Potim urad 9021 Celovec — Verlagspostamt »021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Posamezni izvod 1.30 lil., mesečna naročnina 5 Šilingov
mam
P. b. b.
Letnik XXVI.
Celovec, petek, 8. oktober 1971
Štev. 40 (1525)
V nedeljo ni alternative!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in naš list sta že zavzela tesno in nedvoumno stališče do voli-tev dne 10. oktobra. Če danes tukaj Ponovno razpravljamo o tem vpraša-nte> potem zato, ker sta ves doseda-nll potek in razvoj volilnega boja Potrdila pravilnost gledišča ZSO in nienega proglasa. V zadnjih dneh neposredno pred dnevom volitev so se ? vseh dvomljivih in nejasnih vpra-tenjih razčistila stališča posameznih »rank.
hči naš namen, na tem mestu raz-Pravljati o splošno-avstrijskih pro-'■emih, ki so po televizijski diskusiji PTedsednikov obeh velikih strank v *zdnjem času najbolj razburkali st*ankarske stratege in javno mne-nie. Ne, da yi nas ti problemi ne za-nimali, vendar se nam koroškim Slo-'Oencem ni treba bati podržavljenja . 1 podružabljenja osnovne industri->e ali proizvodnih sredstev. Nasprotno bi bili kar veseli, če bi se povc-,8‘ev dejanske možnosti zadružne ali . fuzabne uporabe kmetijskih strojev J1 našemu kmečkemu človeku olaj-Sy. naporno delo. Prav tako bi bili asi kmečki fantje, pa tudi naši štu-aentje zelo veseli, če ne bi prišlo do dodatnih 60 dni obveznih orožnih ^aj, marveč bi se uresničilo stališče Kretskega, da v praksi ne bo treba fdsluziti več kakor 30 dni po odslu-enem vojaškem roku.
Toda te, čeprav pomembne zadeve 2a. nas koroške Slovence same ne mo-Te)o biti merodajne za odločitev na nedeljskih volitvah. Slej ko prej mo-alo biti za nas najbolj važni narod-n°stni vidiki!
Tudi v tem pogledu so se v zad-nlih dneh razčistila stališča. Če smo enotnega mišljenja in spoznanja, da Ie moramo kot državljani poslužiti 5.v°jih demokratičnih pravic in sood-°cati pri oblikovanju politične volje ? državi, potem za nas pri izbiri, ajeri stranki naj damo svoj glas, sPloh ni alternative.
,.Če pustimo ob strani majhni stran-ki ena zaradi svoje nemške nacio-,a‘ne in protislovenske nastrojenosti, r.ug<* pa zaradi svoje ozke in diri-&rane politike, s katero se je sama Manevrirala v popolno izolacijo od ^strijskih delovnih množic in katere P°dpora bi za nas poleg nacionalne ^Menila tudi družbeno izolacijo, za as ne prideta v poštev, ostane le iz-lr« med OVP in S PO.
Ob tej izbiri pa nikakor nočemo l[Merjati svojih pogledov v prete-°st. V tej smeri smo že ponovno Ce»i/t gledanje in dejavnost obeh jrank ter iznesli svojo jasno in ne-*°»mno kritiko. Gre torej samo za alisča teh strank do našega vprašaja danes.
* tem pa moramo ugotoviti, da .. VP tako v volilnem boju kakor v *ku koroških Slovencev sploh ne ir,a, marveč jih enostavno zamol-r■ Saj niti koroški politik dr. V i?‘nzer v svojih govorih, niti ,°‘kszeitung, niti Kleine Zeitung do anes v svojib volilnih člankih in J°Pagandnih spisih niso omenili ob-^°te slovenske narodnostne skupnosti j8 Koroškem in njenih odprtih vpra-nl> ki še vedno čakajo na rešitev.
nikakor ni le naključje, mar-je?C dosleden izraz politike OVP, ki ^ noče zameriti nacionalističnim
s °8°m, ki jih ne vabi v svoj krog j-j10 s svojimi „neodvisnimi" kan-j ati, marveč tudi z rahlo politiko py TPO, s katero hoče, kakor kaže stiLler Scrinzija, pozneje kovati ^ za eventualno vladno sodelo-Prav v zadnjih dneh je nam-c Prišlo do jasnosti tudi glede „rdc-
KANCLER K R E 1 S K Y POUDARJA:
„V določilih
državne pogodbe, ki se nanašajo na manjšine, ne vidim nobene obremenitve, marveč jih smatram
za moralno obveznost"
Ob koncu minulega tedna je predsednik Socialistične stranke Avstrije zvezni kancler dr. Bruno Kreisky v okviru svoje predvolilne kampanje obiskal tudi Koroško ter v številnih krajih dežele na večjih in manjših volilnih zborovanjih tolmačil program SPO in socialistične vlade za moderno Avstrijo.
Kakor deželni glavar Sima na zborovanju v Celovcu, kjer se je zavzel za reševanje manjšinskih vprašanj, tako je kancler K r e i -s k y spregovoril o manjšinski problematiki na zborovanju v Dobrli vasi. Poudaril je:
„K vam sem še posebno rad prišel, ker vam želim povedati, da hočemo napraviti vse, kar je v naših močeh, da zagotovimo miroljubno sožitje vseh Avstrijcev v tej državi. Bil sem med tistimi, ki so se svoje-časno v Moskvi pogajali o državni pogodbi. Zdaj, ko ni več Raaba,
Schdrfa in Figia, smatram za svojo posebno dolžnost, obveznosti iz državne pogodbe ne samo spoštovati, marveč vidim v državni pogodbi temelj avstrijske suverenosti, naše samostojnosti in neodvisnosti.
Tako tudi v tistih določilih državne pogodbe, ki se nanašajo na avstrijske manjšine, ne vidim nobene obremenitve, i-.več jih smatram za samo po sebi razumljivo obveznost. Zato bom napravil vse, kar je v moji moči, da preprečim vnašanje razdora med nas. Hočem tukaj to posebej povedati in tisti, ki me poznajo ter so imeli z menoj opraviti v letih delovanja kot zunanji minister, vedo, koliko razumevanja imam za manjšine in tukaj za slovensko manjšino. To izjavljam ne glede na to, ali to nekateri radi slišijo ali ne. Gre za moralno obveznost, ki jo imamo, in to obveznost tudi rade volje prevzamem nase."
Glasovali bomo za listo 1 Socialistično stranko Avstrije
če-modre" koalicije. Dr. Kreisky je jasno in nedvoumno zanikal kakršenkoli tozadevni predvolilni sporazum, drugi visoki socialistični funkcionarji pa sploh niso zakrili svojega odpora proti FPO, medtem ko je dr. Schlein-zer ponovno poudarjal, da „OVP z FPO več povezuje, kakor jo od nje loči".
Če se torej lahko govori danes o nevarnosti sodelovanja ali celo koalicije z FPO, potem to v trenutnem položaju brez dvoma velja v večji meri za OVP.
Po drugi strani pa lahko zabeležimo, da je prvič v zgodovini sploh zvezni kancler in predsednik največje avstrijske stranke v volilni agitaciji za državni zbor opozoril javnost na nerešeno problematiko slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem in se obvezal za reševanje tega vprašanja „ne glede na to, ali nekateri to radi slišijo ali ne".
Zveza slovenskih organizacij je v svojem proglasu že pred to kanclerjevo izjavo poudarila, da koroški Slovenci upravičeno pričakujemo v smislu svoječasno danih obljub od zveznega kanclerja dr. Kreiskega nadaljevanje reševanja odprtih vprašanj. Po tej njegovi slovesno podani zagotovitvi pa smo o tem lahko še bolj prepričani. Zato za koroškega Slovenca, ki se bo v nedeljo odločal po svoji vesti in odgovornosti za na-
Podpora kmetijski šoli v Podravljah
Ko je slovenska kmetijska šola v Podravljah po dolgoletnih prizadevanjih pred meseci dobila pravico javnosti, je vodstvo šole na pristojnih mestih zaprosilo tudi za finančno pomoč pri adaptaciji in opremi šolskega poslopja. Te dni je deželni svetnik Leopold Wagner (SPO) sporočil, da je bilo s strani dežele tej prošnji ugodeno in da bo kmetijska šola v Podravljah prejela subvencijo v višini 50.000 šilingov.
Pozitivno rešitev pozdravljamo in se je veselimo, hkrati pa izražamo prepričanje, da bo prej ali slej prišlo tudi do ustanovitve javne slovenske kmetijske šole, kakor sta jo zahtevali osrednji organizaciji koroških Slovencev.
Z vprašanjem pomoči kmetijski šoli v Podravljah se je prejšnji teden bavil tudi odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora SR Slovenije, ko je obravnaval pobudo Gospodarske zbornice Slovenije in prizadevanja nekaterih slovenskih gospodarskih organizacij za zbiranje sredstev kot pomoč za adaptacijo in opremo slovenske kmetijske šole v Podravljah. Člani odbora so pobudo podprli, hkrati pa naglasili, da so v prvi vrsti avstrijske oblasti dolžne tej šoli zagotoviti ustrezne delovne pogoje in s tem prispevati k uresničitvi člena 7 državne pogodbe ter tako pomagati k hitrejšemu gospodarskemu in kulturnemu razvoju slovenske manjšine na Koroškem.
Pri nedeljskih volitvah
gre za važno in daljnosežno odločitev
rodnostne koristi, sploh ne more biti druge alternative, kakor da bo glasoval za
SOCIALISTIČNO STRANKO AVSTRIJE
V zadnjih dneh pred nedeljskimi volitvami se v tisku množijo ugotovitve, da gre tokrat za izredno važno in daljnosežno odločitev. Letošnje državnozborske volitve primerjajo nekateri z letom 1945, ko je padla odločitev, ki je več ali manj oblikovala politično življenje za dve desetletji.
Zato je seveda razumljivo, da se pri političnih strankah in tudi v drugih politično angažiranih krogih že zdaj bavijo z vsemi morebitnimi možnostmi izida volitev. Tozadevno je slišati najrazličnejše prognoze — take, ki so zgrajene na podlagi izida lanskih volitev, pa tudi take, ki jih narekujejo zgolj špekulativna razglabljanja. Toda v enem kot v drugem primeru so take »napovedi" povsem nezanesljive, saj je ravno pri teh volitvah treba upoštevati toliko neznank, da kolikor toliko veljavne napovedi še nihče ne more dati.
Eno pa je že zdaj precej gotovo: odločitev med obema velikima strankama bo po vsej verjetnosti zelo pičla. Že nekaj desettisoč glasov lahko pomeni za SPO absolutno večino, kakor tudi za OVP že nekaj deset-
spet
tem
tudi
OVP in FPO družno proti SPO
Uolbjtilung
Postraub: Der Verdachtige leugnet
Scrinzi zu Schleinzer „Viel Erfolg am 10.10“
KLAGENFURT (Eigenbericht). — In der letzten Phasc des Wahlkamp-fes bahnt sich eine bemerkenswcrte Wonde in der FPO-Anhangerschaft an. So erschien Abg. Dr. Scrinzi spontan bei einer Versamrnhrng Dr. Scbleinzers und vmnschie ihm viol Erfolg. Mit anderen VVorten: Wer ein totales sozialistisches Oster-reich verhindem will, der muli fiir Dr. Schleirrzer eintreten. nr'/' — • *»-----------
FPO-jevski poslanec Scrinzi, ki je v dunajskem parlamentu zahteval ugotavljanje manjšine, želi predsedniku OVP Schleinzerju uspeh pri nedeljskih volitvah. FPO in OVP sta se torej spet našli in družno nastopata proti SPO. Za koroške Slovence torej odločitev ne more biti težka!
tisoč glasov lahko zadostuje, da postane najmočnejša stranka. S pa je neposredno povezano vprašanje morebitne vladne koalicije po teh volitvah.
Torej je utemeljena trditev, da bo pri volitvah v nedeljo šlo za važno in daljnosežno odločitev. Od izida teh volitev zavisi, kakšna bo usmeritev bodočega razvoja v Avstriji in v kolikšni meri bo zagotovljena stabilnost.
Objava ZSO
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je dne 3. septembra 1971, ko je sklepala o svojem stališču do državnozborskih volitev, tudi sklenila, da v interesu skupnih zadev in zahtev celotne slovenske narodne skupnosti na Koroškem in zlasti eventualnega skupnega nastopa koroških Slovencev pri kme-tijsko-zborskih volitvah v volilni borbi in med njo ne bo v kakršnikoli obliki polemizirala z Narodnim svetom koroških Slovencev.
V korist potrebne skupnosti koroških Slovencev se bo ZSO tega sklepa dosledno držala tudi v bodoče in zato tudi ne zavzemamo stališča do iznašanj in neutemeljene kritike NskS na zboru njegovih zaupnikov, kakor je to bilo objavljeno v Našem tedniku z dne 30. septembra 1971.
To velja tudi za odločitev zaupnikov NskS „za samostojen nastop pri kmetijsko-zborskih volitvah".
ZSO, ki je že pred tem sklepom NskS predlagala o tem vprašanju skupen posvet, v interesu dosedanjega tozadevnega sodelovanja obžaluje to samolastno in samovoljno odločitev NskS, hkrati pa jo upošteva kot demokratično pravico samostojne organizacije, kakršna je razumljivo NskS. ZSO je na osnovi tega novega položaja prisiljena, da o kmetijsko-zborskih volitvah pač tudi samostojno odloča in bo to storila v prihodnjih dneh.
Celovec, dne 6. 10. 1971.
Izvršni odbor ZSO
Socialistična vladaje dokazala
DA JE SPOSOBNA USMERJATI GOSPODARSKI RAZVOJ
V moderni industrijski družbi imamo že vrsto let opravka z neprenehnim naraščanjem cen in padanjem kupne moči pridelanega denarja. Ta pojav je posledica tako imenovane proste igre sil v gospodarstvu. V Avstriji smo ga občutili vsa leta po drugi svetovni vojni, ko je bila vlada pod vplivom OVP. Ta vlada, vseeno, če je imela OVP v njej večino ali pa ko je vladala sama, se je za uravnovešenost gospodarstva in za njegovo konstantno rast malo brigala. Glavno besedo so imeli industrijski in bančni me-nežerji, ki so v prvi vrsti iskali le svoje koristi in prav hudo zanemarjali obče koristi, zlasti pa investicijsko dejavnost kot gonilno silo vsakega napredka. Njihovo zadržanje je privedlo med drugim do najtežje gospodarske krize v Avstriji po drugi svetovni vojni, ki smo jo doživljali v letih 1966—1968.
Vse to pa je tudi privedlo do tega, da je prebivalstvo zgubilo zaupanje v OVP, kar se je prav očitno pokazalo ob izidu državnozborskih volitev lani pomladi. Ne nazadnje prav zaradi zadržanja svoje vlade do perečih sodobnih gospodarskih vprašanj je OVP pri tedanjih volitvah zgubila večino in je prebivalstvo le-to zaupalo SPO. Vse kaže, da je gospodarski program, ki ga je SPO pripravila v letih parlamentarne opozicije, našel med prebivalstvom pozitivnejši odmev, kot ga je našel skoraj istočasno alternativni načrt, ki je po svojem avtorju, tedanjem finančnem ministru dobil ime Korenov plan. Pokazalo se je, da ga po smrti Raaba čedalje bolj heterogena OVP ni mogla uveljaviti niti v lastnih vrstah. Po eni strani ni ugajal njeni zvezi delavcev in nameščencev, po drugi pa je podžgal jezo kmetov, ki so v Bauernbundu čedalje bolj spoznavali prisiljenega tolmača interesov industrijskih in finančnih menežerjev. Končno SPO pri zadnjih državnozborskih volitvah ni zastonj ravno na vasi zabeležila največji porast glasov.
Ko je po lanskih volitvah SPO sestavila samostojno vlado, se je na operativnem področju narodnega gospodarstva Avstrije precej spremenilo. Z novo vlado je začel v gospodarstvu veti nov veter. Ta veter je bilo mogoče čutiti zlasti na dveh področjih: v močnem povečanju investicijske dejavnosti industrije in v povečanem vplivu vlade na razvoj gospodarske konjunkture. S svojim dolgoročnim programom sta SPD in njena vlada pridobili na zaupanju tako med industrijskimi krogi kot med delovnimi ljudmi v mestih in na podeželju.
