pavšalirana!
Štev. 13 Izhaja vsako soboto. Novo mosto, dne 27. avgusta 1921. Posamezna številka K 1-60 Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve ua naslov lista „Sedanj ost“.
Oglasi:
V, strani K 750'-
% K 380’-, »/s Manjši oglasi po
K 200-—. 4 K petit-
vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Ogromne množice ljudstva so preplavile Belgrad in njegovo okolico. Z vseh strani so prišli ljudje kropit svojega mrtvega kralja. Udeležba pri pogrebu je bila velikanska. Kaj takega Belgrad še ni videl. Sprevod se je razvrstil po določenem načrtu ob pol 9 dopoldne. Od saborske-cerkve do postaje so delali špalir vojaki izza katerih so se drenjale stotisočglave množice. Pred sprevodom je jezdila konjenica kraljeve telesne straže, kadeti, pehota kraljeve garde s svojo godbo in fanfaro. Nato poveljnik pogreba vojvoda Štefan Stepanovič, zastave polkov, invalidi, vstaši tovariši pok. kralja, pevska društva, duhovščina, žezlo, krona in sablja kraljeva, nato pa truplo pok. kralja, čegar krsta je bila položena na topn, katerega je
| Pogreb ftralja Petra 1.1
vleklo 60 gardistov. Krsti so sledili kraljeva rodbina, zastopniki tujih držav, vlada in parlament, častniki, deputacije raznih jugoslovanskih mest in mnogobrojno občinstvo. Med pogrebom so streljali topovi, v zraku pa so krožili zrakoplovi. Malo pred deseto uro so kraljevo truplo položili v črno odet vagon, katemu je sledilo še 8 vagonov za kraljevo rodbino in najvišje dostojanstvenike, med katerimi je bil tudi slovenski general Maister. Ob desetih je odrdral vlak do Mladenovca,
od koder se je krenil sprevod v avtomobilih v Topolo. kjer je bilo kraljevo truplo položeno k večnemu počitku v cerkveno grobnico.
Po vseh mestih in po vsiek cerkvah, mošejah in sinagogah v Jugoslaviji so se tačas vršili žalni obredi. Tudi v novomeški kapiteljski cerkvi se je vršil žalni obred, katerega so se udeležile vse državne, občinske in zasebne korporacije in društva. Na koru so novomeški pevci prav lepo zapeli pretresljivi psalm 50 „Usmili se me Gospod11 pod vodstvom g. Hladnika. Pohvalno moramo omeniti, da so se udeležili petja na koru vsi tačas v Novem mestu navzoči pevci. Najsi nas razdružuje karkoli, pesem in državna misel nas vsekakor ne razdružuje.
Zmagoslavje katoliške misli v Novem mestu.
Dopoldansko glavno zborovanje
V	lepem redu so napolnili udeleženci sicer prostoren trg ob cerkvi in pred kapitel jem. Megla, ki je zjutraj ležala nad
mestom, se . je zgubila in topli žarki so obsijali pestro desettisočglavo množico na zborovališču. Vsem so sijala lica od radosti in navdušenja. Mil. g. prošt dr. El-bert ob asistenci gg. kanonikov in 00. frančiškanov je služil pontifikalno sv. mašo pri kateri je pel močan pevski zbor pod vodstvom g. Ig. Hladnika. — Po maši je imel cerkveni govor šentpeterski g. župnik Vovko, ki je v lepih in jasnih besedah naslikal boj. ki se bije za vero in proti veri. z^ Krista in proti Kristu. predočil gnjilobo protiverske morale in pokvarjenost sveta ter brezverske šole in končno pozval vse katoliške kristjane v neizprosen boj proti zmoti in k ljubezni napram zmoteneem.
