeli norveško zastavo. širite »Del. Politiko«! Kulturni pregled. (Ljubljana, 31. dec. 1905. Leto, ki je za mami, v kulturnem oziru me izkazuje posebnih duševnih razmahov, pač pa je zanimivo po svojih prosvetno, gospodarsko im politično obeležnih pojavih. Naša država, predvsem njen najzapad-nejši del, Slovenija, stečišče treh kultur, je bila torišče za boje, štreni - je za nas gotovo bolj važno, kakor čiščenje cest in stranišč in tlakovanje ulic, na ta način se tudi najlažje ubranimo nadležnih in sumljivih tujcev, ki so nam samo v na-"otje, pole" tega pa nisi nikdar gotov, če ni njihova valuta sam »falzi-fikat". A propos: ker govorim že ravno o pokopališču, naj vam povem še en velik „hec“, ki so nam ga priredili naši izvoljeni na svoji seji na mestnem magistratu. Med temi izvoljenimi so tudi štirje od delovnega ljudstva, to se pravi, naši. In med temi štirimi našimi je tudi Bahunov Andrej, ki je velik prijatelj ta »brurn-nih“ očetov, posebno še prečastitega gospoda dr. Jerovšeka, ki je mimogrede povedano, precej obilen čez pas in kakor mavrica sijočega obraza. Torej ta gospod in pa naš Andrej, sta se na seji zopet menda iz same ljubezni spoprijela ravno, ko so glihali za pokopališče. Andrej: Pokopališča ne rabimo, ne odgovarja več napredku, postavili bomo krematorij. Obilen gospod: ..In vas bomo prvega v njem sežgali." Andrej: ..Toda vi bi se leoše cvrli." Na valeriji krohot, črni del bloka besni, beli pa sramežljivo poveša oči. Jaz na za gotovo vem, če bi danes zooet uvedb' inkvizicijo, bi bi! naš Andrej prvi. ki bi se pekel na grmadi in še. ..Te Deum" bi mu zapeli, čeprav ni posebno rejen. Delavstvo za naš list. Trbovlje. iS Trbovelj srno prejeli sledeči pozdrav: Odkar je delavstvo izgubilo svoj dnevnik, so se zanj pričeli * jako slabi časi. Klanje med delavstvom so meščanske stranke sijajno izrabile tako, da so zadobile silen vpliv, med delavstvom in to naj- mestu v državi. Tudi delavstvo je dokazalo, da pojmuje kulturno nalogo, ki ji jo nalaga družba, kar svedoči lepo uspeli koncert »Grafike«. Končno še o podlistku, o čemer pa obširneje izpregovorimo na drugem mestu. Da s kulturnega stališča z njim, v kolikor ga je objavljalo naše dnevno in tedensko časopisje, ne moremo biti zadovoljni, je več ko jasno. Besedo so imeli pri tem pač gospodarji pri listih, ki jim je bilo na tem, da na rovaš nižjih instinktov mase pridobe listom čim več naročnikov, kar se je navsezadnje v • praksi tudi obneslo. Tn vendar bi dober podlistek lahko neopaženo silno vplival na opleme-ničenje duhov v današnji toli zma-terijalizirani dobi. Da povzamemo! »Veronika De-seniška« in nekaj vrlo uspelih koncertov — to je rezultat našega kultu rnega stremljenja v 1. 1925. več potom svojega časopisja, katerega je priromalo, odkar se je razbil enoten socijalističen pokret, precej preko tisoč v našo sajasto dolino. Kaj pomeni tisoč listov, pisanih popolnoma v protidelavskem in proti-socijalističnemu smislu, razdeljenih dandnevno med delavstvo, govore dovolj jasno številke volilnega rezultata zadnjih skupščinskih volitev, pri katerih so se klerikalci v Trbovljah ojačili za celih 100%. Druge meščanske stranke so pa tudi obdržale svoje pozicije, v kolikor se niso ojačile. Na čigavo škodo. Popolnoma jasno, da na našo škodo, ker delavstvo je izgubilo z dnevnikom prepotreben stik s seboj. Tedniki, v