Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32'—, polletno din 16"—, četrtletno din 9'—, Inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK ,N ZABAVO 2 MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in
upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-13
Cene lmeratom: Cela straa
din 2000—, pol strani din 1000 —» četrt strani din 500'—, 'it strani din 250—, '/i. strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1'—>
LjEislio fronta
NoS predsednik vlade zopet v Beograda
Ideja ljudske fronte je prav za prav vzniknila v Moskvi v tistem hipu, ko je kominterna (komunistična internaciona-la) izdala svojim pristašem po raznih evropskih državah navodilo: Pomešajte se med druge stranke, vrinite se v razne organizacije, vtihotapite svoje ljudi v vsa društva in povsod, kamor pridete, sejte seme komunizma. Ponujeno roko komunizma so na političnem področju sprejeli socialisti in meščanski laži-svobodomisleci (liberalci) in tako je nastala politična kom-panija, ki si je vzdela lažnivi, pa vabljivi naslov »ljudska fronta«.
Da taka fronta, ako zavlada v državi, ljudstvu ni v prid, marveč v nesrečo, je vsemu svetu pokazala Španija, kjer je vlada ljudske fronte dovedla državo do največjega gorja, ki ga more kakšna vlada spraviti nad državo, to je, do državljanske vojne. Pa tudi Franciji ljudska fronta ni prinesla sreče. Pri volitvah v francoski parlament leta 1936 je zmagal kartel levice (zveza levičarskih strank, obstoječa iz meščansko-liberalnih radikalov, socialistov in komunistov), ki je po volitvah prevzel vlado francoske repub like.
Po načelih parlamentarizma, ki se jih drži Francija, je prevzel vlado načelnik najmočnejše stranka v ljudski fronti Leon Blum, vodja. socialistov, kateri je v svojo vlado sprejel zastopnike radikalov, do-čim komunisti v \ladi niso bili zastopani, pač pa so jo podpirali. V prvi vladi ljudske fronte pod vodstvom Bluma, ki je vladal od junija 1936 do junija 1937, je prevladovala marksistična str - n, ki predstavlja večjo polovico ljudske fronte. Socialisti se niso v nobeni državi odlikovali s posebnimi državniškimi zmožnostmi. Francoski socialisti pa še posebno trpijo na tem, ker so pod nagajko komunizma, ki jo dirigira Moskva. Zvesti svojemu končnemu cilju so komunisti zrevolucionirali mase delavskega ljudstva, jih tirali v mezdne borbe in štrajke ter razpihali razredno sovraštvo do vročine, ki je postala nevarna za javno življenje.
Leon Blum je moral sredi preteklega leta odstopiti. Vlado je prevzel radikal Chau-temps, Blum je postal njegov namestnik, vodstvo ljudske fronte se je pomaknilo od marksistov k meščanskim liberalcem. Komunisti pa so ohranili svoje revolucionarne instinkte ter jih celo stopnjevali. Francoska valuta se je zopet začela majati, prepad med delodajalci in delavci se je večal, in v ta prepad je padel Chautemps. Sredi januarja je odstopil, in ker Leon Blum
Naš predsednik vlade in zunanji minister dr. M. Stojadinovič se je odpeljal dne 22. januarja iz Monakovega nazaj v domovino po osemdnevnem bivanju v Nemčiji. S tem je zaključen veličasten državni obisk, ki ga je napravil naš šef vlade
Nemčiji, kjer je bil povsod deležen prisrčnih sprejemov. Samo Mussolinijev obisk v Nemčiji se da primerjati z zunanjo sliko obiska g. dr. Stojadinoviča. Nem* čija je s tem dokazala, kako veliko spošto« vanje ima do predstavnika naše države.
Ceftoslovahi zoper brezbožnihc
Brezbožnilti nameravajo letos svoj svetovni kongres obhajati v Pragi. Proti temu se je vzbudila velika nezadovoljnost med ljudstvom, katera vedno bolj raste. »Venkov«, glavno glasilo agrarne stranke, je v nedeljo 16. januarja objavil proti tej nameri poseben članek, v katerem se obrača na javnost, naj ne dopusti tega, da
bi se kongres brezbožnikov vršil na čeho-slovaških tleh. »Nočemo,« tako izjavlja, vodilni list čehoslovaških kmetov, »da bi kristjani vsega sveta kazali na Čehoslo-vaško kot sedež brezbožniškega pokreta« Izjavljamo, da bomo srečni, ako nas takšna zborovanja ne zadenejo.«
Stalin — naivecli DrezHožnih
Boljševiški brezbožniki se na vse krip-Ije trudijo, da bi svoj pokret razširili po svetu ter mu pridobili čim največ pristašev. Zato so stavili predlog Mednarodni zvezi brezbožnikov, naj bi se poseben dan v letu proglasil za »dan brezboštva«. V to svrho predlagajo boljševiki božični praznik ali veliko noč ali binkoštni praz-
nik. Brezbožniški pokret tudi potrebuj« svojega patrona, varuha in vzornika. V ta svrho bo Zveza brezbožnikov v Moskvi slovesno proglasila Stalina kot največjega brezbožnika. Stalin že ima toliko »čast> nih« naslovov, da se tudi tega ne bo sramoval.
Ifvlfenle 1200 Milil ogroženo
Severno od Sibirije v Ledenem morju sta zajela led in polarna noč osem sovjetskih trgovskih ladij in štiri ledolomilce, ki imajo na krovu 1200 ljudi. Če bodo ladje tudi vzdržale pritisk leda, vendar nimajo dovolj kuriva, ne zadostno živil, da bi se z dovoljno preskrbo prebile skozi polarno noč. Nesreča je zalotila ladje na poti iz Vladivostoka ob severnosibirski obali proti Arhangelsku. Ruska sovjetska
vlada je poslala na pomoč svoje največje ledolomilce in tudi z letali nameravajo dovažati ogroženim živež. Dvomljivo je, če bodo ledolomilci sploh mogli do v led vklenjenih ladij in ali bodo zamogla letala najti ladje in pristati v polarni noči. Položaj 1200 ljudi je brezupen, kar dokazuje dejstvo, da radio postaje nekaterih ladij sploh več ne odgovarjajo na pozive ruskih radijskih postai.
Poročna slovesnost z 200.000 gosti
V egiptovski prestolici v Kairi je bila 20. januarja ob 11 dopoldne poroka mladega kralja Faruka in Faride Zulifikarje-ve. Poroko so oznanili s fanfarami in s 101 topovskim strelom. Poroka po moha-medanskem obredu se je izvršila na ta način, da sta podpisala kralj in nevestin oče poročno pogodbo ob navzočnosti dveh prič. Šele popoldne omenjenega dne je prišla ena od tet po mlado poročenko na stanovanje njenih staršev. Nevesta pripada meščanski in ne plemiški rodbini.
Razglasitev poroke je izzvala v Kairi to-likere navdušene manifestacije, da je sli-čilo milijonsko mesto eni veselici. Višek slovesnosti je bil zvečer, ko je bila presto-lica čarobno razsvetljena in so valovale pod barvitimi žarnicami stotisočglave množice do ranega jutra. H kraljevi poroki je prispelo z ladjami, s posebnimi vlaki, v karavanah na kamelah iz Egipta in od drugod 200.000 gostov, katere so vse pogostih v prestolnem mestu na kraljeve stroške.
ni mogel sestaviti vlade, jo je zopet sestavil Chautemps. V njegovi novi vladi ni več socialistov, ki so ji, da se obranijo večjega zla, obljubili podporo, pač pa so zastop-
niki zmerne republikanske sredine. Ljudska fronta v Franciji je postala podobna preluknjani barki, v katero vdira voda, da jo potegne v globino.

Obranimo sinše slnograüsitsif®!
Novi pravilnik o banovinski trošarini na vino in žganje, ki ga je predpisal finančni minister, je povzročil med našimi vinogradniki upravičeno nezadovoljstvo, in ni res, kar se poudarja v obrambi tega pravilnika, da je treba pri vinogradnikih nezadovoljnost vzbujati. Kdor kaj takega trdi, s tem dokazuje, da so mu razmere štajerskega vinogradništva povse neznane. Ta panoga našega kmetijstva se bori z velikanskimi težavami. Pridelovalni stroški vedno bolj rastejo, cene pa so nizke, in sicer kljub temu, da je po prejšnjem pravilniku bila pot vina od vinogradnika do konsumenta trošarine prosta in je bilo trošarini podvrženo samo vino, ki je prišlo v potrošnjo potom vinskega trgovca in gostilničarja. Kaj bo pa zdaj, ko je vsak literček vina, ki pride v promet, podvržen trošarini? Če je prej mali kmet-vinograd-nik po petliterski prodaji prodal svoje navadno vino po 2.50 din do 4.50 din na liter, bo sedaj trošarina 2 din (banovinska in občinska) pri litru tako potlačila ceno vina, da je sploh ne bo več. Pomniti je tudi treba, da je prebivalstvo vinorodnih krajev (Haloz, Slovenskih goric, Obsotlja in Posavja) prav revno. Glavni dohodek mu je vino, za katero je kmet dobil toliko, da je sploh mogel plačati davke, ali pa ga zamenjal za žito s kmetovalci drugih bolj rodovitnih krajev (n. pr. na Dravskem polju). Če se je hotelo otežkočiti petlitersko prodajo vina, naj bi se storilo pri tistih inozemcih, ki posedujejo vinograde na severni meji naše države. Ti ljudje pridejo, kakor nam piše vinogradnik iz mariborske okolice, spomladi iz Avstrije, prodajo svoja vina brez trošarine na drobno, spravijo denar in gredo z njim preko meje. Take nedostatke in druge zlorabe, zlasti tihotapljenje z vinom, sušmarstvo, nezakonito trgovino in prodajanje vina bi bilo treba s pravilnikom odpraviti; ni pa bilo treba, da so se v pravilnik sprejele določbe, ki jih vinogradniki sami smatrajo kot nesrečo za sebe. Vinogradnik plača direktni davek ter ne more uvideti, zakaj bi moral za en del kmetijskih pridelkov, to je vino, plačati še indirektni davek (trošarino). Čudno je stališče obrambe, ki se za upravičenost ali neupravičenost tega indirektnega davka pri kmetu-vinogradni-ku sploh ne briga, marveč poudarja potrebo, da ga vsi brez izjeme plačajo. Da bi tu bil varovan socialni vidik, pač nikdo ne more reči. In prav socialni ozir zahteva, da obvarujemo vinogradnika. Če vinogradništvo v naših krajih propade, kaj in kam potem z viničarji? Ali naj pomnožijo že itak dovolj goste vrste brezposelnih? To bi bilo še večje breme za banovino in občine. Novi pravilnik, čeprav še ni uveljavljen v vsem obsegu, že vnaprej napoveduje slabe svoje učinke. Vinska kupčija
je, kakor se nam iz kmečkih krogov poroča, povse zastala. Kmet ne more vina spraviti v promet. Vinski trgovec čaka na ugodno priliko, ko bo cena vinu še bolj padla. Gostilničar, ki ne bo mogel plačati trošarine v visokih zneskih, bo kupoval vino ne pri kmetu-producentu, marveč pri
vinskem trgovcu v malih količinah. Poka-zujejo se sence bodočnosti.
Listnica uredništva. Dopisnikom v zadevi novega pravilnika o banovinski trošarini na vino in žganje sporočamo, da smo njihove navedbe uporabili v posebnem članku, ki se v njem zavzemamo za obrambo našega vinogradništva.
raznih držav
KAJ SME NOTAR RAČUNATI Mnogi naši naročniki so nas že neštetokrat izpraševali, kaka je tarifa notarjev, koliko sme notar računati. Da jim ustre-žemo, smo v zbirki knjižic »Slov. gospodarja« izdali tudi to uredbo. Dobi se za 5 din. Naročniki »Slov. gospodarja« jo dobijo za polovično ceno.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor-Ptuj.
Nova francoska vlada dobila sijajno večino in zaupnico. Na uvodnem mestu poročamo, da je bila kriza francoske vlade Ljudske fronte rešena na ta način, da je prejšnji predsednik Chautemps sestavil novo vlado. Nova Chautempsova vlada je stopila 22. januarja pred zbornico s posebno deklaracijo. Vršilo se je glasovanje za deklaracijo. Za zaupnico vladi je glasoval 501 poslanec. Proti je bil oddan en glas, glasovanja so se vzdržali skrajni desničarji.
Zopet volitve v Romuniji. Pred kratkim izvlojeni romunski parlament je razpustil kralj. Nove volitve v skupščino bodo 2. in v senat pa 4. marca.
Anglija in Irska se še nista sporazumeli. Zadnjič smo poročali, da so pričeli v Londonu 17. januarja razgovori med predsednikom neodvisne Irske de Valero in med angleškim ministrskim predsednikom Chamberlainom. šlo je za to, da bi bila Irska Angliji še v naprej v vojaško pomoč in bi ji dovolila na južnem delu svojega ozemlja zgrac.iti letalska ter pomorska oporišča. Dalje bi naj Anglija dovolila Ircem razne gospodarske in predvsem carinske olajšave. Pogaianja so sicer potekla prisrčno in prijateljsko, a do zaželje-nega sporazuma še ni prišlo in bo še treba dolgoveznih razgovorov o naslednjih vprašanjih, ki razdvajajo obe državi: 1. Irska zahteva združitev vsega irskega ozemlja v svobodno in neodvisno državo. Gre pri tem za Ulster, Severno Irsko, ki je kljub razglasitvi irske države še naprej pripadal Angliji. Irci to pokrajino zahtevajo brezpogojno zase. 2. Anglija želi, da se Irska z Anglijo sporazume za enotno izvajanje velikega angleškega obrambnega programa. Irska pa tega ne sprejme, če ji Anglija ne odstopi Ulstra. 3. Anglija zahteva, naj Irska začne plačevati obresti svojih dolgov in letne obroke. 4. Irska je pripravljena to storiti samo pod pogojem, da Anglija odpravi visoke carine, ki jih je dolo-
čila za irsko blago, in sklene z Irsko novo trgovsko pogodbo.
