NASLEDSTVO WIEGELEJA Številka 39 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 30. september 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec RADIŠE Prosvetno društvo praznuje 90- letnico. Objav- ljamo daljšo reportažo na strani 8 in 9. I Ogris na 1. mestu Kolegij deželnega šolskega sveta je prejšnji teden sklenil ternopredlog, v katerem je glede nasledstva nadzornika za dvojezične ljudske in glavne šoleVViegelejanal. mesto uvrstil prof. Tomaža Ogrisa. Drugouvrščena je mag. Erika Pet-scharnig, na3. mestu paje Irena Žele. Zadnjo besedo ima sedaj minister za pouk, o katerem upamo, da bo potrdil Tomaža Ogrisa. Odločitev ministra naj bi padla šele po volitvah. To bi ustrezalo predlogu NSKS/ZSO in sosvet. Nadzornik Wiegele bi šel v pokoj s 1. januarjem 1995. ODLIKOVANJE deželne VLADE ROŽ: REGIONALNI PROJEKT CARNICA »Vaška nagrada“ župniku P. Zundru Kapelski župnik Poldej Zu-nder je na Rebrci revitaliziral Komendo in si tako pridobil velike zasluge tudi za akcijo ORE (krajevni in regionalni razvoj). Zato je v okviru „2. vaških dne-vov' v občini Albeck prejel :,Vaško nagrado“. Podelil mu jo Je deželni svetnik dr. Haller. Župniku Zundru k nagradi Phsrčno čestitamo! Slovenska društva naj vnesejo svoje ideje Pri predstavitvi regionalnega projekta Carnica, katerega vodi Johann Köllich, je prišlo med rožanskimi občinskimi odborniki tudi do razprave, ali se bo regija prezentirala javnosti kot dvojezično ozemlje. Jubilejni vaški Letos je šmi-helsko kulturno društvo že desetič priredilo vaški Praznik. Obisk je bil tokrat še posebej velik. Spored je nudil za vsakogar kaj: °d starih običajev Pa do iger in tekmovanj za najmlajše. Vaškega praz-nika se je udeležil tudi podžupan Andrej Wakounig 'P vaščanom v imenu občine čestital za deseti jubilej. Dejal je: r, Kulturo je treba Podpirati. Zato se mi zdi pomembno, da občina Podpre tudi kurilno napravo v šmi-helskem farnem domu." Slika: Fara raznik v Šmihelu Predsednik regije, bistriški župan Hubert Gradenegger, je povedal, da je namen projekta krepitev gospodarskega prostora, ki ima za cilj čim večjo gospodarsko neodvisnost. Za dosego takega cilja pa vnašanje emocij ne bi bilo koristno. Prav tako je menil tudi vodja projekta Johann Köllich, da naj v fazi izdelovanja prvih konceptov ne bi bilo v ospredju vprašanje dvojezičnosti. Jasno pa je pozval slovenske društvenike, da naj sodelujejo pri projektnih skupinah in vnašajo svoje predstave in želje. Od njih samih bo v veliki meri odvisno, ali se bo regija prezentirala kot dvojezično ozemlje. Prav tako naj bi imel vsak posameznik možnost, da bo svoje proizvode označil z dvojezičnim napisom. Seveda so si slovenski občinski odborniki želeli, da bi tudi projekt kot tak prezentirali dvojezično, vendar je v Rožu žal realnost, da je marsikateri občinski predstavnik mnenja, da je dvojezičnost problem, če postane vidna. To pa tudi pri projektu, o katerem voditelji menijo, da je zrel za Evropo. Politika petek, 30- september 1994 Politika Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA DVOJEZIČNA SPRIČEVALA: Kaj je res in česa dr. Glantschnig ni povedal Imajo starši po zakonu možnost, da zahtevajo dvojezična spričevala? Poslovodeči predsednik koroškega šolskega sveta dr. Hartmann Glantschnig je to preko medijev zanikal, vendar je njegova trditev neresnična. V zveznem zakonu z dne 28. 6. '90 o spremembi manjšinskega šolskega zakona za Koroško piše v členu III: kdor želi na dvojezičnih ljudskih in glavnih šolah ter na Slovenski gimnaziji in Dvojezični trgovski akademiji dvojezična spričevala, mora to pri prijavi zahtevati. To zakonsko določilo gotovo ni optimalno. Vendar reči, da vprašanje dvojezičnih spričeval zakonsko sploh ni urejeno, je zavajanje javnosti. V resnici gre za drugo zadevo. Kolegij deželnega šolskega sveta prejšnji teden ni samo (z glasovi SPÖ in ÖVP) predlagal, da bi Tomi Ogris postal novi nadzornik za dvojezične ljudske in glavne šole -zavzel je tudi stališče glede osnutka uredbe, ki ga je izdelalo ministrstvo za pouk in ki zadeva nove učne načrte za dvojezične ljudske šole. Za enojezične šole so novo uredbo že sklenili leta 1986, za dvojezične šole pa jo je treba nadoknaditi, ker je prišlo leta 1988 do spremembe manjšinskošolskega zakona. V tej zvezi sta ministrica Ha-vvličkova, nato njen naslednik Schölten določila delovno skupino dvojezičnih učiteljev, da izdela konkretne predloge o novih učnih načrtih. Delovno skupino je vodil nadzornik Franc Wiegele, eden od njenih glavnih namenov pa je bil, da „imajo učni načrti za prijavljene učence enak nivo in kvaliteto kakor za neprijavljene“ (nadzornik Wiegele). Predsednik dr. Glantschnig pa je bil drugačnega mnenja. Hotel je doseči, da bi se deželni šolski svet izrekel v svojem stališču glede osnutka uredbe za manj kvalificirane zahteve. Svoj predlog je „utemeljil“ s tem, da so dvojezične ljudske šole večinoma organizirane na nižji stopnji. Skratka: zgleda tako, kot bi za dr. Glantschni-ga bil dvojezičen pouk nekaj manj vrednega. Nadzornik Wiegele se je proti temu boril. Zanj morajo biti otroci, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, enakopravni enojezičnim. P h tem je bil k sreči uspešen: kolegij deželnega šolskega sveta je z glasovi SPÖ in FPÖ odklonil Glantschnigov predlog. Poslovodeči predsednik deželnega šolskega sveta dr. Glantschnig je izjavil, da starši po zakonu nimajo možnosti zahtevati dvojezičnih spričeval. V resnici gre za drugo zadevo. Deželni tajnik Slovenske skQQsti Martin Brecelj o skupnem zastopstvu: Glas iz domače vasi „Na dolgo pot no stopili s pravo nogo“ Slovenci v Italiji iščejo pot, kako priti do skupnega predstavništva na osnovi neposrednih volitev. Slovenska skupnost (SSk) je vabila, prišli so zastopniki vseh struj, pogovor pa je bil konstruktiven. Deželni tajnik SSk — srečanje je bilo na sedežu SSk v Gorici — je optimističen. V pogovoru za Naš tednik je poudaril: „Slovenske komponente so bile zastopane polnoštevilno, vsi smo ugotavljali, da se začenja novo obdobje in da je treba oblikovati skupno predstavniško telo na osnovi volitev.