kolikor so jih izdajale posamezne frakcije in društva, niso od daleč bile kos svoji nalogi, ki bi mogli nuditi' delavstvu tisti prepotreben informacijski materijal, katerega delavstvo nujno rabi v borbi za svoje pravice. Tedniki in mesečniki so služili članom tistih društev, ki so jih izdajali kot organizacijski spoj in nič več in še to v jako majhni meri, ker se je v premnogih slučajih to časopisje uporabljalo v protiagitacijo bratskih organizacij. Zato pozdravljamo idejo ustanovitve centr. del. sveta v Ljubljani, s katerim se je omogočil prepotreben stik z vsemi delavskimi organizacijami in usmerila enotna linija, da se ne bo dogajalo to, kar se je v preteklosti', da bi hodile naše organizacije vsaka svojo pot. Samo tak delavski svet je bil v stanu izdati delavski dnevnik, kateri druži vse naše panoge delavskega gibanja. Mi v naši dolini smo z veseljem prejeli vest ustanovitve našega dnevnika »Delavska Politika", zato bomo skušali, da pride »Del. Politika" v vsako delavčevo hišo, ker le ona bo nositeljica miru in konsolidacije. Zato sodrugi in tovariši, na delo za razširitev našega lista. Rudar. Celje. Za naš dnevnik. — Celjski sodrugi pozdravljamo izdajanje našega novega dnevnika »Delavska Politika", ker se predobro zavedamo, da nam je nujno potreben. Sirili ga bomo in branili. Pozdravljamo vas in želimo obilo uspeha. Ptujsko delavstvo za naš Ust. Iz Ptuja nam pišejo. Da povemo po pravici: Prej, dokler ie bil še »Naprej" dnevnik — leta 1918 do 1920 — smo bili) veliko bolj živi za delo, ker smo vedno imeli dovolj snovi, ki nas je podžigala, doslej pa smo bili brez lista, ki bi nas dnevno bodril na delo. Ali naj se naročimo na Slovenca? Jutro? Ne moremo. Potreben nam je dnevnik, da dobimo vpogled v to vrvenje v politiki) iz tistega vidika, ki je za nas pravilen in potreben. Navaden delavec polagoma utone v taki politiki, če nima svojega delavskega političnega dnevnika. Strokovne organizacije — pravijo _ so sedaj združene. Dobro. Zakaj pa ne bil mogli usmeriti tudi našo politiko v tepi enotnem smislu? Končni uspeh Vašega dela ne more izostati. V imenu vseh tukajšnjih sodrugov kličemo: Pozdravljena »Delavska Politika". Javornik. Z veseljem smo prejeli vest, da začne izhajati zopet delavski dnevnik »Delavska Politika". Zadnji čas je, da se delavci združimo vsi v eno vrsto i n bojujemo skupno svoje gospodarske, politične in kulturne boje. V naši občini smo se že združili. Namera, da sezidamo svoj »Delavski dom", nas je združila. Do danes smo že zbrali nad Diin 15.000. Upamo, da pričnemo spomladi že s stavbo. Našo občino vodi socijalist. župan, ki uživa tudi pri drugih strankah potreben ugled. Dosegli smo to z edinostjo. Res je, in to je povdarjati vedno in povsod: v slogi je moč. Sloga jači, nesloga tlači. Dnevne novice. V DELAVSKE DOMOVE »DELAVSKO POLITIKO«! Ringa, ringa, raja... Ni ga skoro vogala, raz katerega ne bi vabil plakat na veselico, zabavo, ples. Mi rajamo in se veselimo, zraven pa godrnjamo nad razmerami, nad draginjo in nad vsem mogočim. Stradamo, a vendar plešemo. »Sokol", »Orel", »Požarna bramba", pevska društva vseh vrst in branž, sploh društva taka ali taka — vsa prirejajo rajanja in zabave. Bilo jim srečno in veselo, saj se bliža predpust. Narodni pesnik jo je pogodil: »stara sem ratala delat’ ne morem, godci zagodejo, plesat pa pojdem." Kakor