Slovenskim prcsvetnim kulfurnim drušfvoml Letos dne 26. novembra obhajamo 125 letnko A. M. Slomškovega rojstva in dne 27. novembra 60 letnico dr. J. E. Krekovega rojstva, dve veliki obletnici tik drug* za drugo, dveh največjih sinov, ljudskih vzgojiteljev in socialnih delavcev v slovenskem rodu. Mali slovensld narod je imel nešteto pesnikov, pisateljev in drugifc imenitnih mož, a nikomur ni bil prisojen tako veličasten in topel spomin med narodom kakor Slomšku i» Kreku. V skoro vsaki slovenski Mši najdeš sliko tA deh mož, lunet in delavec, meščan in izobraženec ponižno klanjata pred njima svojo glavo; vsakemu Slovencu zaigra srce ob njunih imenih. Dva rodova nas ločita od živega Slomška, dokaj let je že tudi prešlo, odkax je zapustil svoje ljudstvo nepozabni Krek, nov rod pa je med tem vstal v našem Slomškovem in Krekovem ljudstvu. Zato ničesar ni tako potrebnega, kakor da v sedanjem času in rodu obnovimo Slomikovega in Krekovega duha. Na vsej črti bo potem naša mladina zaživela prerojeno življenje; kajti ¦% olmovitvijo Slomškovega in Krekovega duha bomo ob»ovili vso slavno dedščino slovcnske narodne preteklosli. Duh slovenske preteklosti se izraža ravno v največjih narodovih sinovjh, ki so izhajali iz njega iii delovali aanj. Ti označujejo vrhunec razvoja narodnega genija w času in prostoru, veliki narodovi možje so tudi sredstvo, da po njih duševno in kulturno raste ves narod, se dviga nad samcga sebe, da stremi njegov živi oiganizeni kvišku do tislih idealnih višin, ki mu jih je odmenila božja Previdnost. Žal. da je najnovejši razvoj ludi idealno slovensko ljudstvo z drugimi narodi vred porinil v malerialistieni tok. Stara slovenska poštenost in kremenitost v novem ljudstvu propada, tu pa tam tudi umira, razjedajoča propalost boleslne moderne kulture že tudi med narai oholo dviguje svojo glavo; Slomško in Krekovo ljudslvo se vedno bolj oddaljuje od svojih vzornikov. Skrajni čas je, da zaobrnemo ta pogubonosni raz¦Voj v ljudstvu, da vpostavimo zopet duha Slomška in Krelca na stara mesta ler v njem in po njem obnovimo "?sa polja našega narodnega bitja in žitja; družino, župnijo, stanove, šolo, književnost, mnetnost in celotno ljudsko kulturo. Na vsch poljih sta nam odkrila Slomšek in Krek neminljive zaklade, ki moremo iz njih zajemati za vse čase. Kot duševno sorodna genija sta Slomšek in Krek za stoletje uaprej pokazala pot slovenskemu narodu, učeča in delujoča iz naroda za narod, sta odkrila zadnje življenjske zakone slovenske narodne samobitnosti ter tako postala nesmrtna v našem narodnem spominu. Vsak na svojem polju sta Slomšek in Krek Slovenstvu nenadomestljiva. Slomšek je zajel najgloblje in najbolj skrile nihljaje in utripe slovenskega srca, vso njegovo ljubeznivost in plemenitost, vernost, lepoto in pesniško globokost, v svoje spise in postal tako buditelj in dramitelj za vedno. Tako odločno kakor on. še do njegove dobe ni nihče poudarjal pristno narodnega, slovenskega stališča. V svojih ognjevitih govorih, prožetih tople, požrtvovalne ljubezni do slovenske domovine in do slovenskega jezika, v svojih mnogoštevilnih spisih. prepojenih z nepokvarjenim duhom iskrene domačnosti in preproste prisrčnosti, je vnemal ponižno in prezirano dušo slovenskega trpina za močno ljubezen do rodne zemlje in do lastnega jezika. »Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo zadobili od svojih starih, je talent, ki nam ga je Gospod nebes in zemlje izročil. Beseda materina je vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsakega ljudstva . . . Ljubite svoj rod, spoštnjte svoj jezik! Za čast svojega jezika vsak pošteni mož bolj skrbi ko pošten ženin za čast in poštenje svoje neveste! Ne bodi Vas sram, da ste Slovenci, to naj bo Vaša east!