“ Poudaril pa je tudi, da je „pot še dolga, a mislim, da smo nanjo stopili s pravo nogo“. Sedaj je potrebno natančneje določiti, kako naj izgleda skupno zastopstvo, kakšne naj bi bile njegove pristojnosti in kako naj bi potekale volitve. Trenutno obstajata dva konkretna predloga, „gotovo pa bodo sledili še drugi" (Brecelj). SSk predlaga, da bi večina zastopnikov bila izvoljena neposredno, ostale pa naj bi delegirali obe krovni organizaciji (Slovenska kulturno gospodarska zveza — SKGZ, podobna ZSI, in Svet slovenskih organizacij — SSO, ki je blizu NSKS). Zakaj upoštevanje SKGZ in SSO? Brecelj: „Ker bi tako bile vsaj indirektno zastopane tudi skupine, ki niso tako zavedne in bi zato po vsej verjetnosti ne šle na volitve, vendar se čutijo doma v eni od obeh osrednjih organizacij." Drugi predlog ima Demokratična stranka levice (DSU, ki velja kot reformirana KRI. Po tem predlogu naj bi bili vsi predstav- P redsednik državnega zbora Slovenije Jožef Školč je pretekli ponedeljek sprejel delegacijo koroškega deželnega zbora. V ospredju pogovora je bilo zastopstvo koroških Slovencev v deželnem zboru. Predsednik koroškega deželnega zbora Adam Unterrieder je na vprašanje Našega tednika dejal, da je slovenski strani zagotovil, da se bo kot predsednik deželnega zbora trudil, da bo možno med strankami v deželnem zboru najti konsens. Prej pa je potrebno, tako Unterrieder, da stranke vložijo predloge. Šele potem se bo lahko bavil s tematiko. Po ustavnem zakonu je v deželnem zboru potrebna 2/3 večina za sprejetje ustrezne ureditve za manjšino, zato naj bi stranke čimprej našle skupen imenovalec. Unterrieder je dejal, da ne želi vzbujati prehitrih upanj pri manjšini, saj je vprašanje zastopstva manjšine v prvi vrsti politično vprašanje. Njegov prispevek pa bo ta, da obravnave predlogov v deželnem zboru ne bo dovolil zavlačevati. O konkretnih modelih v Ljubljani Načelno se zavedam, da so volitve najbolj demokratična zadeva. KLAVDIJ PALČIČ, PREDSEDNIK SKGZ nikl izvoljeni neposredno, celot-00 zastopstvo pa naj bi imelo funkcijo manjšinskega sindikata. SKGZ. Glavni odbor _ GZ je o tem vprašanju ob-Sir.no razpravljal na svoji zadnji soji, ki je bila prejšnji ponede-jek- Predsednik Klavdij Palčič je v Pogovoru za Naš tednik 0 ra2l°žil stališče svoje organi- zacije: „Sprva bi se morali zastopniki dosedanje enotne delegacije (SKGZ, SSO, predstavniki slovenskih društev v videmski pokrajini, slovenska komisija pri DSL, socialistični stranki in Stranki komunistične prenove ter SSk) zediniti na magno charto Slovencev v Italiji. Namen charte naj bi bil: kdor hoče k njej pristopiti, prevzema jamstvo, da deluje v interesu narodne skupnosti. Tako bi se ogradili proti tistim, ki hočejo v imenu manjšine škodovati Slovencem.“ In kako naj bi potekale volitve? Palčič: „Glede tega je še odprtih več vprašanj, kot npr. vprašanje volilnih upravičencev. Nadalje tudi vprašanje, ali potrebujemo volilni seznam. Načelno se zavedamo, da so volitve najbolj demokratična zadeva, vendar moramo vsa odprta vprašanja temeljito premisliti.“ Največje težave vidi Klavdij Palčič v tem, kako „določiti organizacijske volilne postopke, kjer bo zagotovljena demokratična igra večina — manjšina". Drugače rečeno: gre za vprašanje, v katerih zadevah naj bi veljalo načelo soglasnosti in v katerih večinsko načelo. Naslednje srečanje bo v soboto, 7. oktobra, v Gorici. Janko Kulmesch Unterrieder in Školč razpravljala o zastopstvu Slovencev v deželnem zboru ni bilo govora, ker se na Koroškern šele išče pot do rešitve, je poudaril Unterrieder. Slovenska delegacija je Korošcem dala razumeti, da je tudi interes Slovenije, da dobijo koroški Slovenci zastopstvo^ v deželnem zboru. Jadranka Šturm-Kocijan, predsednica zunanjepolitičnega odbora, je ocenila pogovore v tem smislu, da je na Koroškem zaznati politično voljo za rešitev, kar da je že zelo pomembno. Nadaljnji točki pogovorov sta bili varnost JE Krško ter gospodarsko sodelovanje. Ne glede na različn1 status Slovenije (država) in Koroške (zvezna dežela) so po besedah predsednika Jožefa Školča redni in prijateljski kontakti nujno potrebni, predvsem sta se obe strani zanimali za razširitev gospodarskih odnosov. Koroškega predsednika so v Ljubljani spremljal1 dr. Peter Ambrozy (SPÖ), mag-Raimund Grilc (VPÖ) in Fritz Schretter (FPÖ). Delegaciji sta se domenili, da se bosta večkrat letno srečali in iskali možnosti in tako krepili ugled Slovenije in Koroške kot dežel s skupnimi interesi. Silvo Kumer Tisti, ki jo poznajo opisujejo gradiščansko Hrvatico kratkomalo kot „žensko, ki se bori • Terezija Stoišič je prišla v politiko kot govornica za manjšine v ze-lenem parlamentarnem klubu, kjer je nadaljevala delo pos-lanca Karla Smolleja. Od takrat je priznana glasnica manjšin v parlamentu. Desni ekstremisti so ji zato poslali pisemsko bombo, ki pa so jo na srečo Pravočasno prestregli. „Gre mi za popolno priznavanje m respektiranje pripadnikov man-Jsin ~ z njihovimi jeziki in kulturami. Odkar smo Zeleni v parla mentu, imajo manjšine nekoga, ki se anga zirano zav- zema zanje. Z uspehi se lahko postavimo, čeprav nismo bili v vladi: finančna podpora za manjšine se je zvišala s 4 na 40 milijonov šilingov, Romi in Sinti so priznani kot manjšina, Hrvatje in Madžari so kon-čo dobili dvojezično gimnazijo, koroški Slovenci majo dvojezično trgovsko akademijo, manjšine imajo prvič lastne oddaje na televiziji,“ opozarja Terezija Stoišič na uspehe Zelenih za manjšine. S svojim glasom 9. oktobra boste odločili, ali