čujemo iz dobro poučenih krogov, priredi ta predpust svoj oles tudi udruženje brezposelnih. Obleka promenadna, po možnosti zakrpana. Čevlji neobvezni; kdor ima pokrivalo, naj ga prinese s seboj. Zabava se vrši pod milim nebom v izogib paragrafa 2» ker ne bomo zborovali. Če ima kdo kaj za v želodec, naj poje raje doma. Najstarejši slovenski dnevnik — medicina. Naročnik lista nam piše: Naročam »Delavsko Politiko", ker vem, da bo oživila delavske vrste in prinesla življenja delavskemu po-kretu. Prepričan sem, da bo list drugače vplival, kakor pa vpliva najstarejši slovenski dnevnik. Moja žena je namreč tekom svoje bolezni morala prebdeti marsikatero noč. Brom ni pomagal in valeriana ni zalegla. Ko pa je ta čitala pred par dnevi v postelji najstarejši slovenski dnevnik, je ob njem sladko in dobro zaspala. Zatp svetujem, naj bolniške blagajne v ekonomičnem ordiniranju zdravil vpišejo v seznam uspavalnih medicin kot najcenejše sredstvo najstarejši slovenski dnevnik. Naročnik iz Trbovelj. Prijava vojnih žrtev za prevedbo po novem invalidskem zakonu. V naši državi se samo prevaja. Ni še izvršena prevedba državnih nameščencev, državni svet še ni rešil tisoče pritožb železničarjev, že bodo prevajali na novi invalidski zakon vojne invalide in vojne sirote. Od samega prevajanja bodo vzeli konec ubogi ljudje. V svrho prevedbe se morajo javiti vsi vojni invalidi tekom treh mescev, najkasneje pa do 17. februarja 1926 pri pristojnem okrajnem sodišču. Prijavi pa morajo priložiti: potrdilo ministrstva za socialno politiko, da je specialna komisija priznala pokojnino, sklep deželnega oziroma okrožnega sodišča, da mu je priznana pokojnina, dalje potrdilo pristojne finančne uprave, da mu pokojnina ni ustavljena in končno potrdilo davčnega urada, koliko je plačal davka za časa onesposobljenosti in koliko ga plača sedaj. Za invalide bo pričel s tem pravcati križev pot. Ob palicah in ber-gljah bodo romali iz urada v urad, zahtevajoč listine. Pa se bodo gnetli pred pisarnami, zato, da jim bodo pokojnine znižali in poslabšali njih preživljanje. Invalidi naj izpregle-dajo, kako postopajo z njimi. Napravite red! Dunajsko cesto oskrbuje gradbena direkcija v Ljubljani. Kakor za zunanje ministrstvo, tako mora biti tudi za »šoder" pri tej cesti postavka v rednem bud-žetu. In, ker je postavka majhna, zato je na tej cesti blata veliko. Ljudje se dobesedno vtapljajo na tej cesti. To vse kljub temu, da je na tej cesti izredno velik promet in da mora po tej cesti dnevno na stotine šoloobveznih otrok v šolo. Povemo: svoječasno pojasnilo gradbenega di-rektorija v ljubljanskih dnevnikih je bilo sicer lepo napisano, ampak blata je na cesti še vedno dovclj, še vedno preveč. V tej zadevi je retne-dura potrebna in nujna, gerentski svet naj nikari ne misli, da se zadeva ne tiče tudi njega. Naj svoj vpliv enkrat zastavi tudi proti ljubljanskemu blatu, ki ga preklinjevaje teptamo po Dunajski cesti. To bo pa nekaj za gosp. Turka. Gospod Turk, ki posveča vse sile javnemu blagru in splošnosti, je seveda tudi predsednik prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, kot tak seveda noč in dan skrbi, kako bi moderniziral našo požarno brambo, da bi odgovarjala duhu časa in demokratičnim načelom. Vemo, da mu bomo ustregli, če mu o reformi požarne službe povemo sledeče: Na Dunaju bodo socialisti postavili