Nato je predsednik pripravljalnega odbora g. dr. Česnik otvoril zborovanje, pozdravil udeležnike in pojasnil pomen prvega pokrajinskega katoliškega shoda v Novem mestu ter nato podal besedo šent-janškemu g. župniku Bajcm ki je po kratkem nagovoru predlagal g. dr. Česnika za predsednika, .župana g. Vovka za I. podpredsednika, posestnika g. Čelika iz trebanjske okolice za H. podpredsednika, urednika g. Radeščeka za I. zapisnikarja in tajnika g. Mundo za II. zapisnikarja, kar je občinstvo sprejelo z burnim odo-
bravanjem in živio-klici. — Ko se je polegel vihar navdušenja je povzel besedo prvi govornik g. posl. Škulj. Očrtal in ugotovil je boj, ki se bije med duhom in materijo. Krist je s svojo smrtjo na križu osvobodil dnh od telesa, odrešil človeštvo od težkega suženjstva telesnemu uživanju; dočim svobodomisleci stremijo, da osvobode telo od duha, posvetno uživanje od Boga, da bodi človek nezavisen od božjih in cerkvenih zapovedi, Ta boj je končno dovel do strašnega obsega do svetovne vojne. Borba se nadaljuje; gre za — otroka. Med tema dvema fron-toma ni premirja, in boj se bije predvsem na šolskih tleh in posega v politično in gospodarsko življenje. Šolsko vprašanje je vprašanje vzgoje mladine in prva naloga katoliške cerkve je ravno vzgoja. Ona je največja in edina prava vzgojiteljica človeka. Šola naj pripade občini in po njej starišem. v katerih imenu ima cerkev pravico in dolžnost vzgajati njihove otroke v versko-nravnein smislu. Našo mladino ne pustimo iz cerkvenega naročja. (Ogorčeni vzkliki: „Ne! Nikdar! Ne! Ne!“) Smejo se ustanavljati razni cirkusi, kabareti in dvomljive hiše, ki pokvarjajo mladino, toda zasebnih verskih šol naj bi država ne dopuščala. 'Ogorčeni protesti zborovalcev: ..Sramota!“ Šola je prišla po katoliški ce,rkvi in ona je prisiljena poseči vmes povsod tam. kjer gre za vzgojo. (Burno pritrjevanje.) Našim katoliškim učiteljem pa kličem: Bodite močni,
bodite vstrajni, ker ta doba je samo prej hodna in Vaše sedanje mučeništvo bo pre-ali slej zasijalo v tem večjem sjaju. Mi moramo protestirati tudi proti temu, da se vodi boj proti katoliškim vrstam, ki so največ storile za Jugoslavijo, kateri hočejo ostati zvesti tudi v bodoče, ker so za njo največ žrtvovali in so pripravljeni kot katoličani zopet največ žrtvovati za njo. Ravno zato in v imenu države katoličani protestiramo proti krivicam, ki se nam delajo. Po teh naših holmcih je prelita kri naših prednikov za vero in dom in za vero in dom se bomo neustrašeno borili tudi v bodoče. (Hočemo! Burno odobravanje.)
Predsednik dr. Česnik se zahvali govorniku in podeli besedo uredniku g. Kremžarju, ki je z raznimi primeri in vzgledi vzporedil delo v naših mladinskih organizacijah z delom v nasprotni-ških društvih, katerih geslo je iztrgati mladino iz rok krščanskih organizacij. Tega katoliško ljudstvo ne bo nikdar dopustilo (Nikdar!) naj stane, kar hočej (Pritrjevanje.) Marijine družbe in,orlovske organizacije morajo vzgajati značaje.
Nato je predsednik g. dr. Če s n i k zaključil dopoldansko zborovanje in pozval navzoče naj se popoldne ob 2. uri zopet
Zj)HIO.
P Oip o 1 d a n s k 0 z b o r o v a n j e.
Po zopetni otvoritvi točno ob 2. uri je dobil besedo občeznani kmetski prvo-
bojevnik g. Bore, ki je z navdnševalnimi besedami očrtal katoliško politiko v zvezi s kmetskim vprašanjem, ožigosal pijančevanje, nemoralnost in pohujšljivo vedenje ter priporočal Marijine družbe, orlovske organizacije, pa tudi III. red.
Po zahvali govorniku je predsednik g. dr. Česnik podelil besedo načelniku Kmetskih zvez g. posl. Brodarju, ki je burno pozdravljen pozval navzoče, naj se zavedajo vedno in povsod s ponosom svojega katoličanstva ter naj to pokažejo tudi na delu s tem, da ne naročajo in ne podpirajo protiverskega časopisja. „Do-moljub" in „Sedanjost" morajo biti v vsaki katoliški hiši in-če je le mogoče tudi „Slovenecu in * Slovenski Gospodar1'! Če imajo nasprotniki bogata sredstva za protiversko časopisje, ki je strup za vsako nepokvarjeno dušo, mora biti pri nas močna katoliška zavest, ki vzdržuje naše časopisje v težkem boju, kjer gre za Krista in proti Kristu.