bodo narodne skupnosti tudi v naslednjih štirih letih imele konsekventno zagovornico v parlamentu. FRLOZEV LUKA Sem srečal ondan pred zmajem v Celovcu prijatelja gospoda Nužana; in ondi me je baral, če II vem, kaj imajo skupnega predsednik ZSO Marjan Sturm, avstrijski Thomas Klestil in ameriški Bill Clinton. Seveda nisem vedel, pa mi je povedal, da so vsi trije po poklicu predsedniki. Tedaj se mi je končno posvetilo, zakaj se Sturm tako zateglo in krčevito tepe za svoje predsedniško mesto. Saj mu je za življenje krvavo potrebno. Kaj mislite, kje indi bo pa sirotej drugače dobil zaposlitev in kruh? z VAŠIM GLASOM ZA ZELENE IN ZA TEREZIJO STOIŠIČ. ZA AKTIVNO manjšinsko politiko. Za NOVO KULTURO SOŽITJA. VAS GLAS DIE GRÜNE ALTERNATIVE Plačani oglas 4 Iz naših občin SELE Kdo bo tretji občinski nameščenec? Na minuli občinski seji se selski občinski možje niso mogli zediniti, kdo bo tretji občinski nameščenec. Prišlo je celo do eklaja. EL in FP sta zapustili občinsko sobo, tako je bila ta točka zaenkrat z dnevnega reda. Predpogoj za nastavitev je bilo za vse kandidate znanje obeh deželnih jezikov, kar pa naj bi v testu tudi dokazali. To je zahtevala EL, SP pa je hotela takoj tajno voliti. Carnica. Drugače je tokrat vladalo v občinski sobi večinoma soglasje. Tako so mandatarji sprejeli pristop občine k regiji Carnica, od katere pričakujejo pozitivnih impulzov. Zastopnika občine Sele v tej delovni skupnosti bosta Nanti Olip (EL) in Franci Kropivnik (SP), ki se bosta v naslednjih dneh srečala s predstavniki Carnice. S tem zvezi je Nanti Olip izrazil upanje, da bodo Sele lahko vnesle tudi svoje ideje in predstave. Mnogo o zgodovini in identiteti Selanov je zapisano že v knjigi „Sele in Selani“, ki jo je napisala dr. Marija Makarovič v založbi Krščanske kulturne zveze. Izdajo te knjige bo občina Sele podprla s 50.000,- šilingi. Podpore. Pomembna denarna sredstva bodo šla tudi za teniško igrišče (150.000,-), za študijo o kanalizaciji (100.000,-) in za občinsko računalniško napravo (500.000,-). Tozadevne ponudbe bo preveril strokovnjak dipl. inž. Flanz Čertov, ki je bil na seji izvoljen za namestnega člana občinskega predstojništva. Interesna skupnost selskih kmetov se je obrnila na občino s prošnjo, da bi podprla nakup hladilnega voza, ki ga potrebujejo za klanje. Predsednik društva Nanti Olip je poročal, da bodo stroški znašali 200.000,- šil. Občina bo prispevala polovico. Podporo s strani občine bodo dobili za izgradnjo cest Marijan in Sabina Olip, Franc Mak ter Gornji in Spodnji Mlečnik. LS na Kotu. Za sanacijo ljudske šole na Kotu je občini na razpolago 2,4 mio. šilingov. Gradbena dela bo po sklepu občinskega sveta prevzelo podjetje Jaklitsch (161.000,—), okna bo občina kupila od podjetja Wiek (117.000,—), mizarska dela je dobilo mizarstvo Güttler (103.000,—), notranjo opremo pa so naročili pri podjetju Eber-hardt (114. 000,—). Igor Roblek Borovlje: turizem v industrijskem območju?: Podjetje Ratz želi povečati obstoječe jezero v Kožentavri, gramozna ja v ma, ki je oddaljena od jezera le 400 metrov, pa naj bi služila v bodoče fifs mi, pri kateri je udeležena cela vrsta podjetnikov, za industrijske namene. n Za boroveljskega župana Krainerja sta to zanimiva projekta, občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser pa se hoče zavzeti za interese občanov, ker meni, da življenjska kvaliteta ne more biti cena za gospodarske interese. O prenamembi zemljišč naj bi boroveljski občinski odbor odločal že na svoji zadnji občinski seji. Vendar načelno pozitivno stališče župana Helmuta Krainerja takrat ni bilo tako prepričljivo in je bila točka odstavljena z dnevnega reda. Mag. Peter Waldhauser je takrat izrazil mnenje, da je ta projekt brez transparence in je potrebno, da občina jasno informira občane o načrtovanih projektih. Minuli petek je torej občina sklicala sejo oziroma informacijski sestanek na mestu samem, ob obstoječem jezeru in nato pri gramoznih jamah. Za občane, med AH bo možno preprečiti, da bodo firme iz cele Koroške dovažale asfalt in beton v boroveljske jame. Z leve: Dl Antonitsch, mag. Waldhauser in župan Krainer. katerimi se je medtem vnela vroča diskusija, pa se je informacijski sestanek izkazal kot alibi-dejanje občine. Vabljenih strokovnjakov ni bilo, in prav tako so manjkala od občine izvedeniška mnenja, katera so občani upravičeno pričakovali. Za vsakega trezno mislečega občana je protislovno, da občina želi po eni strani pospeševati turizem s povečanjem jezera, po drugi strani pa razmišlja o prenamembi gramozne jame za indu- „Življenjska kvaliteta občanov ne more biti cena za gospodarske interese!” MAG.PETER WALDHAUSER, Volilna skupnost strijo. Za firme same, pri kateri ni udeleženo nobeno boroveljs* podjetje, pa je seveda kombinat ja obeh projektov idealna. Maj® rial, katerega bi izkopavali za J zero, bi v tem primeru bilo 0 trebno peljati le čez cesto v gr‘ možno jamo, kjer bi ga lahko prč p delali. Seveda predelan gram0' s ne bi ostal v jami, ampak bi ga '” k ma prodala. Gospodarsko gle^ s no bi bilo to za firme gotovop redno zanimivo, ker bi dovaz^ s asfalt in beton najbrž iz cele m 7 roške v obstoječe jame. Zanimi*‘ p pa bi bilo vedeti, kdo vse ima'' g teres, da pride do potrebne preJ d amembe zemljišč, in s tem v n realizacije teh projektov. Zupa z Krainer je sicer dejal, da tozade' ^ no še nič ni odločeno, vendar vi g pri tem možnost, da se obstoj6' z gramozni jami zasujeta. Dejstv° 0 da bi firme v gramozni jami v P0 g vrsti predelovale gramoz in | Q končno ostalo na tem mestu | 10% materiala, pa dokazuje, d6 ,, rekultiviranju jame sploh ne m0' | biti govora. Zelena luč za povečanje jez® « pomeni deset let ropota in pr®0 prenamemba gramozne jame * industrijske namene pa bi im®| tak učinek v nedogled. „Smeh obrazu bi ostal le