Eazgled po šolskem svetu. — Zatrorlter srbskih šol na Turškem. Iz Soluna poročajo, da je dala turška vlada zapreti vse srbske šole v Plevlju, ker se učitelji niso hoteli pokoriti predpisom novega šolskega zakooa. — Odlikovanje. Cesar je podelil vseučiliškemu profesorju, dvornemu svetniku dr. MeDgerju na Dunaju, znanemu slovefiemu uženjaku, ki je predkratkira slavil svojo sedemdesetlotnico, avstrijsko-ogrski častni zuak za umetnost in znanost. — Booserelt — bivši predsednik Zdruzenih držav — je bil na univerzi t Oambridgu prornoFirau Častnim doktorjem. — 50,000.000 kroa je zapustil ameriški čudak Isaak Wymann prineetonskemu vaeučilišču. Wymann se že par desetletij ni več družil s svetom, aedaj pa je vse avoje imetje zapustil univerzi, ki je bila ustanovljeua leta 1746. v malem ameriškem mestu Princetonu. — Jugosloranskl dijaški kongres. Iz Sofije poročajo: Tu so bili odposlauci arbskih akademikov iz Belgrada, dafovabijo svoje bolgarske kolege ua jugoslovanski kongres, ki se iraa na jesen vršiti v Belgradu. Bolgarski akademiki so imeli na to poseben sestauek, na katerem ao aprejeli to-le resolucijo: Bolgarski Tseučiliš6niki ae udeleže kongresa, ki se vrši v Belgradu sredi meseca oktobra t. 1. Na tem kongreau se naj sprejmejo temeljne točke programa, na katerih je mogoče 8kupno delo vsega jugoslovanskega dijaštva. — V odbor, ki ima voditi podrobna pogajauja s srbskimi akademiki, so bili hvoljeni Emanujlov, TeneT, Omarčevaki, Vasiljev in Stambolov. — Tajnik sTetnik dr. Eoch. Glasoviti bakteriolog tajni svetnik prof. dr. Eobert Koch je dne 28. pret. mea. umrl v Badnu, kamor se je bil podal na lečenje zaradi srčne bolezni. Eoch je bil star 67 let. Od leta 1890. je Eoeh ponovno prišel tudi t Istro, kjer je proučaval malarijo. — Na Dnnajn ie umrl glasoviti vseučiliški profesor dr. Erail Zuckerkandl, star 61 let. — Čehi na Dunaju. V III. dunajskem okraju so čehi ustanovili novo šolo v Schiitzeagasse. Poslanci bodo uprizorili akcijo, da dobi šola pravico javnosti. Nemci se seveda jako razburjajo. — Car in dijaki. Car Nikolaj je sprejel deputacijo ruskih vseučiliščnikov. Bilo jih je 50. Ti rnladi možje pripadajo reakcionarni struji. Car je rekel, da ga veseli, ko vidi dijake, ki so tako vdani Eusiji, in je izrazil željo, da bi takih dijakov vedno več bilo, da bo Busija postala mirna, mogočna in slavna. Potem se je dal car sredi dijakov fotografirati. — Graško vseučllišče je v letošnjem zimskem tečaju obiskovalo 2074 slušateljev in slušateljic. Delovalo je na vseučilišču 92 profesorjev (med njimi 21 izrednih), 140 docentor, 44 asistentov in 10 denionstratorjev. — Eemik Cannizzaro. Iz Eima poročajo, da je dno 10. t. m. zjutraj umrl glasoviti kemik in član senata, Stanialaj Cannizzaio. — Heidelberško rseučilišče na Nemškem je podedovalo po v Londonu umrlem kemiku Mondu 1 milijon mark za poapeševaaje znanstvenih raziskovanj na fizikalifinem in kemičnem pulju. — Italijanska pravna fakalteta. Z Dunaja poročajo, da je aicer v proračunskem odseku večina za ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu, vendar pa so se zadnji čas pojavili razni pomisleki, ki govore za ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju, kakor želi tudi vlada. Ti pomisleki se tičejo iredentizma in pa narodnostnih prepirov med Italijaui in Jugoslovani na eventualni prarni fakulteti v Trstu. Tudi gosposka zbornica je odločno proti Trstu. — Boj irsklh dijakov za narodne pravice. Tožna Irska že stoletja vzdihuje pod trinoškim nasiljem Augležev. Od časa do časa so vstajali možje, ki so tolažili svoje roje in se z mnogimi lastnimi žrtvami potezali za stare pravice, Toda angleška vlada ni hotela slišati giasu vpijočega, šla je preko človeških pravic. Zato je koučno tudi dijaštvo dvignilo svojo glavo. Separatistične ideje in prizadevanje Ircev, uvesti irščino t vseb. šolah in izobraževališčih kot obvezen predmet, je pred kratkim proviročilo dijaške poboje na dublinskem vseučilišču o priliki, ko so se imele razdeliti doktorske diplome. Ko so se zbrali v slavnostni dvorani