Razdelitev novoizvoljenega sovjetskega parlamenta in sestava nove sovjetske vlade. Novi sovjetski parlament obstoja iz vrhovnega sveta s 569 poslanci in narodnega sveta s 574 poslanci, skupaj 1143 poslancev. Delavci in kmetje so zastopani v obeh zbornicah s komaj 30%, drugi so pa uradniki stranke, državni uradniki in častniki. Na seji vrhovnega sveta 18. januarja je bilo sporočeno, da je izvoljen Kalinin za predsednika predsedstva vrhovnega sveta. Stalin je izvoljen za člana predsedstva in za voditelja komunistične stranke. Molo-tovu, ki je odstopil kot predsednik ljudskih komisarjev, je bila poverjena sestava novega kabineta. Predsedstvo vrhovnega sveta je sestavljeno iz predsednika, podpredsednika, tajnika in 24 članov. Razen Stalina pripadajo predsedstvu maršal Blucher, Leninova vdova Krupskaja, predsednik moskovskega sveta Cidocov, predsednik leningrajskega sveta Petrovski.
Oborožitev sovjetske Rusije. V Moskvi je zboroval vrhovni sovjetski obrambni svet, kateremu je predsedoval Stalin in so bili navzoči vsi važnejši generali. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da bo vlada koj naročila 25 milijonov plinskih mask, ki jih bo razdelila med prebivalstvo obmejnih okrožij. V vseh velikih mestih bodo pričeli z gradnjo ogromnih podzemeljskih zaklonišč proti zračnim napadom. V teku dveh mesecev se morajo izločiti iz sovjetskega vojnega letalstva vsa letala, ki ne odgovarjajo več izkušnjam zračne vojne, pridobljenim v Španiji. Nemudoma je treba zgraditi 50C novih velikih bom-barderjev in 500 bojnih letal. Sklenjeno je že tudi, da bo moralo v bodoče pri vojaških manevrih sodelovati tudi vse civilno prebivalstvo. Letos prične Rusija tudi v velikem z gradnjo svojih vojnih brodovij, zlasti onega v Severnem in v Črnem morju.
Novice iz špaiisftc drlavltonske vofiic
Drugi napad nacionalistov pri Teruelu
Nacionalisti pod vodstvom generala Arande so začeli drugo skrbno pripravljeno .ofenzivo pri Teruelu. Srditi boji so se vršili od 19. januarja naprej na fronti, ki se razteza od zapada proti vzhodu in je oddaljena 15 km od Teruela. Važen uspeh v tej bitki je dosegel Aranda z zavzetjem pogorja Pedrija, ki nadkriljuje cesto iz Celadasa v Teruel. Te ceste rdeči ne bodo mogli več uporabljati za vojaške prevoze.
Bombardiranje Barcelone in Valencije
Nacionalistični letalci so presenetili dne 19. januarja rdečo prestolico Katalonije Barcelono z otoka Mallorca. Zračni napad, ki je bil najhujši v vsej državljanski voj-
ni, so izvedli težki bombniki opoldne, ko je bilo največ ljudi na ulicah. Padale so 200 do 300 kg težke bombe, katere so povzročile strahovite eksplozije. Po tlakovanih ulicah je taka najtežja bomba naredila 5 m globoko in 17 m široko luknjo. Šest sedemnadstropnih hiš se je porušilo ter zgorelo. Zračni pritisk vsled eksplozij je razmetal in raznesel dele človeških in živalskih trupel po vseh okrajih mesta. Eksplozije so lomile debela drevesa liki tanke šibice, bogznaj koliko šip je popokalo in najdebelejše zidovje, betonske in jeklene stavbe, katere so bile zadete od bomb, so porušene do tal. Strahovito bombardiranje je zahtevalo 300 mrtvih in 700 ranjenih. Napad je trajal samo par minut.


Francova letala so bombardirala tudi rdečo prestolico Valencijo. Bombe so zadele v bencinske tanke, kateri so zleteli
JapOSl§I*®-hifai$ha VOiSKO
Prekinitev diplomatskih odnosajev — Splošna mobilizacija na Japonskem in napoved japonskega predsednika vlade
Po tako dolgotrajnem in najbolj srditem klanju sta Japonska in Kitajska prekinili diplomatske odnošaje. Japonska vlada je odpoklicala 18. januarja svojega zastopnika pri kitajski vladi in isto je storila kitajska vlada.
V smislu sklepov državnega sveta ali cesarske konference ;e japonska vlada 18. januarja že razpravljala o splošni mobilizaciji, ki je potrebna, da bo kitajski maršal Čankajšek prisiljen k predaji.
Japonski ministrski predsednik knez Konoje je izjavil, da se Japonska ne bo več pogajala s Čankajšekom, ampak s kitajsko vlado v Pekingu, ki je bila pred nedavnim vzpostavljena na pritisk in po željah Japoncev.
Srednja Kitajska v nevarnosti
Japonska ofenziva je pričela 18. januarja vzdolž železnice Tiencin—Pukov. Ako bodo Japonci zavzeli to železniško zvezo, bo srednja Kitajska v njihovih rokah.
Napoved velike kitajske ofenzive
Pravkar smo beležili o hudem pritisku Japoncev vzdolž železnice Tiencin—Pukov.
v zrak. V Valenciji je zahteval zračni napad 500 žrtev.
Kitajski maršal Čankajšek je zbral v južnem delu pokrajine Šantung 400.000 vojakov. V tej armadi so bile izvršene važne spremembe in so bili odstavljeni nezanesljivi častniki. S to vojsko hoče Čankajšek izvesti nov napad, da obdrži v svojih rokah južni del šantungške pokrajine in pa provinco Kiangsi. Glavni namen kitajske ofenzive je: Japoncem preprečiti, da bi zasedli vso progo od Pukova proti severu, kar se bo zgodilo, če se bodo polastili pokrajine Šantung in Kiangsi v celoti. Za napad pripravljena Čankajšekova armada je zbrana pred Sučovom.
Kdo pošilja Kitajcem orožje?
Poročevalci japonskih listov poročajo iz Honkonga (na jugovzhodu Kitajske), da so od Božiča do 15. januarja pripeljale Kitajcem orožje in strelivo te-le ladje: sedem angleških, tri italijanske, dve nemški, dve ameriški, dve norveški, ena danska in ena holandska. Angleška je poslala 40, Zedinjene države pa 11 letal. Eksplozivnih snovi je prišlo iz Italije 1800 ton, iz Anglije 800, iz Nemčije 620, iz Zedinjenih držav 450, iz Danske 400, iz Holandije 250, iz Norveške 100 ton. Zanimivo je, da imata Italija in Nemčija zvezo z Japonsko, orožje in strelivo pa dobavljata ne samo Japonski, marveč tudi Kitajski.
Teden proti preklinjanju. Teden od 9. do 16. januarja je bil v šibeniški in bivši za-drski škofiji določen kot teden proti preklinjanju. V Dalmaciji je ta grda razvada, ki krade Bogu čast ter širi surovost med ljudmi, jako razširjena, šibeniški katoliški tednik »Katolik« piše o tem: »Kletev in psovka je pri nas razširjena kakor zrak, ki nas obdaja in ki se v njem gibljemo. Z njo se je pobratil kmet in meščan, nepismen človek in razumnik, moški in ženska, odrasel človek in neodraslo dete. Kako razkužiti ta okuženi zrak? Kako odstraniti to črno pego z obraza^ lepe, sončne Dalmacije?« In v drugem članku piše: »Napovedujemo boj preklinjanju. V kletvi gledamo svojo sramoto. Naša akcija proti preklinjanju mora izhajati iz stališča, da je kletev tudi greh, proti grehu pa se morajo kristjani bojevati.« Ves teden so bile po raznih šibeniških cerkvah prireditve in pobožnosti: pridige, spove-dovanje, sv. obhajilo, sv. maše, zadostivne molitve pred sv. Rešnjim Telesom. Bila so tudi izvencerkvena zborovanja. Katoliška Hrvatska se odločno bori zoper grdo, surovo in sramotno razvado preklinjanja. — Kaj pa Slovenija ? Besede šibeniškega »Katolika« o razširjenosti kletve v Dalmaciji dobivajo vsak dan večjo veljavo tudi za Slovenijo. Treba je samo malo prisluhniti šolski mladini srednjih in ljudskih šol, pa se bomo prepričali, kako strahovito se to zlo širi med našim ljudstvom, ki prej tega madeža ni imelo na sebi. Cerkvena oblast se z duhovnimi sredstvi bori zoper to zlo. Naj tudi svetna oblast stori svojo dolžnost. Posebno opozarjamo šolsko oblast,
da z vsemi sredstvi izkorenini to ves na rod sramotečo razvado iz vrst mladine.
Papežev kip so dali odstraniti. To se je zgodilo v Nemčiji, in sicer v rudniku Bo brek pri Beuthenu v Zgornji Šleziji. Ko je bilo po svetovni vojni v Šleziji ljudsko glasovanje o tem, ali naj ti kraji pripadajo Poljski ali Nemčiji, je bil papežev komisar za glasovalno področje Ahil Ratti, sedanji papež Pij XI. Po glasovanju je bila Šlezija razdeljena med Poljsko in Nemčijo. V spomin na bivanje takratnega papeževega zastopnika — sedanjega papeža — v Šleziji, so postavili pred šestimi leti v rudniški dvorani v Bobreku lep kip Pija XI. Kip je bil v velikih čislih ne samo pri katoliških, marveč tudi pri protestantskih delavcih, ker je bil spomin na zgodovinske važne dogodke. Narodno-socialistič-
DOSEDAJ SO IZŠLE SLEDEČE KNJI ŽICE »SLOV. GOSPODARJA«:
1.	Zemljiška knjiga.....5 dir
2.	Kako si sam izračunam davek 4 dir
3.	Zaščita kmetov v Jugoslaviji (Razprodano)
4.	Predpisi o cestah in prometu
na njih...... ... 14 dir.
5.	Zakon o volitvah naodnih poslancev .........8 dir.
6.	O bolnišnicah in bolniških pristojbinah .........5 dii
7.	Koliko sme odvetnik računati 5 dir.
8.	Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov..........5 dir
9.	Uredba o kmetijskih zbornicah 5 dir 10. Uredba, s katero se določa tarifa o nagradah notarjev . . 5 dir
Naročniki »Slovenskega gospodarja dobijo knjižice za polovično ceno.
ni kolovodje pa niso gledali s prijaznimi očmi papeževega kipa ter niso mirovali, dokler ni bil kip pred nekaj tedni odstranjen iz dvorane. Zgodilo se je to ponoči, ker se je uprava rudnika sramovala izvršiti to nelepo dejanje podnevi.
Božič menihov v Tibetu. Menihi z Velikega sv. Bernharda v evropskih Alpah so poslali nekaj svojih redovnikov v Srednjo Azijo, da tamkaj izvršujejo delo krščanske ljubezni do popotnikov, ki potujejo po samotnih in nevarnih krajih. Ti menihi so se naselili v Tibetu na 4000 metrov visokem gorskem sedlu Silah v Himalajskem gorovju. Na sveto noč so ti menihi bili v zvezi potom radia z materinskim samostanom sv. Bernharda. Na gori sv. Bernharda je imel p. rektor polnočni-co s slovesnim petjem, ki se je potom radia preneslo v Tibet in ki so ga tibetski menihi prav dobro slišali kljub ogromni razdalji od sv. Bernharda v Srednjo Azijo. Tibetski menihi namreč imajo izvrsten sprejemni aparat, ki ga jim je v svoji velikodušnosti poklonil lani umrli slavni iz-najditelj radia Marconi. Na gorskem sedlu Silah gradijo menihi gostišče, ki bc večje kot materinsko gostišče na Velikem sv. Bemhardu. V njem bodo dobivali zavetišče ljudje, ki potujejo iz Kitajske v Indijo po potih, kateri so v zimskem času radi strašnih sneženih viharjev zelo nevarni. Čeprav gostišče še ni dograjeno in odprto za popotnike, vendar sta patra Melly in Coquoz že rešila življenje nekaterim popotnikom, ki so zgrešili pot ter so že bih oslabljeni do smrti. To je dvignilo ugled menihov in vzbudilo zaupanje poganov do njih.
•	I i y > «r» .	.	•	•
-j*v« - kriz sciti od ponare|en|a
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
Novice
Osebne rest i
60 letnica največjega sodobnega slovenskega pesnika. V Ljubljani je obhajal v nedeljo 60 letni jubilej g. Oton Zupančič, največji sodobni slovenski pesnik, ki je rodom iz Bele Krajine. Umetniku naše slovenske besede in misli naše častitke!
Teharski g. župnik 50 letnik. G. Pavel Vesenjak, župnik na Teharju pri Celju, je obhajal 25. januarja 50 letnico. Blagemu gospodu naše častitke z željo: Se do nadaljnjih jubilejev v zdravju in zadovolju!
Nesreče
Usodepolni obstrel po nesreči. V mariborsko bolnišnico je bila prepeljana s kroglo v hrbtu Ana Pšajt, 52 letna posestni-kova žena od Sv. Petra. Njen desetletni sinko Lojzek je našel pri Dravi nedaleč od Št. Petra samokres, katerega je prinesel očetu. Ta je pregledoval orožje, če ni mogoče nabito. Naenkrat je počil strel in krogla je zadela poleg stoječo ženo v hrbet in ji ranila celo pljuča.