Temu zaupanju se je SPD tudi po svoje oddolžila. Oddolžila se je na več načinov; v tem članku hočem omeniti le tiste, ki se nanašajo na gospodarstvo. In tu stoji na prvem mestu ustalitev razvoja gospodarske konjunkture. Mednarodno so se vse napovedi leta 1969 glasile, da bo leto 1970 tudi Avstriji prineslo pričetek upadanja gospodarske rasti, ki se bo vlekla skozi leto 1971. Resnica je bila vendar drugačna. Leta 1970 ni prišlo do upada gospodarske rasti in letos je gospodarska konjunktura pri nas celo živahnejša, kot je bila lani. Povpraševanje za blagom je bilo v prvem polletju za 10 odstotkov višje kot lani, bruto narodni produkt pa se je povečal za 6 odstotkov.
Tudi na začetku jeseni ni opažati popuščanja konjunkture, nasprotno pričakuje institut za gospodarsko raziskovanje tudi v drugem polletju večjo investicijsko dejavnost kot v prvem polletju, vsled česar bo tu-
di v prihodnjem letu konjunktura ugodna. Omenjeni institut meni, da smemo v naši državi tudi prihodnje leto računati z gospodarsko rastjo 4,5 odstotka.
V moderni industrijski družbi je razvoj konjunkture v veliki meri in čedalje bolj odvisen od zadržanja vlade pri državnih investicijah. V tem pogledu je mogoče marsikaj zapisati v dobro sedanji vladi, zlasti to, da je pri realizaciji državnih proračunov za leto 1970 in 1971 znala jasno ločiti med potrebnim in manj potrebnim in da je skrbela za to, da razvoj konjunkture ni škodljivo prenapel zmogljivosti osnovnih činiteljev gospodarstva.
Že lani je vlada v prvem polletju blokirala del državnih investicij za primer, da bi v drugem polletju konjunktura popustila. Isto je napravila v letošnjem prvem polletju, ko
PROJEKT »GORNJI JADRAN":
je od postavk za državne investicije blokirala 15 odstotkov. Po tej poti ji je uspelo, da je lani skrčila primanjkljaj državnega proračuna in da ga bo tudi letos lahko zmanjšala. Po drugi strani pa je ustvarila rezerve, ki bodo v stanju, da z državne strani poživijo konjunkturo, če bi ta kazala resne znake upadanja.
S tem ukrepom, ki prihaja delodajalcem enako v prid kot delojemalcem, je sedanja vlada bistveno pripomogla tudi k temu, da kupna moč šilinga ni padla tako kot bi lahko, če bi se konjunktura razvijala zgolj na bazi proste igre gospodarskih sil. Cene niso bolj narasle kot v povprečju zadnjih let, medtem ko so se zaslužki očitno zvišali. Najboljši dokaz tega je očividno povečanje povpraševanja za finalnimi izdelki na začetku letošnje jeseni.
Pri ločitvi med potrebnim in manj potrebnim je socialistična vlada med prvo uvrstila poseben program za zboljšanje gospodarskih pogojev gorskih kmetov, po katerem bo za zboljšanje infrastrukture kmetijstva v alpskih predelih do leta 1975 investirala 1,5 milijarde šilingov. Pod sedanjo vlado je v pospeševanju gospodarstva dobilo končno tudi turistično gospodarstvo status, ki ga zasluži kot posrednik letnih turističnih deviz, ki že preraščajo vrednost 20 milijard šilingov, v državno blagajno.
Tako ob zaključku lahko rečemo, da je socialistična vlada v naši državi prvič dokazala, da je vsaki vladi mogoče usmerjati gospodarski razvoj in brzdati prosto igro sil v prid boljše gospodarske in s tem tudi socialne trdnosti prebivalstva.	(bi)
Načrtovanje za leto 2000
V Jugoslaviji se bavijo z velikimi in daljnosežnimi načrti za razvoj turističnega gospodarstva. Eden izmed teh načrtov je tako imenovani projekt »Gornji Jadran", ki zajema območje skupno 46 občin, od tega 33 na Hrvaškem ter 13 na Slovenskem. Gre pri tem za prvi prostorski plan v Jugoslaviji, ki zajema tako veliko ozemlje. Projekt bo izdelan predvidoma že v dveh ali treh mesecih, uresničen pa naj bi bil do leta 2000.
Regija, to je severozahodni del države na območju, ki gravitira proti morju, ni homogena, njena skupna poteza pa je, da je turizem prisoten v vseh njenih občinah. Projekt, ki ga zdaj pripravljajo, ima namen zaokrožiti ves zajeti prostor, da bo to homogena turistična regija.
V
Po uresničitvi projekta naj bi bilo v tej regiji skupaj 1,330.000 turističnih ležišč, v katerih bi bilo letno 132 milijonov prenočitev (52 milijonov domačih in 79 milijonov inozemskih). 13 slovenskih občin, kolikor jih zajema ta projekt, bi razpolagalo s 130.000 turističnimi ležišči, in sicer bi imeli na jadranski obali 46.000, na Krasu in v Soški dolini
18.000	ter v alpskem predelu 66.000 ležišč, kjer bi dosegli 16 milijonov prenočitev na leto. V turističnem gospodarstvu bo po realizaciji projekta potrebnih 22.500 stalnih in
42.000	sezonskih delavcev.
Za uresničitev tega projekta bo po sedanjih računih potrebnih 608 milijonov dolarjev, toda leta 2000 naj bi turizem v tej regiji prinesel že 1580 milijonov dolarjev, od katere vsote bi na slovenski del regije odpadlo 282 milijonov dolarjev.
KOČEVJE SLAVI 500-LETNICO
Minulo soboto in nedeljo so bile v Kočevju velike slovesnosti, posvečene 500-letnici mesta, hkrati pa so obhajali tudi letošnji občinski praznik ter se spominjali 30-letnice vstaje slovenskega naroda.
O zgodovini Kočevja, ki je pred pol stoletjem dobilo mestne pravice in ki je izredno važno vlogo igralo tudi med junaško narodnoosvobodilno borbo slovenskega naroda, je na osrednji slavnosti govoril prof. dr. Metod Mikuž. Občinska skupščina je na slavnostni seji
Nekaznovani nacistični zločinci
bremenijo odnose med Češkoslovaško in Nemčijo
Po sporazumih, ki so jih dosegli med Zahodno Nemčijo na eni in Sovjetsko zvezo oziroma Poljsko na drugi strani, se zdaj trudijo, da bi uredili odnose tudi med drugimi vzhodnimi državami ter Zahodno Nemčijo.Posebno velja to za odnose med Češkoslovaško in Zahodno Nemčijo, ki doslej še nimata rednih diplomatskih zvez.
O teh odnosih je bilo govora tudi na nedavni konferenci češkoslovaške komisije za nacistične vojne zločine, ki je zastopnikom domačega in tujega tiska orisala dejavnost nacističnih zločincev med zadnjo vojno na Češkem in Moravskem. Na vprašanje, ali raziskovanja o nacističnih zločinih ne ustvarjajo neprijetnega vzdušja v trenutku, ko se Bonn in Praga pogajata o normalizaciji odnosov, je predstavnik omenjene komisije izrecno poudaril: Za normalizacijo odnosov je potrebno, da bonski voditelji obsodijo nacistične zločine in jasno dokažejo, da sedanja in nacistična Nemčija nimata nič skupnega. Predvsem pa mora Bonn razveljaviti tako imenovani munchenski sporazum, na podlagi katerega je Nemčija septembra 1938 zasedla Sudete.
Glede dejavnosti nacističnih oblasti pa so bili navedeni naslednji podatki: Nacistična posebna sodišča so samo v prvih treh mesecih svoje dejavnosti na Češkem in Moravskem obsodila na smrt 400 oseb. Pod nacistično zasedbo je zgubilo življenje v koncentracijskih taboriščih 360.000 Cehov in Slovakov, nadaljnjih 600.000 oseb pa je moralo opravljati prisilno delo v rajhu.
Posebno pozornost posveča komisija skupini 13 vodilnih esesovcev, ki še zdaj nekaznovani živijo na svobodi bodisi v Zahodni Nemčiji, deloma pa menda tudi v Avstriji. Zato je komisija že leta 1967 poslala zahodnonemškim in avstrijskim oblastem dokumentacijo o teh zločincih, vendar doslej ni prejela kakšnega posebnega odgovora.
sprejela sklep o podelitvi domicila brigadi VDV, sledilo je razvitje prapora občinskega odbora ZZB Kočevje, podelili so plakete in nagrade sklada Jožeta Seška ter odličja OF, za konec slavja pa so se pri spomeniku padlim poklonili spominu žrtev boja proti tujim okupatorjem.
V okviru teh slovesnosti so na slavnostni seji občinske skupščine Kočevje v zgodovinskem šeškovem domu, kjer je med narodnoosvobodilno borbo zasedal prvi slovenski parlament, podpisali listino o pobratenju med občinama Dolina pri Trstu in Kočevje. Listino sta podpisala župana obeh občin — Dušan Lovriha iz Doline in Miro Hegler iz Kočevja, ki sta ob tej priložnosti tudi poudarila tradicionalno prijateljstvo med obema občinama. Besedilo listine pravi, da „so z namenom, da bi pospeševali in gojili najplemenitejše odnose prijateljstva in razumevanja med prebivalci matičnega naroda SRS in obeh živečih narodov dežele Furlanije-Julijske krajine, sprejeli listino o trajnem prijateljstvu med občino Dolina in občino Kočevje, v duhu pravil Svetovne federacije pobratenih mest, kot bistven prispevek k stvari prijateljstva med ljudstvi vseh narodov, ki žele mir“.
Te misli je v svojem govoru poudaril tudi kočevski župan Hegler, ki je menil, da temelji listina o prijateljstvu na idejah medsebojnega spoštovanja in sodelovanja ter človečanske in rodoljubne misli, na skupnem boju v NOB za narodno in socialno svobodo. »Ko gradimo svojo lastno prihodnost, si želimo predvsem miru in sožitja, enakosti in svobode vseh narodov, ne glede na njihovo pripadnost. Prepričani smo, da v teh prizadevanjih nismo sami, temveč so z nami demokratične in progresivne sile v svetu." In v enakem smislu je tudi dolinski župan Lovriha izrazil prepričanje, da bo pobratenje obojestransko koristno, da bo omogočilo še večje in vsestransko sodelovanje med obema občinama in da bo še bolj utrdilo bratske vezi.
posiROKeo)sveru
BEOGRAD. — Na poti na novo službeno mesto v Indiji, kjer naj bi prevzel posle veleposlanika, je prejšnji teden pri prometni nesreči na ozemlju Irana zgubil življenje znani jugoslovanski politični delavec dr. Radivoj Uvalič. Znan je bil tudi pri nas v Avstriji, saj je bil več let veleposlanik na Dunaju ter je med drugim kazal veliko zanimanje in razumevanje tudi za položaj slovenske in hrvatske narodnostne skupnosti v Avstriji.
BONN. — Ker ima sedanja vladna koalicija socialdemokratske stranke in liberalne FDP v zahodnonemškem parlamentu *e pičlo večino šestih glasov, pričakujejo zelo tesen izid glasovanja o pogodbah, ki J*n je Zahodna Nemčija sklenila s Sovjetsko zvezo in Poljsko. Opozicijska krščanskode-mokratska stranka je namreč že napovedala, da bo v parlamentu glasovala proti tem sporazumom. Kljub temu pa je kanete Brandt prepričan, da bo pri glasovanju dobil potrebno večino. Za primer, da bi do ta' ke večine ne prišlo, pa v Zahodni NemciJ pričakujejo razpis novih volitev.
NEW YORK. — Ameriški zunanji minister William Rogers se je v svojem g°v0~ ru na zasedanju glavne skupščine OZN P®” novno zavzel za to, naj bi bila LR Kitajsk sprejeta v Združene narode, vendar naj D tudi Taivan še naprej ostal član svetova organizacije.
SAARBRUCKEN. — Na kongresu zahod' nonemške krščanskodemokratske stranke J bil za novega predsednika stranke izvolJe^ dr. Rainer Barzel, ki je zamenjal dosed* njega predsednika in bivšega kanclerja K*._ Singerja. Po izvolitvi za novega predsedn ^ ka stranke pripisujejo Barzlu tudi velike l ^ glede, da bo postal kandidat CDU za kanc lerja pri volitvah leta 1973.
LONDON. — Britanska laburistih* stranka se je na svojem kongresu z vej* večino izrekla proti priključitvi Velike on, tanije k Evropski gospodarski skupno pod pogoji, kot jih je pripravila sedanj konservativna vlada. Poleg tega so na ko gresu zahtevali od sedanje vlade, naj f*. piše nove volitve, pri katerih bi se pjf valstvo lahko odločilo tudi glede vključ*1 Velike Britanije v EGS.
SAIGON. — Minulo nedeljo so bde ^ Južnem Vietnamu predsedniške volitve, P katerih je kot edini kandidat nastopal 0 sedanji predsednik general Thieu, dosle privrženec Washingtona. Zato tudi ne Pr seneča, da je na volitvah »prepričljivo l. gal“. Vendar pa je organizacija južnovi namskih sil za boj proti diktaturi ustavo mu sodišču že predložila zahtevo, da . litve razveljavi, ker da so rezultati l*z • Svojevrsten je bil tudi potek volitev, g je bilo pri večjem številu spopadov oseb ubitih, okoli sto pa ranjenih.
DUNAJ. — V dneh od 5. do 14. oktobr* gostuje na Dunaju ansambel moskovsK Bolšoj teatra, vodilnega gledališča v SoVJ ^ ski zvezi, medtem ko ansambel duuaj . Državne opere in dunajskih filharmonik . biva na obisku v Moskvi. Ob prilož® tega gostovanja je na Dunaj prispela 1 sovjetska ministrica za kulturo Jeka®* Furceva, ki je v zadnjih dneh obiskala kaj predstav sovjetskega gledališča, P°l< tega pa imela razgovore s pristojnimi Pr stavniki Avstrije o kulturnem in znans nem sodelovanju med obema državama-
RIM. — Tajnik izvršne komisije Ev*®P-ske gospodarske skupnosti Franco Ma* je zelo pesimistično orisal prihodnost £ ker se članice niso sporazumele o skupn^e odgovoru na gospodarske in moneta ^ ukrepe Amerike. Malfatti se je zavze sestanek »deseterice" na vrhu, ker bo T^ujlo kor je poudaril — ogroženo vse, kar Je v okviru Evropske gospodarske skup11 storjenega v zadnjih 12 letih.
MOSKVA. — Sovjetska avtomatska P staja „Luna-19“, ki so jo izstrelili 2°-tembra, je zavila na krožni tir in P umetni satelit Lune. Med poletom so J1 -jj krat popravili smer, 26-krat pa vzp°st jp radijsko zvezo med kontrolnim centro :ald
stvene naloge, predvidene v programu-
RIM. — V navzočnosti številnih v nih predstavnikov sta rimski in bcog T. župan Clelio Dalida in Branko P®*1 |'pva' pisala sporazum o prijateljstvu in s0 jup»' nju med Rimom in Beogradom. Oba z na sta ob tej priložnosti naglasila P^j^oV ljenost za poglabljanje prijateljskih s in vsestranskega sodelovanja, v duhu ževanja med obema deželama.

Štev. 40 (1525) — 3
ENOTNOST
SLOVENSKEGA PROSTORA
pojmujemo kot enotnost pravic in dolžnosti Slovencev
^ Celju je bila prejšnji teden konferenca Zveze kulturno-prosvetnih ®rganizacij Slovenije, katere so se udeležili predstavniki iz cele 5|ovenije pa tudi iz zamejstva, med njimi tudi zastopniki Slovenske posvetne zveze in Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Na kongresu Je bilo podano obširno poročilo o delovanju kulturno-prosvetnih organizacij v zadnjih letih ter je bila v tej zvezi posebej prikazana tudi ozadevna dejavnost Slovencev izven matične domovine. Govora je bi|o o srednjeročnem razvoju kulture v Sloveniji za obdobje 1971— v tej povezavi pa še posebej o kulturnih skupnostih ter o tako imenovani kulturni akciji, o kateri naj bi se dogovorile družbene organizacije.
Osrednji govor je imel predsednik ZKPOS Ivo Tavčar, ki je med “rugim ugotovil, da želijo vzpostaviti nov temeljni odnos med druž-~° in kulturo, pri čemer gre za zgodovinski proces, ko v zavesti rušijo rQdicionalne predstave o mestu kulture v družbi in o bistvu kulture, oudaril je, da prihodnji razvoj Onko krene v dve smeri: „Ali se “orno gibali v smeri samoupravne 'n kulturne družbe ali pa bomo podajali vedno bolj potrošniška in manipulirana družba, za katero je Značilno pomanjkanje človeških od-n°s°v med ljudmi in duhovna praznina ob siceršnjem izobilju tvarnih dobrin."