tistim, ki bi0 projektov profilirali, čeprav občani, ki stanujejo v bližnji ok®|. ci jezera in gramoznih jam, z nj, zrezkov jedli pesek,” pravi W®1. hauser. Zato bo povabil obča® da pridejo na občinsko sejo ins ^ prepričajo, kdo dejansko zastoP1 r. njih življenjske interese. r Iz naših občin 5 Bio-čistilnica kot model iProti velekanalu J Na Ponikvi je na svojem domu zgradil Pepej Potot-schnig biološko čistilnico, ki ima dokončno dovoljenje deželnega glavarja. Stroški: 40.000,— šilingov. Pepej Pototschnig se že leta „ °rJ. Proti gradnji velekanala v 1 občinah Bistrica, Pliberk in Glo-asnica in zagovarja manjše eno-e’ kl so znatno cenejše. To je okazal z gradnjo biološko-rast-'nske čistilne naprave, za katero dobil tudi že dokončno dovo-\ ™ ' ^oiPrsj mu je okrajno gla- I af.stvo dalo le provizorično dovoljenje, Pototschnig pa je napra-priziv in dobil prav. Deželni gavar mu je kot pristojni urad 3'voljen''H5*3006 ^ c'okonono do- t .dradnja biološko-rastlinske čistune naprave je stala Pototsch-niga40.000-šilingov in deluje v Popolno zadovoljstvo. Letni J Mn Sk' znašaio pribl. 2.500,— ši-.. to Pa zaradi tega, ker bo f tr^re ?a vlada dvakrat letno kon-I tmlirala kakovost filtrirane vode. ,reba 'e nriur'lli1erjava- v primerjavi s o: "!rJuckom na kanal vozi Potot- na 13 \1 , ____________________ ________ i c.°»|0'000~ šilingov, mesečni Pepej Pototschnig je dobi! dokončno dovoljenje za svojo biološko-rastlinsko čistilno napravo, ki čisti vodo v kakovosti, kakršno ima voda v naših jezerih. ■/m M*/. (i ^hni9 zelo ugodno. Priključek o*. a , za štiriosebno gospodinj-tvo bo stal približno 50.000,— pri od- :c 7 n ®kl Pva so že danes vi j , šilingih. Za vsak m ir bo. tr„eba plačevati 30 šilin-ir j, ’ Pn čemer strokovnjaki že di ^ e® računajo s tem, da bo ce-a' z lz j6'3 v leto narasla čez 90,— ?i hi Sploh je vprašanje, kako i£ nr=ri C'ne 'n 5 tem občani plačali zri . nl° kanala. Pototschnig že io ^a!„naP°yeduje finančni kolaps če se bodo spustile v centralne kanalizacije, vsakega kilometra ka- rt abčinam, [ gradnjo j, Gradnja nala stane na podeželju 3 do 4 mio. šilingov. Občina Dobrla vas mora npr. zgraditi 240 km kanala, gradnja katerega bo po tem računu dosegla za občinske razmere astronomske vsote. Pototschnig je prepričan, da bodo visoke kredite konec koncev morali odplačati uporabniki, pri katerih bo pač cena za uporabo kanala rasla iz leta v leto. Pototschnig: „Z gospodarskega in ekološkega vidika so za podeželje edino male biološke čistilne naprave rentabilne.“ Z gradnjo svoje polno biološko-rastlinske čistilne naprave mu je to očitno že uspelo. Gradnja. Za gradnjo svoje čistilne naprave je Pototschnig potreboval približno 30 m2 zemljišča, ki ga ima na voljo na podeželju vsak. Še manj prostora pa je potrebno za mehanično biološko čistilno napravo, za katero praktično ni potrebnih več kot nekaj kvadratnih metrov. Stroški za gradnjo te naprave pa so danes pri približno 90.000,— šilingih, cena pa bo v naslednjih letih gotovo še znatno padla. Presenetljivo nam je Pototschnig razložil, da njegova čistilna naprava deluje tudi brez rastlin, katere pa bo ljub temu vigredi nasadil, ker pač olepšajo podobo in olajšajo čiščenje vode. Vodo, ki jo pesek in rastline filtrirajo, bi lahko Pototschnig pustil tudi ponikniti v zemljo. Ker pa se mu zdi vode škoda, jo zbira in z njo kropi vrt in travo. Voda dosega kakovost vode v jezerih, kar dokazujejo meritve vodnega urada. Na Ponikvi menda ni več hiše, ki bi bila pripravljena priključiti se na kanal. Vsi hočejo slediti Pototschnigu, ki bo gotovo zdaj našel še več zagovornikov, ki razmišljajo ekološko in gospodarsko. Silvo Kumer pi nutm!~ter globoka je jama s tremi kamrami, ki so med seboj povezane. Črpalka dnevno prečrpa v pribi. 5 mi-nio' med 200 'n 300 lltrov mefian^no očiščene vode v jamo (stika desno) s peskom, katero pa bo Pototsch-9 se nasadit z rastlinami. Skozi drenažo očiščena voda potem teče od tam v posebno jamo. Foto: Fera GLOBASNICA__________________ Občina je kupila 30 ha za obrtno cono Globaški občinski svet je pretekli petek soglasno sklenil nakup zemljišča med Malo vasjo in Juenno. Zemljišče meri 30 ha in je doslej imelo različne posestnike, ki pa so ga bili pripravljeni prodati za enotno ceno 135,— šilingov za m2. Občina bo podjetjem dala zemljišče na razpolago za 50,— za m2. Tri podjetja bi se naj takoj naselila na novem obrtnem parku Globas-nica-Juenna, v primeru, da bi bilo še več interesentov, pa je možno park razširiti. Potrebna zemljišča so na voljo. Za nakup zemljišča je morala občina najeti kredit v višini 3 mio. šilingov, ker je dežela Koroška doslej dala le obljubo za financiranje in denarja še ne. Kredit je občina javno razpisala in ga vzela pri Raiki. Ker sta kredit ponujali še dve banki, med drugim tudi Posojilnica, so o najetju glasovali tajno. Za dokončno financiranje obrtne cone pa bosta potrebna še vsaj 2 mio. šilingov. Kanal. Po zelo napeti in razburljivi razpravi se globaški občinske možje niso odločili za pristop k zvezi odplak z občinama Pliberk in Bistrica. Mandatar EL Bernard Sadovnik je opozoril občinski svet na dejstvo, da je treba v razmišljanja in načrtovanje vključiti vse možnosti in se odločiti za ekološko in gospodarsko najboljšo. Sadovnik: „Številne študije v drugih občinah so že pokazale, da velekanal ni vedno rešitev.