v službo požarne brambe tudi radio. Tako, da bodo potom radio-atov takoj obveščeni o izbruh-lem požaru. Torej vsekakor velik napredek, ki bi ga brez škode lahko tudi gospod Turk kopiral, ki se na radio-aparnte brezdvomno bolje za-stopi, kakor pa kuharica Trojiškega fajmoštra. Radio-aparate naj bi inštalirali: pri Figabirtu, pri Zeksar-birtu, za klerikalce pa pri Kaplanu. Tako bi potem na Turkov klic lahko na mah priklical vso napredno in klerikalno Ljubljano. Umrl Je v Ljubljani o božičnih praznikih bivši podpredsednik deželnega sodišča v Ljubljani dr. Pajek. Mož je bil v osemdesetih letih javni obtožitelj v procesu proti so-drugu Franu Železnikarju, ki je bil pred celovškim delegiranim sodiščem obsojen zaradi veleizdaje na deset let ječe. Pokojni' Železnikar je pripovedoval o njem, da je bil tako reakcijonaren, da je smatral še samo rdečo in črno barvo za veleizdajstvo. Voznikom in furmanom! Tudi za vas so napravili novo postavo. Da pa se ne boste mučili s postavo, zato vedite: če bodete v Jugoslaviji v novem letu prav vozili, tedaj morate »fov.š« voziti, to se pravi: ogibaj na desno! Za ločene zakonske može. Ločene zakonske može bo gotovo zanimala sledeča zgodba: Nekega ljubljanskega frizerja je tožila ločena žena za alimente. Mož se je branil, pa je rekel: Kako pridem do tega, da bi plačeval alimente za ženo, ki me je goljufala. Toda: žena je pri tej priči vložila tožbo, zaradi razža-ljenja časti seveda, in mož je bil obsojen. Četudi je ponudil dokaz resnice, četudi še danes trdi, da je bil goljufan in v zvestobi grdo varan, vendar ima tudi ločena žena svoje pravice in zato je bil ubogi frizer kaznovan. Zato ločeni zakonski možje: pozabite na svoje ločene polovice in obrnite jezo raje proti preživelemu in zastarelemu zakonskemu pravu. Društvo ljubljanskih mizarjev in drugih sorodnih strok vabi k XXII. Silvestrovi veselici, ki se bo vršila v četrtek, dne 31. decembra |925 v hotelu Tivoli (Švicarija). Godba »Svobode« Moste. Spored bo jako zanimiv, med drugim krasni srečo-lov, šaljiva pošta, alegorija itd. Po končanem sporedu ples. — Začetek točno ob 19. uri (7. uri zvečer), Vstopnina za osebo 7 Din (28 Iv). Otroci do 14. leta v spremstvu sta-rišev prosti. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam in sirotam, vabi k obilni udeležbi — Odbor. — Kdor se hoče na koncu starega in ob pričetku novega leta prav prijetno zabavati, naj se potrudi v Svicarijo. Dobitki so samo krasni mizarski izdelki. Gospodična, katera dobi največ razglednic, dobi krasno darilo. Žrebanje loterlie »Doma ubogih". Odbor »Doma ubogih" je na svoji zadnji seji pred prazniki sklepal o žrebanju dobrodelne loterije, ki bi se imelo vršiti dne 1. januarja 19_,6. Konstatiral je, da ni dovolj srečk razprodanih, da bi se mogel izžrebati tudi glavni! dobitek, to je dru«-žinska hiša. Dasi dopušča na9r^ , terije v slučaju, da ni prodanih nad polovico srečk tudi žrebanje brez glavnega dobitka, je odbor vse eno sklenil, da se glavni dobitek mora izžrebati, zato je raje^ zaprosil pristojno oblast za preložitev žrebanja na 1. septembra 1926. Sporočamo to vsemu občinstvu, ki je srečke že kupilo v vednost z željo, da agitira in priporoča naše srečke v nakup vsem, ki jih še nimajo. Naš glavni dobitek bo prva hiša, ki se zgradi v Mariboru s prispevki vse javnosti1. Bo najlepši primer vsem onim, ki zlasti zadnje čase debatirajo, kako naj se dvigne stavbno gibanje s pomočjo dobro-voljnih prispevkov. Iz sodne dvorane. Ilibarstvo ni prosto v nobeni vodi! Tako je poučil predsednik senata štiri obtožence iz Zgornje Šiške. Možje so si hoteli privoščiti za praznike boljšo pečenko — ribe — toda po ceni. — Opremili so se s potrebnim ribarskim orodjem, katero so si pripremili sami in so šli na lov. 