V svojem govoru je predsednik Tavčar zavzel stališče tudi do narodnega vprašanja in ugotovil:
„Če razmišljamo o kulturni politiki danes, ne moremo mimo slovenskega narodnega vprašanja, saj je to nenehno prisotno. Narod je pač še vedno tisti družbeni okvir, ki se v njem posameznik uresničuje kot družbeno bitje in povezuje v širšo človeško združbo. Seveda pa mora biti vsak narod, kaj šele majhen, odprt do drugih narodov in v svet.
Slovenstvo danes zagotovo ne more biti etnocentrizem in ne more težiti k zaprtosti in samozadostnosti, ne moremo ga graditi zgolj
na folklorizmu, na zbujanju starih šeg in običajev. Za vsak in tudi za naš narod je sicer potrebno tudi ohranjanje folklore. Pri vsakem narodu gre pač tudi za odnos do izročila, do kulturne dediščine, do zgodovine, vendar pa gre hkrati za kritičen odnos do preteklosti s stališča današnjosti in jutrišnjosti. Vsekakor v slovenstvu danes mora biti tudi slovenstvo od včeraj. Če ne bi imeli lastne zgodovine, če bi bili brez lastne kulturne dediščine, ne bi imeli na čem graditi danes, ne česa od včeraj preseči.
Če hočemo biti in ostati odprti v svet, moramo biti trdno zasidrani v globino. Samo površnež, nestal-než, hlastač lahko pozablja na lastne temelje bivanja. Navsezadnje naš narod šele zdaj dokončno postaja zgodovinski narod. Postali smo suveren in državnotvoren narod, hočemo biti tudi moderen narod, ki ni zaverovan v lastno tradicijo, ki se ne vdaja nacionalnemu sentimentalizmu, vendar pa ceni kulturne vrednote svoje preteklosti. Kajti narod, ki ne spoštuje last-
Koroški večer na Jesenicah
, V Delavskem domu na Jesenicah je bilo zadnjo so-ooto zvečer prijetno srečanje prijateljev koroških Slovencev, ki je potekalo po eni strani v vzdušju prisrč-n®v družabne prireditve, hkrati pa je posredovalo Jese-lcanom tudi zanimiv pregled kulturne ustvarjalnosti °a Koroškem.
Srečanja so se udeležili predvsem nekdanji borci-pro-stovoljci za severno mejo in koroški partizani, med navzočimi pa so bili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih in kulturnih ustanov, tako predsednik obeske skupščine France Žvan, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Franc Konobelj -‘Ovenko, predsednik občinskega odbora Zveze kultur-^“'Prosvetnih organizacij Joža Varl, predsednik kultur-*jo-Urnetniškega kluba „Tone Čufar" Miha Klinar in (Jugi. S Koroške pa so se pod vodstvom predsednika ..‘ovenske prosvetne zveze Hanzija Weissa predstavili lterarni ustvarjalci Valentin Polanšek, Andrej Kokot, Janko Messner, Gustav Janusch in Štefan Pintar ter okalni oktet SPD „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni pod °dstvom pevovodje Planzija Kežarja.
Navzoče je najprej pozdravil predsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Konobelj - Slovenko, po-ent pa je predsednik ZKPO Joža Varl spregovoril o Problemih koroških Slovencev in o nalogah ter dolžno-j “, ki jih ima matični narod do svoje manjšine. V nienu gostov iz Koroške se je za prisrčni sprejem in za “Spešno sodelovanje zahvalil predsednik SPZ Hanzi
Weiss, ki je opozoril na boj koroških Slovencev za ohranjevanje slovenske besede in krepitev slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
V kulturnem programu sta sodelovala moški pevski zbor »Jeklar" pod vodstvom Janeza Ponikvarja in vokalni oktet SPD »Danica", ki je pod vodstvom Hanzija Kežarja zapel nekaj koroških narodnih pesmi. Člani amaterskega gledališča »Tone Čufar" pa so brali literarne prispevke naših književnih ustvarjalcev Valentina Polanška, Andreja Kokota, Gustava Januscha, Janka Messnerja, Florijana Lipuscha in Tončija Schlap-perja, katerih literarno ustvarjanje je bilo predstavljeno tudi v posebni »koroški" številki LISTOV, kulturno umetniške priloge jeseniškega Železarja, ki je izšla ob priložnosti tega srečanja. O teh prispevkih je bilo poudarjeno, da predstavljajo pomemben prispevek k duhovnemu snovanju Slovencev sploh, kar pomeni novo vzpodbudo za negovanje besedne in likovne umetnosti in s tem tudi za krepitev narodne zavesti med Slovenci na Koroškem.
Srečanje se je nadaljevalo v nedeljo z izletom na Jelovico, kjer so se izčrpno pogovorili o možnostih še tesnejšega in širšega sodelovanja kulturnih in literarnih delavcev z obeh strani Karavank. Razgovori so bili izredno iskreni in prijateljski ter so bili vsi udeleženci prepričani, da bo temu srečanju sledilo še več podobnih prireditev, ki bodo prispevale k nadaljnjemu poglabljanju medsebojnega razumevanja in sodelovanja.
Pomoč matičnega naroda.
SLOVENSKEMU ŽIVLJU V ZAMEJSTVU
Da se slovenska beseda med zamejskimi Slovenci ne bi pozabila, temveč še bolj uveljavila, je namen lepe akcije, ki je bila izvedena v začetku tega tedna v Ljubljani. V prostorih Go-spodarske zbornice Slovenije so namreč predali zbirke slovenskih leposlovnih in znanstvenihJtnjig, ki jih je šestnajst slovenskih založb podarilo organizacijam in ustanovam zamejskih Slovencev v Avstriji In Italiji ter na Madžarskem.
Skupno je bilo s knjigami obdarovanih dvajset organizacij in ustanov slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem, Goriškem in Tržaškem ter v Porabju. Za koroške Slovence so taka darila prejele Slovenska prosvetna zveza. Krščanska kulturna zveza. Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in visokošolski dom Korotan na Dunaju.	-------
Prisrčne svečanosti ob predaji knjig so se poleg zastopnikov zamejskih Slovencev udeležili tudi visoki predstavniki političnega in kulturnega življenja Slovenije, med njimi podpredsednik izvršnega sveta dr. France Hočevar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, podpredsednik društva književnikov ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice Jaro Dolar, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese in drugi, medtem ko je o pomenu in namenu akcije spregovoril predstavnik odbora za založništvo pri Gospodarski zbornici Tone Glavan.
ne preteklosti, si bo težko gradil svojo prihodnost."
Predsednik Tavčar je naglasil, da ne moremo živefi na včerajšnjih osnovah, od včerajšnjih resnic in vrednot, če hočemo biti moderen narod. S svojo mislijo moramo težiti v prihodnost. Kot narod se moramo nenehno racionalizirati in funkcionalizirati, če hočemo, da bomo preživeli kot narod, ki pa gotovo jutri ne bo več tisti, kot je bil včeraj. »Sredi sveta, ki se hitro spreminja, se moramo tudi mi spreminjati; toda s tem se kot narod ne ukinjamo."
Te opredelitve do slovenskega narodnega vprašanja so potrebne v zvezi z razpravljanjem, ki mu je izhodišče enoten slovenski kulturni prostor, je ugotovil Tavčar, ki je o enotnem slovenskem kulturnem prostoru izjavil naslednje:
„Če govorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, potem imamo v mislih vse Slovence, pa naj živijo kjerkoli, četudi ne na strnjenem narodnem ozemlju, znotraj ali zunaj Slovenije. Enotni slovenski kulturni prostor pojmujemo s tem, da ne moremo in ne smemo pristajati na našo ločenost z mejami, marveč težiti, da bi bila v naši zavesti in dejavnosti prisotna misel na ves slovenski živelj, da bi se torej v nas oblikoval občutek take združenosti, h kakršni teži slo-
venski narod v vsej svoji novejši zgodovini."
Pojem enotnosti slovenskega kulturnega prostora je nastal v zadnjem obdobju, je menil predsednik Tavčar, zlasti kot kritika odnosov med Slovenci znotraj in zunaj Slovenije, še posebej kot očitek, da
(Dalje na 7. strani)
Razstava lesorezov v Deželni galeriji
Deželna galerija v Celovcu je spet poskrbela za razstavo, ki pomeni nekaj izrednega na tem področju. To je razstava z naslovom „Avstrijski lesorez danes".
Razstava obsega skupaj 163 listov, zastopanih pa je 43 umetnikov, in sicer so predstavljeni vsi slogi tovrstne umetniške izpovedi, tako da posreduje razstava res edinstven pregled sodobnega lesoreštva v Avstriji. Posameznih imen seveda ni mogoče navajati, zadostuje naj ugotovitev, da se na razstavi srečamo tako z umetniki, ki delujejo v slogu prejšnjih dob, kakor tudi s predstavniki najnovejših tehnik, ki se poslužujejo celo računskih strojev.
Skratka: razstava „Avstrijski lesorez danes“ pomeni za Celovec in Koroško pravo doživetje in zasluži zanimanje širokega kroga obiskovalcev.
y Sli so še malo nazaj, kjer je bila reka najbolj široka. y se je slekel. Odsekali so mu dolg kol, nato je zagazil j^^alno brozgo. Mrazilo ga je do kosti, v želodcu se mu { obračalo. Bredel je samo nekaj metrov, noge pa so se “alje bolj ugrezale v blato. Zaplaval je v podvodni tol-r>. ^rr|il se je na obalo. Potem so šli niže. Trikrat je moral sic 'Z^Us'*' reko, preden je naletel na mesto, kjer je voda L..er precej drla, segala pa je samo do podpazduhe in je 1 0 dno trdno.
»Bravo, partija! Naše politično vodstvo najde vedno ^ Vo pot, tudi čez vodo," je zavpil Orlov in nagnal v vo-vse od kraja. Tako so jo prebredli.
S|f Od drugega brega naprej se je svet dvigal precej proti cilju. Ko so prešli močvaro, je megla izginila. r 1 so progo.
Njihov odsek je bil še miren, na desni in levi pa je že *Cej pokalo, utrinjale so se rakete in reflektorji so tipali. ^ »Zdaj bi vaju najraje sunil v zadnjico in spodil do-je Orlov dejal vodičema. »Toda ostala bosta tu, ker p Potrebujemo za vrnitev. Seveda pojdemo po drugi '• Ce jo pobrišeta, bosta ustreljena."
»Jasno," sta ponižno potrdila oba vodiča. Orlov pa * ^veljeval:

»Mitraljezi, naprejl Četa po kolonicah, marš na progo!"
Na vrhu vzpetine sta jih prikovala k tlom mitraljez in roj raket, ki so se usule iz bunkerja na robu gozda nad progo. Zdaj so razločno videli električne stolpe, mrežo žic in čuvajnico.
Dve strojnici sta držali v šahu bunker, četa pa se je premikala na levo, dokler ni prišla v mrtvi kot in navalila na progo. Tam jo je iz strelskega jarka napadla potajena patrulja, ki pa so jo kmalu razgnali z bombami.
Potem se je v siju raket zalesketalo jeklo tračnic.
Drug za drugim so lezli na nasip in otipavali tračnice. Dvotirna proga je bila razkošno široka. Po kamenju in jeklu so brenčali izstrelki.
Vojko je pritisnil obraz na jeklo. »Zdaj poišči spoj tračnic, da boš uničil z eno eksplozijo dve hkrati," se je spomnil Markovih besed.
Nekje v temi je zarjul Orlov:
»Pajk, kar začnimol Vsak na eno stran kreniva in udri."
Vojko in Pajk sta hitro našla spoj. Vojko je mrzlično odstranjeval kamenje, potem je zatlačil v prazno luknjo plastično mino. Zdaj bi moral prižgati, pa ni mogel najti vžigalic, čeprav je preobrnil vse žepe ...
Iz gozda je prižvižgal rafal, nekaj krogel je udarilo v tirnice, da so skominavo zaječale. Vojko je za hip pritisnil glavo k tlom, potem je zavpil Pajku: »Vžigalice!"
Vojko si je prižgal prvo cigareto v življenju, s cigaretnim ogorkom pa prvo mino. Zaslišal se je rahel šum — ššššššššššššš ...
»Vsi v zaklon! Mina gori."
Smuknili so vsaksebi; umaknili pa so se le toliko, da so bili na varnem pred železnimi drobci.
Vojko in Pajk sta se prilepila k tlom in odprla usta.
Orjaška eksplozija je stresla zemljo, čez glave je zahrumelo kamenje in kosci kovine so deževali daleč naokoli.
Potem so eksplozije vse pogosteje parale noč, bliskalo se je kot na sodni dan.
Ko je Primož pregnal patruljo, je porinil Šarca Milanu, sam pa se je vzpel k vodu, ki je polagal mine. Popadla ga je uničevalna ihta. Fantje so se že navadili na trušč in vpitje, zdaj so hodili po progi že kar pokonci in uničili vse, kar so dosegli.
Na ovinku so naleteli na sosedno skupino. Bil je Marko s svojimi. Pravkar je prižgal kepo plastika, ki je vzplamtela kakor majhno sonce in razsvetila okolico, da so se videli kakor podnevi.
»Pomagajte si, hudiči! Kaj se mučite v temi? Prižgite si sveče, fantjel Danes ni nikogar, ki bi nas ustavil, mado-na, bog, Elija ..."
V bleščavi plastika so njegovi fantje zaminirali železniško čuvajnico in prižgali. Razletela se je na tisoč koscev, ki so deževali po hrbtih borcev ko toča.
Marko je splezal na kamnito vzpetino nad progo in užival veličastje pošastnih bliskov, oblakov dima in prahu nad progo.
»Daj, Vojko! Zdaj zaminirajte ta daljnovod in teh nekaj električnih stebrov na progi. Močno jih podkurite! Na vsak nosilec mino!" je ukazoval Marko.
Mine so prižgali na vseh stebrih hkrati in čakali. Veriga eksplozij je zahrumela, naprave so zaječale, padale po progi in obležale kot okostja mrtvih velikanov.
Marku je podrhtevala vsa notranjost v blaženi slasti. Precej viharnih noči je preživel, toda tako mogočne, kot je bila ta, še ne. Cikal je in zadovoljno pljuval predse. Kdaj pa kdaj je odprl čutarico in nagnil. Z žganjem je odplaknil duh po žveplu in grenkobo, ki se mu je nabirala v ustih. K njemu je prilezel Pajk.
»Min nam zmanjkuje, Marko."
Tone Brandner
OSEMDESETLETNIK
V Mariboru je prejšnji mesec obhajal svoj osemdesetletni življenjski jubilej naš rojak Tone Brandner. Praznoval je sicer že 11. septembra, ker pa so ga njegovi mariborski prijatelji in sodelavci počastili šele ta teden na mesečnem sestanku tamkajšnjega pododbora Kluba koroških Slovencev, mu tudi mi zdaj posvečamo nekaj kratkih besed ter se pridružimo vsem tistim, ki so mu čestitali in izrekli prisrčne želje ob njegovi osemdesetletnici!
Če bi hoteli opisati življenjsko pot in delo Toneta Brandnerja, bi morali napisati dolg članek. Sicer pa o njem niti ni treba govoriti na dolgo in široko, saj je splošno znan, priljubljen in priznan pri vseh, ki so kakorkoli povezani s Koroško in njenim slovenskim življem. Zato bodi omenjeno le toliko, da je bil rojen pri po domače Črniklu v Žužalčah pri Brn-ci; da je prehodil trnovo pot mnogih zavednih koroških Slovencev, ki so po plebiscitu zgubili domovino ter so si morali kruh iskati v Jugoslaviji; da je tudi v svoji novi domovini ostal zvest svoji rodni zemlji in svojim rojakom, katerih usodo vsa desetletja prizadeto spremlja.
Predvsem pa je o jubilantu treba povedati, da svojo povezanost s Koroško že vsa desetleja izpričuje s svojim delom — v Klubu koroških Slovencev, v Zvezi prostovoljcev borcev za severno mejo in zlasti pri Skladu Prežihovega Voranca, kjer povsod na vodilnem položaju merodajno usmerja dejavnost v korist in podporo koroškim Slovencem v njihovem boju za obstoj in razvoj.
Čestitkam predsednika SPZ Han-zija Weissa, ki je jubilantu na mariborski svečanosti izročil tudi spominsko darilo, se pridružuje naš list ter svojemu dolgoletnemu sodelavcu Tonetu Brandner ju tudi po tej poti z besedo zahvale izreka iskrene čestitke in prisrčne želje ob življenjskem jubileju!