Skoro na Istem mestu druga avtomobilska nesreča. Med Breznom in Mariborom pri km 35.2 sta se srečala na ovinku ozke ceste težko naložen tovorni avto g. Ru-tarja iz Marenberga, ki je vozil proti Mariboru, in neki s precejšnjo brzino vozeči osebni avto. Avtomobila sta zadela drug v drugega in je bil osebni precej poškodovan. Od popotnikov je bil samo eden ranjen na nogi. Skoro na istem mestu je pred kratkim zadel neki francoski avto pri izogibu tovornemu ob kilometerski kamen in ga je izruval. Skrajni čas bi že bil, da bi se ravno na tem mestu preozka cesta razširila in da bi bile za bodoče nesreče onemogočene, ker je po tej cesti zelo živahen avtomobilski promet.
Ko je drugemu pomagal, si je sam zlomil nogo. Franc Cafuta, trgovski potnik iz Celja, se je peljal v avtomobilu iz Slo-venjgradca. V Pamečah mu je pri stopu iz avtomobila spodrsnilo, padel je in si je poškodoval hrbtenico. K ponesrečenemu so koj poklicali zdravnika dr. Strnada, ki je nastavljen v bolnišnici v Slovenjgrad-cu. Zdravnik je dvigal Cafuto, a je pri tem opravilu padel in si je zlomil nogo. Zdravnika so odpeljali v slovenjgraško bolnišnico, potnika pa v celjsko.
Huda nesreča železniškega premikača. Jožefu Korošec, 31 letnemu železniškemu premikaču, je pri stopu iz železniškega voza na mariborskem koroškem kolodvora radi poledice spodrsnilo. Pri padcu je priletel preko tračnic in že ga je zagra-bfla lokomotiva, ki ga je vlekla nekaj časa a seboj in ga odvrgla vsega krvavega ter nezavestnega. Torošca so prepeljali v bolnišnico z zlomljeno levo nogo in s hudimi poškodbami po glavi ter po vsem telesu in je njegovo tanje zelo resno.
Smrt mladeniča pod vozom. V Hovci v občini Sv. Miklavž se je zgodila nesreča, katera je zahtevala življenje 17 letnega mladeniča. Viničar Martin Habjanič je rozil drva iz gozda. Njegov 17 letni sin Juri j je od zsdaj podpiral voz, da se ne bi prevrnil. Naenkrat pa so konji prehitro potegnili, fant je padel pod težko naložen roz tako nesrečno, da so mu kolesa šla preko prs in je obležal pri priči mrtev.
Pri reševanju svinj in kokoši ga je pokopalo goreče tramovje. Pri Sv. Ani v SI. goricah je zajel nočni požar imanje viničar j a Valentina šober. Spečo vimčarjevo družino je zbudil iz globokega spanja sosed in si je rešila v zadnjem trenutku golo življenje. V hlevu so bile svinje in kokoši. Viničar šober se je pognal skozi plamen proti hlevskim vratom, ki so bila zapahnjena, in jih je močno stresel. V tem trenutku se je zrušilo nanj s strehe goreče tramovje in ga je pokopalo. Traialo je precej časa, preden 10 izvlekli ponesrečenega in nezavestnega izpod ruševin, šober je bil oddan s smrtnonevarnimi opeklinami v mariborsko bolnišnico. Z viničarijo vred so zgorele tri svinje ter vse kokoši. Viničarska družina je ob vse imetje in ves živež.
Sreča v nesreči. Veliko srečo v nesreči je doživela na vožnji s svojim avtomobilom gospa M. Kubricht, lastnica tovarne za tanin in tekstilne tvornice v Majšpergu. Iz Majšperga se je peljala preko Maribora in Gradca in je bila namenjena z družbo na Češko. Radi poledice je v bližini Brucka vrglo avto ob cestni kamen, kjer se je odbil ter treščil ob drevo na drugi strani ceste, od tam pa je padel v obcestni jarek, kjer se je parkrat prevrnil. Avtomobil se je razbil do nerabnosti. Gospa Kubricht in ostali, ki so se vozili z njo, so ostali nepoškodovani.
Pri snaženju sadnega drevja hudo ponesrečil. V Vranski gori pri Šmarju je padel pri snaženju s sadnega drevesa 38 letni posestnik in si je pri padcu prebil lobanjo. V nezavestnem stanju so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Gosta megla zakrivila smrtno nesrečo. V nedeljo zjutraj je smrtno povozil kamniški vlak na Ljubljanskem polju 30 letno Franjo Caleari iz Malgajeve ulice v Ljubljani. Nesreča se je zgodila radi goste megle.
Od avtomobila hudo poškodovan kolesar. V Št. Vidu pri Ljubljani se je pripetila na križišču cest huda prometna nesreča. Neki prevoznik iz Ljubljane je pripeljal na tovornem avtomobilu hlode. Na križišču mu je pridrvel nasproti drugi av-tomobilist. Ko se je hotel šofer tovornega vozila ogniti avtomobilu, je trčil ob kolesarja, ki je padel pod avtomobilska kolesa. Izpod koles težkega avtomobila so potegnili 25 letnega pekovskega pomočnika Antona Tu^k, ki je zaposlen pri mojstru Orehku v Št. Vidu. Turk ima zlomljeni obe nogi in resne notranje poškodbe. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Razne novice
Prešernovo rojstno hišo bodo odkupili. V Ljubljani se je osnoval odbor za odkup Prešernove rojstne hiše v vasi Vrba na Gorenjskem. Odbor bo nabiral predvsem med mladino prispevke, s katerimi bo s časom odkupljena od Prešernovih sorodnikov Prešernova domačija, ki je še ohranjena taka, kakršna je bila za časa Prešerna. Dan 8. februarja bo posvečen spominu Prešernovega smrtnega dne in bo ta dan obča zbirka.
Za las ušla smrti. Pri podjranju drevja v Gornji Radgoni na gradu se je naen-
ZAVAROVANJE SLOV. GOSPODARJA!
Samo oni, Id bodo Imeli do konca januarja 1938 plačano vso naročnino za celo leto 1938, bodo imeli svoje hiše po pra-vOnlkn zavarovane za 1000 din. Plačajte torej pravočasno in kdor nima v celoti plačano, naj doplača. Celoletna naročnina znaša 32 din.
krat nagnilo in padlo debelo drevo. Grajski oskrbnik Ivan Smodiš in poslovodja Ferdinand Duriš sta skočila na stran, vendar ju je orjak pri padcu osmeknil ter vrgel na tla. Moža sta ušla v zadnjem trenutku in za las smrti.
Ali ste si za dolge zimske večere že preskrbeli čtivo? Če ne, pojdite v prodajalne Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju ter si kupite zelo lepe povesti: »A njega ni« (12 din), »Kraljica Estera« (10 din), »Pravica in usmiljenje« ter »S strelo in plinom« po 7 din. Vse povesti so zelo zanimive.
Podružnica ZAKŠ, Maribor, vabi vse člane kakor tudi vse absolvente, ki še niso pristopili pa to nameravajo, na redni letni občni zbor, ki bo 30. januarja ob 14 v Gambrinovi dvorani " Mariboru. Ob tej priliki bo tov., Knupleš imel zanimiv govor: Vzgajajmo samozavest! Na občni zbor vabimo tudi ostale absolvente na štajerskem. Tovariši! Na občnem zboru boste imeli priliko videti delo najbolj delavne podružnice ZAKŠ. Vsi prijatelji našega gibanja iskreno vabljeni!
Obžalovanja vredni slučaji
Lov za prosiulim konjskim tatom. Zadnjič smo poročali, da so izsledili in zaprli orožniki iz Studencev pri Mariboru dobro organizirano družbo konjskih tatov, ki je povzročila s tatvino konj po mariborski okolici za 20 jurjev škode. Orožnikom so padli v roke Ivan Mlakar, R. Šoba in A. Predan, delavci iz Zg. Radvanja. Kolovodja bande Anton Brglez iz Studencev pa je pobegnil. Orožniki so po pobegu zvedeli, da je izvabil Brglez od nekega posestnika par konj, katere hoče prodati ciganom v Varaždin. Dva studenška orožnika sta se spustila na kolesih za tatom, ki je zavil iz Maribora s konji in vozom v Cmurek. Od tam je krenil nazaj in je prekoračil Dravo pri Dogošah pod Mariborom. Po Dravskem polju je vozil po stranskih kolovozih proti Ormožu. Med Ormožem in Va-raždinom sta ga orožnika prehitela na kolesih ter sta mu nastavila past, v katero se je pretkani tat ujel. Skupno z varaždin-skimi redarji sta ga orožnika prijela, ko se je pogajal s cigani za konja. Po aretaciji sta ga peljala na istem vozu in z istimi konji nazaj v Studence. Pravi lastnik je odpeljal konja ter voz, nevarni konjski mešetar in tat, ki je ogoljufal ter okradel marsikaterega kmeta, je v mariborskih zaporih.
Tihotapska zadeva. Po okolici Ribnice na Pohorju je zasledila oblast ljudi, ki so skušali prodajati zavojčke saharina. Orožniki so prijeli v Ribnici, na Janževskem vrhu in v Lehnu šest oseb. Aretirani so priznali, da so dobili švercarsko blago iz Maribora. Financarji so zasledili v Mariboru na Meljski cesti celo skladišče iz Avstrije vtihotapljenega saharina in so za-^'enili 200 zavojčkov. Pod sumom tihotapstva s saharinom in prodaje na razne osebe sta bila prijeta: 39letni tesar Martin
Friedl in 47 letna Ivana Lovrenčak. Preiskava se nadaljuje.
Zopet vrnjen del ukradene zlatnine. Poročali smo, kako je bilo vlomljeno v Mariboru na Aleksandrovi cesti v stanovanje trgovskega potnika Watzeka, ki je imel lepo zbirko starih zlatnikov. Vlom je izvršil krojaški pomočnik Novak iz Zagreba, ki je v preiskovalnem zaporu v Mariboru. Izpovedal je preiskovalnemu sodniku, da je po uspelem vlomu razpečal večje število zlatnikov zgodovinske vrednosti po Beogradu. Oškodovani Watzek je na svoje stroške poslal v našo prestolico sodno komisijo z vklenjenim Novakom, da bi dobil nazaj dragocenosti. V Beogradu je dal Novak sedem zlatnikov zobozdravnici, da bi mu napravila zlate zobe. Zdravnica je izročila ukradeno zlato komisiji. Novak je pokazal še razne beograjske menjalnice, v katerih je zamenjal po enega ali več zlatnikov. Komisija je obiskala sedem menjalnic in našla osem zlatnikov. Tokrat VVatzeku vrnjeni zlatniki so vredni 10.000 dinarjev. Watzek je še vedno oškodovan za 30 jurjev, ker je toliko vreden preostanek pokradene zlatnine, o kateri Novak ali molči ali pa navaja izmišljena mesta, na katera bi naj Ml zakopal zlati zaklad.
Požig med gostijo. Na Sp. Hlapju pri Sv. Jakobu v Slov. goricah sta obhajala s svati gostijo Ivan in Magdalena Reininger na ženinovem domu, ki je visoko na hribu. Ko so bili povabljeni v noči v najboljšem razpoloženju, je izbruhnil požar v seniku, se razširil na gospodarsko poslopje in hišo. V teku 30 minut je pogorela domačija z vsem, kar je bilo v njej, le novo-poročeni par in svatje so se rešili. Na gašenje ni bilo misliti, ker ni v bližini vode Zavarovalnina je delna. V tem primeru gre sigurno za požig iz maščevanja.
V noči na cesti oropan. Anton Karnež, 29 letni delavec iz Stogovcev pri Majšper-gu, je šel pozno v noči po cesti k sosedu. Med potjo sta ga napadla dva neznanca, sta ga pobila s kolom in sta mu odvzela 200 din, katere je imel pripravljene za po-
grebne stroške svoje matere, ki je bila dan poprej umrla. Celo nad mrtvašnico so se spravili. Pri
Sv. Krištofu v Ljubljani so se lotili vlomilci in skrunilci stare mrtvašnice. V noči so vdrli v mrtvašnico najbrž zbiralci starih kovin in so razbili ter odnesli tri stare cinkaste krste, ki so bile namenjene za primere nagle smrti in prevoza. Odro-mali so z njimi razni svečniki, krožniki in z oken ter vrat so pobrali železje. Z vlomilci je zginilo vse, kar je bilo kovinasto.
Okraden tovarniški delavec. V Spodnjem Kašlju pri Ljubljani je vlomil neznanec v stanovanje tovarniškega delavca Leopolda Tomšič. Odnesel je obleke, perila in drugih predmetov za 3000 din.
Mlad nepridiprav. Orožniki iz Vač pri Litiji so zaprli komaj 16 letnega fanta, ki je zasnoval vlom v kaščo posestnika na Lazih. Preiskava na domu 16 letnega nepridiprava je dognala, da je imel mladoletnega pomagača in se je ukvarjal s pre-narejanjem lovskSi pušk. Posestnici Mariji Benetovi v Grižah pri Št. Lambertu je izmaknil nekaj obleke in denarja. Napadel je gluhega 80 letnega mlinarja Avbla, kateri je napadalcu izročil denar, obleko, mast in meso. Mladostnega izprijenca bodo morali oddati v prisilno delavnico, sicer bo prav kmalu postal nevaren tolovaj.
Kmetu oropanih 6000 din. 68 letni Jožef žurc je šel iz Jame v Novo mesto, da bi kupil na sejmu par volov. Ker ni dobil prave živine, se je vračal proti domu. Ko je prišel do starih Auerspergovih razvalin, ga je napadel neznanec in mu je po daljši borbi odvzel 6000 din ter zginil neznano kam.
[
izpred sodišča
18 letni požigalec *>red sodniki. Mariborsko okrožno sodišče je obravnavalo 22. januarja štiri požige, katere je zagrešil iz požigalne strasti komaj 18 letni mizarski vajenec Ivan C. iz župnije Cadram pri SI.
Konjicah. Skupna škoda znaša 132.000 dinarjev. Požigalec j« bil obsojen na poi» drugo leto strogega zapora.