Nato je g. župnik Bajec povzel jedro vsebine vseh govorov katoliškega shoda in s primeri dokazal protiversko gonjo sokolskih in svobodomiselnih organizacij ter prečital nekatere tozadevne citate iz nasprotniških glasil.
Po sklepnem govoru preds. g. dr. Česnika so bile pete litanije in posvetitev presv. Jezusovemu srcu, nakar so se zborovalci ob zvokih vrle šentjernejske orlovske godbe počasi razšli.
Incidenti.
Vsa prireditev katoliškega shoda je bil« impozantna manifestacija katoliške misli in se je izvršila v popolnem redu Z ozirom na velikanske množice udeležencev si nikdo ni upal izzivati razen par izjem in že v tem je dokaz, da nasprotniki v mestnem obČ. odboru niso imeli nobenega povoda glasovati za prepoved sv. maše
avtonomija v luči svetovno zgodovine.
Samouprava ali avtonomija je danes pereče vprašanje ne-le v političnem in gospodarskem razvoju našega naroda, ampak tudi drugod po svetu. Vse, karjse čuti zdravo in močno, hrepeni po samoupravi. Saj nam pravi zdrava pamet, da se vsaka stvar počuti najbolje tedaj, ko se more razvijati primerno svoji naravi in lastnosti. Res, da samouprava zahteva od ljudstva že nekaj omike in gospodarske vaje, česar Slovencem v primeri s tovariši v naši državi gotovo ne manjka.
Vzgledov vsakovrstne avtonomije nam kaže zgodovina v obilici. Katera vrsta je v danem slučaju prava ali vsaj zadostna, to morajo presoditi razumni narodovi voditelji v soglasju s treznomi sleči mi državniku Ni to lahka stvar, zato menim, da
in cerkvenega govora na glavnem trgu. Zabeležiti pa nam je nekaj osamljenih slučajev nekaterih vročekrvnežev. Napad na črnomaljske Orle in Orlice smo že itak omenili v našem poročilu. Prehajamo tudi preko groženj o zažiganjn zastav, kar si pa nasprotniki niso podstopili storiti. Tudi neumni smeh nekih ženščin izza priprtih polknic nad Burjevo gostilno v Skoberne-tovi hiši, ko se je mimo pomikal sprevod h kapiteljn je le dokaz pokvarjenosti, ki jo vzgajajo nasprotniki. Vse meje neotesanosti in nesramnega izzivanja pa presega vzklik, ki ga je vrgel nekdo iz svojih brezbožnih, umazanih ust raz zida kapiteljskega vrta med klečeče množice v popolno tišino ob povzdigovanju pri sv. maši z besedami: ,Bombo bi vrgel med nje. ko bi j o i m e 1!“ Če upoštevamo. da so lazili okrog kapitelja po zborovališču celo samostojneški voditelji Košir, Ogrič in Blažon (ne vemo sicer s kakim namenom), je naravno, da so tudi razni sumljivi nasprotniški elementi bili pripravljeni na-izzivanja.
Sklep.
Prvi pokrajinski katoliški shod v Novem mestu je toraj z vršen s popolnim uspehom. Ponos, zadovoljstvo in navdušenje je sijalo raz lic vseh naših udeležencev. Tudi ljubi Bog je z nebeških višav izkazal svojo milost vernemu svojemu ljudstvu, da je v soboto namočil izsušeno zemljo, v nedeljo in v pondeijek pa ohladil ozračje ob lepem vremenu, da so se mogle velike množice ljudstva popolnoma posvetiti poučnim izvajanjem vrlih govornikov. Želja vseh pa je bila, naj bi se taki shodi večkrat prirejali.