Planinski izlet
Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane in prijatelje na izlet na Poludnik v Karnskih Alpah, ki bo 10. oktobra 1971. Zbirališče ob 6.30 uri pred poslopjem Kmečko gospodarske zadruge na Brnel. Vrnili se bomo tako pravočasno, da bo lahko še vsak izpolnil svojo volilno dolžnost.
Odbor
DEŽELNI GLAVAR SIMA:
Toleranca je obveznost
da izpolnimo, kar smo dolžni manjšini
Minulo nedeljo je deželni glavar Hans Sima, ko je v Grebinju in Sinči vasi otvarjal nova šolska poslopja, zavzel stališče tudi k manjšinskemu vprašanju. Pri tem je poudaril, da se dežela v svoji politiki ravna po načelih tolerance. Vendar toleranca ni le beseda, marveč jo je treba smatrati kot obveznost in v tem smislu tudi delovati. Kajti ne gre za to, kako močna je večina in kako močna je manjšina, gre le za to, da izpolnimo obveznosti, ki smo jih prevzeli do manjšine.
V Sinči vasi sta deželnega glavarja pozdravila šolarja z recitacijami tako v nemščini kakor tudi v slovenščini, kar je deželnega glavarja vidno razveselilo in se je posebej zahvalil, da je bil sprejet v obeh deželnih jezikih.
Pri otvoritvi novih šolskih poslopij v Grebinju in Sinči vasi sta tako deželni poslanec Lubas kot deželni glavar Sima opozorila na veliko skrb, ki jo dežela posveča razvoju šolstva. Samo za izgradnjo obveznega šolstva na Koroškem je bilo po letu 1945 investiranih 1,3 milijarde šilingov, kar dokazuje — kakor je poudaril deželni glavar Sima — da dežela ne le z besedami marveč z dejanji skrbi, da bi vsem Korošcem zagotovila vse vzgojne možnosti. Dejal je, da na področju izobrazbe ne sme biti nobenih socialnih ali geogratskih pregrad. V potrdilo tozadevnega razumevanja in prizadevanj dežele pa je opozoril tudi na začetek gradnje lastnih poslopij za gimnazijo v Velikovcu ter slovensko gimnazijo v Celovcu.
Prireditev
Za uvodov jesensko-zimsko prosvetno sezono 1971-1972 je tukajšnje prosvetno društvo „Bilka“ priredilo v nedeljo 26. septembra zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu lepo uspelo kulturno prireditev, s katero se lahko pohvali, da je bila le-ta lep uspeh požrtvovalnosti društvenega odbora, pevovodje Valentina Kapusa in njegovega sina maturanta Francija, kakor tudi vseh sodelujočih pevk, pevcev, godbenikov, recitatorjev in še vseh drugih, ki so sodelovali. To je bil koncert naše lepe domače slovenske pesmi, katero je spremljalo toliko šegavosti in dobre volje, da je vsakdo prišel na svoj račun. Lahko smo se zresnili ob pesmih, ki opevajo trdoto in boje koroških Slovencev za svoj obstanek, pa zopet nasmejali do solz ob veselih koroških narodnih pesmih in ob v domačem narečju podanih šaljivkah Tomija Gasserja.
Prireditev je otvoril društveni predsednik Rupert Reichmann ter pozdravil vse navzoče, posebno tukajšnjega gospoda župnika Kassla in šolsko ravnateljico v pokoju gospo Prugger. Tudi skupina nastavljen-cev Avstrijske družbe dravskih elektrarn (DDK), ki biva v novih hišah na nekdanjem polju Brodnikove kmetije v Spodnji vesci, vsi nemške narodnosti, je že večkrat izrazila željo, da bi se rada udeležila slovenske kulturne prireditve. Društvo „Bilka“ je to njihovo željo z veseljem pozdravilo, ker je mnenja, da je kulturno udejstvovanje enih in drugih tista sila, ki odkriva sosedu, ki je iz službenih razlogov prisiljen delati
v BilčoTsu
med pripadniki drugega naroda, širino in globino o bistvu in lepoti kulturne veličine nekega naroda. Žal, da so ta dan okolnosti onemogočile zgoraj omenjeni skupini obiskati tokratno prireditev. Vendar jih vabimo na prihodnjo in jim zagotavljamo, da bodo dobrodošli med nami. Z obžalovanjem pa ugotavljamo, da se občinski mandatarji niso udeležili prireditve.
Kot napovedovalka sporeda je nastopila Anica Gasser, dijakinja 7. razreda slovenske gimnazije, nato je sledilo dvajset pesmi, nad polovico Kernjakovih, katere so zelo lepo peli naši zbori. Vsi zaslužijo kar najtoplejše priznanje. Omeniti moramo tudi mladi fantovski zbor, ki je prvič v tej sestavi nastopil in čudovito dovršeno zapel, tako, da ga je publika z nenehnim aplavzom prisilila k ponavljanju. Kot recitatorja sta nastopila Štingler Judit iz sedmega razreda in Toni Šelander iz šestega razreda oba iz slovenske gimnazije. Opisala sta na kratko življenje dvfch pesnikov naše slovenske skupnosti na Koroškem — Milke Hartmanove in Valentina Polanška ter prebrala od obeh po eno pesnitev.
Ob koncu prireditve so nastopili še godbeniki in iz svojih novih godal izvabljali viže, katere bi poslušalci v napolnjeni Miklavževi dvorani hoteli še in Še poslušati. V pozni noči je predsednik zaključil prireditev, se vsem sodelujočim zahvalil za njih trud kakor tudi občinstvu za zelo številni obisk in hkrati že povabil na prihodnjo prireditev, ki bo menda kmalu sledila.
Izlet na Triglav
Slovensko planinsko društvo je 12. septembra priredilo izlet na Triglav, katerega se je udeležilo sedem članov. Tokrat so se podali skozi dolino Vrata, eno najlepših triglavskih dolin z mogočno 3 km široko triglavsko steno na zaključku, in se preko To-minškove poti, ki prečka ostenje Cmira, povzpeli do povsem zasedene Staničeve koče (2332 m) ter nadaljevali pot preko Rži do Triglavskega doma na Kredarici (2514 m), ki pa je bil na žalost še bolj natrpan planincev.
Ponoči je tulil in zavijal veter okoli oglov in oznanjal poslabšanje vremena. Ko pa je napočilo težko pričakovano jutro, je koča oživela. Tisti, ki niso čakali na zboljšanje vremena so imeli srečo in dosegli vrh Triglava, tako tudi oba najmlajša udeleženca: Hani Jesenko iz Bilčov-sa in Hanspeter Kuhn iz Svaten, ki sta prvič stopila na teme sivega očaka Triglava, kar je bilo zanju precejšnje doživetje.
Pa tudi smola je spremljala naše planince; mladi študent Martin Ur-bajs iz Žoprač je v koči na Kredarici trikrat padel v nezavest in s tem povzročil skrbi ne samo svojemu očetu, temveč vsej skupini. Sestop preko Praga v takem stanju in še v megli in dežju je bil resno tvegan. Situacijo je rešil neki srčni planinec iz Ljubljane z imenom Kurnik, član akademskega odseka, ki je Martina navezal na vrv in ga varno in gladko spravil v dolino. Po polurnem živčnem čakanju pa je mladi Kuhn srečno pripeljal še bilčovske tovariše v dolino, tako da je bila skupina zopet polnoštevilna.
Popolnoma premočeni in vendar srečni, da je šlo vse gladko ter v
Slovensko prosvetno društvo
»Zarja" v Železni Kapli
VABILO
Ljubitelje slovenske prosvete in zdravega humorja vabimo na predstavo veseloigre
Tripče de’Utolce
ki jo bo v nedeljo 17. oktobra ob 20. uri v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku uprizorila igralska skupina SPD »Zarja" Iz Železne Kaple.
K številni udeležbi vabi odbor
prepričanju, da se zopet vrnejo in dz jim bo Triglav tedaj bolj milostljiv — so zasedli avtomobile in se odpe' ljali na svoje domove.
Ledince
V	feku enega meseca sfa dva naša občana na tragičen način izgubila življenje v tujini, kjer sta bila zaposlena.
Mladi Jožef Kortin, mehanik i* Malenc, zaposlen v Zurichu v Švici, se je z avtom smrtno ponesrečil. Težko prizadeti starši so trupi0 pokojnega prepeljali domov na pokopališče na Pečnici. V drugi p°l°" vici septembra pa je v Niederber-gu v Nemčiji pri neki avtomobilski nesreči zgubila življenje 71 -letna gospa Frančiška Simčič. Večji del svojega življenja je bivala v Zg°r' njih Borovljah, zadnja leta p° i® živela in delala s tremi hčerkami v Nemčiji. S trdo zasluženimi prihranki v tujini si je v Produ postavilo hišico, v upanju, da ji bo življenjski večer prijetnejši.
Janez Kranjc je umrl
V	soboto 2. oktobra 1971 je nf'
nadoma umrl iz narodnoosvobodilne borbe na Koroškem znani b°reC in aktivist Janez Kranjc. PogrebOi ki je bil v ponedeljek 4. okt°brO na Rakeku, se je udeležila tudi desetčlanska delegacija Zveze koroških partizanov iz Celovca. Pre°-sednik Karel Prušnik je položil o® odprti grob venec rdečih nageljn°v in spregovoril v slovo nad vse prl' ljubljenemu pokojniku.
Pokojni Janez Kranjc je bil roj®1^ 14. maja 1911 v Ivanjem selu P° Rakeku, sin delavske družine. M® vojno je v Dobrli vasi spoznal sv°' jo ženo, s katero je imel tri otrok®; Najstarejši sin je umrl v predšolsk1 dobi, drugi sin in hčerka p° gimnazijca.
Njegovi ženi Marici in otrok01110 naše najiskrenejše sožalje. Janez0 Kranjca bomo vsi, ki smo g o P°' znali in z njim sodelovali v Pr0 fašistični oboroženi borbi, ohrani i v trajnem in spoštljivem spominu-
Podrobneje bomo še poročali-
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina:
„Ne skrbi!... Dobro pometate, Pajk. Daj, srkni ga! Ko bomo vse popalili, bomo odrinili."
»Ravno prav. Moker sem. Bredli smo reko."
»Mi pa smo šli čez mostove."
Iz mesta se je razlegla topovska salva. Granate so zatulile v zraku in se razpočile daleč od proge. Nemci so streljali na vse štiri strani neba; s tem so povečevali zmedo.
»Vrag jih vzemi, saj so ponoreli... Mlatijo kar vse od kraja. Ves svet je nor, Pajk, čisto nor. Nekega dne se bo razletel, ha ha ha ... Naj gre vse k hudiču, razen nas, Prešernove brigade. Mi bi bili dobri za pleme nečesa novega, za seme vsaj malo manj norega sveta. Kar poglej tole podrtijo ...” Marko je prižgal kepo plastika in jo vrgel na progo. V trepetajoči svetlobi, ki je bodla v oči, je bilo videti, kot bi divjal velik vihar v gozdu — tako so ležali drug čez drugega stebri, med njimi pa so se motovilili ljudje.
Orlov je korakal po progi in zmerjal vsevprek. Nihče ni vedel, na koga in zakaj se jezi ... Patrulja, ki je pobegnila iz zasilnega bunkerja, mu je ranila dva borca. Napravil je nekaj korakov v temo, ker so ga slepili bliski eksplozij, in brcnil v truplo. Prižgal je baterijo in osvetlil bled obraz nemškega vojaka. Najprej mu je odprl čutarico in jo povohal. »Črna kava. Nadomestek." Zaklel je in izpil. Prijalo bi mu kaj močnejšega. Mrliču je odpel pas z naboji in vzel puško. Odprl jo je: v ležišču so bili štirje naboji. Nesrečnik je utegnil izstreliti samo enega. Orlov je dal puško prvemu borcu in odkolovratil naprej. Za njim so eksplozije trgale žice in stebri so se podirali.
Svarun je bil pri skupini na odseku, ki so ga Nemci in belogardisti srdito branili. Po detonacijah vzdolž proge je sklepal, da brigada učinkovito opravlja nalogo. S šmaj-serjem v roki je hodil ob progi v spremstvu treh kurirjev, naglas vzpodbujal borce in poveljeval bataljonu.
Težka detonacija je čez nekaj časa naznanila, da je Vojkova brigada uničila most čez reko Pivko.
Kmalu zatem se je prebila iz mesta enota policije in udarila brigadi v hrbet. Svarun se je zavedel nenadne nevarnosti. Z rezervno četo je obšel napadajoče — ti so se spopadli s skupinami, ki so minirale. Nemci niso vzdržali navzkrižnega ognja.
Svarun je gorel od nestrpnosti. Za nobeno ceno ne sme dopustiti, da bi se brigadi skazil uspeh! Naprej!
Čeprav so bile nemške sile mnogo močnejše, jih je nagel in odločen udar z dveh strani, podkrepljen z vpitjem in močnim ognjem, razpršil.
Svarun je zdrvel v prve vrste borcev, ki so podili sovražnika čez travnike v močvirje. Niso pustili, da bi se oddahnil. Prignali so ga noter do reke. Tam se je skušal ustaviti, pa mu ni uspelo. Vrgli so ga v leno vodo in streljali za njim, dokler ni izginil v nemirno noč.
Progo so rušili naprej na vseh petnajst kilometrov dolgi črti.
4
Poročnik Valjhun je stal na dvorišču domobranske kasarne in ravnodušno gledal zbegano vojsko, ki je drla iz zgradb v bunkerje in kdove kam. Ob teh preplašenih ljudeh se je čutil vzvišenega. V idrijskem kotlu je namreč preživel pravi ognjeni krst in se osvobodil strahu ob velikem napadu.
Ker je ocenjeval vdanost ideji po tem, koliko je kdo pripravljen zanjo žrtvovati, mu je ta klavrna vojska vzbujala dvome o zmagi. V zavetju visokih in debelih zidov, s katerimi so obdali pogumni Lahi svoje kasarne, so ti vojščaki begali ko živad, brezglavo in brezumno, kot bi ne bili prav nič pripravljeni na napad.
Ko so začele po kasarni treskati mine, se je umaknil vežo in čakal, da mu bodo poiskali poročnika Dolenjc°' ki je vodil pri domobranskem garnizonu obveščeval110 službo.
Sicer pa je tej poplavi strahu, ki se je spremenil0 ^ pravo paniko, ni čudil. Garnizon se je bil povsem 0SP^. val, z domobransko komando vred se je polenila t° nemška. To je ugotovil v prvih pogovorih z nemškimi o* cirji. Ves čas so ga zavračali, češ da pretirava, ko ji01 I pravil o izkušnjah iz idrijskega kotla.
»Zdaj pa imajo," je zaničljivo ugotovil.
Z vsemi močmi duha se je skušal upreti paniki, ki
m®^
ga je lotevala. Bobnenje topov in eksplozij je votlo
mevalo po hribovjem.
dolini, bliski so sikali v temačno nebo
Njegovo trdnost je omajalo naključje: stal je v -- . baterije gorskih topov, čeprav tam ni imel kaj iskafii k° I
bliži«ti
j*
usekala partizanska mina med topove. »Takoj sanit®*0® pomoč!" so rjuli Nemci. Slišal je krike ranjenih, ki j101 * železo razcefralo trebuhe, in videl, kako so mimo odnašali mrliče, zavite v bele plahte.	.,
Toda nikjer ni bilo tistih, ki jih je iskal, kot bi se u^| v zemljo. Kaj naj stori? Sicer ni bil v službi in je lahko ‘9r.^ vlogo opazovalca. V Postojno je bil prispel predvčer°J^ njim z generalovim pooblastilom, ki je bil nanj neizrnern^| ponosen. Ni mu bil še potekel dopust, ko ga je g®nfr^ poklical k sebi in mu dejal: »Uporaben človek ste, P°rOf^0, Založnik. Prav veseli me, da se o vas nisem zmotili s
da, da vas nisem že prej odkril
Valjhun mu je poročal o razpoloženju slovenskega belogardizma, zlasti med tistimi, ki so s® ! 0 gibali na zahod, anglofili, in gradili svojo prihodno* propadu Nemčije.
med vrh°v se n°
Visoka šola v Celovcu
dobila svoje prvo poslopje
Zamisel zgraditve visoke šole v elovcu se je z dograditvijo prve-objekta začela dejansko ures-"'čevati. Za dokončno izvedbo uni-v®rzitetnega programa pa bo pred-v'doma potrebnih 8 milijard šilin-9°v. In tako je postal Celovec uni-Vefzitetno mesto.