Obsodba radi uboja lastnega brata. V Mariboru je dajal 21. januarja odgovor sa uboj lastnega bra*a Martin Sajko, 21 letni posestnikov sin iz Poljčan. Dne 31. oktobra je prišel Jožef Sajko na dom in je začel brata Martina pretepati s kolom. Martin se je rkril v kamro, za njim pa je vdrl Jožef, nakar je Martin zagrabil kuhinjski nož in ga je zasadil napadalcu v srca. Martin Sajko je bil po zagovoru s silobra-nom obsojen na dve leti in pol strogega zapora.
Slovensko Krallna
Sv. Sebeščan. NaS občinski odbor je imel sejo, na kateri je sklepal, v katero hišo se naj preseli občinska pisarna. Občinski sluga je »bobnal« le pri nas pri cerkvi in v »gorenščeku«, kakor da bi bili Pečarovci (Sv. Sebeščan) samo pri teh hišah, čudimo se, da niso sporočili tudi Vogrln-čiču ali Borojčnjekojci, kajti tu bi bilo naravnost izvrstno, ker je okrog drevje, ki daje krasno senco in tu bi bili nekateri bolj svobodni. Vera menda tega ni ovirala, saj je en katoličan In en luteran. Prišlo je pet ponudb. Dve je občinski odbor takoj odbil in so prišle na glasovanje le tri ponudbe, in sicer kar dve v gostilničarskih poslopjih. Zelko, katoličan blizu cerkve, je ponudil svojo sobo eno leto brezplačno, pozneje pa po 50 din mesečno, Zokš, katoličan blizu cerkve, je ponudil lepo, prostorno sončno sobo do novega proračuna brezplačno, pozneje po 50 din mesečno, Kodila, luteran-gostilničar, 20 minut od cerkve, mesečno po 150 din.
Za Kodilov lokal je glasovalo devet odbornikov — vsi luterani, za lokale pri cerkvi, kjer so samo katoličani, pa je glasovalo le šest odbornikov. Vsi katoliški odborniki so glasovali za lokale pri cerkvi. Ti lokali so primerni, res v Pečarovcih, dostop najlažji in poceni so. Čudimo se, da višja oblast to mirno gleda, ko občina tako razmetava denar, ko pa ima nad 200.000 din dolga. Da nekateri ne bi radi
Krščanstvo v Mandžuriji
Na ogromnem ozemlju, ki se zanj bijejo krvave bitke še sedaj, je mnogo krščanskih misi-jonov, katere tamkaj vzdržujejo različni evropski narodi. V Muk-denu in Kirinu je sedež francoskih misijonov, v Fušumu ameriških, v Lapingkaju kanadskih, v Jenkiju imajo svoj sedež nemški misijonarji, v Cicikarju Švicarji, v Ilanu Avstrijci, v Holu pa belgijski misijonarji. Vseh teh misijonarjev težka naloga pa je, da morajo v stalni smrtni nevarnosti in v hudih telesnih naporih potovati po tej silno razsežni deželi, ki šteje 30 milijonov duš, ter med njimi razširjati nauk Kristusov. Prvi apostolski vi-lcariat je v Mandžuriji
Januš Goleč;
Ponarejeval c i
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Ostali Potočnikovi so znali, da se kuje ter pripravlja v sobici nekaj prav posebnega, a niso mogli ne videti in ne nasluhniti ničesar pri vsej pazljivosti.
Nekega večera je spremil Hvaleč Potočnika preko praga čumnate z vsem slišno pripombo:
»Gašper, prestar si, da bi razumel mojo umetnost, kaj šele, da bi se je priučil. Pokliči mi najstarejšega sina Jožeta, mogoče bom njemu lažje preoral mladostne možgane in mu vsejal v brazde srečo za vse življenje.«
Še taisti večer je stopil 19 letni Jože Potočnik leta 1890 pri Hvalecu v uk. Pokazal je toliko nadarjenost, da je bil mojster nanj ponosen ter mu je oskrbel fotografični aparat z bogznaj kolikerimi ploščami in vsemi mogočimi stekleničicami.
S predajo fotografičnih potrebščin Jožetu je bila izčrpana Haložanova nagrada za gostoljubnost. Poslovil se je po daljšem razgovoru s starim ter mladim Potočnikom z zagotovilom, da se bo še oglasil ob priliki. Za slučaj, da bi ga potrebovala, jima je rade-
volje na razpolago na svoji kočariji v Leskovcu, kjer ga pozna dobro staro in mlado.
Novi časi za Potočnikove Na še pred meseci bajtarsko revni Potočnikovim so pričeli po odhodu Andreja Hvaleča novi časi. Gašper je postajal zamišljen krog voglov. Sin Jože se je zaklepal po zgledu odišlega tujca v čumnato. Drugi mlajši in otroški člani rodbine so tavali povsem tiho v popolni negotovosti. Le mati je bila glasnega mnenja, da je prižvižgal sam ta rogati na njihov dom slikarja, ki je skalil za vselej družinsko srečo.
Nekaj tednov po odhodu Hvaleča se je spremenilo na Potočnikovi kočariji marsikaj, kar je zbodlo v oči sosede, kateri so trobili po domači šentjanški in sosedni cirkovški župniji, kako si pomaga stari Gašper na nerazumljiv način. Hišo ter hleve je prekril. Kupil je nekje na Hrvaškem par težkih volov. Vsi Potočnikovi so hodili čedno oblečeni, dasi jih je bilo za dva poda. Na mizi je bil beli kruh, v kleti dovolj pijače.
Bazna ugibanja Ljudje so govorili, da je odkopal Gašper z onim vražjim malarjem zaklad. Zopet drugi so bili mne-
ŠE VES JANUAR!
Svojim prijateljem, širiteljem našega tiska, tudi društvom in organizacijam sporočamo, da je še ves januar čas za agitacijo! Seveda je prav, da čimprej pošljete nove naročnike, da dobijo list takoj!
hodili v bližino cerkve, je sicer razumljivo, pa se na posameznike ne more nihče ozirati. Tudi to se nam zdi nerazumljivo, kako smejo glasovati za kraj pisarne tudi odborniki, ki več ne spadajo pod našo občino, če višja oblast ne bo naredila v tem oziru reda, se bomo seveda pritožili. Občinski denar je nas vseh, ne pa posameznih odbornikov. Naravnost smešno se nam že vse skupaj zdi, oziroma neke vrste komedija. Ali je bo kmalu konec?
Sv. Sebeščan. Kolikor nam je znano, bi moralo šolske otroke v cerkvi nadzorovati učiteljstvo pa žal večkrat ni v cerkvi nobenega učitelja, ozi-
roma učiteljice. Dva hodita na kor, otroci pa so brez nadzorstva. Ali se to godi iz komodnosti, ali iz verske mlačnosti?— 20. januarja smo obhajali god farnega patrona sv. Sebeščana. Pridigal nam je g. župnik Horvat Franc iz Vel. Dolenčev.
Mačkovci. Zadnji torek je bila občinska seja precej huda. Naš občinski odbor ima 13 lutera-nov in le pet katoličanov. Večina je napadala tudi katoliškega župnika v Pečarovcih, češ, da naj pop pusti občino pri miru itd. itd. Obrnil sem se na g. župnika in ta mi je povedal glede tega približno sledeče: Preden sem prišel sem, so že občani vložili prošnjo za prenos sedeža v Pečarovce in so navedli razloge, preko katerih ne bi smela iti nobena pravicoljubna oblast. Pa takrat se na pravico menda ni gledalo. Na prošnjo občanov sem res napisal v njihovem imenu nekaj pisem in oblast je ugodila njihovi upravičeni prošnji. Če nimamo pravice, se naj neza-dovoljneži pritožijo na državni svet in če jim ta ugodi, se bomo temu sklepu tudi mi pokoravali. Naj dokaže občinski odbor samo eno krivico, ki bi jo mi komu prizadeli. Napadu na občinski seji se niti malo ne čudim in se za tako besedičenje niti ne zmenim. Tudi takrat so me napadali, ko sem prosil, da bi v šolske prostore dali križ.
li dclofonfa mudil, oftrofnefia cesluege eHS@r^
Predloženi proračun dohodkov znaša dinarjev 5,873.909.50, ravno toliko tudi izdatki. Ves mariborski okraj z mestom Mariborom vred ima davčnega predpisa, ki je podvržen dokladam, v iznosu 14,000.925 din. Ogromno večino tega zneska plačuje mesto Maribor in tukajšnja težka industrija in trgovina. Na te davke se predlaga okrajna cestna doklada 18%. Pri glasovanju je bil predloženi proračun soglasno sprejet.
V proračunu je določenih za dobavo gramoza za stare ceste 1,233.980 din, za zasaditev sadnega drevja ob cestah 5025 din, za oporne in podporne zidove 44.000 din, za ograje 44.000 din, za mostove 65.000 din, za propuste 97.008 din, za kažipota in zaščitna znamenja 12.000 din, za zavarovanje plazov 137.000 din, za razširitev in eboljšanje starih cest 163.000 din, izredni stroški
B
za vzdrževanje banovinskih cest in mostov 72.000 din, skupno znašajo stvarni izdatki za delavce, voznike, za gramoz in prej našteta popravila in izboljšave okroglo 2,200.000 din, cestarji, pomožno osebje, pokojnine in preskrbnine vdov in sirot po bivših cestarjih in uslužbencih znašajo vsega skupaj okroglo 400.000 din. Za podpore občinam za občinske ceste je določena vsota 15.1.641 din, pri tem se je pa sklenilo, da se bo ta znesek uporabil samo tam, kjer se bodo gradili potrebni mostovi in kjer se bodo ceste tlakovale in utrdile. Za navadno popravljanje ilovnatih cest se ne bodo dajale podpore iz tega fonda. Za vzdrževanje subvencioniranih občinskih cest, ki so bile nekdaj okrajne, je določeno okroglo 266.000 din. Za odplačilo dolga za dupleški most in šentpetersko cesto je v proračunu 294.210 din. Za gradnjo
skladišča določa proračun 100.000 din, za cesto Bresternica—Sv. Križ 200.000 din, za zvezo Sv. Ana—2ice 100.000 din, za cesto Velka—Marija Snežna 50.000 din, za Sv. Rupert—Hrastovec 30.000 din, za Fram—Kopivnik 30.000 din, odškodnina za zemljišča 50.000 din.
Večje nove zgradbe
Za preureditev ceste Maribor—Kamnica—Mariborski otok, da se odstranijo nevarni ovinki pri Kamilici, 200.000 din. Za izravnavo nevarnih ovinkov na Lenarški cesti in cesti pri Sv. Trojici in Sv. Antonu 150.000 din, za dokončanje ceste Reka—Sv. Areh 500.000 din, za začetna dela na cesti Sv. Lenart—Sv. Benedikt 200.000 din, za dovršitev ceste Slov. Bistrica—Gplotnica 100.000 din, za novi železobetonski most v Pečkah pri Makolah čez potok Ložnico 250.000 din, za novo banovinsko cesto Ruše—Fala—Sv. Lovrenc din 250.000, tako, da je določeno za večje nove zgradbe 1,760.000 din.
Najetje posojila za dve veliki cesti
Da se gospodarsko važna cesta, ki bo služIta tudi velikemu tujskemu prometu za naše Pohorje, to je cesta Maribor—Hoče—Reka—Sveti Areh, čimprej konča in se lahko končno izroči prometu vsaj v letu 1939 in da se začne graditi enako važna cestna zveza od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu čez Obrat, da se tako doseie bolj ravna cestna zveza z Radgono—Radenci čez novi most v Petanjcih v Mursko Soboto, je cestni odbor sklenil, da se najame posojilo v znesku pol-drug milijon dinarjev.
Noši rofrai
Kače pri Mariboru. Dne 12. januarja je umrla posestnica Matilda T o m a n i č. Rajna je dalje časa bolehala na srčni vodeniki, bila je tudi že v mariborski bolnišnici, a ji ni bilo pomoči. Po 14 dnevnem bolehanju je vdano umrla. Rajni naj sveti večna luč — žalujočim naše sožalje!
Razbor. 17. januarja nas je zapustila Ljudmila š u m a k. Pokojna je bila prav priljubljena pri vseh sosedih in faranih. V Marijino druž-
nja, da je Haložan tolovaj, kateri ima v sili pri Potočnikovih zatočišče in deli z gospodarjem plen.
Tretja in najmočnejša skupina Šentjanžanov in Cirkovčanov je trdila s sigurnostjo, da je zagonetni možiček iz Leskovca naučil Potočnika izdelovati denar. Poprava razkiopotane domačije stane, voli gredo v stotake, življenje pri belem kruhu in pijači je drago. Odkod vse to?
Največji gruntar na Dravskem polju bi ne zmogel v kratkem času to, kar je iztisnil bajtar Potočnik iz borne kočarije, na kateri je poprej komaj in komaj životarila družina z osmimi otroci.
Dve fari sta bili Potočnikovim nevoščljivi, ker so si opomogli in je njih imetje raslo po malem od dneva do dneva, ne da bi se bih bolj trudili ali ba-rantali s kako rebo, katera večkrat vrže kar preko noči prav izdaten dobiček.
Kakor pribito je bilo tudi pri najbolj resnih po-Ijancih, da si je zboljšal Potočnik znatno svoj bedni položaj, odkar je prinesel liki evangeljski Samarijan z otroci iz Cirkovc na dom v Rošnjo komaj še živega Haložana. Po skrbni negi mu je pomagal z bolniške postelje na noge ter v popolno zdravje. Na kak način, s čim in v koliki meri je nagradil Leskovčan
Gašperju usmiljenje, je bila zaenkrat zagonetka, kateri še ni prodrl nikdo do dna.
O Gašperju so pripovedovali ter raznašali, da ga je že videl marsikateri na sejmu v Varaždinu ter v Čakovcu, kjer je barantal za živino z gotovim denarjem. O njegovem starejšem sinu Jožetu so znala povedati dekleta iz Rošnje, kako izdeluje slike z ravno tako pripravo, s kakršno je letal okrog po Dravskem polju oni mali malar iz Leskovca.