'Im res so imeli srečo. Poleg manjših rib, se jim je namreč posrečilo, da so vjeli težkega sulca, ki je tehtal skoro 8 kg. Toda imeli so smolo, da je zato zvedel lastnik ribolova ribarski klub »Sava« v Mednem, ki je spravil obtožence pred sodišče. Obtoženci so tatvino sulca, katerega so cenili lastniki na 320 Din, priznali, zagovarjali pa so se, da so ga vjeli v nekem malem d otočku Save in niso vedeli, da se tam tudi ne sme loviti rib. Predsednik jih je poučil, da ribarstvo ni prosto v nobeni vodi in obtoženci so bili obsojeni in sicer eden na 14 dni, trije pa vsak na 3 tedne zapora. Poleg tega pa morajo še plačati sulca in pa vse sodne stroške, tako da je bila ta ribja pojedina precej draga. Francelj odpusti, saj me poznaš! »E to je pa znana oseba, ki se pijan rad krega s stražniki!« Tako se je izrazil predsednik o nekem trgovskem potniku, ki pa ne zastopa nobenih večjih tvrdk, marveč se peča le z drobnarijami in le tako malo posreduje pri kupčijah in včasih kako stvar tudi kar sam prinese in proda. Ima pa mož to napako, da ne more trpeti denarja v žepu in se napije do nezavesti. Kot tak napravi seveda veliko neumnosti in je imel že dosti posla s policijo in sodnijo, kjer ga tudi povsod že dobro poznajo. Zato pa ima mož tudi posebno na piki razne varnostne organe, posebno pa policijo. Ko je čakal pred kratkim pred okrajnim sodiščem na neko obravnavo je prišel slučajno stražnik, ki se mu je zdel že tudi znan. Takoj ga je brez povoda nahrulil z besedami: »Ti si tisti pTokleti policaj, ki me vedno naznaniš! Kaj pa misliš, če imaš dve zvezdi in pa pendrek. Jaz imam še višje osebe na policiji!« Ko ga je stražnik' prijel, je prosil mož odpuščanja, toda napravil je to precej po domače. Rekel je stražniku Pavlu Kavšku, katerega pa je gotovo zamenjal 8 kakim poznatim: »Francelj odpusti mi, saj me poznaš!« Toda Francelj, ki je v resnici Pavle, se na to ljubeznji-vo prošnjo ni smel več obzirati in je odpeljal hudega možička na policijo in je napravil tozadevno ovadbo. No in podjetni Viktorček, ki je bil res vinjen, kar je potrdil tudi stražnik sam, je bil obsojen za to s.vojo pijanost zopet na deset dni zapora. K obravnavi pa sam ni prišel in ga bodo morali šele poiskati. Če skrb in žalost nas navdaja, prehud napor živce razkraja: Izpijmo čašo »Budha« čaja, radost na novo nas preraja! ........................... Zopet nekaj za naše žene. (Novo zadružno podjetje za žensko perilo in vezenine.) 