P° pozdravnih besedah celovške-9° župana Ausserwinklerja je ae-^elni glavar Sima spomnil na kriti-e' ki so še pred nekaj leti govorili ? neživljenjskosti univerze v Ce-°Vco, ki pa so se temeljito zmotili, ato je minister za znanost in raz-lskovanje gospa dr. Firnberg ob ^avzočnosti deželnega glavarja, reh deželnozborskih prezidentov, uPana in drugih osebnosti pre-ala prvi objekt nove univerze svo-temu namenu. Pri tem je dejala, da Se je stoletna želja koroške dežele Porojena že leta 1848, končno Uresniči la. Poudarila je, da Koroška s°vi p0 vsem svetu kot počitniški |ai in priporočljivo bi bilo, da bi e'ta ravno tako zaslovela tudi na p°dročju znanosti in raziskovanja.
Prav posebno pa je priporočala, da bi celovška univerza navezala stike tudi s podobnimi ustanovami v inozemstvu.
Nadaljnja izgradnja celovške visoke šole za vzgojne znanosti je predvidena za leto 1973, dokončno pa naj bi bila dograjena do leta 1980, ko naj bi bilo na tej ustanovi prostora za 1200 slušateljev in 250 znanstvenikov. V prvem objektu, katerega gradbeni stroški so znašali 17 milijonov šilingov, bodo dobili svoje prostore najprej rektorat in uprava univerze, pozneje pa bo ta objekt vključen v celotni koncept visoke šole ter bo v njem dobilo prostore 150 rednih slušateljev in 30 znanstvenikov.
Otvoritvene svečanosti ob dograditvi prvega objekta celovške univerze so se zaključile z večernim sprejemom, ki ga je pristojni minister gospa dr. Firnberg priredila v Domu glasbe za predstavnike političnega in predvsem kulturnega življenja Koroške.
DOM PROSVETE V TINJAH VABI NA
Tečaj za kmete
17. OKTOBRA 1971
Po drugi svetovni vojni je na podeželju do tedaj veljavno naturalno gospodarstvo zamenjalo tržno gospodarstvo, se pravi gospodarstvo, v katerem je treba pridelano blago najprej na trgu spremeniti v denar, preden je mogoče kupiti blago, ki ga kmet za svoje gospodarstvo in za svojo družino v čedalje večji meri potrebuje. Spričo tega je kmet zadnjih deset let iz dneva v dan soočen z Zakonitostmi dogajanja na trgu; če se je prej skozi stoletja z dogajanji na trgu srečaval le občasno, ima sedaj z njimi opravka vsak dan. Vsak dan mora gledati, kaj bo pridelal (povpraševanje za bla-g°m), po čem bo pridelal (rentabilnost dela) in kako bo pridelke Prodal (ali bo izkupiček kril proizvodne stroške), da bo lahko Ustvaril ustrezen zaslužek družine za delo, da bo na drugi strani na trgu lahko kupil potreben reprodukcijski material (semena, gno-Jda, krmila, stroje in orodje), brez katerega ni modernega kmeto-vanja.
Spored tečaja:
• ob 9.00 uri — inšpektor Blaž SINGER: »Kmet in trg — „Kak-šne prednosti prinašajo kmetom proizvodne skupnosti"
J ob 12.20 uri — skupno kosilo
% ob 14.00 uri — dipl. inž. Jože SKAMLJIČ: »Pitanje klavne živine". Ignacij DOMEJ, zastopnik južnokoro-ških kmetov v okrajni zbornici v Velikovcu:
»Važnost našega zastopstva v kmetijski zbornici".
Priložnost za sv. mašo ob 8. uri v Domu — Zaključek tečaja Približno ob 17. uri s skupno malico — Prispevek za tečaj, ko-silo in malico 70 šilingov.
Manchmal weine ich
Ich bin Jugoslatvin, in der Gegend von Split auf-gevzachsen. Ich bin dreiunddreifiig Jahre alt und habe zwei Kinder, einen Sohn mit neun und eine Tochter mit sechs Jahren. Ich spreche nur gebrochen Deutsch, deshalb mufiten diese Zeilen von einem Dsterreicher iibersetzt werden.
Als ich horte, dal? wir alle nach Osterreich gehen tviirden, war ich sehr gliicklich. Heute bin ich es nicht mehr so sehr. Und deshalb schreibe ich auch. Ich schrei-be fLir alle Miitter, die ihre Kinder gern haben. Und ich schreibe auch fiir die Vater.
Wir fanden in Wien sofort Arbeit, mein Mann als Hilfsarbeiter am Bau, ich als Hausbesorgerin in einem alten Miethaus. Die Wohnung ist zwar ein wenig feucht und das Zimmer, in dem die Kinder schlafen, hat nur ein tvinziges, vergittertes Fenster, aber wir haben es uns doch gemiitlich gemacht. Wir haben so viel von Wien gehort und den freundlichen Menschen. Wir haben gedacht, hier Freunde zu finden. Wir fanden kei-nen einzigen.
In dem Haus, das ich saubermache, bin ich die „Tschuschin“, ein Wort, das ich immer wieder zu horen bekomme. Keiner hat sich auch nur die Muhe gemacht, nach meinem Namen zu fragen, ich habe einfach keinen. Dafiir ging es von Anfang an: Hier ist es dreckig und dieses Fenster gehort geputzt. Die Leute pdbelten mich an, wie sie keinen von ihnen anpobeln.
Bei meinem Mann ging es etwas besser. Er macht am Bau die schwersten Arbeiten, aber das macht ihm nichts aus. Dafiir sprechen die anderen sogar mit ihm. Nur beim Essen wollen sie lieber alleine sitzen. Mein Mann mul? mit dem Autobus nach Hause fahren. Dort riicken alle von ihm ab. Ein paarmal hat man schon versucht, Streit mit ihm anzufangen, einmal, weil er im Ge-drange zu dicht bei einem Madchen stand. Da sagte ihm
einer, wir gehoren alle aufgehangt, weil wir nur drekige Geschichten im Kopf haben und ein Messer in der Tasche.
Also sind wir eben alleine geblieben, wir kommen auch ohne Freunde aus, obwohl wir daran gewohnt sind, zu Hause eine grofie Familie und viele Verwandte und Bekannte zu haben.
_ Schlimm ist es nur mit den Kindern. Im Haus will niemand mit ihnen spielen. Der alteste geht zur Schule und dort hat er natiirlich Schwierigkeiten mit der Sprache. Die anderen hanseln ihn damit, obwohl sein Lehrer sehr nett und verstandnisvoll ist. In ihrer Ful?-ballmannschaft lassen sie ihn nicht mitspielen. Dabei war er immer ein so begeisterter Fufiballer. Und ein guter sogar.
Er redet nicht viel dariiber. Er weint auch nicht. Er sitzt nur da, allein im Hof, neben den Abfallkiibeln und spielt mit Kugeln oder starrt einfach in die Luft. Ich konnte weinen, wenn ich ihn so armselig dasitzen sehe. Ein Kind, allein in einer fremden Stadt. Sehen Sie, deshalb habe ich das geschrieben. Ich mochte die Miitter bitten, sich das einmal vorzustellen: Ihr Kind, allein in einem anderen Land. Und die Vater mochte ich bitten, einmal daran zu denken, wie es ihnen ge-fallen wiirde, weit weg, ohne Freunde zu leben.
Wir haben niemandenf ersvas getan. Wir sind nicht aussatzig. Wir stinken nfeht. Zu Hause habe ich viele Biicher. Und mein Mann ist ein guter Schachspieler.
Wir sind nicht einmal 1000 Kilometer von Wien ge-boren. Und deshalb will uns keiner haben, keiner neben uns stehen, keiner griifien. Ich klage nicht fiir uns.
Aber manchmal weine ich wegen der Kinder.
(Elternblatt, osterr. Monatsschrift fiir Elternhaus und Schule)
GEDANKEN ZUi ARTIKEL »MANCHMAL WEINE ICH
Man mufi sich schdmen! Man mufi sich schdmen vor diesen Menschen, die sehr gliicklich waren, als sie er-fuhren, dafi sie im gemiitlichen und freundlichen Osterreich Arbeit be-kommen werden. Ich schdme mich, weil man so der hohen Meinung, die man von uns in anderen Staaten hat, keine Ehre macht.
Es geniigt nicht, wenn wir im Fremdenverkehr glanzen, uns hier vor lauter Freundlichkeit uberschla-gen, vor Fremden unsere Lieder sin-gen und mit Blaskapellen durch die Strafien marschieren. Nicht nur Ur-lauber, auch „Gast“- oder Fremd-arbeiter fahren einmal nach Hause und bringen so ihre Eindrucke von Land und Volk mit. Auch sie (die Gastarbeiter) erzdhlen dann, wie ihnen der osterreichische Mensch, als Arbeitskollege, als Wohnungsnach-bar, in den Verkehrsmitteln, in den Gastlokalen oder auf Veranstaltun-gen gegeniibergetreten ist. V/as soli man sich da von uns denken? Es gibt keinen Unterschied zwischen dem Fremden als Gast und dem Fremden als Arbeiter! Der eine Gast zahlt, um bei uns weilen zu konnen; der andere Gast arbeitet, um bei uns voeilen zu konnen. Allerdings macht man hier einen groben Unterschied: der Erstgenannte wird wie ein rohes
Ei behandelt, wdhrend man dem Ziveitgenannten wie einer anstecken-den Krankheit gegeniibertritt.
In jenen Menschen, die sich hier beklagen, lebte ein lebendiger Glaube an die „Weltstadt“ Wien, an das vielbesungene „goldene \Vienerherz“, an die freundliche Gesinnung aller Osterreicher. Unsere Menschen wer-den aber dieser Auffassung, wenn man von Ausnahmen absieht, nicht gerecht! Diese Familie erlag leider einem Irrtum, da sie glaubte, bei uns ist man als Gastarbeiter (vor allem als ]ugoslawe) kein Mensch zweiter Klasse, kein „billiger Tschusch". Wenn man eine Minder-heit wegzdhlt, lebt unter unseren Menschen noch immer der alte Hafi, die Intoleranz, das Vorurteil, unter-stiitzt von einem dummen Tradi-tionsdenken. Auch in Kdrnten gibt es noch geniigend Leute, die dieses Denken geradezu hysterisch p f le gen!
Fiir diese Gastarbeiterfamilie, die irgendrvo im Hdusermeer Wiens lebt, war Osterreich eine Enttduschung. Erivachsene kommen leichter dariiber hinweg, finden sich schliefilich mit der bedauerlichen Tatsache ab. Kinder sind hier anders. Sie verstehen nicht, ivarum sie keiner mag. Sie sind wie immer die unschuldigen
Opfer von Engstirnigkeit und Vor-eingenommenheit. Denken Sie einmal dariiber nach, wie Ihnen zumute wd-re, iviirde man Sie und Ihre Kinder in der Fremde so behandeln. V/dre Ihnen das recht? Bestimmt nicht!
Nichts berechtigt und rechtfertigt eine soleh diskriminierende Behand-lung. Spielen wir nicht die Herren-menschen, so als wdren nur wir erste Qualitat, als kamen wir gleich nach dem lieben Gott! So haben sich in der Vergangenheit ganze Volker und ihre Fiihrer gebardet. Wer im Gro-fienwahn emporsteigt, fdllt sehr leicht (z. B. Napoleon, Hitler). Blei-ben wir niichtern und am Boden. Wollen wir europdisch denken, wol-len wir uns Weltstadt oder Europa-gemeinde nennen, mufi sich zuerst im Denken unserer Menschen vieles andern, miissen wir unbedingt den Menschen achten und anerkennen, ganz gleich, zvelcher Nation, welcher Rasse oder Religion er angehort! Nur so werden wir einen Baustein zu einem geeinten Europa setzen. Wenn wir uns darin iiben, wird es einmal moglich sein, dafi sich die Menschen iiber die Grenzen vieler Nationgn die Hande reichen werden.
Guttenbrunner Herbert jun.
Ebenthal
T°ne Svetina: UKANA —- Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK
ji v "Uredil sem, da se boste lahko gibali v teh krogih in ^ ^bovali v mestu. Včasih vas bom potreboval in boste l^ali zame. Ne zanesem se več na učinkovitost institucij, ^	na voljo. Konkretno: šli boste v Postojno in prek
Uudi zvedeli, kam se bo usmerila banda, ki se imenu-v>L^'* V'z'ia- Vojska poroča, da je zadržana na območju hn	od G°rice> gestapo pa javlja, da se je prebijala
ivko; ne vem, kaj naj bi iskala tam, kjer je manevrski s'or tako ozek. Pojdite in ugotovite njene namere.” jj General mu je naročil, naj skuša najti nekaj primernih yj|. h H bi navidezno dezertirali od domobrancev in se ja-do parl'zan°m. Poleg tega naj Valjhun preveri zadržanje ^bfanskega vodstva, o katerem dobiva obvestila, da bo^^čno, P°P'vai da se ne briga za disciplino in za J ‘er čaka na Angleže.
Ua je res, kar je bil zvedel general, se je Valjhun
*hQ	U	PrePričal- 2e ko je	potoval v	mesto, je med vojaki
nemir, kot ga čutijo ovce,	kadar se v njihovo
1 'no priklatijo volkovi.
P°r°čnikom Duhom, edinim znancem, je obšel nekaj f 'n se pogovoril z zaupniki. Da je divizija na Pivki, se je po vseh vaseh,	toda kaj	bo počela, ni vedel
kil e-	Med tistimi, ki jih	je priporočal poročnik Duh, ni
nikogar, ki bi šel prostovoljno poizvedovat. Nazadnje ^1® našla dva starejša možakarja, ki sta bila voljna pre-
'% C'
M0
v.| -■ se v civilno obleko, se prebiti v vasi, kjer se je usta-Q divizija, in prek domačinov zvedeti kaj več o njenih
KQnah.
^es*' civilne obveščevalne službe, ki so jo opravljale
- fe in mlade tercialke ter v cerkev zatelebani starci, so jov0
Mrc
. v°rile samo o preplahu in navajale pretirano število
rQžnikov.
nemškem poveljstvu je prevladalo mnenje, da se divizija prebijala na Dolenjsko.
Valjhun in Duh sta ostala z nekaterimi oficirji po večerji v vojaški menzi tik ob kasarni. Napili so se in drug za drugim otipavali dve mladi, prikupni natakarici, ki sta se že iz navade ali zaradi lepšega otepali vsiljivcev. Kljub strogi pripravljenosti so se med seboj pogajali, kdo bo šel s katero spat. Oficir z zabuhlim obrazom in telečjimi očmi, ki je bil preveč pijan, da bi stezal roke za urnima ritkama, je razlagal omizju, katera je v postelji boljša in v kakšnem položaju se bolje obnese. Ko le ni nehal, ga je mlajša usekala z mokro cunjo čez lice in ga ozmerjala z lažnivcem. To ga je razgadilo:
„Ti coprnica predrzna! Zakaj se delaš svetnico, ko strežeš božji vojski? Raje povej, kdo ima boljše tisto one med nogami: Italijan, Nemec, Mongol, domobran ali partizan? Ha ha ha ... Fantje, ogibajte se teh sumljivih tic. To so navadne kurbe, ki delajo za partizane. Vse je izdano. Te riti izdajajo tudi to, koliko ga jaz vsak dan popijem, kolikokrat grem scat in vse, kar jim pride na ušesa. Mora nas vzeti hudič, ko plačujemo kurbe, namesto da bi jih postrelili."
»Nehaj!” ga je krotil poročnik Duh, ko je videl, kako se je Valjhun vznejevoljil in nestrpno pogledoval zdaj njega, zdaj dekleti, ki nista vedeli kaj odgovoriti na neslano šalo.
»Morda pa ima dedec prav,” je pomislil Valjhun. Premagal je nevoljo in se skušal zasmejati, kar pa mu ni kaj prida uspelo. Tedaj ga je pijani nahrulil:
»Kaj pa zijaš vame, ti mestni škric? Ali si prišel gledat, kaj je vojna, a? Kar mene vprašaj! ... Bil sem na Turjaku, med kupom mrtvih, v kleti zalit s krvjo in vinom kakor garnirana sardina. Potuhnil sem se med mrliče, dokler komunisti niso odšli iz gradu. Mimo straž sem se splazil iz tistega gnezda slovenske sramote. Od takrat pijem in ne verjamem v nič, česar z roko ne primem. Se našim voj-
nim kuratom ne, nikar takimle kurbicam in takimle škricem, kot si ti, ki si prišel iz mesta vohljat. Ne, nikomur več,” se mu je nesramno zarežal v obraz.