Iz večine vseh onih, ki so poznali Potočnikove ali so slišali o njih, je govorila grda nevoščljivost, ker si je uboga para, kakor je bil kočar Gašper s številno družino, opomogel in mu ni več bila revščina vsakdanji gost.
Svinjska kuga Ravno v mesecih, ko je rasla, se dvigala ter širila Potočnikova imovina, kakor da je bila prekvašena, je razsajala po vsem Dravskem polju svinjska kuga.
Iz Št. Janža in Cirkovc je že bilo od nekdaj največ špeharjev. Ti so kupovali svinje na Hrvaškem, kjer niso bili skoraj nikoli brez svinjskih bolezni. Na ta način je priromala kužna bolezen med poljance in se ni dala ugnati s prebeljenjem svinjakov. Oblast je segla v skrbi za svinjski zarod po najbolj korenitem iztrebljenju bolezni.	(Dalje sledi)
ustanovil leta 1838 papež Gregor XVI. ter ga izročil v upravo francoskim misijonarjem. Mesto Kirin, ki je za budiste velika romarska božja pot, ima veliko katoliško cerkev.
Edina uradna utež V .Nemčiji Po zakonu iz leta 1935 je postal kilogram edina zakonita enota za vse označbe teže. Ker pa so v poedinih prodajalnah, v naznanilih in reklami Š2 vedno uporabljali teže v funtih, je nemška vlada sedaj izdala dodatno odredbo, ki to mešanje strogo prepoveduje. Samo za tiskovine in reklamno gradivo, ki ima že od prej staro, označbo teže, je dovolila, da se sme porabiti do konca 1937.
bo Je bila sprejeta že v Šolskih letih, toda zgodaj je morala zapustiti ta svet, zato je bila prva, ki je v naši župniji dosegla čast, da jo je krasila na mrtvaškem odru svetinja Brezmadežne. Pogreb pokojne je bil nadvse svečan. Naj počiva V miru — žalujočim naše so žal je!
Cirkovce. Početkom januarja je umrla Marija G o j ko vič, bivša posestnica na Gornji Gorici, v starosti 68 let. Bila je vzorna krščanska žena in mati in naročnica »Slov. gospodarja« 30 let Odlikovala se je z deli ljubezni do bližnjega. Plemenita rajna naj počiva v miru! Užaloščenim domačim naše sožalje!
Sv. Martin na Pohorju. Dne 17. januarja je po hudi bolezni umrl Ferdinand Pristovnik, učenec četrtega razreda ljudske šole, v 11 letni starosti. Pogreba se je udeležilo nad 200 šolarjev tukajšnje šole z učiteljstvom na čelu ter mnogo ljudi. Naj počiva v miru — žalujoče pa naj tolaži Bog!
Sv. Martin na Pohorju. 14. januarja je po dolgi bolezni v 36. letu starosti umrla gospa Juli-jana L e m p 1, roj. Vrečko, soproga tukajšnjega cerkovnika g. Joško Lempl. Pogreb, katerega je vodil g. župnik Zdolšek, se je vršil 17. januarja ob veliki udeležbi ljudstva. Na sedmini se je pobiralo za novo bogoslovje v Mariboru. Rajna Julijana zapušča žalujočega moža z enim otrokom, starše in sestro Miciko, katerim izrekamo naše sožalje! Pokojno ohranimo v blagem spominu!
Sv. Andraž v S!ov. goricah, žalostno je zapel vaški zvonček v Hvaletincih in zvonovi naše župnije so mu pomagili oznanjati vest, da je zapustila solzno dolino blaga krščanska žena ter mati Marija K v a r , posestnica v Hvaletincih, v starosti 76 let. Pokojna je bila skrbna mati svojim že odraslim otrokom ter zvesta žena svojemu že pokojnemu možu Juriju. Pokopali smo jo 13. januarja. Počivaj v miru ob strani svojega ljubega moža — žalujočim pa naše sožalje!
Bočna pri Gornjem gradu. Dne 20. januarja je zvon oznanil smrt daleč naokrog znanega prijatelja, Ciganskega Pavla. Siromaka je zadela smrt ravno v Bočni pri g. Zagožen Jakobu. Pogreb je bil 22. januarja, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Pevsko društvo mu je zapelo dve žalostinki, zaigrala mu je tudi ciganska godba. Vsa čast g. županu, ki se je za ta pogreb tako potrudil in se ga je tudi sam udeležil. Naj ostane ta župan še na mnoga leta, a Pavlu mirni počitek!
Celje. Umrla je v Lokrovcu 15. januarja na hudi želodčni bolezni dobra mamica Antonija L e d n i k. Bila je zvesta čitateljica »Slov. gospodarja«. Naj v miru počiva — užaloščenim domačim naše sožalje!
Sladka gora pri Šmarju. Mrtvaški zvon se je letos ze petič oglasil v naši župniji. Med temi smo pokopali 16. januarja tudi cerkvenega ključarja Franca R u p n i k, posestnika v Požan-ski va3i. V 66. letu je podlegel želodčnemu raku. Rajni je bil vzor katoliškega moža, delaven in priden kot bi mu bilo večno živeti, pa tudi pobožen; vsak dan je bil pripravljen na smrt. Zlasti prve petke je bil vedno pri obhajilni mizi, pa ne sam, vsa njegova družina, pa četudi je bilo na obširni kmetiji največ dela. Bil je 14 let cerkveni ključar in pet let ubožničar. Vedno je rad kaj žrtvoval za cerkev, ni se strašil nobenega pota, rad pa je pomagal tudi svojemu bližnjemu v stiski. Dobro pripravljen za pot v večnost je mirno izdihnil svojo dušo. Pogreb je imel veličasten. Skoro vsa župnija ga je spremila na zadnji poti. Take množice gredo samo za umrlim duhovnikom. Bog mu bodi plačnik! — Istočasno z njim je bil pokopan tudi Anton Orač, posestnik iz iste vasi, ki je 59 let star nenadoma umrl vsled srčne vodenike. — Naj počivata v mini — žalujočim naše'sožalje!
Sv. Jurij v Slov. goricah. Naše Prosvetno društvo vljudno vabi k vprizoritvi ljudske drame »Tlačani«, ki bo v nedeljo 30. januarja.
št. Janž na Dravskem polju. Zveza dekliških krožkov iz Maribora priredi 7. in 8. februarja za dekliški krožek in vsa ostala dekleta naše župnije versko-socialno-prosvetni tečaj. Namenjen je predvsem mlajšim dekletom. Vabljene tudi dekleta iz bližnjih župnij!
Iiebelj na Pohorju. Katoliško prosvetno društvo »Slomšek« je imelo 16. januarja občni zbor. Predsednik je pozdravil navzoče, ki so se v lepem številu zbrali. Akademik Ludovik Leskovar iz Oplotnice je v lepih besedah bodril navzoče k vztrajnemu delu za prosveto z željo, da bi skoraj stal na Keblju prosvetni dom, edini visoko na južnem Pohorju. Odbor je ostal večinoma prejšnji.
Ljutomer. V nedeljo 30. januarja pridejo k nam gostovat igralci in pevci malonedeljskega Slom-šekovega prosvetnega društva. Ob 15 nastopijo v Katoliškem domu s predsednikovim novim venčkom narodnih pesmi in z I. Oblakovo sodobno in zanimivo igro »V temoti«, tridejansko dramo iz kmečkega življenja. Igra je že pri Sv. Juriju ob ščavnici naredila ugoden vtis. Ker malo-nedeljsko društvo — menda edino v okraju — še nima lastnega prosvetnega doma in ravno zdaj zbira sredstva zanj, je primerno, da ga z obilnim obiskom njegove prireditve podpremo v njegovem plemenitem ctremljenju.
Svetinje. Naša društva delujejo kot za stavo! Igre se neprestano vrstijo, dekleta in fantje se v svojih krožkih in odsekih učijo, telovadijo in pojejo, da vzhičene slovenske pesmi orijo mogočno preko Ivanjkovcev pod nebo. Samo svoj dom si bomo morali postaviti, da ne bo treba ljudi ob prireditvah pošiljati domov kot smo to morali zadnjič pri »Vrnitvi«. Pa vseeno ni šel nikdo v Ivanjkovce, kjer so si naprosili pomoči od drugod, da bi nam odtegnili gledalce. Kljub temu, da je bilo dosti kart darovanih, jih je bilo vseh skupaj petdesetorica, ki so se obupno dolgočasili. Tujci pa so menda itak prišli samo izzivat; pa so se na prave namerili, ker so jim mesto naših fantov, ki jih niti opaziti niso hoteli, drugi malo stopinje pospešili.
Sv. Tomaž pri Ormožu. Prosvetno društvo vprizori v nedeljo 30. januarja po večernicah v
Dopisi ■
Sv. Anton na Pohorju. Pojenjal je strahoviti mraz, ki je bil posebno neprijeten našim ušesom, prstom in nosovom in nastopilo je skoraj južno vreme, kar pa voznikom lesa ni prav. — Ker se počasno zboljšanje gospodarstva pozna že v tem, da so skoraj izginili včasih neznosni brezposelni, smo hvaležni vsem, ki skrbe za kmeta, zlasti za pohorskega. Le raznim pijavkam bi še bilo treba stopiti na glavo, pa bi bilo za vse druge znatno boljše in prijetnejše. — Lani sta bila zadnja ro-jenčka dvojčka, letos pa sta ista dvojčka prva mrlička, komaj 13, oziroma 14 dni stara. -— En par je že v oklicih. — Naši sosedje Ribničani se postavljajo. Ob vsakih počitnicah imajo za goste razne profesorje, dohtanje in slične veličine. Pa tudi z igrami se postavljajo. Na Kraljevo n. pr. so ponovili lepo igro »Trije kralji« ter res lepo igrali. Vsa čast jim! Pa še za pust nas razveselite s kakšno šalo, saj imate takega režiserja, ki se na razne »fokslne« dobro razume. — V neki sosedni vasi še vedno straši. Nekateri pravijo, da so »v ozadju« politika, oziroma zavist,
Društvenem domu pretresljivo dramo iz kmečkega življenja »V temoti«. Vabljeni!
Velika Nedelja. Katoliško slovensko bralno društvo »Mir« ima svoj redni občni zbor v nedeljo 30. januarja po večernicah v križniški dvorani. Vabimo vse člane, da se občnega zbora sigurno udeleže!
Slov. Bistrica. Na Svečnico ob pol štirih priredita fantovski odsek in dekliški krožek v farnem domu telovadno akademijo svojih telovadnih pododsekov.
Slov. Bistrica. Ob ogromni udeležbi je dramat-ski odsek Prosvetnega društva v nedeljo vpri-zoril igro »župnik iz cvetočega vinograda«. Igra sama, sposobnost igralcev in popolnoma nova kuliserija so zadivili vse gledalce.
Cirkovce pri Pragerskem. V nedeljo 30. januarja ob treh (po večernicah) uprizori dramatski odsek Prosvetnega društva iz Rač v dvorani Posojilnice velezanimivo in zabavno veseloigro »Dva para se ženita«, katero so pri razprodani dvorani že dvakrat igrali v Račah ter želi velik uspeh. Pridite!
Slovenske Konjice. Gregorinovo božično igro »Kralj z neba« ponovijo na Svečnico ob treh popoldne v Katoliškem društvenem domu na željo domačinov in sosedov.
Makole. Prosvetno društvo priredi na praznik
2.	februarja ob treh popoldne prireditev s sledečim sporedom: 1. Snežinke rajajo, 2. petje,
3.	»Zgodba o izgubljeni Marti ali usodni ples«, igra v štirih dejanjih.
Vojnik pri Celjn. Katoliško prosvetno društvo igra v nedeljo 30. januarja v posojilnični dvorani ob treh popoldne zanimivo igro »Tri modrosti starega Vanga«, ki jo je napisal znani francoski katoliški pisat-"j Gheon Henrik.
Dobova. Na Svečnico 2. februarja ob treh popoldne bo občni zbor našega Prosvetnega društva. Na zboru bo govoril g. dr. Jcsip Hohnjec, predsednik Prosvetne zveze. Po zborovanju se bo uprizorila gledališka igra »Pri kapeli«. Srčno vabljeni vsi prijatelji krščanske narodne pro-svete, zlasti šc mladina!
Laško. Fantovski odsek in dekliški krožek v Laškem vprizorita v nedeljo 30. januarja in dne 2. februarja, vselej ob treh popoldne, v nadžup-nijski dvorani veseloigro »Gosposka kmetija«. Igra je nadvse zabavna in bo nudila obilo smeha. Prijatelji naše mladine: na svidenje!
oziroma ljubosumnost. Kateri izr " teh treh vzrokov je pravi, bo dognal detektiv, ki so ga baje najeli. »Pesnik« lanske sramotilne »pesmi« bo imel imenitno snov za svoje -->ve »proizvode« in »umotvore«.
Vuhred. Cerkveni jubilej. Dne 5. marca 1938 bo' poteklo 150 let, odkar je bila ustanovljena samostojna župnija Vuhred. Ta cerkveni jubilej bomo najprimerneje obhajali s sv. misijonom, ki ga bomo imeli od 24. aprila do 1. majnika. Sv. misijon bo vodil p. Odilo Hajnšek, znani in priljubljeni misijonar, ki je misijonaril dolgo let pri ameriških Slovencih. V naši novi gotski cerkvi se bo obhajal sedaj tretji misijon. Prvi misijon so prav posebno slovesno praznovali, ko je bila nova cerkev dovršena, v dneh od 18. do 25. majnika. Misijonarili so takrat trije gg. misijonarji od Sv. Andraža v Lavantinski dolini. Sv. obhajil so razdelili 1032, kar je vsekakor lepo število za ta obmejnonarodni kraj. Drugič je bil v tej cerkvi misijon od 1. do 8. septembra 1901. Vodila sta ga gg. misijonarja od Sv. Jo-
žefa nad Celjem Franc Jaušovec in Vinko Krivec. Ako se bodo ljudje tako radi udeležili sedaj tretjega misijona, kakor so se radi odzvali predlanskem pri oskrbi novih zvonov, smemo pričakovati od sv. misijona obilo sadov.