“ Ker so se tudi v občini Bistrica odločili, da počakajo na rezultate nove študije, ki bo preverila možnosti manjših čistilnih naprav, bo gotovo trajalo še nekaj časa, preden bodo občani občin Globasnica, Bistrica in Pliberk izvedeli, kako bodo v prihodnje morali čistiti odplake. Gasilci. Na minuli občinski seji so vse štiri frakcije vložile nujnostni predlog za gradnjo gasilskega doma v Globasnici. Prvotno je bilo načrtovano, da bi spravili gasilski dom in strojni park občine pod isto streho. Ta načrt so zdaj spremenili, ker naj bi strojni park zgradili v novi obrtni coni. Silvo Kumer Rož — Podjuna — Zilja____________** ČESTITAMO Jubilej dr. Viktorja Omelka Msgr. dr. Viktor Omelko, rojak iz Kršne vasi pri Št. Lipšu, je 20 let ravnatelj koroške Karitas. Pod njegovim vodstvom si je ta socialna ustanova zaslužila obilo priznanja: njeno delo ni posvečeno samo ubogim, bolnim in starim Korošcem - vedno je tudi med prvimi, ki resnično pomagajo, ne da bi pri tem razlikovali med mejami in narodi. Še posebej so občutili pomoč Karitas žrtve tragedije v bivši Jugoslaviji. Dr. Viktorju Omelku za službeni jubilej iskreno čestitamo. Želimo mu obilo Božjega blagoslova in uspeha pri njegovem neprecenljivem delu. Delu, ki ga na tem svetu nihče ne more poplačati, ki pa je v večnosti zaznamovano z zlatimi črkami. LJUBLJANA/CELOVEC____________ Entlassene Kinder/ Potomci z odvezo Ta koreografski plesno-gledališki projekt Zdravka Haderlapa si lahko ogledate v Ljubljani in Celovcu. Krstna predstava je bila 18. junija '94, na študijskem odru Mestnega gledališča Celovec. Predstava je bila s strani gledaliških kritikov in obiskovalcev zelo dobro , ocenjena. Za svoje delo na področju sodobnega gledališkega dela je Plesni teater „Ikarus“ prejel te dni odlikovanje od ministra dr. Scholtna. Sedaj si lahko ogledate predstave: 30. 9. 1994, 20.00, Mladinsko gledališče Ljubljana; 1.10. 1994, 20.00, Mladinsko gledališče Ljubljana; 5. 10. 1994, 20.00, Mestno gledališče Celovec, velika dvorana V Šmarjeti pri Pliberku bo jutri obhajal 92. rojstni dan in god Franc Schlieser, po domače Dobnik. Ob visokem dvojnem prazniku prisrčno čestitajo sestre z družinami ter mu želijo vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Iskrene čestitke veljajo tudi sinu Francu za god. Prisrčnim željam se pridružuje uredništvo NT. V Selah na Šajdi slavi dvojni praznik Žnidarjeva Mili. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebne sreče in mnogo veselja v krogu najdražjih! Pred nedavnim je slavila 86. rojstni dan Alojzija Reschman iz Senčnega kraja pri Pliberku. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Rojstni dan in god je obhajala Marija Jerlich, po domače Mlinarca iz Lobnika. Ob dvojnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Jožetu Kanaufu iz Male vasi pri Globasnici, Francu Kuežniku iz Doba, Heleni Gregorič iz Male vasi in Justi Perč z Rut pri Rinkolah. Vsi člani društva upokojencev Pliberk kličejo slavljencem vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. 60. jubilejni rojstni dan je slavila Marija Blajs iz Lepene nad Železno Kaplo. Vse najboljše ter še mnogo zdravih, srečnih in milosti polnih dni. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači. Prav tako dvojni praznik slavi Marija Oraže, doma v Selah na Borovnici. Tudi njej veljajo za osebni praznik naše iskrene čestitke; želimo vse lepo in dobro, predvsem pa zdravja! Osebni praznik sta obhajali Justina Gröblacher z Reke in Peter Mečina z Gore. Iskreno čestitamo ter vse najboljše tudi v prihodnje! Na Metlovi sta slavila 30-let-nico poroke Erika in Herbert Bruckmayr. Iskreno čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in medsebojnega razumevanja! Čestitamo tudi Francu Kole- niku iz Črgovič pri Pliberku za 30. rojstni dan. Vse najboljše! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Tereziji Pasterk iz Kokja, Tereziji Picej z Žamanj in Mihu Golavčniku iz Podjune pri Globasnici. Vsi člani društva upokojencev Podjuna kličejo slavljencem vse najboljše, predvsem trdnega zdravja^ in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje j uredništvo NT. V Selah sta obhajala osebni praznik Tomi Ogris, doma pod Robom, in Jože Mautz s Šaj-de. Obema veljajo naše prisrčne želje! 86. rojstni dan je obhajal Matevž Dovjak iz Borovelj. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in osebne sreče! Na Vognjem polju je obhajal 83. rojstni dan Hubert Haas. Vsi domači mu iskreno čestita- , jo ter želijo zdravja, sreče in j zadovoljstva. Čestitkam se pri- , ■ družuje uredništvo NT. Rojstni dan in god obhaja v Konovecah Marica Rudolf. Za Tvoj življenjski praznik iz srca čestitamo in kličemo še na j mnoga zdrava leta. Tvoji dobri znanci. ČESTITKI TEDNA Veselimo se mlade zemljanke Silvane Marije Pred nekaj tedni je urednik Nedelje, Cene Gotthardt, povedal v nenavadnem intervjuju za Naš tednik, da se bo njegov največji uspeh šele rodil. 17. septembra se je to končno zgodilo! V celovški deželni bolnišnici se je Martini in Cencu rodila hčerkica (3.68 kg, 51 cm), ki jo bosta krstila na ime Silvana Marija. Kot plačilo, da pri porodu ni dobil mehkih kolen, je Cene smel težko pričakovani drobiž vzeti kot prvi v svoje roke. Srečnima staršema ob rojstvu prvega otroka iskreno čestitamo, mladi zemljanki pa želimo na njeni življenjski poti vse najboljše in upamo, da ji bo uspelo skrbeti za to, da staršema nikoli ne bo postalo dolgčas. Življenjski jubilej zaslužne faranke Na Blatu pri Pliberku je pred kratkim praznovala svoj 70. življenjski jubilej gospa Justina Stuck. Slavljenka je na vasi in v šmihelski fari dokaj priljubljena in zaslužna farna sodelavka, na ramenih katere že desetletja sloni opravljanje mnogih važnih farnih poslov. Na vasi vsako leto pripravlja zgleden majnik, drži stalen stik s farovžem v Šmi helu, od katerega prinaša novice in skrbi tudi za to, da vaščani lahko redno sodelujejo pri zbirkah, bodisi za domačo faro ali tretji svet. Številnim čestitkam se pridružujejo vsi vaščani in ji želijo veliko Božjega blagoslova, predvsem zdravja. Rož — Podjuna — Zilja MePZ „Jakob Petelin Gallus“: nova kaseta in prva CD-plošča 35 let je mlad MePZ „Jakob Petelin Gallus", deset let ga vodi neumorni pevovodja prof. Jože °P|t2-Te dni pa sta (ob finančni Podpori K KZ) zagledali luč javno-sti nova Gallusova kaseta in nje-aova prva CD-plošča. Naslov CD-plošče in kasete je -kako je lep ta kraj!