Vsemogočni Bog naj blagoslovi zasejano seme katoliškega shoda in vtrdi verno katoliško ljudstvo v svojih večnih Resnicah ter privede omahljivce v krilo svoje
ne bo odveč, ako si pridobimo kak tak vzgled iz [svetovne zgodovine, da ga proučimo in zase posnamemo primerna pravila. Za prvi vzgled nam bodi snovanje avtonomije Judov v novem medo-perzijskem kraljestvu. — Judje so bili izgubili po lastni krivdi samostojnost in potem še avtonomijo in so prišli za kazen V babilonsko sužnjoat. Vzrok) tej veliki nesreči so bili judovski kralji in slabe vlade, in splošna sprijenost ljudstva, kakor nam jo opisujejo preroki v svojih knjigah. Sedemdesetletna sužnjost je ljudstvo očistila, v malikovanje splošno niso več padli, dasi se niso otresli še vseh slabih navad.
Zgodovina nam pove, da so združeni Medj in Persi premagali babilonsko vojsko, vzeli glavno mesto Babel in pošedli vso njihovo državo L 538 pr.Kr. Nastala je potreba, urediti novo državo. Kralj, Cir je povabil v .posvete vse skušene
Cerkve! Naše geslo pa bodi: Za križ in domovino !	B	o	g	ž	i	v	i!
Dopisi.
Iz Domžal. Gorenjski Tone se zopet oglaša s tretjim pismom. Topot vam bom povedal nekaj iz življenja, Skolčevega očeta, ki že 16 let počivajo na domžalskem pokopališču, kar bo marsikomu v poduk in zabavo.
Natlačili so tobaka v pipico, se odkaš-ljali, potem pa začeli pripovedovati.
Rojen sem bil 1826. 1. v Trstu. Matere in očeta nisem nikdar poznal. Našli so me v bolnišnični zibelki in me odgojili tuji ljudje. Ko sem malo odrastel, me je vzel k sebi Gregec iz Voklov za Savo na Gorenjskem. Pri njem sem ostal do 15. leta. Potem sem služil 12 let v brdski graščihi, ker sem bil po takratni navadi vojaščine prost. Spočetka sem opravljal posle sela, pozneje pa sem bil dodeljen v pomoč vrtnarju, kar me je zelo veselilo in kar bo zanimalo tudi vas. Kmalu sem se priženil na malo kmetijo in Stolčeva Nežka iz Prapreč je bila dobra gospodinja. Sadni vrt pri moji kmetiji je bil zelo zanemarjen; treba ga je bilo očistiti, obžagati suho vejevje in mahovje obstrgati. Nato sem vzel apna, primešal mu nekoliko kravjeka in s to zmesjo sem prebelil debla, da se pokonča škodljiva zalega. Že zgodaj spomladi sem jih dokaj -precepil. Cepiče sem dobil v graščini; vse samo plemenito sadje. V gozdu sem dobil tudi precej divjakov in jih razsadil lepo
v	vrstah po praznem prostoru, drugo in tretjo spomlad sem jih pa ocepil. Sosedje so se mi spočetka skrivaj muzali, nekateri pa celo zbadali: „No, no, Tone, kaj boš pa napravil, paradiž ali ka-li? Pa ti se že lahko'spakuješ, ko imaš dovolj časa." Na vse te zbadljivke sem jaz kar lepo
državnike, da sliši njihove misli in nasvete. Med temi svetovalci je bil tudi 90 letni prerok Danijel, ki je bil uprav zadnji dan starega kraljestva imenovan za prvega ministra v Babelu. Kaj So sklenili ti razumni in mnogo' preskušeni možje ? — Vso' upravo velike države so uzorno uredili, kakor nam to poročajo grški zgodovinarji; vendar'se s Ho ustavo zdaj, ne bomo pečali ampak pogledali bomo samo kako so si Judje pridobili samoupravo ali avtonomijo. —
Sv. pismo nam pripoveduje, da je kralj Cir dovolil Judom, da se smejo vrniti iz krajev pregnastva nazaj v svojo staro dotimvino.' Okrog 42 tisoč Judov je sprejelo ta glas in se vrnilo pod Vodstvom Zovobabela, potomca Davidovoga v Judejo. Kralj jim je izročil pisnlo z obširnimi pooblaStHi in ukazi na državne urad^ v tistih krajih.
molčal in sem si mislil, le počakajte, da moje delo pride do veljave potem boste pa
vi	molčali. — Ves svoj prosti čas sem porabil pri drevja, katero sem negoval kot mati dete, snažil. mn gnojil, obrezoval itd. Poteklo je nekaj let . . . Učinek mojega dela je bil nad vse hvalevreden. Sosedje so sedaj uvideli, kako bogato se povračuje moj trnd z obilnim sadjem, katero sem znal spretno spraviti v denar. Boljše vrste sem odpravil v Ljubljano, drugo sem pa sušil. Hvala Bogu. vsako leto sem stržil toliko samo za sadje, da sem imel gotovega denarja za vse svoje opravke in še za tobak.. Poleg taga pa je v moji kleti vedno čepel sod sadjevca.