2e nad mesec dni smo opazovali mrzlično delo v uvozni veži in na dvorišču hiše Šelenburgova ulica 1, v prostorih, kjer se je nahajala do sedaj dr. Jan. Krekova uTŠulineka gospodinjska šola. Kdor je opazil to delo, te velike moderne izložbe, katere so nastale v veži omenjene hiše, se jo radovedno spraševal, katero podjetje si pripravlja tako obsežne izložbo in moderno urejene obratne in trgovinske prostore. In le redkemu se je posrečilo doznati, da se v teh prostorih ustvarja zelo moderno organizirano zadružno podjetje za izdelavo damskega posteljnega in namiznega perila ter raznih načinov izdelave ročnih čipk. Kakor smo so informirali, je podjetje zamišljeno po angleškem zadružnem načinu, s pomočjo kateregu se bo to podjetje, z ozirom na ugodnosti, katere ta za- družni način svojim zadružnim članom nudi, brez dvom 110 zelo dobro obneslo, posebno še, ker se je zadružnemu načelstvu posrečilo že do sedaj organizirati veliko število prvovrstnih ročnih vezilj, šivilj in čipkaric, katere bodo dobivale preskrbovano delo po zadrugi na dom, tako da bo v tej stroki marsikateri pridni, a sedaj brezposelni delavki dana možnost solidne eksistence, na drugi strani pa bo nudila zadruga vse, kar si v pogledu na damsko, namizno in posteljno perilo more najbolj razvajeno žensko srce zaželeti in ne bo potrebno, da naše dame krijejo svoje potrebščine iz dragega inozemstva. Vodstvo podjetja se .nahaja v rokah v tej stroki preizkušenega strokovnjaka, ki si je pridobil svoje zmožnosti v Švici. Isto je iz prijaznosti tudi nudilo opis inačina razpečavanja zadružnih izdelkov in sicer se bodo razpečavali izdelki vseskozi samo direktno na konsumente s pomočjo moderno urejevanih periodično izdajanili ilustrova-nih cenikov. Poleg tega pa bo imela zadruga takoj od početka dve svoji prodajalni in sicer prvo v Ljubljani, Šelenburgova ulica 1, in drugo v Mariboru, Slovenska ulica 20. Dalje nam je bilo sporočeno, da bosta obe prodajalni otvorjeni že z novim letom, razstava izdelkov pa je v novih elegantno opremljenih in bajno razsvetljenih izložbah že otvorjena. Že danes opozarjamo cenjene naše čitateljice na to novo podjetje, katero si je nadelo naslov »Leda«, domača tvomica damskega perila in vezenin, r. z. z o. z. Zadrugi pa želimo pod sedanjim agilnim vodstvom najboljših uspehov. !■ E >0 5 g *** n Mi < 0 * 0 0 H a -1 > O 0 a. «1 < 'e * ■i ■■i p "0 > e < a j u '!? o ■fc »0 e L X E E E > m 0 ■■ e 0 s» "B n 0 P RAZNAŠALCE za Tržaško cesto, Rožno Dolino, Glince in Vič išče uprava »Delavske Politike". V ZAGORJE! Uprava našega lista išče spretne raznašalce oz. kolporterje za Zagorje in okolico. Oglasiti se je pismeno na upravo Delavske Politike v Ljubljani. Srefino In veseli novo leti! Kamnal Gostilna! LEON LJUBLJANA Kolodvorski ul. 29 24 Pozor delavci! Pozur delavci! ŽIMNICE matrace, posteljne mreže, železne postelie (zložljive), otomane, dl* vani in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN, tapetnlk Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma Ysen obiskovalcem nalili prireditev želi srečno in veselo novo leto druSIvo ..SVOBOD#" t Trbovljah. 12 Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. naročnikom špecijalnl artistični atelije za črkoslikarstvo PJRISTOU & BRICELJ šelenburgova 7 LJUBLJANA Aleksandrova 1 Telefon ilev, 008. — Ustanovljeno 1. 9003 Delavska pekarna v Ljubljani Zeli Tiem evojlm odjemalcem sračno novo lato. 18 Srečno in veselo novo leto! Havana, Restavracija, Vinska klit ZVEZDA, Ljubljana. 