Valjhuna je zalil val rdečice. Komaj se je obvladal, da ga ni treščil po gobcu. Zmedenost, ki je sijala iz pijanih oči, mu je zadržala roko.
Vstal je in pomignil poročniku Duhu. Odšla sta v kot, da bi se posvetovala.
Pijani je vrešče prepeval belogardistično himno:
Pest jeklena, srce vroče, narod naš umreti noče ..
Potem je klafal:
»Za pet Kristusovih ran naj pogine partizan. Nič več ni pravih belih, vse je plavo ali sivo šarasto.” Zamahnil je z roko in pometel z mize vse kozarce. »No, strahopetci, ali ne veste, da ima naša stara mati god, a?... Kaj zijate tako neumno, zakaj bledite, slike?"
V sobo je stopila nemška vojaška patrulja in ga poklicala k vratom. Ker se ni odzval, sta dva pristopila k njemu, ga zgrabila in odpeljala.
Na dvorišče je priletelo nekaj min, šipe so zaškle-petale in luč pod zakajenim stropom je pijano zanihala.
V kasarni so dali znak za alarm.
»Ta tip se ga enkrat na teden napije in potem je grozen. Takšen je že od začetka. Začel je v Štajerskem bataljonu na Gorjancih kot likvidator, izgubil je živce,” je pojasnil Duh. Nato je pustil Valjhuna in jo mahnil v kasarno.
Poročnika ni bilo od nikoder... Valjhun je nekaj časa opazoval direndaj, potem se je odpravil v štab. Vstopil je lahko šele, ko je pokazal generalovo pooblastilo.
Nad specialko je slonelo nekaj oficirjev.
»No, kaj mislite, gospod poročnik, ki poznate teren,” ga je vprašal lepo rejen oficir z oglatim obrazom, »kje se bodo prebijali?"
o — Štev. 40 (1525)
Tudi doma pretijo otroku
mnoge nevarnosti
Ko dojenček prerase stajico, se njegov svet nenadoma zelo poveča. Z dobrega kvadratnega metra se raztegne na vso stanovanjsko površino. Zaenkrat je to veliko preveč, zato se ne čudimo, če se prav v tej dobi dogodi največ nesreč.
Zal je malokdo tako srečen, da lahko otroku nudi lastno sobico. Pa vendar mu poskusimo najti del sobe ali hodnika, kjer mu uredimo njegov bivalni kotiček. Pregradimo ga z železno ali motovozno mrežo, da bo varno spravljen, nam pa bo omogočeno stalno nadzorstvo in prihranjena marsikatera težka ura.
Stopimo v kuhinjo in poglejmo, kateri predmeti otroka privabljajo. Med najzanimivejše sodijo lonci oziroma njihova vsebina. Zato jih postavljajmo na zadnje plošče štedilnika. Ročaje obračajmo k steni.
Življenjsko nevarne so lahko za otroka kemikalije: bencin, salmiak, terpentin, solna kislina, strupi za mrčes, posebno še, če so shranjene v pivovskih ali slatinskih steklenicah. Tudi skoraj vsa čistila so strupena. Oboje spada na najvišje police in pod ključ.
Pazimo na električne aparate v kuhinji. Odmaknimo vrvice, da jih otroci ne dosežejo. Tudi pokvarjene električne vrvice niso nepomembne malenkosti.
Iz kuhinje je najbliže v dnevno sobo. V bifeju je spet polno steklenic najrazličnejših barv. Ali se zavedate, da lahko že 30 gr alkohola otroka usmrti?
Cigarete so prav tako strupene. In če otrok najde ob njih še vžigalnik ali vžigalice? Kako malo manjka do požara.
Sredi dnevne sobe stoji miza. Pogrnjen prt ima na vogalih pripravne viseče dele, po katerih se otroci tako radi vzpenjajo. Ni treba dosti, da se zlije s krožnika vrela juha ali prileti z mize jedilni pribor.
Tudi večja vaza na tleh ni tako poceni, da je ne bi bilo vredno umakniti na varnejši kraj.
Kako je w otroški sobi? So okna zaprta? Vtičnice zavarovane? Smo mislili na ostre robove, ko smo kupovali igračke?
Z vrvicami se primeri več nesreč. Kaj vse obešamo dojenčku na vrvico? Dudo, da je ponoči ne iščemo, ropotuljico, plastične ključe ali druge figure, s katerimi se igra. Celo v spalnih vrečah najdemo trake. Ali res ne gre brez njih?
Izredno radi se otroci zadržujejo v kopalnici. Kaj je tu zanimivega? Na voljo jim je vse, od očkovega brivskega aparata in britvic do mamičinega laka za nohte in lase, parfume, ličila in razpršila. Nekateri puščajo v kopalnici tudi zdravila.
Ker se odrasli v kopalnici zaklepamo, nas otroci posnemajo. Ali ni pametneje ključ obešati nad vrata ali si v višini, ki je otroci ne dosežejo zavrtati v vrata kljuko za zapiranje?
Pasti v stanovanju kar mrgoli. Pa smo vseeno tako malomarni do vseh. Res čakamo na nesrečo?
8. oktober 1971
PRIPOROČLJIVO ZA ZDRAVO PREHRANO:
Pripravljanje jedi na žaru
Pri pripravljanju jedi na žaru se porablja malo maščobe ali pa sploh nič, s čemer odpadejo dodatne, večkrat nepotrebne kalorije. Tako je žar dobrodošel vsem, ki bi radi ostali ali postali vitki. Jedi, pripravljene na žaru, so tudi mnogo bolj okusne kakor pečene jedi. Dobra stran pripravljanja jedi na žaru je tudi ta, da uporabljamo malo soli, ker se v kratkem procesu pripravljanja na žaru izgubi le malo mineralnih soli.
Za pripravljanje jedi na žaru je treba imeti primerno napravo. Ponudba današnjih električnih naprav za ta namen je dovolj velika, da lahko ustreže vsem potrebam. Na trgu so danes štedilniki z vgrajeno napravo za pripravljanje jedi na žaru in posebne naprave različnih oblik in velikosti.
Na stropu pečice ali posamezne naprave so montirana grelna telesa, ki žarijo in sevajo infrardeče žarke. Pripravljanje jedi na žaru je torej »kuhanje" z infrardečimi žarki. Ti sevajo pretežno navpično na jed, se v njej absorbirajo in pretvorijo v toploto. Proces kuhanja poteka torej od zunaj navznoter. Ta način pripravljanja jedi je takšna metoda kuhanja, pri kateri nam ni potreben nosilec toplote, kot je pri kuhanju samem voda, pri praženju maščoba ali pri pečenju zrak. Ker infrardeči žarki prodrejo le 2 cm globoko, uporabljamo pri takem pripravljanju jedi le ploske kose (do 3 cm debeline), med pripravljanjem jih obračamo z roko ali
Poskusite!
SRNJAK V SMETANOVI OMAKI Z GOBAMI
Kos mesa oplaknemo, posolimo, popramo, nama* žemo z gorčico, dodamo malo narezane čebule, nekaj strokov česna, malo narezanega korenja, peteršilja in zelene, lovorov list, malo majarona, pokapljamo z vinom in oljem, pustimo, da nekaj ur ali čez noč stoji, nato pa v ogreti pečici pečemo. Med peko lahko dodamo tudi košček slanine ali vsaj kožico; s sokom, ki pri peki nastaja, meso polivamo, kos mesa pa po potrebi tudi obračamo. Ko je meso mehko, ga preložimo v drugo posodo, grobo omako zalijemo, zgostimo z žličko podmeta, ko dobro prevre, pretlačimo, dodamo praženih gob, dosolimo, popramo, z vinom okisamo, v omako vložimo meso in pustimo, da vse še enkrat prevre. Tik pred serviranjem prilijemo še žlico smetane in dodamo nekaj sesekljanega peteršilja.
Priloge — enake kot pri divjačini.
SVINJSKI ZREZKI Z GOBAMI
Za Sest oseb potrebujemo kilogram in pol svinjskega stegna, sol, 10 dkg moke, 15 dkg oljd ali masti, 12 dkg žebule, 2 dkg paprike, pol kilograma gob (lisičk, jurčkov, sivk) in pol litra kisle smetane. Meso narežemo na potrebno itevilo irezkov, jih krepko potolčemo, osolimo, povaljamo v moki, opečemo na obeh straneh in zložimo v primerno posodo. V enem delu soka od pečenja zarumenimo čebulo, potresemo s papriko, zalijemo in duiimo. čez nekaj časa prilijemo s tem sokom meso in ga pokritega duiimo.
Dobro oprane in zrezane gobe pražimo nekaj minut v drugem delu soka od pečenja. Nato jih dodamo mesu in vse skupaj duiimo skoraj do mehkega. Smetano razžvrkljamo z ostalo moko, prelijemo zrezke in duiimo do mehkega. Zraven ponudimo drobne cmoke.
pa se avtomatično vrtij'o na vrtečem se ražnju.
In osnovna pravila za pečenje na žaru? Rešetko in ponev za maščobo pred uporabo pregrejemo, kakor zahteva navodilo za pripravo posamezne jedi.
Na žaru pripravljamo jedi z maščobo ali brez nje. Priporočljivo je, da naoljimo rešetko in živilo samo. Olje ima nevtralen okus in visoko vrelišče. Surovo maslo in margarina sta za to zaradi njunega nizkega vrelišča neprimerna. Na mreži za pripravljanje jedi na žaru zaradi olja ne ostane nobeno vlakno živila.
Živilo lahko začinimo že pred pripravljanjem na žaru, solimo pa zmeraj šele potem. Uporabljamo zmlete začimbe ali sveža narezana ali sesekljana zelišča, največ v kombinaciji z oljem.
Živilo damo pri pripravljanju na žaru naravnost v območje sevanja. Potemtakem lahko bolj poredko izrabimo vso globino ali širino naprave za pripravljanje jedi na žaru.
Živilo ne smemo položiti preveč tesno ob grelno telo, ker ne sme nastati skorja. V tem je tudi bistvena razlika med pripravljanjem jedi na žaru in pečenjem, kajti skorja in praženje so zgorele beljakovine, ki so do določene stopnje sicer pikantne, so pa vedno težko prebavljive.
Pri pripravljanju jedi na žaru morajo ostati vratca peči odprta, specialne naprave pa imajo dovolj zračnih rež. Prvič lahko uhaja skoznje vodna para, ki se razvije pri kuhanju, drugič pa se z refleksijo segret zrak ne sme udeležiti procesa kuhanja.
Živilo, ki ga pripravljamo na žaru mora-
DROBNI NASVETI
H ZIMSKI por vsadimo v 10 do 15 centimetrov globoke luknje. Sadike zalijemo, da spere voda nekoliko prsti na korenine. Luknje ostanejo odprte, zasujemo jih pozneje pri okopavanju. Globoko posajeni por napravi debelo in dolgo steblo in brez škode prezimi na prostem.
H PETERŠILJ, namenjen za zimo, presadimo v lončke in zaboje. Za večje potrebe ga pustimo kar na gredah. Da bo zelenje varno pred dežjem in snegom, položimo med vrste smrečje. V prav hudem mrazu pokrijemo vso gredo s smrekovimi vejami. Tako bo ostal peteršilj vso zimo lepo zelen in ga bomo lahko trgali, kadarkoli bo potrebno.
Izbirčnost ali bolezen?
Za otroke, ki ne jedo vsega, kar pride na mizo, starši pogosto mislijo, da so razvajeni in skušajo to popravljati z različnimi vzgojnimi ukrepi. Ti imajo bolj ali manj strašilen namen in se stopnjujejo od grožnje, da otrok ne bo dobil priboljška pri kosilu, da bo moral takoj spat itd., pa vse do telesne kazni. To je zgrešeno. Nihče se namreč ne pozanima, kaj je vzrok, da otrok nekatere jedi odklanja, poseb-
no, ker matere mislijo, da izbirajo in pripravijo jedi vedno tako, kot je to za otroka potrebno. Pri vsem tem pa starši tudi ne opuste priložnosti, da se pohvalijo, kako so oni v otroških letih jedli vse lepo od kraja, čeprav verjetno še zdaj ne marajo nekaterih jedi.
Vsakdo, posebno še otrok, se rad izogne manj priljubljenim jedem, zlasti če ga za konec Čaka kaka zaželena slaščica. Če se otrok dlje brani neke
jedi, ima to brez dvoma lje vzroke. Otrok pogosto ® gonsko zavrača jedi, ki jih nJ gov organizem ne prella. ’ Včasih neko tako jed odk nja mesece in mesece, toda ? y zneje jo ima posebno rad- ^ organizmu so tedaj verjetno nastopile določene spremempv Preden v podobnih prin1®^ starši karkoli ukrepajo, naj posvetujejo z zdravnikom se ravnajo po njegovih na
dilih.
mo obračati. Čas pripravljanja je odvisen od vrste in debeline živila.
Živilo moramo vedno prijemati s topi|Tlj napravami (posebne klešče za žar), ker bi nam pri uporabi vilic ali nožev ušel drag0' cen sok iz živila.
Jed, pečeno na žaru, moramo dati n® pogret krožnik in takoj servirati.
Kot dodatki k mesom in ribam na žaru s° primerne: pikantne hladne in tople omaker vendar brez moke, nadalje solate, toasfr pražen krompir.
Pri pripravljanju jedi na žaru je treba Pr°^ tako, kot pri vsaki drugi metodi, dobro P°' znati čas, ki je potreben za pripravo j®01' Pri pripravi temnejših vrst mesa na žarUr pretežno govedine, dajejo sladokusci vedn° prednost neprepečenemu mesu. Na zun°l ugotovimo čas priprave s pritiskom na mes°’ če je meso mehko in ga lahko brez odp°r® stisnemo, je znotraj surovo. Če je občut® takšen kakor pri pritisku na gumijasto žog0' je znotraj rožnato. Če je meso trdo, je Pre' pečeno. Ta zadnji način pa je slab, ker s® pri večji vročini v notranjosti kosa upari v®* dragoceni sok, meso je tako bolj suho manj vredno, kot če je znotraj surovo 01 rožnato.
Ton* Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA —
Tone Svetin®1
»Sam bog ve, kaj nameravajo. Najbolje je počakati in poizvedeti," je predlagal Valjhun. Potem je pritaknil: »Kaj pa, če gre za zračni desant in se je začela invazija?"
»Tudi to je možno," so ugotovili poveljujoči in benlili, ker so bile vse zveze s svetom pretrgane. Tako so se odločili za čakanje.
Po minah in nekaj rafalih enot Gradnikove brigade pa so sklepali, da bo divizija napadla mesto.
• Domobrance, Nemce in Mogole, ki že nekaj mesecev niso prišli v stik s sovražnikom, je zajela panika. Na streljanje so odgovorili iz betonskih gnezd, žičnih ovir in oken kasarne z vsem razpoložljivim orožjem. Ihtavo so nažigali po nevidnem sovražniku in trošili municijo za prazen nič.
Ta ogenj strahu je še bolj zmedel nemško poveljstvo, da sploh ni vedelo, kam bi usmerilo svoje sile, kje je sovražnik, koliko ga je in kaj namerava. Zato na progo niso poslali večjih enot.
V tem negotovem položaju je Valjhun prebil noč, ne da bi zatisnil oči.
Zjutraj si je s skupino nemških oficirjev ogledal razdejanje na progi. Našli so nekaj izgubljenih reči — padalske vrvice, angleški eksploziv. Razrušena proga pa jim je vzbudila strah pred nočjo.
5
Zvečer pred Hitlerjevim rojstnim dnem je priredil general v operi veliko svečanost, na katero je povabil tudi majorja Wolla. Ta je nejevoljen sedel v svoj črni mercedes in se zapodil proti Ljubljani. Čeprav je bil velik nasprotnik ceremonij vseh vrst, ni našel izgovora za opravičilo. Za naslednji dan je general pripravljal zaprisego domobrancev, zato ga je poklical po telefonu in izrazil željo, ki je veljala toliko kot povelje:
»Pridite, Helmut, pomešajte se v civilu med množico in oglejte si ta veliki cirkus. Vi mi boste povedali, kako bom izvedel to tragikomedijo."
»Generalu štejem v dobro, da je vsaj do mene razmeroma odkrit," je pomislil Wolf in pritisnil na plin. Divje je vozil po betonski cesti, da se je na ovinkih komaj lovil. Vedel je, da brzino povečuje strah. Drvel je skozi temačne hosfe, kjer je drevje obakraj oklepalo cesto — zdelo se mu je, da se vozi skozi predor. Namenoma ni vzel nikogar s seboj, ker je računal, če bo na cesti zaseda, se jim na enega morda ne bo zdelo vredno streljati.