Svečina. Upraviteljstvo šole se tem potom naj-lskreneje zahvaljuje vsem darovateljem, ki so s svojimi darovi omogočili, da je moglo prirediti za vse revne šolarje božičnico in jih ob tej priliki obdarovati. Vsem darovateljem iskreni: Bog plačaj!
Sv. Andraž v Slov. goricah. V minulem letu je bilo v naši župniji rojenih 35, 20 dečkov in 15 deklic, poročenih je bilo sedem parov. Umrlo je 30 faranov. Sv. obhajil je bilo razdeljenih okoli 16.500. Iz tega se vidi, da je tudi pri nas pobožno ljudstvo. Imamo pa tudi veliko dobrih časopisov. Na prvem mestu je naš priljubljeni »Slov. gospodar«, ki prihaja že skoraj v vsako hišo. Med dobrim zrnjem je tudi nekaj slabega, tako imamo še nekaj onih, ki so za v peč. Vsak zaveden katoličan naj naroči dobre časopise, a drugim odprite duri na stežaj, da lahko odidejo, odkoder so prišli!
Slaptinci pri Sv. Juriju ob ščavnici. Naš daleč na okoli znani šaljivec, prosvetni delavec, cerkveni pevec in načelnik slaptinskih gasilcev Suhačev Tomaž se je naveličal dolgočasnega samskega stanu ter se je ozrl po brhki in pridni Marijini družbenici Matjašec Miciki iz sosedne vasi Seliši, ki jo je pred kratkim popeljal v cerkev in ji tam obljubil dosmrtno zakonsko zvestobo in ljubezen. Istočasno se je poročil tudi njegov najzvestejši prijatelj in tovariš Peršov Karlek z Vrzel Miciko. Poročil je oba para samostanski vikar p. Rupert Suhač iz Maribora. Obema paroma želimo prav iz srca vso polnost blagoslova in sreče na njuni življenjski poti. Bog živi!
Sv. Marjeta niže Ptuja. Lansko deževje nam je silno skvarilo naše ceste. Najbolj razdejana je občinska cesta Sv. Marjeta—Zavrč, in sicer v odseku Placarovci—dravski brod. V tem delu je najbolj prometna, speljana pa je večinoma po nižjem gozdnem svetu, zato je razdejanju najbolj podvržena. Ker je močno zavita po gozdu, so predlanskim začeli mestoma delati novo, ki bi bila tekla naravnost ter bila krajša in bolj po odprtem svetu, da bi jo bilo lažje vzdrževati. Dobro tretjino nove ceste so že naredili, sedaj pa delo počiva. Podpora nekaj tisočakov je izčrpana, občani so tudi s tlako nekaj naredili, več pa ne gre, ker občina tudi nima denarja. Ko bi banovina še kaj pomagala, bi tudi občani ponovno nekaj pripomogli z občinsko tlako. Ta cesta posreduje promet med srednjim in vzhodnim delom Ptujskega polja preko broda na Dravi pri Zavrču, ki je last banovine. S tem bi se tudi
General Telfer-Smoilel, poveljnik angleških čet v Sangaju.
dobičkanosnost broda podvojila, a promet s Halozami bi se zelo olajšal. — Na velikem dravskem mostu pri Borlu nekaj popravljajo koze. Pred kratkim so tudi lepo prenovili veliki križ, ki stoji sredi dravskega mostu. Je bil že čas, kajti od lanske zime, ko ga je' neki večer nek brezbožnež polil z bencinom in zažgal, je stal
Tsugu, štiriletni japonski prestolonaslednik.
Subhas Chandra Bose, naslednik voditelja indijskih nacionalistov Ghandija, se mudi v Londonu in ga vidimo z vencem krog vrata.
tako opaljen in brez božje podobe. S tega mostu je jako lep razgled na bližnji starodavni grad Bori, ki drzno čepi tik nad Dravo na 70 m visokem strmem skalnatem griču. Tam je prošlo jesen, kakor je tistikrat pisal »Slov. gospodar«, počil velik skalni previs in z velikim truščem zropotal proti Dravi na banovinsko cesto Ptuj— Varaždin, da je bila več dni neprehodna. Skalovje so takrat s ceste odstranili, ostalo pa je še nekaj napočenega skalovja vrh grajskega hriba. To grozečo nevarnost na borlskem hribu so sedaj v zimi odstranili, so počasi razstrelili, da je sedaj pod hribom ob Dravi se nahajajoča ba-novinska cesta spet varna za promet.
Sv. Marko niže Ptuja. Na Svečnico bo po rani sv. maši v Slomšekovi dvorani občni zbor krajevnega odbora Kmečke zveze z običajnim sporedom. — Popoldne po večernicah pa bo v dvorani proslava Marijinega vrtca z igrami, petjem in deklamacijami. Pridite, pa boste videli kaj lepega in veselega!
Svetinje. Ko je stekla leta 1924 železnica na progi Ormož—Ljutomer, so takrat merodajni či-nitelji nadeli postaji, ki naj bi bila izhodišče za Jeruzalemske gorice, brez nadaljnjega ime ob progi ležeče vasice Ivanjkovci. Prebivalstvo je kmalu spoznalo pogrešnost tega naziva in sedem bivših malih občin je vložilo na pristojnih mestih prošnjo, da preimenujejo železn. postajo Ivanjkovci v Svetinje-Jeruzalem, ki je bila uslišana in so že bile izdane vozne karte s podnaslovom Sve-tinje-Jeruzalem poleg glavnega naslova Ivanjkovci. Toda po prizadevanju enega samega človeka, ki je imel takrat proti volji naroda veliko moč, je pozneje tudi ta akcija propadla, celo podnaslov Svetinje-Jeruzalem je na voznih listkih izostal. Združena upravna občina Svetinje je na svoji seji 28. novembra 1937 sklenila prositi ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani, da železniško postajo Ivanjkovci nujno preimenuje v Svetinje-Jeruzalem in je za to preimenovanje poslala tudi obširne razloge. Vlogo so obenem podpisale vse krajevne organizacije, uradi in društva in ni razloga, radi katerega naj bi naslovljeno ravnateljstvo izvršilo preimenovanje, kot si ga želi ljudstvo.
Ljutomer. Krajevna Kmečka zveza v Ljutomeru priredi s sodelovanjem Sadjarske in vrtnarske podružnice in drugih strokovnih organizacij 14 dnevni poučni tečaj o vinarstvu, sadjarstvu in kletarstvu. Tečaj se prične 30. januarja in bo trajal do 5. februarja. V nedeljo bo ob devetih otvoritev tečaja s poučnima predavanjima o vinarstvu in sadjarstvu. Ob delavnikih bo vsak dan od 8 do 12 poučno predavanje, od 13 do 17 pa praktične vaje o rezi, cepljenju in vseh drugih opravilih pri vinarstvu in sadjarstvu. Po-
Holandska prestolonaslednica Julijana je prejela za svojega prvorojenca v dar zibelko, katero vidimo na sliki.
V kitajskem mestu Hankov so postavili stolp za povzdigo hrabrosti in vztrajnosti v bojih z Japonci. Na stolpu je vse polno napisov, kakor: »Vztrajajte do konca!« »Podpirajte vlado!« itd.
znejši tečaji bodo pred začetkom najvažnejših opravil, in sicer: 6. in 7. marca, 29. in 30. maja, 21. in 22. avgusta in 25. in 26. septembra. Predavali bodo strokovnjaki, katerih imena kakor tudi snov, o kateri bodo predavali, kraj in čas bomo pravočasno objavili. Tečaja bi se naj udeležili vsi, posebno pa mladi fantje in možje, ne samo posestniki, temveč tudi viničarji. Vabljene so tudi dekleta in žene. Za tiste, ki se bodo redno udeleževali tega tečaja in se podvrgli končnemu izpitu, je predvidena razdelitev spričeval o uspehu tečajnika. Potrebno je, da se vsi tisti, ki se nameravajo vpisati v reden obisk tega tečaja, o pravem času prijavijo. Prijave sprejema pripravljalni odbor, Okrajna posojilnica Ljutomer. Tečaj se bo vršil v Katoliškem domu.
Sv. Andraž v Halozah. V četrtek 13. januarja ob treh zjutraj je potrkal na okno Ciglarjeve domačije v Veliki Varnici tuj mož. Govoril je komaj razumljiv jezik, ki je bil morda podoben ruščini. Predstavil se je, da je nečak tamkajšnje gospodinje Filip Ciglar, ki je bil v oktobru 1914 ujet na ruski fronti in od takrat ni bilo o njem nobenega glasu. Sedaj se mu je šele posrečilo priti domov. Ta tetica je pa bila bolj prebrisana, kot je neznanec mislil. Ni hotela v njem spoznati svojega sorodnika. Na kratko ga je odslovila in vrata zaklenila. Neznanec si je pa hitro poiskal drugega navideznega znanca Tineta Srakar, ki je vagabundu verjel, da je ros pogrešani Ciglar. Ob pol štirih zjutraj sta že potrkala pri kovaču Miheku Mlakar v Gradišču. Tega kovača ki je bil nekoč tudi v ruskem ujetništvu, je imenitni gost pozdravil: »Zdravstvuju-ščij, tavariš!« Poprosil ga je tudi, če ima kaj za »kurit« (kaditi). Pravil je, da je bil vsa leta v Sibiriji. Dobro se mu je godilo. Dolgo ni mislil na dom. Sedaj ga je pa: le nekaj vleklo v rojstni kraj. Končno se mu je posrečilo, da je utešil to hrepenenje in prišel 'omov Pride jih še 25 za njim v Haloze, med temi Kranjc Franc iz Velike Varnice. Vsi drugi in tudi on ima dosti denarja. V Mariboru so mu ga zaplenili, dobi ga p- v Zagrebu izmenjanega nazaj. Iti pa mora osebno po njega. Kcvač ga je nekaj časa poslušal, tujčeva zgodba se mu ni zdela povsem verjetna, pa si je mislil: Bodi s teboj kakorkoli, poznam te ne, Bog ti daj srečo pa pojdi, odkoder si se vzel. Tako sta sc poslovila. Neznanec je pa šel k Ciglarjevemu bratu in sestri in ver srečen segel v roko »svojim ljubim, ki so mu še ostali«. In ta brr.t in sestra sta verjela, da je tujec res njun brat. Sestra je vsa srečna radi vrnitve svojega izgubljenega brata brž pripravila zajtrk, najboljše, kar je imela: kislo repo in žgance. Toda imenitni brat ni bil nič zadovoljen. V Rusiji so jedli bel kruh in vse, kar jim je srce poželelo. Tudi tu ga bodo, ko le pride on z denarjem iz Zagreba. Po zajtrku so pa hitro šli na obiske k drugim bratom in sorodnikom, zakaj ruskemu ujetniku se je silno mudilo, da gre brž v Zagreb po denar. Na več krajih so ga imenitno pogostili. Saj bo znal vse to gostoljubje bogato poplačati. Seveda jugoslovanskega denarja nima nič. Rabi pa trenutno par sto dinarjev za pot v Zagreb. Tudi s tem so ga lahkoverni sorodniki oskrbeli. Samo en ubogi viničar mu je izročil ves svoj prihranek 105 din, več drugih pa manjše vsote. Pri »bratu« je dobil dobre čevlje, ker so bili njegovi od dolge poti iz Rusije že ponošeni. Napekli so mu hitro še nekaj dobrot za popotnico v Zagreb, napravili lep zavojček in Milošič Tomaž, kmečki sin iz Velike Varnice, je slavnega rojaka še spremljal naslednje jutro do Cvetlina in mu nesel prtljago. — Ko so za zadevo zvedeli orožniki, je slavni ruski ujetnik že romal bogve kje. če ga kdo izmed spoštovanih bravcev te zanimive dogodivščine kje sreča, naj pazi, da ne bo tudi on obogatel poleg imenitnega ruskega milijonarja!
Rešilna odprema v Alpah ima radijsko oddajno postajo. Take ekspedicije rešujejo od (snežnih plazov zasute smučarje.
Kruh za kitajske vojake. Kitajski vojak na fronti dobi vsak dan hleb kruha, katerega imenujejo
ikvvangpln«.
Sv. Andraž v Halozah. V nedeljo se je vršil prav zanimiv shod zavednih pristašev JRZ v naši občini. Shod je priredil na p*»nudo krajevne organizacije JRZ minister n. r. g. Ivan Vese-njak. Preko vsega pričakovanja se je shoda udeležilo izredno veliko najboljših mož in fantov, da je bil obširni zborovalni prostor pretesen in so cele gruče stale še zunaj pri obojnih odprtih vratih. Po prisrčnem pozdravu je g. minister povzel besedo in v skoraj triurnem razmotrivanju in razgovarjanju z našimi možmi odkrival dobre in slabe strani naše politične zgodovine, gospodarsko delo sedanje vlade, vladne načrte za ureditev notranjepolitičnega življenja, zlasti pa je poudarjal delo in skrb nekaterih maloštevilnih pa tem bolj požrtvovalnih ljudi, ki se trudijo pri banovini in v Beogradu, kako bi rešili 20.000 Haložanov popolne gospodarske propasti. Poleg načrta za obnovo vinogradov je ljudi najbolj zanimal prepotreben načrt za sistematično gradnjo cistern s pitno vodo po strmih haloških gričih. Ljudje morajo vodo dostikrat nositi cele četrt ure daleč v strmino. Radi pomanjkanja dobre vode pa trpi zdravje ljudi in domačih živali. S sorazmerno malimi stroški bi se dalo tu veliko pomagati in storiti veliko socialno delo za najbolj siromašne kraje Slovenije. Obravnavali smo tudi novi pravilnik o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje, ki za vinogradnike ni povsem dober.