25 Srečno in veselo novo leto! Anton Krisper GalAnterijsKa veletrgovina. Ljubljana, Mestni trg. 2e TEHNIČNI BIRO m. IVAN ZUPAN LJUBLJANA, Gradišče 10/111. želi vsem naročnikom veselo in srečno novo leto I9Z6. Vsem obiskovalcem gostilne »Delavski dom“ v Trbovljah želiva srečno in veselo novo leto Ivan in Stane Teržan, gostilničarja. Srečno novo leto želi VINKO JAMNIK Paromuin MEZA-DRAVOGRAD n Gostilna v Ljudskem domu v Mariboru, Rutka oesfea želi vsem posetuikom, prijateljem in znancem veselo novo leto. 15 RestavraclU v Zadružnem delavskept domu na Glincah Seli veselo novo lelo U vsem prijateljem In znancem MARIJA BAJDA, RESTAVRATERKA. Gostilna r Delavskem domu v Tržiča zeli veselo novo leto vsem svojim posetnikom. JO BLAž Hribar, gostimičap. 18 Vsem odjemalcem želi srečno in veselo novo leto JBUmm podr. Trbovi|e. Srečno novo leto želi IVAN PUŠNIK paromlin v Šmartno pri SIoYe#adcu. 10 Opozarjamo Vas, velecenjene dame na otvoritev SPECIJALNE TRGOVINE » damskega, namiznega, posteljnega In perila za deco ter novorojenčke, katero otvorlmo dne 2. januarja 1926 v Ljubljani Šelenburgova ulica St. I (veža) Prav posebno pa opozarjamo dražestne neveste, katere se pripravljajo za zakonski stan, da si ogledajo pred oskrbo svojih oprem, naše in solidne izdelke ter se osvedočijo o naših nizkih cenah in uverjeni smo, da si bo vsaka zamogla izbrati vse, kar U poželi njeno idealno za lepoto stanovanja ih same sebe tereventuelnih sladkih malčkov ustvarjeno srce. Prav posebno važnost bodemo polagali na to, da bomo z našim „LEDA“ perilom zadovoljevali v prvi vrsti ceni neveste tako s solidno Izdelavo, trpežnim blagom in nizkimi cenami, samoobsebi umljivo pa je, da ne bomo nič manj pozornosti posvečali tudi vsem ostalim cenjenim damam hi v kratkem se bode imela priliko vsaka mati, mamica, soproga, hčerka ali nevesta posebno prepričati, da se bomo tega načela strogo držali, kajti parola naše zadruge bo: Nizke cene, solidno blago ter točna in brezhibna postrežba. V naši tvornici bomo izdelovali s pomočjo naših zadružnih članic širom Slovenije vsak-tero perilo od priprosto izdelanega na vezilne stroje kakor tudi izdelane povsem z ročnim delom v vseh mogočih ročnih tehnikah posebno oklnčano z mrežastimi (venecijan-skimi), klekljanimi čipkami ročnimi vezeninami in toledo tehniko. Izdelali bomo tudi lastne Dustrovane Učno izdelane, za vsako salonsko mizo primerne cenike, na katere cenjene dame že danes prav posebno opozarjamo. Prva naklada se nahaja že v tisku in izide do konca januarja, zato one cenj. dame iz dežele, ne zamudite zahtevati po dopisnici naš cenik, ker se zna sicer pripetiti, da bodo kljub zelo veUki nakladi zelo hitro razposlani. Posebni oddelek pa bodemo vzdrževali v lastnem risarskem ateljeju, v katerem bodemo izdelovali vsakovrstne rlzbe, t. J. vzorce za čipke, vezenine, mrežaste čipke v najrazličnejši in bogati izberi, izdelovali pa bomo tudi vzorce po lastnih načrtih naših cenjenih naročnic. Prebadali bodemo tudi risbeza predtiskanje vsaki dami skoroda brezplačno, t. j. za tako bagatelno ceno, da se ne bo nobena dama, katera ima veselje, da si izdeluje sama svoje perilo in kinča svoj dom, več pomišljala, da si ne otvori svoje lastne predtiskarije, katero ji nudimo mi za prav bagatelno ceno. Jako važno za šole, gospodične učiteljice, posebno pa učiteljice ročnih del. Vzdržujemo stalno v zalogi veliko izbiro mrežastih čipk in motivov v vseh možnih kombinacijah. Oglejte si našo božično razstavo v naših izložbah, Šelenburgova uUca štev. i (veža). Priporočamo se vsem za obtini poset ter želimo veselo in srečno novo leto Ifaičelstvo domača tvomica damskega perila in vezenin, r. z. z o. z. Ljubljana, Šelenburgova