« Taka je bila njegova beseda. Slovenskemu ljudstvu je Slomšeic zbudil veselje do lepe slovenske pesmi, ljubezen do starih, častitljivih običajev in navad. S spretno roko in z dobrim raziimevanjem slovenske dliše je položil prve teinelje slovenski šoli, z veliko Tztrajnostjo je budil in bodril pisateljske talenle in je po njih in s svojimi spisi odločilno A^plival na razvoj slovenskega slovstva. Največji dobrotnik slovenskega naroda pa je postal z ustanovitvijo Družl>e sv. Mohorja, rešitelj velikega dela slovenskega Spodnjega Štajerja vsled prestavilve škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Laibudski dolini v Maribor. Krek pa je sodobnemu kulturnemu in socialnemu razvoju primerno pozval s\oje ljudstvo k bratski tekmi 1 drugLmi narodi na kulturnem in gospodarskem polju. (Z genialnim poglcdom v prihodnjost ga je vzgajal za 5 veliko jugoslovansko bodočnost, v katere začetkih žirimo. Ker tvori dedščina obeh teh mož višek našega slovenskega in jugoslovanskega prosvetnega programa ter daje temelj naši ljudski izobrazbi, smatrajo Prosvetna zveza v Mariboru in Ljubljani ter Družba sv. Mohorja v Prevaljah za svojo največjo dolžnost, da pozovejo vsa slovenska prosvetna in kulturna društva k dostojni proslavi Slomšek-Krekovih rojstnih obletnic. Ta proslava naj bo v znamenju poživitja Slomškovega in Krekovega duha v vseh društvenih članih in v vsem slovenskem 1 judstvu. Proslava naj se ne izvršuje v velikih zunanjih manifcstacijah, temveč v tihem, notranjem, resnem delu; kakor sta tiho in resno delala Slomšek in Krek, tako hočemo ob njunih obletnicah tudi v našem ljudstvu poživiti zmisel za tako delo. Združiti hočemo Slomškovo skromno natančnost in podrobno ljuljezen do vsega, kar je domače-slovenskega, s Krekovo genialno velikopoteznostjo. Tako bomo postavili nezrušljive temelje za veliko našo slovensko in jugoslovansko bodočnost! Za Prosvetno zvezo v MaribOTu: Prof. Ivan Prijatelj, Jože Slabej, Za jProsvetno zvezo v Ljubljani: Dr. Jakob Mohorič Vinko Zor. Za Družbo sv. Mofeorja v jPrevaljah: Dr. Fr. Cukala, Fr. S. Finžgar. PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU RAZGLASA. Koroški dan naj se imenuje nedelja, 11. oktobra 1.1. Letos so se zedinik vse kulturne organizacije, da pod velikopotezno akcijo Jugoslovanske Matice izvedejo resno in dostojno mauifestacijo za slovenski Korota«. Mi ne vemo, kaj je rodna gruda, ker prebivamo v mirnili šolorih. Naši bratje onstran Karavank bi nam lahke povedali, kako dragocena je svobodna domovina. Kak» so se nekdaj bojevali naši prediiiki za to svobodo! Koliko junakov sniva smrtno spanje v slovenski zemlji, prepojeni s krvjo slovenskih fantov in mož! Še stoje neminljivi spomeniki, kateri še danes pričajo o domoTinski ljubezni naših očetov! Tabori in Straže iz turšikiii časov pričajo, kako so ljubili nekoč Slovenci svojo zemljo. Ali naj sedanji rod dopusti, da oskrunjajo naši narodni sovražniki oao grudo, katero je že stoletja obdeloval slovenski kmelV Ali naj prav sodobni rod inolet prenese oni. strahotni udarec, ki se že bliža, da pride zemlja, katera je bila nekoč zibelka slovenstva, Gosposvetsko polje, z vsemi zgodovinskimi spomeniki pod Nemčijo?! Zato se zbudite Slovenci ob bregovih Save in se spomnitc bralov ob bregovih Drave, koroških SIoTencev! Kot uvod k veličastni manifestaciji priredita Prosvetni zvezi 9. oktobra t. 1. svoj Piosvebii večer, lcateri t>o posvečen Koroški. Kjerkoli so podružnice Jugoslovanske Matice, Baj prosvetna društva sodelujejo pri njenih proslavah! Ker pa to ni mogoče morda vsled krajevnih razmer, naj proslave ta velepomcmhni praznik prosvetna, izobraževalna in delavska dru.