— Ljudje tarmajo nad slabimi časi. ne vidijo pa in ne slutijo, koliko bi lahko prislužili, ko bi se malo potrudili s sadje-rejo. Brez muje se še čevelj ne obuje.1*
Tako so nas podučevali Školčev oče. In res, ni ga bilo lepšega sadnega vrta daleč naokrog. Kdor je šel mimo Školče* vega sadovnjaka je obstal iu strmel, zlasti jeseni, ko se je šibilo vejevje pod sočnim bremenom zlatorumenega sadja. Koliko dobrega so Školčev oče napravili svojim sosedom tudi s tem, da so jim ■cepili na stotine drevesc. Umrli so v visoki starosti kot bogaboječ in občepošto-van mož. Še zlato poroko so dočakali. Kolikokrat, ko pridemo kmetje skupaj tako-le ob nedeljah, pa se pogovarjamo, ta ali oni reče: „Škoda takega moža! Takih-le krščanskih mož in dobrih gospodarjev nam manjka drugo že pride!"
Kmetje, zganite se, v sadjarstvu je velika pomoč, ko je tako trda za denar, pa tudi lep okras je za posestvo lep sadovnjak.
Ker sem tudi velik prijatelj sadjarstva sem radevolje na razpolago z nasveti (Prosimo! — Op. ur.) Poskusite in potrudite se! Tako vam kliče vaš vrstnik.
A. Stražar, Prapreče pri Domžalah.
Iz Stične. Katoliški shod se je moral vadi smrti kralja Petra odgoditi na poznejši čas. Ljudstvo se je veselilo te prireditve, vse priprave so hile v najlepšem teku. Udeležba bi bila ogromna. Upajmo, da bo mogoče kmalu zopet sklicati shod.
— Sv. Bernarda dau je bil semenj zelo dobro obiskan. Živine je bilo na tisoče, kupčija slaba. V lepo ozaljšani cerkvi so praznovali ciscercijani god svojega ustanovitelja s cerkvenim govorom in atovesno sv. mašo, ki jo je daroval g. duhovni svetnik Potokar iz Tržiča. — 8a$a utegne uničiti poljske pridelke. V sobot© in nedeljo je malo deževalo, da n« je le prali od močil.
Hmeljnik. starodavni grad-trdnjav*. ki je s voj čas kljubovala turškim navalom in branila okolico, leži'na periferiji treh velikih župnij: šenpeterske, trebelske ih
mirnopeške. kamor spada v dnšnnpastir-sikern oziru. Vasi Selu. Kamnje. Karteljevo itd. so dokaj oddaljene od župne cerkve. Verska poglobitev je po razdiralnem vplivu vojne po takih krajih še bolj potrebna. Zato je v toliko bolj razveseljivo dejstvo, da se je ljudstvo hmeljniške okolice z vnemo udeležilo sv. misijona v graščinski kapelici, kjer je več kot 650 oseb prejelo sv. obhajilo v dneh misijona. Vsa čast in hvala g. baronu Vamboldtu. hmeljniškemu graščaku, ki je kot veren katoličan prevzel ves trud in stroške za prireditev sv. misijona.
Tedenske novice.
V pojasnilo. V naše poročilo o kat. shodu so se vrinile nekatere neljube pomote. Ker nočemo nikomur vedoma delati krivice, ugotavljamo sledeča dejstva. Predvsem nam je na njuno osebno intervencijo ugotoviti, da niti krojač gosp. Pungerčar, niti gostilna g. Poule nista želela biti priporočena katol. občinstvu, kar naj se blagohotno vzame na znanje. — Dalje popravljamo resnici na ljubo, da g. Pungerčar ni izobesil zastave, pač pa je gospa Božičeva, ki stanuje v isti hiši, hvalevredno okrasila svoja okna s cvetlicami in zastavicami. Pohvalno nam je tudi omeniti, da sta — poleg že imenovanih — tudi g. N e ž i k a K ii s s e 1 (trgovina z modnim blagom) in svečar g. M u r u v Novem mestu izobesila zastave ob priliki katol. shoda. Tudi na strehi Barboričeve hiše se je pojavila zastava, ki jo je pa g. Barborič takoj odstranil ter se s tem celo hvalil v svoji trgovini.