“, izbor pa pri-azuie tiste ustvarjalce dvajsetega stoletja, ki so s svojim delom Prispevali k ohranitvi „koroške romantične pesmi" (prof. Ropitz). Zborovodja MePZ „Gallus" pou-prja: „Cas je, dav iztekajočem se •stoletju pogledamo nazaj, kaj se je na Koroškem glasbeno ustvarilo m kdo so skladatelji, ki so in .'se 'grajo pomembno vlogo." Pri m niso upoštevani samo skladanj' „,iz avstrijskega predela I r°s^e tnpr. Pavle Kernjak, CrJcka Küpper, Janez Petjak, no Rauter, Anton Nagele, t anc Leder-Lesičjak), temveč j 'z Koroške onstran državne P,®1® (Luka Kramolc, Lojze Lebič). de avtorjev besedil pa posebej lzst°Pa Milka Hartman. aklada kaset in CD-plošč zna-„1 po 50°. kupite pa jih lahko v slovenskih knjigarnah, pri članih zoora m KKZ. Cena: CD-plošča 190'~ šil., kaseta 150,-šil. VISOKI OBISK PRI ELANU Bo Bruselj upošteval Brnco? Državni sekretar Johannes Ditz je prejšnji teden obiskal podjetje Elan. Glavna tema pogovora je bilo regionalno pospeševanje; Elan te finančne podpore od EU ni deležen, ker je sedež podjetja na Brnci. P/še Hermann Sobe Poslovodja Willi Moschitz je v pogovoru z Ditzem poudaril, da bi podpora iz sklada za regionalno pospeševanje bila za Elan pomembna ne samo s finančnega vidika, temveč tudi v simboličnem in moraličnem oziru. Ne gre prezreti, da je Elan v 16 letih svojega poslovanja na Brnci zvišal število sodelavcev od 80 na 300, pri tem pa prejel od uprave za posredovanje dela (Arbeits-marktverwaitung) le skromno podporo. Za podporo iz sklada za regionalno pospeševanje pa je podjetje zaprosilo v času, ko je bilo območje Brnce zanjo še predvideno in so ga šele naknadno črtali. Dejansko pomeni to za Elan 15-odstotno zmanjšanje investicijske podpore. Vrhu tega ustvarja ta odločitev za Elan nega- Državni sekretar dr. Ditz v pogovoru s poslovodjo Elana Willi jem Mo-schitzem. Za dr. Ditzem zbornični predsednik Karl Koffler. snka: sobe tivne konkurenčne pogoje: koroško smučarsko podjetje Palle »Usten“ farni praznik v Št. Lipšu nedeljo, 11. septembra, je vabil župnijski svet v St. Lipšu na farni praznik. Zadnji farni raznik je bil leta 1988. Letos se je zbralo j^cejšnje število domačinov, prišli pa so tudi ° iskovalci iz drugih far. Izkupiček farnega praz-aJe namenjen za popravo strehe pri podružni cerkvi sv. Andreja. Slovesno sv. mašo je daroval domačin župnik 0r'jan Zergoi, ki je v svoji pridigi poudaril, da m i rn' t3razn'k Prav' dokaz za živo Cerkev v aiem. Pevsko je sv. mašo olepšal cerkveni zbor 12 Z|tare vasi. Po maši pa je na farovškem vrtu bilo pripravljeno okrepčilo za telo. Poleg tega je bil na sporedu še srečolov, dražba tort, uganiti je bilo treba, koliko tehtata župnik in mežnar skupaj, ter spretnostna vožnja s traktorjem podjetja Lomšek. Pester kulturni spored so oblikovali domači otroški pevski zbor, cerkvena zbora iz Žitare vasi in Št. Lipša ter moški pevski zbor „Trta“ iz Žitare vasi. Veseli in zadovoljni so proti večeru odhajali obiskovalci domov in že spraševali, kdaj bo naslednji farni praznik, saj je vsak farni praznik tako „ušten“. dobi iz Bruslja regionalno podporo in jo izkorišča do zadnjega šilinga. Tako se lažje uveljavlja na smučarskem trgu, na katerem prenasičenost ni nič manjša kakor konkurenca. Državni sekretar Johannes Ditz in predsednik koroške trgovske zbornice Karl Koffler sta Mo-schitzu obljubila, da se bosta zavzela za razširitev regionalnega pospeševanja na brnško območje oz. na občino Bekštanj. Enako velja tudi za občini Št. Jakob in Radenthein. Sredi oktobra naj bi, tako Koffler, delegacija Zveze industrialcev obiskala pod vodstvom Zer-natta Bruselj in se zavzela za rešitev tega vprašanja. wählt Euch die treibende Kraft in die Regierung Die Volkspartei die Kraft der Mitte 8 Reportaža petek, P®lel<, 30. september 1994 gO- september 1994 Reportaža 9 OB 9 0 - L E T N 1 C I SPD R A D I S E Bogata in živa kultma sedanjost Otroška skupina (vodi jo Tatjana Toimajer) pred stopnicami kulturnega doma SPD Radiše. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RADIŠE slavi 90. leto obstoja. Toda to ni edini povod za praznovanje - kulturni dom, središče prosvetnega društva, je bilo predano namenu pred 15 leti. ■ Pripravil Franc Sadjak Živeti slovensko kulturo in besedo na Koroškem ni enostavno, še posebej v krajih, kjer je ponemčenje napredovalo skorajda v vsako hišo. Tej tipični usodi koroških obmestnih vasi (še posebej v okolici Celovca) so se v veliki meri znale ubraniti edinole Radiše, nenazadnje zaradi živahnega in uspevajočega kulturnega dela domačega prosvetnega društva. Radiše, sončna vas nad Celovcem, „so postale nekak jezikovni otok sredi ponemčene okolice", pravi predsednik SRD Radiše Tomaž Ogris. In res, vse sosedne vasi, od Žrelca pa tja do Golšove, so ponemčene in le redko je tam kje slišati še slovensko besedo. Ustanovitev 1904. To društvo, ki se dan za dnem vzorno in nesebično trudi za ohranjevanje slovenske besede in domače kulture, letos obhaja visok jubilej, namreč 90. obletnico obstoja. Društvo je bilo ustanovljeno 14. avgusta 1904, eden glavnih pobudnikov je bil med drugimi domačin, kaplan Valentin Lack-ner, ki pa je umrl že v rani mladosti. Takratno delo društva se je v glavnem odvijalo v petju, v tamburaški godbi in v odrskih nastopih. Prirejali so tudi stroko-vno-gospodarske sestanke, ki pa so bili bolj narodnoobrambnega značaja. Glede članstva je omembe vredno dejstvo, da je društvo v prvih letih štelo nad 240 članov (trenutno ima društvo okoli 120 članov). To je izredno veliko, če pomislimo, da so tedaj Radiše štele nekaj nad 600 prebivalcev. Ko so nacisti leta 1941 terjali od takratnega predsednika Janka Tolmajerja (najstarejši še živeči