35
Naše sadjarstvo v prihodnji spomladi.
Pretečeno leto prineslo je kranjskim ter štajarskim sadjarjem nepričakovano obilo dohodkov. — Nasledek temu je in bode rastoče veselje do sadjarstva. Splošno je zanimanje za to prevažno stroko kmetijstva in prihodnjo spomlad posadili bodo naši pridni gospodarji na tisoče drevja,  zlasti jablan.   Mi jim prav damo,   kajti
sadjarstvo bode za naše pokrajine skoraj gotovo obdržalo to vrednost, ki nam jo obeta. Res je, da imajo glavni kupci našega sadja, to so Nemci, sami doma dovelj sadnega drevja, a na naši strani stoji bolje podnebje, katero nam z večo sigurnostjo jamči dobre sadne letine In če tudi ne bodemo zamogli prodati enkrat pridelke dobre letine, ostane nam še vedno pravilno sušenje sadja, pri katerem se cent svežega sadja še vedno vsaj toliko izplača kot se je lansko leto povprečno dobivalo za sveže sadje, to je, 3—4 gold. za novi cent. Važno je, da se za ta slučaj pripravimo, ter učimo pravilno sadje sušiti in pa da se precej povsod tam umne sušilnice narede. Sicer pa o tem prihodnjič še kaj več.
Prihodnjo spomlad bode pa delo naših gospodarjev glede sadjarstva največ v tem obstalo, da bodo sadna drevesa sadili in divjake požlahnovali. Tu je pa treba previden biti, kajti splošno zavzimanje za sadjarstvo po celi srednji Evropi (nam so največ jabolka in hruške na mari) bode imelo nasledke, da se bode pridelalo neizmerno veliko sadja, kar vse bode provzročilo veliko konkurenco. Le dobri pridelki dali se bodo z dobičkom v denar spraviti, zato pa sadimo in cepimo le taka plemena jabolk in hrušek, ki so za našo zemljo in podnebje primerna in ki imajo trgovinsko vrednost. Sadjarstvo v veliki meri, katero imamo mi na mislih, se pri nas z majhnimi izjemami ne bode pečalo s finimi hruškami, zato bodemo sadili hruškovo drevje le za pridelovanje mošta. Jabolko je pa naš glavni sad in tu naj pametni gospodar desetkrat premisli, predno se odloči za sorto. Lastnosti dobrega jabolka za naše razmere so: Rodovitnost, lepa oblika in barva, trpežnost in vinsko kisli okus. Sadili bodemo toraj iz-ključljivo jablane kislih zimskih sort, ki so nam znane kot rodovitne in zdrave. Sladko jabolko, če je celo zgodno, nima nikake vrednosti, za sušenje je popolnem za nič.
Danes rečemo le toliko, kedor noče tujih jabelčnih plemen saditi, ta naj pomnožuje pri nas udomačena in domača jabelčna plemena, kakor „čebularje" tudi „hleb carji" imenovani, „mašanckarj e" pri Ljubljani, „gambovci" imenovani, in v gorkejih krajih, zlasti na Dolenjskem pa »dolenjsko voščen k o".
O drugih. našim krajem primernih sortah in o načinu, kako to spomlad do mladega drevja priti, govorimo v drugih člankih tega lista, sedaj dostavimo le še svet in svarilo: Ne sadite preveč jabolčnih plemen na svoje vrte in sadovnjake zadovolite se z dvema ali tremi, kajti kupci plačali Vam bodo Vaše blago le tedaj dobro, če jim bodete zamogli ponuditi od ene in tiste dobre sorte najmanj po celi vagon. Zmešane šare ali niti ne bodo vzeli ali pa jo bodo slabo plačali. Tega načela držijo naj se tudi cele srenje. Dolenjci pak naj si zapomnijo, da je prihodnost dolenjskega sadjarstva iskati v obilnem nasadu „dolenjske voščenke".