Pri Doris se je ustavil le zelo kratko. Na pragu ga je srečal možiček, ki so se mu ustnice že iz navade raztezne v poslovni nasmeh — Wolfu pa vendar ni ušlo, da so mu oči potemnele. Zato se je ozrl nazaj, ko je že bil mimo njega, in ujel osuplo sovražen pogled, ki pa je ugasnil ko raketa, če pade v vodo.
Odprl je vrata kuhinje, da ga je videla Doris, in odšel po stopnicah v sobo. Odklenil je in se razgledal. Čeprav ga že dolgo ni bilo tu, je bilo vse posnaženo, kot bi nekdo v njej stalno prebival. Celo sveže cvetlice so bile na mizi.
Doris mu je vsa obupana planila v objem.
»Zanemarjaš me, dragi," mu je očitala, ko je prišla do sape.
»Zanemarjam sebe, Doris. Človek, ki mu gre za obstoj, bi moral najprej misliti nase, samo nase. Dogajajo se čudne stvari, ki jih ti niti ne slutiš."
Začudeno ga je gledala: »Mislila sem, da me boš potolažil, pa me še strašiš?"
»Kaj je? Čemu gledaš tako preplašeno?”
»Ne brez vzroka, Helmut. VOS povprašuje po tebi in tudi zame so se začeli podrobno zanimati. Poleg tega je
moj dedec postal ljubosumen in predrzen, da ga korna* prenašam. Tebe mi očita. Sumi naju, neznosen je."
Wolf je zožil oči in nagrbančil čelo.	^ j
»Opazil sem, da mi je gorak. Ali naj ga zaprem? N izgine za vedno?"
»Ne, prosim te, Helmut, nikar! Saj mi je že očitali , snujem nekaj umazanega proti njemu. Moraš ga razum® ‘ »Ali bi mu rada zavezala jezik?"
»Da, samo to bi rada napravila."	. v
»Dobro. Poslal ti bom lepo dekle, ki mu jo nastavl kuhinji. Ona bo vse opravila sporazumno s teboj. dobiš skupaj, zaženi halo. Njo pa lahko spodiš. To nit' bo drago."	.. »
»Oh, ne gre za denar, saj veš, da ga imamo doV° li »Dogovorjeno! Preveč časa ne smeva potrošiti Z° nič koliko jih je, ki so nevarnejši. Kako pa fronta?”
»Zaupajo mi. Ne smeš jih preganjati, Helmut, Pr' 1111 jih pusti."	,0
»Pustil jih bom, ko da jih ni. Ti pa dosezi to, da tudi oni mirovali.
»Bom, saj imajo tudi oni radi mir. Pa še nekaj jefnega. Beli in plavi me nadlegujejo. Zanimajo se za za ljudi, ki so hodili k nam."
»Dobro. O teh zdaj ne bova podrobneje razpi,av I Q Danes se mi vražje mudi, ker grem na proslavo firerjev0 rojstnega dne. Če zamudim, mi bo general zameril. ^
»Oh, ne hodi še ... Tako težko sem te čakala . • •, :0\ vila se je k njemu, vsa je drhtela. Njen ogenj je Pre vanj, da mu je zagomazelo po hrbtu.	.
»Naj gre firer k hudiču," je pomislil in umolknil v ^ nem objemu.
(Nadaljevanje v prihodnji števil

8- oktober 1971
Namesto prispevka ob 10. oktobru
Štev. 40 (1525) — 7
Koroška
domovinska filozofija
Poskus razčlembe nekega provincializma
ZA TO IN ONO STRAN .. .
Sodoben Slovenec, če nima na za-J°S> preveč spominov in starih odlikovanj, bo z veliko manj zgodovinske dediščine, spominov in predsodkov prestopil državno mejo pri Holmcu. Mogoče tudi kaj ve o ko-r°skih Slovencih in plebiscitu pred Petdesetimi leti, pa bo nemara tudi knal manj dogmatično rezonirati o hstih dogodkih pred pol stoletjem. Hi več tiste Avstrije, ki se je izmo-la‘a iz ostankov cesarskega razsula, Pa tudi tiste kraljevine Jugoslavije ni ki so se je Korošci ognili s ple-Hscitom. Korošci so se pač odločali *a boljšo državo. Kraljevina se jim n* zdela boljša država. Toda, ali so S® odločali za vse tisto, kar danes človek na Koroškem najde? . ..
Po vrsti. Na tej strani, pred Holm-c®®> so pliberški lepaki v sloven-kem jeziku, malce arhaičnem, pa tndarle slovenskem. Tudi veletrgo-,‘tia Blažej vljudno vabi slovenske ffPce s prve table pod holmeškim klancem. Dobro sosedstvo, trgovski tlki, novo prijateljstvo. Jezik ni več ®vJra, ni predmet razločevanja po ^vrednosti in manjvrednosti. Tako klepaš po prvih vabilih z one strani ftieje.
Pa pojdimo čez. V Pliberku ostane “ Vseh slovenskih vabil s te strani, r* vseh slovenskih popustov in do-todošlic samo še ime.
. Itne Blažej na trgovini. Vse drugo k solidno, udomačeno nemško. Smo Pac v domačem krogu, v trgu, kje Pa? V trgu in v svoji domovini. Ne . enb koliko manipulacij z mrtveci ln domovinami je v Pliberku, znano Pa. Oti je, da je po Koroškem kar pre-jjJ simboličnega zastraševanja z Jtttveci v imenu domovine ali pa z Oftiovino v imenu mrtvecev. Tudi to i|°je naj bi nekako sodilo skupaj, loveku, ki je nostalgičen in vdan Pimentu, najbrž domovina mno-p° Več pomeni, če jo argumentiraš, ?* dokaj gibljivo kategorijo, z mrt-**mi.
FILOZOFIJA izzivanja
i trgovska duša se lahko smehlja °Zmopolitsko, obče človeško, kot e Pač znajo ljudje smehljati. Govori " lahko na več načinov, na drugi ,rani za uporabo onih, na tej strani tako, kot je domovinsko prav. °movinsko prav pa je, če govoriš ^etr>ško. Tako človek spozna Pliberk .a prvi pogled in tako spozna dese-?.e koroških tržičev s trgovci, z go-• l*nami in mesarijami, s črpalkami 11 2 obrtniškimi obrati.
Sedmi člen državne pogodbe, slo-e°ski napisi, jezik ... Pustimo čle-*• Gre za neko logiko. Ljudje tod 5 . nekoč baje demokratično, plebi-jp*tarno glasovali za boljšo državo, 1 jim je obljubljala nacionalni ob-i.?) *n razvoj. Po petdesetih letih ni ’ in ni slovenskih napisov, čeprav
•	ljudje tod okrog bili in so Slovcn-
•	Kaj se je torej zgodilo s plebisci-fnim programom, s to boljšo držaja hi nikakor ne more izpolniti sedeža člena pogodbe, potem seveda,
Je ta država zrasla iz razsula na-r atT)a in znova prisegla na demo-50apij°? Pa to so seveda stvari, ki
Jasne kot vprašanja sama. Drugo, ar,daje odgovor na nekaj drugega, ^ Je tisto vzdušje, v katerem se slo-,®nski trgovec še zmerom boji pre-
HUsi
^rC(l domačim pragom, pa i njim le ^arsikdo, ki želi ostati domovinsko o est in neomadeževan tako, da raje v°ri po nemško ...
intonira to ozračje, to vzduš-. Uesproščenosti? Gre navidez za c! jezikovno vprašanje. In jezik v v J lz*rani družbi vsaj ne more biti znamenje nečesa spotakljivega. diur !1e'> Kje tiči šovinizem, ki ne da ^.uati? V sedmem členu pogodbe ga iv’ Pa tudi najbrž v demokratični stfijski javnosti ne, in tudi v vod-
stvih naprednih strank in gibanj ne. Ozadje je globlje.
Klasična nemška filozofija in iz nje izvedene pravne doktrine so ustoličile preproste, banalne ali vendarle času prilagojene zapovedi in razlage o idealnem enem narodu, eni državi, enem voditelju in če bog da še o enem bogu. Od tu pa do Rosenber-govih nacističnih mistifikacij o večvrednosti tistega enega naroda, enega voditelja in enega boga v eni »večni" državi ni bilo daleč. V teh podedovanih verovanjih in mistifikacijah je bilo tudi dovolj prostora za istovetenje ljudstva z narodom, naroda z državo, državo z vero, ali kakor že hočete. Ta klasična nemška dogma o narodu, državi, domovini in enem jeziku seveda še živi in životari. V Pliberku še in v koroških trgih še. Po malem. Ampak tudi izziva.
In prav to izzivanje je tuje prišleku, tuje sodobnemu pojmovanju naroda, jezika, sožitja v ožjem človeškem in družbenem ter političnem smislu. Domovini (državi) zvest si in pravoveren ostaneš, če si samo eno: Nemec. Pa koroški Slovenci in plebiscit?
V Pliberku nekajkrat naletiš na domovino. Zapisana je na papir in v kamen. Pozneje se vrnemo h kamnu. Nekaj najprej! Za nas, Slovence. Se ne počutimo bolje, če zaidemo v Italijo? Se nam ne zdi vzdušje bolj domače, sproščeno, socialno okolje bolj dinamično, manj indoktrinirano z nekimi večnimi dogmami in pravili? Bolje se počutimo. V Pliberku smo doživeli pravo razočaranje, ugotovili prvo jezikovno diskriminacijo.
DOMOVINA JE ČUDNA STVAR
Pa h kamnu. Ljudje so že od nekdaj umirali za domovino. Prav je, da ostanejo mrtvi v dostojnem spominu živih. Mrtvi so bili ljudje, ki so nam bili blizu. Z domovino je že drugače.
V Pliberku imajo eno tovarnico čopičev. Nehote se človeku prikrade misel, da tukaj nemara uporabljajo nekateri čopiče že za svojevrstno barvanje in lakiranje zgodovine. Iz zgodovine, ki je še blizu, je znano, da je Avstrijo okupiral nacizem, da je
in v Libiji? Za avstrijsko domovino že ne, za koroško še manj! Ljudje so tod padali kot žrtve nacizma ali pa kot nacisti, ki so povzročili nasilje in zločine? Naciste, tako smo vsaj sklenili po človeški vesti po drugi svetovni vojni v vseh delih sveta, ne bomo proslavljali kot junakov katerekoli domovine.
Kamen je tukaj in ostane (relativno) dalj časa. Z imeni padlih za domovino. Pa če imena padlih tako usodno pomešamo v imenu iste domovine, potem pomeni, da usodno mešamo pojme o zgodovini Avstrije in nacizma, da se to mešanje začenja v šolskih klopeh in nadaljuje v meglene fraze samonavdušenja nepoučene mladosti. Pliberški spominski kamen je izzivanje in tudi ni v skladu z državno pogodbo. Ampak tako ni samo v Pliberku in ne gre samo za spominske kamne, domovino, nedolžne žrtve in naciste skupaj.
VZOREC. STKAN IZ NITI
Rdeča nit pliberškega vzorca, ki se začne pri jeziku, nadaljuje pri spominskem kamnu padlih, ima še svoje razpletajoče krivulje na vse strani. Trgi so domovina purgarjev. Purgarji pa so bili po koroških trgih dokaj močno v sorodstvu z nacizmom. Nekateri so bili fanatični nacisti. Kdo drugi, če ne prav ostanki tega potolčenega nacizma želijo svoje zablode, pa tudi zločine opravičiti in spremeniti v zaslužna dejanja za domovino. Zato vse zmešnjave o domovini in padlih. Vsi smo eno. V nečem smo eno: govorimo nemško, smo Nemci, domovini zvesti Korošci. Pozabimo pa na to, kar je bilo, kar smo bili in kar smo počeli. Bodimo prijatelji. Pa še roko sežimo delj čez mejo, sprijaznimo se s tem, malo ignorirajmo preteklost, pozabimo. Pa še nekaj „vindišarjev“ je med nami. Potrpimo, malo počakajmo, zavlačujmo ... Saj je sedmi člen, seveda. Tisto o jeziku in napisih, seveda. Pa bo minilo. Saj bodo počasi le izginili, ne bo jih več, pa ne bodo potrebovali jezika in napisov. Naši bodo, taki kot morajo biti domovini zvesti.
Da imata lahko koroško domovino rada dva, eden, ki govori nem-
Koroška. Nmav čez izaro in pa čej so tiste stezice... Pustimo folklorne rekvizite in poetiko, pa spomine na Karantanijo, pokristjanjevanje in salzburške nadškofe. Mogoče še kaj. Verjetno precej. Pojdimo po sledovih nekega vabila, belega lepaka, ki vabi na tradicionalni pliberški sejem na travniku. Pliberk je trg kot desetine podobnih na Koroškem. Vsak tržič pa ima kakšne ambicije. Tudi Pliberk jih ima. To sodi nekako k stvari. Zato imajo tukaj svoj sejem.
to državo (ali domovino) Avstrijcev uničil. Nacizem je napravil konec svobodni avstrijski domovini. Tako nekako razumemo zgodovino. Na pli-berškem spominskem kamnu najdemo zapisano, da so »padli za domovino" Hitlerjevi prostovoljci in prisilno mobilizirani vojaki, pa še tisti gestapovski in nacistični pomagači, ki so jih ob koncu Vojne polovili partizani in zavezniške vojaške oblasti. Vse na enem kamnu, vsi za eno domovino. Čudna domovina? Ne, domovina, če smo že manj pravniško razpoloženi in bolj sentimentalni, je lahko samo ena. V tem primeru je bila ta domovina avstrijska. Zanjo pa so padli tudi tisti, ki so jo pokopali: pisana zmes vseh ortsfirerjev in ljudi z nacistično dušo. Večina na kamnu pa je tistih žrtev slovenskega izvora, ki so jih prisilno pošiljali na fašistične pohode po Evropi. Le za katero domovino so padli pred Stalingradom, v Normandiji, na Siciliji
ško, in drugi, ki govori slovensko, je problematična, občutljiva stvar. Nerodno. Pa človeško gledano, lahko se spoprijateljimo. Enotna Evropa, pa brez mej...
Konfuzija pliberškega vzorca.
Človeško gledano smo res najprej samo ljudje. Človeška bitja. Ko pa smo družbeni, politični ljudje, pripadniki narodov, držav in političnih prepričanj, iščemo najprej eno: skladje Človeškega z družbenim, političnim. V Pliberku se človek pred spominskim kamnom žrtev zave disharmonije med človeškim in političnim. Ta disharmonija ovira prijateljstvo, sproščenost, enakovrednost.
Če se k ideološkim, dogmatičnim podstavam šovinizma, ki črpa svojo izkrivljeno moč iz religije o enem narodu, državi in jeziku, pridruži še krilatica porabniške družbe o »fort-šritu", je pliberški vzorec dokaj sklenjen.
Napredek (fortšrit) pa je iz tržnih
perspektiv meter izložbe več v trgovini, dva prezidana vogala mesarije, tri stekla več pri delavnici, stroj za košenje trave pred hišo in nova salonitka na strehi, pa še kaj podobnega. To tržno poslovno življenje je sposobno za zamašek razvitosti, ne pa za nosilca gospodarskega razvoja večjih dimenzij, za regionalne projekte ekonomske in socialne narave, ki bi na Koroškem (največ slovenskem delu) kaj pomenili za celotno gospodarsko preobrazbo dežele. Koroški šovinizem in prikriti nacizem vaškega purgarstva, ki strogo drži svojo merilno palico domovinske ljubezni in zvestobe kot edino preživelo merilo, bo toliko časa trdoživ in življenja sposoben, dokler bo pomenil gospodarsko vodilno plast vaškega obsega, dokler ga ne bo postavil na svoje pravo mesto pogumnejši gospodarski program države. Ta program, pa se zdi, ostaja že kot zapoznel dolg iz plebiscita skupaj z vsemi zatajenimi obljubami in pravicami o nacionalni enakopravnosti koroških Slovencev. Mali koroški tržni mogotec, naj bo iz Pliberka ali Železne Kaple, je danes čuvar zapovedi in meril.