Sv. Barbara v Halozah. V minulem letu smo ustanovili vinarsko zadrugo. Decembra smo imeli občni zbor, ki je sprejel nova zadružna pravila, ki so v skladu z novim zadružnim zakonom. Določen je zadružni delež in sprejeti so bili rasni sklepi. Članov je že lepo število in še prihajajo novi, iz sosednih župnij, pristopajo pa tudi Ptuj-čani, ki imajo tukaj gorice, in Poljanci s Ptujskega polja. Tako je prav! Zadruga je v poštenih rokah in se ni bati, da bi prišlo do kakega poloma. G. načelnik, župnik Grobler, nam je raztolmačil, kako daleč je že dozorela akcija za zgradbo 50 vagonske zadružne kleti. Občni zbor pa tem potom prosi vse merodajne gospode za nujno pospešitev te akcije, ker je pač tukaj največja potreba. Stavbišče imamo brezplačno, vsi ostali pogoji so tudi dani. G. kmetijski minister je dobil pooblastilo za porabo pet milijonov din iz proračunskih rezerv za zgradbo petih zadružnih vinskih kleti in med temi naj bodo tudi naše uboge Haloze deležne ene take kleti. Upamo, da ne bo nikdo oviral in zavlačeval tega namena. Siromaki vino šenkavamo, drugi pa 3e z našimi žulji debelijo, mi pa ostajamo siromaki. F,dina rešitev je »Vinarska zadruga« za Haloze m potrebna zadružna klet, to pa brez odlašanja ir> zaviranja!
Sv. Barbara v Halozah. Lani je umrlo 56 ljudi, rojenih je 75, poročen;h je bilo 28 parov. Prišel je čas, da smo si zopet naročili »Slov. gospodarja«. Pridobimo mu še več novih naročnikov! V naši župniji se še vedr.o nahajajo hiše, kamor zahajajo slabi časopisi, kot so n. pr. »Domovina«, »Jutro« itd. Proč z njimi! Starši, poglejte svojo družino, kakšen časopis čita! Odprite vrata dobremu krščansl--"«u časopisju, kot so n. pr. »SI. gospodar«, »Glr.:nik Srca Jezusovega«, »Nedelja« itd. Bodi—o apostoli dobrega tiska!
Gornja Radgona. V nedeljo 16. januarja je bil pri nas občni zbor Kmečke zveze. Udeležilo se ga je nad 300 posestnikov. Zastopnik glavnega odbora je v svojem govoru orisal pomen in program te važne stanovske organizacije. Pozval jo navzoče na delo in v boj za svoje pravice. Izvajanja so vsi pazljivo poslušali in odobravali. O praktičnem gospodarstvu je govoril svetnik Kmetijske zbornice od Sv. Ane v Slov. goricah, ki je razlagal način praktičnega gospodarstva prej in sedaj. Sledile so volitve in živahna razlaga o najbolj perečih vprašanjih, ki tarejo, na-
Vse cenj. naročnike, ki še niso vsaj deloma poravnali naročnino za tekoče leto, prosimo, da isto kmalu obnovijo, da ne bo treba ustavljati pošiljanje lista. »Slov. gospodar« stane na leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. Ako hočete biti zavarovani, morate plačati celoletno naročnino do 31. januarja. Zato hitite! Uprava.
šega kmeta. Občni zbor je dokaz, da se je zganil tudi naš kmet ob severni meji. Stanovske razmere v zadnjih letih so pripomogle mnogim do spoznanja, da je treba tudi med kmeti več stanovske zavesti, če hoče, da končno doseže ta najvažnejši stan, ki je steber drugih stanov, to, kar po vsej pravici zasluži.
Prožin. Po dolgotrajnih pripravah so se tudi pri nas odločili agilni fantje in možje, da si osnujejo svojo gasilsko četo za območje naše velike prožinske vasi in št. Lovrenca iz teharske ter Ogorevca in Vrbnega iz šentjurske občine. Nova gasilska četa se ustanavlja z namenom, da usposobi in organizira tukajšnje fante in može za prvo pomoč bližnjemu v nesreči in da skrbi za splošno izobrazbo članstva. Z ozirom na velikost Prožina in Vrbnega in na oddaljenost do Teharja in do Št. Jurija v obe smeri, je ustanovitev čete nujno potrebna, kar dokazuje tudi dejstvo, da se jih je za sodelovanje v četi že mnogo prijavilo in je s prvo nabiralno akcijo nabrana že lepa vsota za nabavo potrebščin in gasilskega orodja. Ustanovna skupščina čete se bo vršila na Svečnico ob 14 v Prožinu, katere se bodo udeležili tudi zastopniki celjske gasilske župe. Vsak resen sodelavec in prijatelj gasilstva je k sodelovanju vljudno vabljen!
Brezje pri Mozirju. Oglasil se je pri pošteni Hudobreznikovi hiši vrl fant in mlad gospodar Ciril Markuš iz sosednje Radegunde in 17. januarja povedel pred oltar Pepco Brinovc. Nevesta je bila članica Marijine družbe in dekliškega krožka. Novoporočencema želimo v zakonskem stanu obilo sreče in božjega blagoslova!
Laško. Organizirana akcija za zvišanje cen mleku od strani živinorejcev laške okolice je razburila dopisnike »Nove dobe«. Priznava težki položaj kmeta, vendar mu odreka, da bi se na ta način kmetu pomagalo. Ugotavljamo predvsem, da se z mlekarstvom pečajo manjši kmetje v okolici, večji se pečajo bolj z rejo težkih volov. Podražila se je obleka, obuvalo, moka, katero morajo kmetje tudi letos kupovati. Samo kmet naj bi ne imel pravice, določati cene svojemu pridelku. Gotovo položaj nižjih državnih uslužbencev ni preveč rožnat, vendar nam je znano, da so se jim s 1. novembrom plače nekoliko povišale. Pred vojno je bila cena litru mleka enaka ceni za liter piva, za štiri litre mleka se je kupilo kilogram sladkorja, za 40 litrov pa močni in trpežni čevlji — a danes za liter piva — ako računamo mleko po zvišani ceni 2 din — pet litrov, ka kilogram sladkorja sedem litrov mleka, a za čevlje 75 litrov mleka. Ali misli dopisnik »Nove dobe« kmetu pomagati na ta način, da bi se davki zmanjšali? Ni verjetno. Ko ste še imeli oblast v rokah, smo imeli večje davke in doklade kot jih imamo sedaj. Toži se vam po časih JNSarske komande, ko je bil kmet tako na tleh, da je hodil po vaših hišah in vam ponujal meso po 5 din kilogAm. Ako bi vi še imeli oblast v rokah, bi gotovo združen nastop kmetov za zboljšanje položaja proglasili za protidi-žaven in bi tisti, ki bi zadevo vodili, romali v zapor. O tem nas uči dovolj zgovorno doba vaše strahovlade v letih 1931 do 1935. Sicer pa kako ste znašli sedaj v mestu Laško, ko gre za malenkostno povišanje cen mleku, toliko revščine, da tega povišanja ne bo zmogla, ko ste pa vendar, ko je šlo za združitev, toliko vedeli o la-6kem bogastvu in okoliški revščini! Bodite bolj
dosledni, pa se ne smešit« s trditvami, ki ne držijo. Saj bo denar, ki se bo izdal za mleko okoličanom, prišel zopet nazaj v Laško v roke obrtnikom in trgovcem.
Kozje. Tu je 16. januarja zvečer na nepojasnjen način, ko ni bilo doma ne gospodarja in ne gospodinje, izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Mihaela Ferliča. Zgorelo je vse poljsko in gospodarsko orodje ter tri svinje. S težavo so rešili govejo živino. Nesreča je tem hujša, ker ni bilo zavarovano, škodo pa cenijo na 20.000 din. — Pri nas se vrši gospodarski tečaj, ki ga priredi Kmečka zveza, v dneh od 25. januarja do 17. februarja, in to dvakrat na teden, ob torkih in petkih popoldne. Tečaj je važen za vse gospodarje, zato se ga udeležite v največjem številu!
Homberg-HoehSieide, Nemčija. Na svojem potovanju po zapadni Nemčiji je obiskal naš ministrski predsednik g. dr. Stojadinovič v četrtek 20. januarja tudi Düsseldorf, sedež kr. jugoslovanskega konzulata. Pred Parkhotelom, kamor je povabil nemški vladni predsednik dr. Schmit svojega visokega gosta na čaj, so pričakovala istega zastopstva jugoslovanskih organizacij ter mnogoštevilni člani jugoslovanske kolonije v Po-rurju, da pozdravijo in se poklonijo ministrskemu predsedniku, temu odličnemu državniku in izvrstnemu jugoslovanskemu diplomatu. Gromo-viti »živijo«-klici so mu doneli v pozdrav, ko je izstopil iz avtomobila. V imenu jugoslovanske organizacije in vse jugoslovanske kolonije je pozdravil g. ministrskega predsednika tov. Franc Vabič, podpredsednik Zveze jugoslovanskih katoliških in narodnih društev v Nemčiji. V svojem govoru je poudarjal vrline g. ministrskega predsednika kot državnika in diplomata ter izražal ponos in veliko zadoščenje ter zahvalo za politiko, ki jo vodi on posebno napram Nemčiji, kjer uživamo jugoslovanski izseljenci nemško gostoljubje. Vidno ginjen se je zahvalil g. ministrski predsednik za prisrčen sprejem ter nam
rar»««1 »imamBiiiii »m m ■■ mi HMrijm.^iiMagnnBaaM
JNS lista za senatorske volitve. Kandidira: gospod Nihče, predlagajo gospodje Nihče, volil bo: Nihče. To so znamenja moči JNS.
Preroki, videl v bodočnost. Kako je bilo pri zadnjih senatorskih volitvah v Sloveniji? Takratni trije kandidati Kramer, Pucelj in Maru-šič so z velikim trudom sestavili skupno listo na tak način, da so bili samo oni trije kot kandi-datje gori. Videli so namreč v bodočnost, sedli na zadnji vlak, ki je še peljal iz JNS v senat, čez tri leta pa se bodo nazaj pripeljali. In potem? Ali vidijo, kaj bo potem? Jaz sem tudi videč, pa povem: Noben vlak ne bo več vozil za nje ne v senat in ne v parlament.
Vre, vre, vre! To navadno zapojemo, sedaj pa v Zagrebu pišejo, da vre v raznih hrvaških vrstah. Meni se zdi, da so predolgo doma kuhali in je zavrelo, pa bo čez šlo. Meni je žal, da je tako. Politiko kuhati je umetnost in ni vsak za to! če si narod želodec pokvari z njo, obleži kuhar vsem v želodcu.
Nad mojim rešetom so se znesli! čisto skromno sem se pritožil nad pisanjem »Hrvatskega dnevnika« glede Slovencev na Hrvaškem, posebno v Zagrebu. Najprej sem dobil očetovsko svarilo dnevnika »Obzor«, češ, da ne bi smeli zameriti, če »Hrvatski dnevnik« nerodno napiše. Res sem se mislil poboljšati in glej ga tega »Hrvatskega dnevnika«! Znova se je lotil Slovencev. Zahteva, da morajo na Hrvaškem Slovenci sodelovati le pri hrvaški politiki, če hočejo bivati med njimi. Nimam nič proti. Sedaj mi pa naj samo to razloži, zakaj pa Maček sprejema razne zastopnike Slovencev iz Slovenije? Naj
CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU
priporoča:
Sardenko: Izbrane pesmi, L zvezek. — Materi. Soneti. Vez. din 26.
Kranjec Miško: Prostor na soncu. Ves. din 90.
Coolen: Brabantski rod. Vez. din 55.
Florence L. Barclay: Rožni venec, roman. Vez. din 40.
Capek: Pogovori s T. G. Masarykom, Vez. din 80.
Masaryk: Svetovna revolucija. Din 180,
Mrzel L.: Bog v Trbovljah. Vez. din 70.
Vidmar Milan: Med Evropo in Ameriko, Vez. din 120.
Dolgan-Vranc: Podrobni učni načrt za ljudske šole. Vez. din 42.
Günther: Dušica Roža-Marija. Vez. din 150.
Matko: Vitamini. Broš. din 12.
Breznik-Ramovš: Slovenski pravopis — nova izdaja. Broš. din 26, vez. din 40.
Zwitter: Koroško vprašanje. Broš. 18.
Kušej: Konkordat, ustava in verska ra-vnopravnost. Broš. din 30.
Odar: Katekizem o Katoliški akciji. — Broš. din 5.
Puš: Razori za setev in žetev slovenske kmečke mladine. Broš. din 3.
Odar: Temelji organize "i je. Iz zoirke »Naša pot«, zv. XIV., din 12.
Langus: Praktični govornik. Broš. din 6.
Iz naših gora. II. del. Kart. din 60.
Kugy: Fünf Jahrhunderte Triglav. Mit 48 Bildern im Kupfertiefdruck. Din 170.
obljubil, da se bo pogosto spominjal nas jugoslovanskih izseljencev, istotako da bo sporočil našo globoko vdanost In neomajno zvestobo do Nj. Vel. kralja Petra n. in vsega kraljevskega doma ter naši domovini Jugoslaviji. Bil je to za nas jugoslovanske izseljence krasen dogodek, ki nam bo ostal še do.'go v najlepšem spominu.
jih pošlje domov in jim reče, da naj s slovenskim narodom ostanejo in Hrvatom, ki so med Slovenci, pa naj naroči, da naj slovensko politiko podpirajo. Ko bo to naredil, potem pa lahko daje Slovencem na Hrvaškem tako naročilo, kakor ga je sedaj dal.
Zagrebški senat. V .čkova stranka je tudi postavila listo za senatorske volitve. Sem res radoveden, ali bodo šli v Beograd ali pa bodo naredili v Zagrebu še senat, če bi mene poklicali doli kam za Savo v kako lovsko kočo, bi jim svetoval, da naj vjamejo vlak, ki pelje v pravi senat, in tam na pravem mestu povedo pravo besedo. Samo tisti, ki ni za drugo rabo, naj varje dom in babo — tako pravi slovenski pesnik.