društvenik) seznam članov, je ta spisal vse, ki so bili kdaj koli društveni člani. Ta seznam pa za naciste ni bil uporaben, kajti marsikateri domači nacist (med njimi Ortsgruppenleiter) je našel med društveniki tudi imena svojih staršev, bližnjih sorodnikov ali celo svojega. Med 2. svetovno vojno je bilo društvo razpuščeno, slovenska beseda pa prepovedana. Takoj po vojni se je društvo poživilo s starimi odborniki (kolikor so se še vrnili), predsed-ništvo je prevzel neutrudni Ši-man Wrulich, ki je bil po vojni gonilna sila društva (bil je predsednik do leta 1979). Takrat se je društvo tudi preimenovalo v „Slovensko prosvetno društvo Radiše“ - prej „Katoliško sloveO' sko izobraževalno društvo • Društvena dejavnost je ostala živa, predvsem v sedemdesetih letih pa so mladi začeli mnogo razmišljali o novih oblikah prosvetnega dela. Pojavila se je mlada godbeno-pevska skupina in tudi skupina mladih fantov, ki 80 se ukvarjali s petjem. Rodil se je zbor „Radiški fantje“. Kulturni dom. Toda glavna ovira plodovitega kulturnega de-,a je bila, da društvo ni imelo primernih prostorov. Vse se je vršilo v za silo preurejenem farov-skem hlevu ali v stanovanjih posameznih društvenikov. Po Prizadevanjih Janka Woschitza, Po domače Rokovnika, in dr. Mirta Zwittra so nato kupili fa-rovški hlev, kjer naj bi nastal kulturni in tudi zadružni dom. V Poznih jesenskih dneh 1975 so narodno zavedni radiški možje ln fantje prijeli za delo ter poma-pali pri gradnji. Štiri leta pozneje, lota 1979, pa je domače prosvetno društvo končno imelo svoj zaželeni in mnogostransko uporabni dom. Od takrat naprej se je kulturna dejavnost na Radišah začela še oolj razvijati in širiti. Društvu je uspelo privabiti vedno več mla- dine, ki je bila pripravljena sodelovati. Nastalo je načrtno in za vsa naša društva vzorno kulturno delo (v zadnjih letih tudi športno, npr. karate). Od najmlajših do najstarejših, vsi radi zahajajo v kulturni dom, kjer se počutijo doma. Devet skupin. Trenutno obsega SPD Radiše devet skupin, ki se redno srečavajo: otroška in mladinska skupina (vodita Tatjana Toimajer in Heidi Lam-pichler), moški zbor, mešani zbor, Radiški fantje (vse vodi Nužej Lampichler), mladinska gledališka skupina (vodi Aleksander Tolmaier), odrasla gledališka skupina (vodi Nužej Wie-ser), skupina karateistov (vodi Milan Hribernig) in skupina ženske telovadbe (vodi Marija Woschitz). „Ni dneva, ko se v kulturnem domu ne bi kaj dogajalo,“ pravi Tomaž Ogris, ki je od leta 1989 predsednik SPD Radiše (nasledil je Ludvika Ogrisa, zadnjega radiškega župana). V nedeljo, 2. oktobra 1994, pa bo ob priložnosti 90. jubileja društva in ob 15-letnici kulturnega doma velika slovesnost v kulturnem domu. Sveti maši (za po- Predsednik SPD R^0rriaž Ogris [majo to vlogo še danes in jo bodo imele tudi v prihodnosti? Naš tednik: Slovensko P svetno društvo Radiše 5 med naša najbolj prizade in delujoča kulturna drus’ V zvezi z Radišami je opazno, Kakšen je recept tega usp‘ a so postale nekak jezikovni nega razcveta? otok sredi ponemčene okolice, Tomaž Paris: Društvo, ki ^ ^.ra-iev* .*: Pliberk - SAK (Plib. 5z (^ib' ’ waisenberg 5:0 (Parti 1 gVjAt Celovec je zopet dosegel 3. Primož pa je na turnirju v Železni Kap «opil ,n se uvrstil na 2. mesto. Pliberška U £ ____ni 'lrala ker je Rtkarja vas odjavila svojo ekipe Zgodaj zjutraj, ko drugi še spijo, je Hermann Lippusch že na poti s pošto. Tako hiter kakor pri raznašanju pošte je tudi na igrišču. Proti Traunu je izkoristil svojo dinamičnost in hitrost ter po petih neuspešnih tekmah zopet zadel. Tokrat celo dvakrat, čisto po poštarskem pregovoru: Poštar potrka vedno dvakrat, slika NT/Fera 8. KROG: SAK - VOITSBERG Dr. Ramšak: „Voitsberg pride s slabo vestjo v Celovec!“ Malenkostno poškodovan - vratar Adi Presedem Še dobro se spominjamo prve tekme med Voitsbergom in SAK, kjer je SAK odigral sicer eno najboljših tekem doslej, toda kljub tekmu podlegel s 4:3. Štajerci so takrat nadvse srečno osvojili obe točki, priznali pa so, da je bil SAK boljša ekipa. Trener SAK dr. Ramšak pričakuje zopet borbeno tekmo, zadovoljen pa bi bil z istim rezultatom, kot na prvi tekmi. Toda tokrat 4:3 za SAK. Pri SAK so razen vratarja Pre-scherna vsi zdravi, le-temu pa nagaja mala poškodba. Toda trener Ramšak je prepričan, da bo Preschern v nedeljo stal v golu, tako da mu bo na izbiro popoln kader. Kdo bo igral oz. kdo bo moral na klop, pa še ni jasno. Ramšak: „Do nedelje je še dovolj časa za premišljevanje, velikih sprememb pa gotovo ne bo. Izključeno pa ni, da bo od začetka igral v sredini mladi Marjan Šmid. Mogoče bomo celo začeli s tremi napadalci, podobno kakor proti VSV. Toda to je odvisno od forme Pihornerja!“ SAK - Voitsberg v nedeljo, 2.10.1994, ob 15.30, na igrišču v Annabichlu. Predtekma: SAK II - Donau (ob 13.301) AMATERJI SAK A. Mandl zadel 2-krat SAK II je tokrat jasno in brez težav premagal Poreče s 4:0. Igralci SAK so bili na slabem igrišču v Porečah od začetka v jasni terenski premoči ter dali lepe zadetke. 2-krat je bil uspešen mladi Adrian Mandl, ki je očitno že mnogo pridobil na treningih trenerja Kreutza. V naslednjem krogu tekmuje moštvo Kreutza proti Donauu (v nedeljo ob 13.30 na igrišču AS V), ki sodi med boljše ekipe v tem razredu. Kreutz: „Doma smo podlegli že 3-krat, sedaj pa bo konec negativnega niza!“ Poreče - SAK II 0:4 (0:3) SAK II: Smrečnik 3 (60. čančar 2), Tolmajer 3, Hren 3, S. Sadjak 3, Zanki 3, Tiganj 3, Sienčnik 3, Nachbar 3, Kreutz 4 (55. M. Blajs 3), Mandl 4, Buchwald 3 (30. Kampusch 3): Poreče: 100 gledalcev Sodnik: Kinzl (dober) Strelci: Kreulz (20.). Tiganj (23.), Mandl (35., 51.) 