Hvala za oprostilo, ki ga je Pliberk zapisal na svoj obmejni dom. Oproščajo nam, pravi posvetilo, mrtvih pa ne bodo pozabili (že spet). Mislijo seveda na boje za Koroško po prvi svetovni vojni. Takrat nas še ni bilo. Želeli pa bi biti objektivni do takratnih dogodkov, do položaja vodilnega in podložnega naroda, do zapletov, ki so bili posledica imperialistične vojne, ki jo je skupaj z Nemci spočel Franc Jožef. Zgodovine ni mogoče več spreminjati, treba pa se je iz nje kaj učiti. Predvsem pa biti sredi svojega časa, uprt z očmi v sedanjost in prihodnjost. Dobro prijateljstvo med narodi se ne razvija, kadar ostanejo računi priprti, kadar se sentimentalno opravičujemo in trepljamo po ramenih, izzivamo s parolami in posvetili, pa ob priliki kdaj zapijemo grehe svojih dedov.
Nisem sentimentalen po ogledu pliberškega vzorca domovinske pripadnosti. Najmanj me tare kakršna narodnostna bolečina. Če, recimo, neki del naroda noče biti to, kar je bil, v redu. Ampak če so v to uperjene per-fidne osti nasilnega in prikritega pre-obražanja?
Potem moramo verjetno take osti odbiti, ne samo zato, ker smo člani tega naroda, ampak ker smo ljudje sveta, ki naj bi bil tak, da bodo ljudje sproščeno in svobodno govorili, prepevali, pa tudi kleli, če hočete, v svojem jeziku. Pa če bodo zaradi političnega prepričanja pripadniki te ali druge države.
Začeli smo v Pliberku. Pa bi morali nadaljevati tja po trgih v Podjuni, po Rožu in Zilji. Vzorec pa bi bil isti. Namreč vzorec slovenske neenakopravnosti, neizpolnjenih plebiscitarnih obljub, frazerstva o domovini, neizpolnjenih meddržavnih pogodb in ostankov nacistične preteklosti, ki jih avstrijska demokratična javnost očitno preveč tolerantno treplja po ramenih za njihove »zasluge" pri nacističnem pogrebu avstrijske republike. Ali pa si nemara kdo utopično želi, da bi se (danes zamegljena in lakirana zgodovina) še enkrat v grobi resničnosti ponovila?
V Pliberk na sejem pa le še hodimo. Od vsega je doslej vendarle prišlo do kljukice na črki Ž pri Blaže-ju. Pa še slovensko bomo lahko s kom spregovorili, saj nas, ki potem gremo, tako ne bo nihče postrani gledal. Če nam bo hladno ob obiskih, kakor je, nič zato. Čas menda le dela za tiste, ki so mladi...
Drago Vresnik (Delo)
ENOTNOST
SLOVENSKEGA
PROSTORA...
(Nadaljevanje s 3. strani)
Slovenci v Sloveniji pozabljajo na Slovence zunaj nje, da premalo vedo o njih, da lasfno dejavnost ne snujejo tako, da bi upoštevala tudi te dele slovenskega naroda, skratka, da premalo pomagajo k narodnemu obstoju in razvoju Slovencev zunaj Slovenije. „Ne glede na to, ali so bili taki očitki upravičeni, prav odmerjeni in pravilno naravnani, lahko rečemo, da so imeli dobre posledice, da so nas v Sloveniji spodbudili k temu, da smo znova preverili našo politiko, da je naša javnost sedaj bolje obveščena in natančneje poučena o življenju Slovencev v zamejstvu, v Izseljenstvu in zdomstvu in da je naša pomoč obsežnejša in bolj vsestranska kot doslej.”
Povečana pomoč matice je — kakor je ugotovil predsednik Tavčar — mogoča tudi zaradi njene večje moči in zaradi večje veljave Jugoslavije. Vsem pa mora biti jasno, da je usoda Slovencev odvisna zlasti od razvoja SR Slovenije, od njene notranje moči in zunanjega vpliva, njene vloge v Jugoslaviji in vloge Jugoslavije v svetu, od vezi z naprednimi pilami v svetu, od zaveznikov in prijateljev, ki jih imajo in jih bodo imeli med drugimi narodi. V tem je samoupravni socializem, ki vse bolj označuje družbeno bit SR Slovenije, tudi bistvo slovenstva danes in jutri.
»Slovenci, ki živijo zunaj Slovenije," je potem poudaril govornik, »imajo gotovo pravico zahtevati pomoč od svoje matice, In tudi vplivati na njen razvoj, celo dolžnost, da v okviru lastnih možnosti prispevajo k veljavi matice, da se torej do nje tudi odgovorno obnašajo, in če že ne prispevajo k njeni moči, da vsaj ne krnijo njen ugled; s tem namreč spodkopavajo tla samim sebi in navsezadnje tudi sami sebe izključujejo iz slovenske narodne skupnosti. Enotnost slovenskega prostora pojmujemo torej kot enotnost pravic in dolžnosti Slovencev, kot medsebojno odvisnost in odgovornost."
Toda ne delamo si nikakršnih utvar o enotnosti, je menil predsednik Tavčar. Zavedamo se tudi neenotnosti slovenskega prostora, njegove različnosti in celo protislovnosti. Gre pač za različna živ-Ijenska okolja, ekonomske in socialne strukture prostora, ki v njem živijo posamezni deli slovenskega naroda. »Zavedamo se ideološke, kulturne in politične raznolikosti, ki je navzoča v slovenskem prostoru, vendar pa menimo, da ta različnost ni treba, da onemogoča medsebojne vezi, sodelovanje In tudi vzpostavljanje tiste enotnosti, ki je potrebna, da se bomo vsi čutili pripadnike ene in iste skupnosti, če se seveda odgovorno obnašamo drug do drugega. Menimo celo, da nas lahko raznolikost, kakršna je v našem prostoru, bogati in pospešuje naš razvoj, lahko nas spodbuja k ustvarjalnosti, preprečuje duhovno lenobo in konformizem ter prispeva k naši odprtosti za vse, kar se kje pojavi novega, človeško vrednega ne glede na to, pod kakšnim imenom ali oznako se pojavi."
Zveza kulfurno-prosvetnih organizacij Slovenije, kalere statut izrecno govori o sodelovanju s slovenskimi kulturno-prosvetnimi organizacijami v zamejstvu in v tujini z namenom, »da bi tamkajšnji Slovenci ohranili živ stik z matičnim narodom, s slovensko besedo in z dosežki sodobne kulturne ustvarjalnosti v Sloveniji", bo v bodoče te stike še poglobila. Tozadevno je bilo poudarjeno, da mora politika sodelovanja s Slovenci v zamejstvu tudi v prihodnje upoštevati specifične razmere, v katerih živijo; temu primerno je treba prilagajati vsebino in obliko kulturnih akcij.
Učenci podraveljske kmetijske šole v Sloveniji
Konec septembra so bili učenci slovenske kmetijske šole v Podravljah v gosteh pri mariborskem društvu kmetijskih inženirjev in tehnikov, ki jih je povabilo na tridnevni poučni izlet po severovzhodni Sloveniji. Pod strokovnim vodstvom predsednika društva dipl. inž. Grajfa so učenci obiskali zasebne kmetije, zadruge, kmetijske kombinate in kmetijsko-industrijske obrate na področju Prevalj, Maribora, Ptuja, Ormoža, Ljutomera, Kapele in Radgone.
Na izredno zanimivi in koristni strokovni poti, ki je bila zvrhana prisrčnih sprejemov in iskrenega gostoljubja, so učenci podraveljske kmetijske šole imeli priložnost, da poglobijo svoje strokovno znanje, da spoznajo prijeme, napore in dosežke kmetijske proizvodnje v Sloveniji ter da si naberejo notranjih sil za reševanje vsakdanjih nalog v domačem okolju.
Učenci so se vrnili na svoje domove globoko hvaležni vsem, ki so organizacijsko, strokovno ali gmotno doprinesli k odlično uspelemu in izredno koristnemu poučnemu izletu.
-	;	'i
Športni vestnik
SAK PREMAGAL METLOVO
Minulo nedeljo je igralo slovensko nogometno moštvo SAK proti doslej najmočnejšemu nasprotniku Metlovi, ki je bil na prvem mestu v lestvici, in ga premagalo z 2:0. Z zmago, ki so si jo slovenski študentje priborili v zadnjih minutah, so nogometaši zbrali v sedmih igrah 12 točk in zasedajo drugo mesto za moštvom iz Žitare vasi, ki je zbralo pravtako 12 točk. V tekmi proti Metlovi sta zabila gole Marjan Pandi in Peter Waldhauser. Slovenskim študentom pa se v nedeljo 10. oktobra obeta velika možnost, da izpodrinejo v medsebojnem spopadu moštvo iz Žitare vasi s prvega mesta. Tekma bo v Žitari vasi, ljubitelji slovenskega nogometa pa se naj zberejo mnogoštevilno, da bodo podpirali naše nogometaše. V lestvici 2. razreda D vodita moštvi iz Žitare vasi in SAK z 12 točkami pred Metlovo (11), DSG Borovlje, Trnjo vasjo in moštvom iz Pischeldorfa (vsi zbrali po 9 točk).
10. MOTOKROS V LAUNSDORFU
6000 gledalcev si je ogledalo preteklo nedeljo v Launsdorfu pod Visoko Ojstro-vico 10. mednarodni motokros, pri katerem je šlo za točke svetovnega prvenstva v če-trtlitrski skupini. Skupno so bili v nedeljo na programu 4 teki, in sicer dva teka za pokal Baren-Batterie in dva teka za svetovno prvenstvo do 250 ccm. V dirki za pokal Baren-Batterie, ki je bila povsem avstrijskega značaja, je po dveh vožnjah zmagal Johann Leitner iz Linza pred Dunajčanom Karlom Sommerbauerjem in Tirolcem Gintherjem.
Dramatično sta potekali vožnji za svetovno prvenstvo. Ko je izgledalo, da bo v
DENTISTKA Helena Galle z dopusta nazaj
prvi vožnji zmagal Rus Mojsejev, je kratko pred koncem izpadel zaradi okvare na motorju. Zmagovalec prve vožnje je bil Ha-kan Andersson iz Švedske pred Belgijcem Robertom. Drugo vožnjo je odločil v svojo korist Finec Mikkola, Robert pa si je s ponovnim drugim mestom zagotovil zmago v končni uvrstitvi.
Z zmago v Launsdorfu je rekordni svetovni prvak Joel Robert že sedmič v letošnji sezoni posegel po prvem mestu in si hkrati zagotovil že petič svetovno prvenstvo v četrtlitrski skupini. Robert je bil svetovni prvak že v letih 1964, 1968, 1969 in 1970. Z letošnjo zmago svetovnega prvenstva je od leta 1968 naprej kar štirikrat po vrsti bil najboljši v skupini do 250 ccm. Drugo mesto v končni uvrstitvi je zasedel Finec Heikki Mikkola pred Čehom Miroslavom Flalmom in Jaroslavom Faltom. Edini Avstrijec, ki bi imel možnost za dobro uvrstitev, Sigi Lerner, se je poškodoval že pri treningu. Najboljšo uvrstitev izmed Avstrijcev je naposled dosegel Friedrich Schiechtl z devetim mestom.
■■	Erfolgreiche Osterreicher sagen:
••Jetzt sind auch * wir fiir Dk Kreiskv”
Wolfgang Bauer
—'T[ l	—
Univ.-Prof. Dr. Karl Kaindl
Forschungsleiter in der Metallindustrie
Ing. Fritz Morawec Himalaya-Bergsteiger
Othmar Terenyi Flugkapitan
s. Senta Berger
Ich bin Osterreicherin und liebe mein Land.
\ v . IohbmturTradMon-<' ""	aber mcht m der Politik.
\ Ich bin fiir ein $	' '• sozialdemokratisches
k Osterreich.
\ Ich bin fiir Reformei * und ich bih fiir S Dr. Kreisky.
RADIO CELOVEC Slovenske oddale
Sobota, 9. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Und freundlich grUBen die Berge vom SOden, in večno šumijo Drave valovi (nemško-sloven-ska oddaja).
Nedelja, 10. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo In glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 11. 10.: 13.45 Informacije — Ob 100-let-nici smrti Marka Pernharta.
Torek, 1Z. 10.: 13.45 Informacije — Za krmilom — Cerkev in svet.
Sreda, IS. 10.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom.
četrtek, 14. 10.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo.
Petek, 15. 10.: 13.45 Informacije — Poper In sol.
Avstrija 1
Sobota, 9. 10.: 15.15 ORF-koncert — 16.10 Za otroke
—	16.35 Pika Nogavička — 17.05 Za družino — 17.35 Naš dragi dom — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Slaščičarka, komedija — 22.05 šport — 22.35 čas v sliki — 22.50 Moški v ognju, film.
Nedelja, 10. 10.: 16.30 Državnozborske volitve — 20.30 šport — 21.05 Kraj zločina — 22.35 Čas v sliki
—	22.50 Iz moje knjižnice.
S SADNIMI DREVESCI IN GRMIČI DREVESNICE
Marko Polzer
VAZAR
PRI ST. VIDU V PODJUNI
so vsi zadovoljni!
Ponedeljek, 11. 10.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, Al Mundy — 21.05 Telešport — 22.05 Brucknerjeva delavnica — 23.05 čas v sliki, čas v sliki.
Sreda, 13. 10.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Obiščemo razstavo — 11.00 Zlati okov — 12.30 Telešport — 16.30 Za otroke: Žalostni kralj — 17.40 Mednarodni mladinski obzornik — 18.00 Tečaj francoščine
—	18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.50 ljubi stric Bill — 19.16 Pregled sporeda
Torek, 12. 10.: 18.00 Tečaj angleščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Nepoznana Koroška — 21.15 Aktualno iz filmskega sveta — 22.05
—	19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama
—	21.15 Krvava poroka — 22.20 Čas v sliki.
četrtek, 14. 10.: 10.00 Obiščemo razstavo — 10.30 Kaj je pisava? — 11.30 Nova matematika — 12.00 Fizika za vse — 18.00 Tečaj italijanščine — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Vedno ko je vzel pilule — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 V kraljevi službi, (Hm — 21.45 Ob 90-letnlci rojstva Pabla Pl-cassoja — 22.25 čas v sliki.
Petek, 15. 10.: 10.00 Josef Friedrich Perkonig, raz-voj pesnika — 10 30 Na obisku pri Cesaru Bresgenu
—	11.00 Survlval: The Explorers Nile — 11.25 V kraljevi službi — 18.00 Zeleni svet — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja delavske zbornice — 18.50 Cesaričin sel: Sultanovi zakladi — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kadar oče s sinom: Poslovni tovariš — 21,15 Aktualno dogajanje — 22.15 Čas v sliki
—	22.30 Ob koncu tedna na poti.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In upra-va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tl3ka: Založniška In tiskarska družba i o. j. Drava, Celovec - Borovlje,
.lllfl
Sobota, 9. 10.: 18.30 Svet knjige — 19.30 Cas v
—	20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vz9
—	20.15 Toni, film — 21.45 Telereprize.	„0d
Nedelja, 10. 10.: 18.15 Iz moje knjižnice —	^
drobnogledom — 19.15 Pogumni ne jočejo,
20.50 Smučarska gimnastika — 21.05 Telerepriz®' Ponedeljek, 11. 10.: 18.30 Kaj morem postati — jj Konflikt In sprememba — 19.30 Čas v sliki	,»
Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzfl°l |„ 20.15 Glauber Rocha, portret režiserja — 21.&5	|8.
hudič v deželi sonca, brazilski film — 23.00
reprize.
Sejem plemenske živine
Zveza rejcev pincgavskega goveda Koroško in Vzhodno Tirolsko priredi v ^ »ek 12. oktobra s pričetkom ob 9.30 °r Lienzu sejem plemenske živine. Za sej®,,, prijavljenih 60 bikov ter 170 krav in te*'c‘
Torek, 1J. 10.: 18.30 Kaj je pisava? — IS1-00 N® --Jaz — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sp°f®noSttl< 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 2rtev etolž drama — 21.40 Telereprize.	. {o*
Sreda, 15. 10.: 18.30 Nova matematika — v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20,06 šport ^ Vzgoja — 20.15 Big Valley — 21.15 Pisarniški P tilmska groteska — 22.45 Telereprize.	^j.O®
čatrtek, 14. 10.: 18.30 Zvok Iz človeške roke " ja Kontakt — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled .sp^nS|cO
—	20.06 Šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 PoznoJ® ^ " večerna ura — 21.10 Felix Mendelssohn-Bartt10 21.45 Družina Adamovih — 22.10 Telereprize. £0»
Petek, 15. 10.: 18.30 Obiščemo razstavo — 1 , jpod v sliki — 20,00 Ob koncu tedna na poti — 20- pre<1
—	20.10 Vzgoja — 20.15 Sinhronizacija — 21 • novim dnem, film — 22.55 Telereprize.