profesorski kolegij, doktorski kandidatje in povabljeno občinstvo, so na galerijah razobesili zastavo z napisora: Jrska kraljeva univerza naj v miru počiva!" Med otvoritvenim govorom viceprezidenta so zagnali vrišč in razobeaili novo zastavo, na kateri je bila izražena njib. želja: Jrščina bodi obligatorična!" Eer ae demonstracija ni polegla, je jelo občinatvo zapušžati slavnostno dvorano. Prava panika je nastala, ko so si dijaki osvojili vodne cevi. V nekolike trenutkih je bila dvorana izpraznj«naj a v iijcj je vihrala zastava: BIrščina bodi fifcligatorižna!" — Zenske na nemških Tsen511iš<5ih. V zimskem semestru 1909/10 je bilo na 21 vseučiliščih na Nemškem Tpisanih 1856 žensk. Od teh študira modroslovje, filologijo ali zgodovino 975, medicino 376, prirodoznanstvo in matematiko 287, zobozdravstvo 46. pravo 32, državoznanstvo in poljedelstvo 27, evangelsko bogoslovje 5 in farmacijo 2. Domažink (nemškib državljank) je bilo nekako 1400, ostale so tujke, večinoma Bnainje in Araeričanke. — Učni jezik na rnskih zasebnih šolah. Euaki naučni minister je predložil ministrskemu sretu zakonski nafcrt, ki naglaša, da se morajo Tsi predmeti razen materinšČine po zaaebnih šolah predavati rusko. Po srednjih in ljudskih šolah se araejo razen ruščine, zgodovine in zemljepisja vsi predmeti predavati v iieruskem jeziku, če je namenjena šola neruskim otrokom. — 0 sloTenskem Tsenčiliškem vprasanja objavlja t praški ,Union" prav zanimive članke dr. Mihajlo Eostohar. — Za reformo rnskega praropisa. Akademik V. J. Bahtjerov je predložil earski akademiji znanosti v Petrogradu spotnenico, v kateri predlaga, naj se v ruskem pravopisu opuste črke jat, fita, ižica in jor, ki so glavni vzrok, da sejeruskega pravopisa silno težko naučiti, tako da je celo med naobraženci malo ljudi, ki bi znali popolnoma pravilno pisati rusko. V spomenici se na podlagi teraeljitih podatkov dokazuje potreba reforme rjskega pravopisa Eakor poročajo ruski listi, akademija ni nasprotna reformi in bo o teb. stvareh razpravljala že te dni. Ako skleue reformo, bo s tem znatno olajšano tudi učenje ruskega jezika. — Visoka šola za cerkveno glasbo. V zadnji seji kuratorija c. kr. glasbene akademije na Dunaju so sklenili ustanoviti poseben oddelek za gojenje cerkvene glasbe v Avstriji. Namen novega zavoda je vzgpjati korne regente. organiste in korne godce. Učni načrt se je izdelal v dogovoru s kompetentnimi cerkvenimi osebami. Za ravnatelja je določen Vincenc Goller, korni regent v Deggendorfu na BaTarskem, ki je rojeo Avstrijec; zraveu njega bo poučeval Maks Springer, korni ravnatelj in sarnostanski organist opatije Eraaus t Pragi, izvrsten poznavalec gregorijanskpga korala. — Eatedra bolgarskega Jezika obstoji na vseučilišču v Lipskem. Lektor bolgarskega jezika je prof. dr. Gustav Weigaud. Ta je te dni poslal bolgarskpmu uaučnemu miniatrstvu poročilo o svojem delovanju. Iz tega je razvidno, da je kurz bolgarskega jezika lansko leto obiskovalo 11 akademikov, in sicer 4 Bolgari, 2 Eomunca, 3 Nemci in po en Srb, Anglež in Žid. Lani je profesor čital na svojih lekcijah razpravo BBolgarski jezikovni elementi v romunskem jeziku". Dr. Weigaud je dovršil po dveletnem deln nemško-bolgarski slo?ar, ki rzide v kratkera v tisku. — Jarnim redniin profesorjein splošnega in hrvaško-ogrskpga državnega prava ter mednarodnega prara Da zagrebški univerzi je imenovan dr. Ladislav Polic. — Prof. dr. Manojlovič na zagrebškl unlTerzi. Profesor zagrebške univerze in deželni poslanec dr. Manojlovid, ki je bil pred dvema letoma suspendiran, ker je bil obtožpu velikosrbske propagande, bo zopet imenovan za profesorja zagrebške univerze. — Slovenski vseučiliškt jprofesor t Sofiji. Javili smo že, da je bil naš rojak Anton Bezenšek iraenovan za profesorja stenografije na Tseučilišču v Sofiji. Otvoritveno predafanje je imel Bezenšek, kakor čitamo v BVečerni Pošti", y petek, 27. pret. m. Predavanje je poalušalo 100 vseučiliščnikov. Bezenšek bo imel tri predavauja na teden, in sicer vaak torek, četrtek in vsako aoboto od 2. do 3. popoldne.