—	Toliko v pojasnilo. >
Višek črno-rumene predrznosti si je dovolila te dni sokolsko vzgojena „državotvorna“ mestna gospoda s svojim dičnim županom na čelu, ki že dve leti zavlačuje razdelitev revežem namenjenih ameriških daril. Dočim so lojalno državi ndanemu katoliškemu ljudstvu prepovedali božjo službo in cerkveni govor pred magistratom, v katerem so nalepljeni izzivalni Črno-rumeni sokolski lepaki iz judovske tiskarne v nemškem G razu, taisti magistrat se predrzne pred očmi državnih oblasti držati skoraj teden dni žalno zastavo na črno-rumenem drogu, ,Vsak komentar je tukaj popolnoma odveč. Ko bi kaj takega napravil katerikoli avtonomističen občinski odbor, bi še isti dan dobili brzojavnim potom gerenta v občino.
Kako spoštujejo liberalci slovensko zastavo. G.
Ogorentza (!) je nekdo vprašal, zakaj ni izobesil zastavo na dau katoliškega shoda. On pa so odreže :v „ Zato, ker ima mačka mlade na iyej.u — Še bolj noriginaleu“ pa je hotel biti g. Barborič, ki je na enako vprašanje odgovoril: „Zato, ker sem se pickov m^edel, pa se nisem imel kam obrisat. “ -r- Sicer ne vemo, koliko je reauice na tem, vendar pa so zelo značilne za naše liberalce take in enake gavorice, ki so po Novem mestu že splošno znane.
Utonil je pri kopanju v soboto popoldne v Krki ob jezu Seidlttvega mlina Jakob Zobec.
V	vodi je dobil napad težke in dolgotrajne bolezni, kar mu je končalo mlado živ\jeiye. Njegovi tovariši so si prizadevali najti njegovo truplo, dočim je mestni stražnik odšel po g. Barbnriča, da odpne svoj Le Aako se jim je posrečilo uajti truplo in ga prepe-
ljati na breg. Gospod K. Barborič pa je odšel'na mestno občino in zahteval 800 kron odškodnine. Dočim truplo nesrečnega utopljenca še ni bilo pokopano, je mestna občina že obvestila težko prizadeto mater o tej nezaslišani zahtevi. — Sicer od brezverskih liberalcev itak ni pričakovati nobenega čuta sočustvovanja in pijetete, vendar pa je to postopanje tako škandalozno, da zaslužuje najstrožje obsodbe. — Ko se je srbska vojska po strahovitem umiku preko Albanije zbrala na Krfu, je začela kolera neusmiljeno razsajati med vojaštvom. Te bolnike seje moralo takoj izolirati na otoku sv. Vida. To samaritansko delo so opravili siromašni ribiči s svojimi čolni in barkami, toda nobenemu ni padlo na um zahtevati kako odškodnino najmanj pa tako, kakršno zahteva premožen tr govec gospod K. Barborič. Ta slučaj je tako vnebovpijoč in značilen za razmere v katerih živimo, da se pač ne čudimo prepovedi svete maše na glavnem trgu. Odvrnili so se od Boga in služijo le mamonu, pohlepnosti in izžemanju ljudstva.
Predavanje v Čitalnici. V petek 12. t. m. jo „predaval“ v čitalnični dvorani g. dr. Jože Rus mnogo in vsestransko zaposleni uradnik centralne vlade. Ni čudno torej, če je govoril o „srbskih razmerah11, še manj čudno je, če je o teh „razmerah“ govoril tako. kakršne niso — in še mnogo manj čudno je, če se je jezil nad Slovenci, ki nočejo črez noč postati Srbi. Da je mimogrede udrihal po „klerikal-cih“, se itak razume. Ko se je pa spravil nad dijaštvo, pa je žel precej gorke moralne zaušnice. Celo „ predavanj e “ je bila ena sama velika blamaža. Dr. Županič je dobil vrednega posnemovalca. Čestitamo!