štva z vsemi svojimi odseki samostojno. Tvarino za predavanja ia deklamacije prejmejo društva pravočasno. Pevske točke in dramatične prizore pa naj začno takoj študirati. Kje* pa žele več, naj se obrnejo na Prosvetno zvezo, ki ima na razpolago tudi zgodovinsko igro »Umeščenje Valuka za korotanskega kncza in vojvodo pri Gospesveti na Koroškem«. Slovenci in Slovenke, pokažite, kako ljuba in mila vam je koroška zemljica, kjer je tekla zibel slovensk* domovine in omike! Pregledniške pole naj včlanjena društva, ki tega še kljub okrožnici niso slorila, lakoj pošljejo, ker jih nujno rabimo. Prosimo, da so pole točno izpolnjene v vseh rubrikah, da ne b treba nalcnadnega povpraševanja. Prosvetna zveza ne bo odnehala prej, dokler ne dobi od vsakega včlanj«nega društva natančnih podaikov. 15. rediii občni zbor Prosvetne zveze se bo vršil v Mariboru dne 23. novembra 1.1. Opozarjamo na to že sedaj vsa društva, da se vedo zadostno pripraviti na ta ol>čni zbor in da razmišljajo, koga pošljejo kot delegata na občiii zbor. Vsako društvo mora poslati enega delc gata, ker letošnji občni zbor bo za našo prosveto velii\. važnosti. IZDAJANJE IZVOZNIH DOVOLJENJ ZA VINO. Robert Košar. Zadnji »jKmetski list« z dne 23. septenabra t. 1. je prinesel resolucije okrožiiega odbora SKS v Mariboru, t katcrih se zahteva pod točko 4, »da se pooblasti veliki župan v Maribom za izdajanje izvoznih dovoljenj za,vino«. Dovolim si v interesu našega vinskega izvoza sle^ deče pripomniti: Čemu rabimo mi v vinorodni državi izvozno dovoljenje? Čim več izvažamo, t^m bolje je za nas. Težišče kontrole trgovsko pogojenega kontingenta leži v Nem. Avstriji — pri nas pa naj vlada samo evidenca, da lahko protestiramo, ako bi nain nem. avstrijska republika morda predčasno zaprla uvoz. Zato misjlim, da bi naj bil naš izvoz popolnoma prost. in da bi izdajanjo spetialnih izvoznih dovoljenj od naših državnih organov -silno oležkoeilo medsebojno irgovanje. Vzamimo slučaj: Nemški kupec si je izposloval pri svoji vladi dovoljenj« za uvoz vagona vina iz Slovtnijc. S tem dovoljenjem v žepu se pelje v Slovenijo in nakupi vagttn vina. Naši vinogradniki nc bodo mogli skleniti definitivne prodajne pogodbe, ker bodo odvisni od »izdajanja izvoznega dovoljenja«. Prositi bodo morali šele velikega ^upana pismenim in kolekovaiiim potom za izvoz. S teni se zadeva zavleče, podraži in kupčija postane nesigurna vsled naše lastne neokretnosti. Carinarne na prehodnjih obmcjnih poslajah inorajo ita<k zabekžiti vsak hl izvoženega vina. Kontrola mariborskega velikcga županslva bo tem lažja, ker gre samo za izvoz vhia iz Slovenije, in kakor slutim samo v ivagonskih pošiljatvah. Pred vojno je bilo seveda drugače. Danes pa stane na primer prevoznina v Nemško Avstrijo od meje d<o Graza za vsak posainezni polovnjak (Stiickgut) 2.02 Šilinga, za 5 tonski vagon pa samo Š 1.74, za 10 tonski vagon pa S 1.44 za 100 kg. Do Prucka stane prevoznina posameznega polovnjaka Š 3.89 za pettonski vagon, Š 3.38 za 10 tonaki vagon, do Leobna stane posamezni polovnjak Š 4.20, 5 tonski vagon Š 3.65, 10 tonski vagon Š 3.— za 100 kg. Mali krčmarji v Nem. Avstriji so pred vojno prišli k nam, ter pokupili po 5 do 10 polovnjakov od posameznih kmetov, se bodo menda združili ter poslali samo »enega«, da najkupi »vagon« vina. Ta nakuljeni vagon bo menda naložilo 5 kmctskih posestnikov. Ali naj rsaki od teh po sklenjeni pogodbi še prosi za izvozno dovoljenje pri mariborskem velikem iupanstvu?