2. RAZRED E: 1. DSG Borovlje 9 7 1 1 20:5 15 2. Ochsendorf 9 6 2 1 19:6 14 3. Grabštanj 9 5 2 2 15:4 12 4. Hodiše 8 6 0 2 21:13 12 5. SAK II 9 6 0 3 19:13 12 6. HSV 9 4 2 3 19:11 10 7. KAC 9 4 2 3 10:11 10 8. Donau 9 3 2 4 19:18 8 9. Žihpolje 9 2 1 6 9:15 5 10. Kriva Vrba 8 2 0 6 10:19 4 11. Pošta 9 1 1 7 8:23 3 12. Poreče 9 0 1 8 3:34 1 10. krog M./2. oktober 94): SAK II - Donau, Žihpolje - Poreče, Ochsendorf - HSV, Pošta - Borovlje, Grabštanj - Hodiše, Kriva Vrba - KAC Tudi Traun ni bil kos SAK -Lippusch zadel 2-krat Traun - SAK 0:2 (0:2) SAK: Preschern 4, Savič 5, F. Sadjak 5, A. Sadjak 5, Blajs 5, M. Sadjak 5, Sumberac 4, Wölbl 5, Eberhard 4, Petschenig 5 (60. Pihorner 3), Lippusch 5 (77. SkofO); Traun: 500 gledalcev Sodnik: Bacher (odličen) Strelec: Lippusch (5„ 35.) SAK je pričel tekmo praktično z 1:0, kajti Lippusch je lepo podajo M. Sadjaka hladnokrvno izkoristil (3.). Nato so sicer domačini zaigrali nekoliko bolj napadalno, toda brez silovitih priložnosti. Se pred odmorom pa je zopet Lippusch izkoristil napako domače obrambe ter povedel z 2:0. V 2. polčasu bi moral SAK premagati domačine s 4:0 ali 5:0. Toda Mario Pihorner (3-krat) in Tonči Blajs sta klavrno zapravila priložnosti. Opazili smo, da so navijači iz Globasnice pospremili ekipo v Traun ter jo med tekmo glasno podprli. Po tekmi pa so skupno z igralci pozno v noč slavili peto zmago v letošnjem prvenstvu. Regionalna liga > sredina 1. SAK 7 2. VSV 7 3. Voitsberg 7 4. Marchtrenk 7 5. WAC 7 6. Traun 7 7. LUV Graz 7 8. Donau Linz 7 5 1 1 14:5 11 5 0 2 15:6 10 5 0 2 15:9 10 412 9:7 9 3 1 3 10:6 7 3 1 3 10:8 7 1 0 6 4:15 2 0 0 7 6:27 0 8. krog: SAK - Voitsberg (v nedeljo ob 15.30), LUV G raz - WAC (v nedeljo ob 10.30), Traun - VSV (v soboto ob 14. uri), Donau Linz - Marchtrenk Nova pobuda Cluba tre popoli Želja Cluba tre popoli je, da bi se čimveč ljudi in družin iz prostora Alpe-Jadran redno srečavalo. Zato projekt CIP: „Tandem - srečanja - Alpe-Jadran“. Prvo srečanje bo v nedeljo, 13. novembra, ob 11. uri v celovški Evropski hiši (Europahaus). Družine, prijatelji, študentje, otroci etc. naj bi si izmenjavali svoje jezikovne, poklicne in počitniške interese. Pomembno je, da se ta srečanja odigravajo v zasebno-družinskem okviru. Prav tako pa bi bilo tudi pomembno, da bi se v drugih deželah prostora Alpe-Jadran ustanovili partnerski klubi CTP. Doslej to še ni uspelo; edina izjema so osebni stiki zastopnikov CTP (predsednik: dr. Roßbacher, podpredsednik: Predsednik Cluba tre popoli je dr. Artur Roßbacher. Dr. Roßbacher bo letos novembra prejet tudi Einspielerjevo nagrado, ki jo podeljujeta NSKS in KKZ. ddr. Jaklitsch, tajnica: Milka Hudobnik) s furlanskim društvom „Kulturverein Mitteleuropa“. CTP (obstaja osem let, registriranih somišljenikov ima okoli 300) vidi svojo nalogo predvsem v rednem obveščanju o dogajanjih v deželah Alpe-Jadran „iz prve roke“; zato vabi predavatelje, ki lahko izvirno poročajo o dogajanjih v svojih deželah. Hkrati posveča CTP veliko pozornost jezikovnim tečajem, ki se odvijajo v sproščenem, počitniškem okolju in ki naj bi bili zanimivi predvsem tudi z gospodarskega vidika. -Kuj- Prireditve Cluba tre popoli do konca 1994 Torek, 18. oktobra: Predavanje prof. Pavla Merkuja (Trst): „Mešana kultura ob primeru nemških imen v Trstu“ Kraj in čas: Pri Joklnu, Celovec, ob 19. uri Torek, 8. novembra: Predavanje univ. prof. dr. Dušana Nečaka (Ljubljana): „1934 - beg nacionalnosocialistič-nih prevratnikov v Jugoslavijo -ustanovitev Avstrijske II. legije?“ Kraj in čas: Europahaus, Celovec, ob 19.30 Nedelja, 13. novembra: 1. Tandem - srečanje - Alpe-Jadran Kraj in čas: Europahaus, Celovec, ob 11. uri Torek, 22. novembra: Univ. prof. dr. Manfred Moser (Celovec) -literarno branje: „Kulturna mešanica - kratek obisk na Krasu“ Kraj in čas: Pri Joklnu, Celovec, ob 19. uri Hermann Sobe Kaj drugega kot pa šestica v lotu! Še v istem trenutku bi vzel svoj kovček in bi se odpravil na Maledive. Jasno, da bi pustil doma vsakršen material za pisanje in seveda tudi mobilni telefon. Točno si morem predstavljati, kako bi mi sijalo sonce na moj trebuh in bi užival, da sem daleč proč od scene koroških medijev. Sigi Kolter Pozitivna novica bi bila, če bi mi kdo povedal, da zjutraj lahko grem h Kosti in lahko v miru popijem kavo, ne da bi me nadlegoval kdo od žurnali-stov. Še večja pozitivna novica pa bi bila, če bi se peljal danes domov in bi ob cesti videl bilčovško županjo, kako postavlja dvojezične krajevne napise. Dan bi bil rešen! Marica Štern-Kušej Predstavljam si situacijo, da me zjutraj zbudi radio in iz celovškega deželnega studia me po radijskih valovih zbudijo sonorni glasovi kolega slovenskega uredništva. Slovenske popevke me v oddaji „Dobro jutro na Koroškem" spremljajo pri zajtrku, nakar se dobre volje odpravim v uredništvo in pripravim opoldansko oddajo. Kaj bi bila za vas pozitivna novica? Pripravila Heidi Stingler Felix Steiner Dejansko pozitivna novica bi bila zame, če bi zvedel, da je SAK-u uspel podvig v zvezno ligo. To bi slovenskemu klubu res iz srca želel. To ne samo zato, ker mi je SAK simpatičen, ampak predvsem zato, ker bi v tem primeru klub morda končno dobil na razpolago lastno igrišče. Vrhu tega bi se z mano veselilo veliko ljudi. Mirko Einspieler Pravzaprav sem v vsakem oziru srečen in nimam posebnih želja. Pozitivna politična novica pa bi bila zame, če bi na večer državnozborskih volitev zvedel, da Haiderju ni uspelo pridobiti glasov. Ali pa, da bi v Bilčov-su politiki vprašali občane za njihovo mnenje, preden sklepajo o veleprojek-tih, kakršna sta kanal in športno igrišče. Inge Seher Zame bi bila pozitivna novi' ca, če bi mi 1 kdo povedal, . 1 da so Slovenc' i nehali jamrati ] in so začeli b° , pozitivno miši1' ti. Sploh mislim, da bi moP li pozitivno bol postaviti v ospredje - tak6, pri sebi kot tuC pri drugih. P°' zitivno bi me tudi preseneti; lo, če za med1' je ne bi bile za nimive le sen-zacije, ampak bi poročali boj v pozitivnem smislu.