Vpostavltev cenilnih komisij za dohodnino za posamezne cenilne okraje O rti o melj, Ribnica, Krško, Litija, Novo mesto itd. Volilni imeniki so razgrnjeni pri davčnem okrajnem oblastvu od 22. do 29. t. m. V imenik so uvedene vse dohodnini zavezane osebe brez razlike spola, ako imajo vse državljanske pravice in ako jim je predpisana dohodnina za leto 1920! Vsi volilci enega cenilnega okraja tvorijo eno volilno skupino. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. Rok . za reklamacije je ,'določen do 2G. t. m. Volitvo se bodo vršile 25. septembra t. 1.
Preminul je v Brodu n. S. občespoštovani g. dr. D o b r o s 1 a v B r 1 i č, tamošnji veleposestnik in mestni fizik, tast gospe Mare-Brličeve, nečakinje našega urednika gosp. Radeščeka. Težko prizadetim rodbinam naše iskreno sožalje.
Bolgarski kralj Boris je prvi Čestital kralju Aleksandru k njegovemu zasedenju prestola. Daj Bog, da se končno odstranijo ovire k prijateljstvu s sosedno slovansko državo!
Zopet roparski napad? V četrtek 18. t. m. so. se trije sejmarji okrog polnoči vozili iz Kandije Čez vrh Gorjancev domov. Njihova imena nismo mogli dognati. Iz zasede jih je nekdo napadel z lovsko puško in dva od njih težko ranil v glavo, tretji pa je ostal nepo- -škodovau, ker je dremaje držal glavo sklonjeno. — Gorjanci bodo kmalu zasloveli — Je ho šlo tako naprej —. kot severna Mace-donija.
Balkanske manire. Upokojeni slovenski in lirvatski častniki so poslali finančnemu ministru pismo, v katerem ga dolže in dokazujejo, da jim namenoma noče nakazati nobene pokojnine. 20. januarja t. 1. so bili vrženi na ees.to in odslej niso prejeli niti vinarja. Oslepelemu majorju Antonu Lukancu plačuje ljub-
Ijanski invalidski oddelek na svojo roko in iz usmiljenja 200 K na mesec. To so vnebovpi-joee razmere; ministri si povišavajo plače na mesečnih 50.000 K, miljarde gredo za vojno in mornarico, milijoni se trošijo in razsipajo, upokojeni oficirji pa — ker so slučajno Slovenci in Hrvati — ne dobivajo uiti pare, da bi si kupili vsaj vsak dan kos kruha, it nji-loba in svobodomiselno človekoljubje, da smrdi do neba! Pa imamo še slovenske in hrvatske ministre!
Vsem našim dopisnikom nujno priporočamo, da pišejo samo to, kar morejo pred pričami in s prisego potrditi, ker le za take velja uredniška tajnost. Dopise, brez stvarne in resne vsebine, tudi če so naperjeni proti ekspo-nirauim nasprotnikom, ne bomo priobčevali, še manj pa dopise brez podpisa. To zahteva ugled lista ter poštenje in pravicoljubnost v političnem boju.
Podražitev premoga je preprečila komisija slovenskih strokovnjakov z nepristransko ugotovitvijo stanja Trboveljske družbe. Dr. Autula, načelnik min. za šume in rude, pa je tako-rekoč skrivaj poslal drugo komisijo iz Bel-'grada, ki je v korist nemške Trboveljske
družbe predlagala znatno podražitev premoga in minister za šume in rude je to podpisal. Poglavje o podkupljivosti najbrž tu ne prihaja v poštev. Lahko pa rečemo, daje to škandal za našo — upravo.
Kolinsko cikorijo priporočamo kot najboljši in domač proizvod te vrste.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. Delavske razmere se nekoliko zboljšujejo. toda število brezposelnih je še vedno ogromno. V slovensko veletrgovino Mat. Simoniča v Jolietn je nekdo vrgel goreče cunje. Požar je bil takoj zadušen. — V Clevelandu je začela goreti hiša Andreja Kraševca. Škoda je nad 150 000 kron. — Istotam sta dva zamorca napadla v stanovanju g. Turk in odnesla večjo vsoto denarja. Baje je roparja najel njen soprog, od katerega je ločena. — Pripravlja se nov zakon za priseljence, ki bo zelo strog, ker se hoče zelo skrčiti priseljevanje v Ameriko.