ulica, itsv. 1 81 Srečno novo leto želi Produktivna zadruga knjigovezov r. z. z o. z. Igriška utica štev. 6 JUGOMETALI JA r. z. z o. z. )9 Splošna kovinarska industrija v Ljubljani želi vsem naročnikom, prijateljem in članom VESELO NOVO LETO. PRODUKTIVNA ZADRUGA LJUBLJANSKIH MIZARJEV TOVARNA NA GLINCAH » želi vsem naročnikom, prijateljem in članom SREČNO NOVO LETO. Stavbna in gostiiniSka sad ug i ,,DELAVSKI DOM“ na JESENICAH-SAVA ŽELI VSEM POSETNIKOM DELAVSKEGA DOMA veselo novo leto. ;6 Vsem cenjenim naročnikom in posetnikom moje brivnice želim VESELO NOVO LETO 1 IGNAC KOVAČEVIČ 17 LJUBLJANI A-ŠIŠK A, Medvedova c. 22 PISALNI STROJ rabljem, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na upr. lista. VesbIo In srečno novo lito! ,/VOSKA/' čevlji in nogavice LJUBLJANA Krekov trg štev. 10 Ne prezrite pri nakupu moške, fantovske in deške konfekcije kakor tudi vsakovrstne obutve našo detaljno trgovino n« Erjavčevi c. 2 in Gradišče 4 ker smo priznano n&jeenejši, tako n. pr.: Oblake iz trpežnega suknja od Din 400’— naprej; Zimski sakoji od Din 200'— naprej; Zimske suknje od Din 600 — naprej; Hlače že od Din 48’— naprej; Jahalne hlače od Din 95 — naprej; Dežne plašče od Din 216 — naprej i. t. d. Najboljše blago, prvovrstna izdelava nizke cene. in nedosegljivo Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA Cie, Ljubljana. Delavci! Dobra roba je vedno najcenejša! Kupujte čevlje samo domačega izdelka tovaren Peter Kozihh a Ko tužič. 9 lastni zalogi UUBLlflNfl Breg ZO. Prodaja se sedaj več tisoč parov zaostale zaloge pod lastno cena, I^redlsio se zavaruješ za življenje ali predno z?veruješ svojo hišo, pohištvo, svoje polje, svojo delavnico vpx>a,šaj asa, svet « »Splošno zavarovalno zadrugo" v Ljubljani ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 5 levo r. z. z o. z. ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. S levo ^ SPLOŠNO KREDITNO DRUŠTVO v LJUBLJANI Aleksandrova cesta. 5 r. z. z o. z. SPREJEMA Ustanovljeno 1. 1898 POSOJUJE hranilne vloge na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. na menice, zastavna pisma in lombard po ugodni obrest, meri r/0 Pisarna: Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 5 9 V uai i nas i ■ Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji ■ p. z. z o. z j je revizijska zveza delavskih zadrug | v Jugoslaviji. - | Sedežs Ljubljana USI. ZifoeHkeva ul. I | v Zadružnem domu. s | BERITE! Lovro Kuhan Povesti. Abditus: Predhodniki današnjega socijalizma in komunizma. | Zadružni koledar za leto 1926. »Pod lipo“, družinski mesečnik. Zadružna založba v Ljubljani. Aleksandrova 5 • Ir Stavbena, konzumna in gostilniška zadruga,.Delavski dom" v Trlbovljaln r. z. z o. z. Pristop. Din 0*50; Delež Din 50*—; Rez. in podp. sklad Din 45.000'—; Deležni sklad Din 15.000'—. ZADRUŽNE PRODAJALNE: i. Trbovlje - Vode štev. 287 II ZADRUŽNE GOSTILNE: 1. Trbovlje - Vode (v Delav. domu) 2. „ - Loke štev. 277 j 2- » - Dobrna 3. Senovo pri Rajhenburgu ll 3. Senovo pri Rajhenburgu (v last. h.) V Trbovljah ima veliko dvorano za vse prireditve. — Oskrbuje vse življenske potrebščine. V lastnem hranilnem oddelku skuplja hranilne vloge, ki so dosegle že višino Din 700.000— Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. 1 isk J. Biasnika nasl. v Ljubljani. Za tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.