Poročili so se. V Jolietn Josip Gregorčič z Marijo Popek. — V Farelln Pa. Franc Germ z Marijo Oblik in Fr. Hribar z Marijo Šušteršič.
Umrli so. YT Jolietu Marija Tekavčič roj. Verbič iz Vrhnike. — V Clevelandu Janez Babič iz Dobrega polja — V Mil-waukee Wis. Alojz Pristojnik iz Nove vasi na Štajarskem in Franc Zupanc iz Šmarjete na Dolenjskem, ki si je pognal krogljo v glavo. Pri gostilničarju Kre-setu ima spravljenih 1111-84 dolarjev (170.000 kron) in pet srečk. (Njegov brat, naj se oglasi v našem uredništvu.)
Ameriški dolarji stoje sedaj izredno visoko, kar ne bo dolgo. ]\Ienjajte jih čimprej pri novomeški Slov. Eskomptni banki, ki jih najbolje plačuje.
Učenec za trgovino z mešanim blagom
v Novem mestu bo išče. — Naslov v upravništvu t. I.
O g firi	P° in 8 hekto sta na prodaj v
“	Novomeškem kapitelju.
I Z j A V A.
V , 8. številki in sicer v dopisu iz , Slamne vasi je neka znana podla sa-mostojneška duša nesramno zlorabila naš list. Dopis je bil tako spretno sestavljen, in podpisan (sicer z imenom na stvari popolnoma nedolžnega moža), da uredništvo ni moglo dvomiti o resničnosti navedb. Po naknadnih in vsestranskih obvestilih smo prišli do sklepa, da je tu po sredi skrajna zloba, kakršne je zmožen edino-le popolnoma propadel izvržek človeštva. Rokopis je izročen sodišču, ker lopove uredništvo ne bo ščitilo. G. Vraničarju (p. d. Brivcu), ki je bil tako nizkotno in po nedolžnem napaden, dajemo s tem popolno zadoščenje in globoko obžalujemo, ba smo nehote nasedli zlobni mistifikaciji.
Uredništvo.
(Šivalne stroje „PFAFF“
priporoča J. Kleindienst, zastop.. Kandija.
Prodajalka
zmožna za voditeljico podružnice v Novem mestu se takoj sprejme. Kavcije zmožne imajo prednost. Ponudbe na tvrdko Ignac Vok, Ljubljana,
Tiskarna — Knjigarna Knjigoveznica
J. Krajec nasl.
Novo mesto
se priporoča.
Zjlhlffllfl	Povodom bridke in nenadne izgube
“■*■■■	našega ljuljenega sina, brala in svaka
JAKOBA ZOBEC
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, znancem in prijateljem ter preč. duhovščini, posebno preč. kanoniku A. Žlogarju, za utešno pomoč, v njegovi dolgotrajni bolezni, za blagohotno podarjeno cvetje in njemu izkazano čast na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so ga spremljali k večnemu počitku, najiskrenejšo zahvalo:
Bog plačaj!	Žalujoča	rodbina
Novomeslo, 23. avg. 1921.	Zobec-SimiČ.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
Podružnica v Novem mestu
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement itd.
Lahki in težki bencin za poljedelske stroje.
POZOR!
Kdor reflektira na najcenejšo reklamo In anonce, naj se obrne na:
Leopold Majntinger
'.'	1	■ • i	i	■.	.	•	’
protokol, anončni in reklamni zavod
„HERMES“
Ljubljana, Zgor. Šiška 89.
Kapital;
20,000.000 kron
Interesna, skupnost s Hrvat. Eskomptno Bapko in Srbsko Banko v Zagrebu.
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA SSM
PODRUŽNICA NOVO MESTO
Izvršuje vse bančne, transakcije na j k ul a Rine je'!'
Eskoinpt menic, terjatev, faktu
Hranilne -vloge. — Nakup iu prodaja:' efektov, deviz ih vabit, ur. — Akreditivi. — Borza. '	.	i	7	Dolarji	še kupujejo po naj višjem dnevnem kurzu!
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radešček.
Tiska J. Krajec nasl. v Novem mestu.