Nova narodna pesem. Dosedaj smo peli: Lisica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno. Od sedaj naprej pa pojemo: Beograd Zagreb, Zagreb Ljubljano, Ljubljana Maribor, Maribor kmeta pod goro, pod to goro zeleno! Morda bi jo proglasili za skupno himno, ko je tako resnična?!
Komunisti škilijo. V Franciji imajo novo vlado, ki je desničarska, toda oni jo imenujejo levičarsko. Kaj takega lahko trdijo le, če so škilastL S to vlado so se Francozi obvarovali španske bolezni.
Sto sej. Društvo narodov je imelo sedaj sto sej. Sedaj bi bil pa že čas, da bi si diplomati izmislili kak' drug način
Uganka. Konja se varuj od zadaj, vola od spredaj — koga pa od vseh strani? — Kdoi ugane, naj bo tiho!
I^eter Meietar resetarl
Kmečka trgovina
Naši pridelki na inozemskih tržiščih
Živahna izvozna sezona naših kmečkih pridelkov Se vedno traja. Zal pa je Slovenija pri tem izvozu skrajno slabo udeležena. Največ dobička od izvoza imajo že vedno kmetje iz žitorodnih pokrajin. Položaj naših kmečkih proizvodov na inozemskih tržiščih je naslednji:
Pšenici se cena na svetovnih trgih zopet popravlja, ker prihajajo vesti o slabi žetvi v Argentini ter so zaloge pšenice že precej izčrpane. Kljub temu pa so pri nas cene pšenice še vedno za 40 din nad svetovno pariteto. To visoko ceno umetno vzdržuje Prizad, ki na ta način pomaga slavonskemu in banatskemu kmetu, do-čim naš slovenski kmet od te državne ustanove dosedaj še ni imel prav nobene koristi. Zelo dobro se prodaja sedaj koruza. Letos smo imeli v žitorodnih pokrajinah rekordno letino koruze, ki se bo vsa izvozila v inozemstvo po zelo dobrih cenah. Največ koruze gre v Nemčijo. Samo skozi Maribor se izvaža vsak dan 30—50 vagonov. Zelo se dviga izvoz masti, slanine in debelih zaklanih svinj. Zlasti Nemčija uvaža čimdalje več svinjske masti. V Avstrijo pa se prodajajo največ pršutarji, katere uvažajo tamošmje tovarne za salame. Cena pršutarjev se je zaradi tega tudi na naših tržiščih popravila. Manj živahen je izvoz goveje živine. Išče jo samo dunajsko tržišče, pa brez prave cene ter je izvoz iz naših krajev zaostal. Veliko zanimanje je zopet za konje. Kupuje jih Nemčija, in sicer največ težke medžimurske pasme, plačuje pa jih po 6000 do 8000 din komad. Dosti se izvaža perutnine, katero išče predvsem Nemčija. Pri izvozu perutnine pridejo precej v poštev tudi naši kraji, zlasti na štajerskem, kjer tvori prodaja perutnine važen del dohodkov slovenjegorišikega kmeta. Izvoz jajc je postal zelo živahen, ker je popustil mraz, vendar je zaenkrat na trgu šele malo svežega blaga, pa se izvažajo sedaj povečini jajca iz hladilnic. Najboljša kupca za naša jajca sta Nemčija in Švica. Cena pa je začela padati, ker prihjajo zelo nizke ponudbe iz Belgije in Danske. Za naša jabolka je iz Nemčije zopet po vpraševanje, samo zaloge so že skoraj izčrpane. Le nekateri trgovci imajo še večje količine skladiščih. Krompir in fižol se v inozemstvo zaenkrat sploh ne izvažata. Tudi na mednarodnem lesnem trgu vlada veliko mrtvilo. Kolikor se sedaj našega lesa in desk izvaža, gre za stare zaključke.
Lesna trgovina
Cene na lesnem trgu so razmeroma še vedno trdne. Izvoz je otežkočen radi klirinških predpisov. Oblasti bodo na vsak način morale najti najprimernejšo pot za dosego sigurnega plačilnega prometa z Italijo in Madžarsko, ker sta ti dve državi najmočnejša kupca našega lesa. Sicer je Anglija postala že precej močan interesent našega trga in tudi odjemalec. Toda za naše kmečko gozdarstvo nima to za sedaj tako velikega vpliva, ker so vse slovenske žage prirejene za ogrski in italijanski lesni trg. Tudi Nemčija se oglaša kot kupec, vendar ne bo izvoz v Nemčijo nikdar mogel nadomestiti naravnega izvoza lesa v Italijo in na Madžarsko.
Cene lesu so v raznih krajih zelo različne, nekaj radi različno velikih stroškov spravljanja in dobave, nekaj pa radi neobveščenosti gozdnih posestnikov. Smrekovi in jelkovi hlodi na panju se prodajajo v Mežiški dolini 45—90—130 din, v Dravski dolini in na Bobanskem ter na Pohorju 50—70—90 din, na južnem Pohorju 60—100—140 din, na Ptujskem polju 70—80 din, v šaleški do lini okoli 100 din, na Gorenjskem 50—110—150 din, na Dolenjskem 80—120 din. Smrekovi in jelkovi hlodi se prodajajo na železniški postaji ali na vodi: v Mežiški dolini 160—180 din, v Dravski dolini in na Kobanskem ter na Pohorju 130—160 din, na južnem Pohorju 120—150—180 din, na Ptujskem polju 160—180, v šaleški do lini 150—170 din, na Gorenjskem 130—160 din, na Dolenjskem 160—180 din. Razmeroma dobro ceno je imel v zadnjih mesecih brusni les (les za celulozo in papir), ki se je prodajal postavljen v vagon: v Mežiški dolini po 80—120 din, v Dravski dolini, na Kobanskem in na Pohorju 120—140 din, na južnem Pohorju 100—130 din na Ptujskem polju 130, na Gorenjskem 120 do 150 din, na Dolenjskem 80—90 din. Najbolj različne pa so bile cene lesa listnatega drevja, zlasti cene hrastovih hlodov. Prodajali so se, postavljeni na postajo: v Mežiški dolini 250—500 din, v šaleški dolini 300 din, na Ptujskem polju 400 din, na južnem Pohorju 200—300—500 din,
Prekmurju 450—500—800 din. Končno omenjamo, da so mnogi kmetski posestniki prodajali orehove hlode daleč daleč pod ceno. Poročati o cenah orehovega lesa je zelo težko, ker more biti vreden en polni meter orehovega lesa, postavljen na postajo, od 300 do 2000 in tudi več dinarjev, kar more preceniti samo strokovnjak.
Živina
V	živinski kupčiji najbrž ne bo toliko časa iz-premembe, dokler se nam zopet ne odpre večji izvoz. Inozemski kupci so na naših sejmih izostali in to se v ceni precej pozna. Samo konji se prodajajo v inozemstvo, v Avstrijo in Nemčijo. Na zadnjih sejmih so bile dosežene sledeče cene:
Ptuj. Prignanih je bilo 65 volov, 238 krav, 8 bikov, 27 juncev, 73 telic, 110 konj in 13 žrebet, skupaj 534 glav. Prodanih je bilo 25 volov, 87 krav, 4 biki, 8 juncev, 25 telic, 38 konj in 4 žre-beta, skupaj 191 glav. V Avstrijo je bilo prodanih šest konj. Cena živini je bila sledeča: voli 4—5 din, krave 2.50—4.50, biki 4—4.75, junci 3.75—4.25, telice 4—5 din za kg, konji 600 do 4500 din in žrebeta od 1000 do 2000 din komad Kranj. Prignanih je bilo 56 volov, 15 krav, dva junca, 60 svinj in 59 prašičev. Prodanih je bilo 38 volov, 14 krav, 2 junca, 38 svinj in 41 praši čev. V inozemstvo ni bilo prodano nobeno živin-če. Cene so bile sledeče: voli 6.25, 5.50 in 5 din, telice 6.25, 5.50 in 5 din, krave 5.50, 5, in 4.75, teleta 8, 6—7.
Kamnik. Voli 4—5.50, krave 5, 3 din, junci in telice 4—4.50, teleta 6.50 din za kg žive teže. Konji so se prodajali od 3500 do 5000 din komad.
Domžale. Voli 5, 4 din, krave 4.50, 3 din, junci in telice 4 din, teleta 6—6.50 din za kg žive teže.
V	Novem mestu je bilo na glavni letni sejem prignanih 631 glav goveje živine in 66 konj. Kupčija z govejo živino je bila bolj slaba. Prodanih je bilo le 59 glav govedi in od teh le trije komadi dobro rejenih volov po najnižji ceni 5.25 din; ostala goved, predvsem mlada živina, pa od 3 do 5 din za 1 kg žive teže. Na čez se je prodajala klavna živina po 3—4 din, plemenska po 4 do 5 din. — Konj je bilo prodanih osem, po kakovosti blaga so bili prodani ti po razmeroma visoki ceni.
V	Ljubljani je bilo na sejem prignanih 78 volov, 56 krav, 21 telet ter 121 konj. Prodanih je bilo 38 volov, 17 krav in 14 telet. Voli so se prodajali po 3.75—5.75 din, krave od 2.25 do 5.25, teleta 7—8 din za 1 kg žive teže.
Zagreb. Prignanih je bilo 27 bikov, 738 krav, 216 telic, 153 volov, 38 juncev, 232 telet, 965 konjev in žrebet. Cene: biki 4.25-—4.75, krave za mesarje 3—4, klobasarice 2.50—2.75, voli 5.50
do 5.75, 4.50—5 din, teleta «ve vage 6.50—7.50* mrtve teže 8.50—10.50 din.
Svinje
V	Maribor je bilo pripeljanih 58 svinj; cene 94 bile: mladi prašiči 5—6 tednov 80—100 din, T—Sg tednov 100—120 din, 3—4 mesece 140—160 din«
5—7	mesecev 230—330 din, 8—10 mesecev 400 do 410 din, eno leto 700—780 din komad; lkgj žive teže 5.50—7 din, lkg mrtve teže 8.50—11J din. Prodanih je bilo 43 svinj.
Na zadnji svinjski sejem v Ptuju je bilo pripeljanih 131 svinj in 45 prascev, skupaj 176 repov, prodanih pa je bilo 61 repov. Cene prascev, od 6—12 tednov 80—150 din komad, pršutarji
6—6.75	din, debele svinje 5.50—6.25 din za kg in plemenske 5.50—6.25 din za kg.
V	Kranju so bili prašiči špeharji 10.50, pršutarji 8 din za kg; pujski 7—8 tednov stari 110 do 135 din komad.
Na ljubljanski sejem Je bilo pripeljanih 140 komadov mladih pujskov od 6—10 tednov starih. Od teh je bilo prodanih 97 glav po ceni od 110 do 180 din komad.
V	Zagrebu so bile pitane svinje po 8.50—9.50, suhe 6.50—7.50, mrtve vage 10.60—12 din kg.
Živinska krma
V	Mariboru se prodaja sladko seno po 40—45 din za 100 kg, kislo seno pa po 40 din. — V Zagrebu je detelja po 65—85 din, otava po 60—70, seno 50—65, slama za krmo 35 —55 din za 100 kg.
Volna in kože
Neoprana ovčja volna je po 22—26 din, oprana po 32—36 din. — Sirove goveje kože so po 10 do 13 din, telečje po 11—14, svinjske po 12 din kg.
Mariborski trg
Na mariborski trg 22. januarja so pripeljali 138 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15—16 din, slanina 12—14 din. — Kmetje so pripeljali šest voz sena po 30—44 din ter dva otave 40, deset voz krompirja 0.75—1.50 din in 207 vreč čebule po 1.50—3 din. Česen 3—6 din, zelje 0.50—4, kislo 5 din, repa 0.25, kisla 2 din, karfijola 1—8, hren 7—8, endivija 0.50—2, motovileč 1 din, radič 1, špinača (1 kg) 10—12 din, koleraba 0.50—1.50, redkev 0.25 din. — Jabolka 4—5 din, hruške 6—8, suhe slive 10—14, celi orehi 6, luščeni 20. — Na trgu je bilo osem vreč pšenice po 1.75—2 din, devet rži 1.50—1.75, osem ječmena 1.50, 13 koruze 1—1.50, devet ovsa 0.75 do 1.25 din, osem prosa 1.50—1.75, deset ajde 1—1.25, osem prosenega pšena 3.50—4, šest ajdovega pšena 4.50, 14 fižola 1.50—2.50. — Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 24, čajno 28 do 32, domači sir 10, jajca 1—1.25. — Prinesli so 253 kokoši 18—25 din, 584 piščancev 20—60, tri gosi 40, 13 puranov 35—55 din, osem rac 15—18, 20 domačih zajcev 5—20.
Razgovori i naSlml naročniki
Vprašanja in odgovori
Hranilnica si je naknadno zaračunala višje obresti. I. V. L. Hranilnici ste plačali obresti do 10. novembra 1936 po 4.5%. Sodišče Vam ni priznalo zaščite, nakar ste plačali hranilnici znesek 2000 din na račun obresti za čas po 10. novembru 1936 naprej in prebitek na glavnici. Hranilnica pa je omenjeni znesek porabila za kritje povišanih obresti od 4.5% na osem odstotkov, in sicer za nazaj od leta 1934. Vprašate, ali je hranilnica upravičena zaračunati Vam toliko povišane obresti in celo za nazaj. — Ako je bila že ob najetju posojila dogovorjena 8% obrestna mera ter je hranilnica sprejemala 4.5% obresti le na račun, odnosno dokler sodišče ne odloči, ali Vam pritiče zaščita ali ne, tedaj sme naknadno izterjati, odnosno si zaračunati prvotno dogovorjene obresti. — Ako ste uživali zaščito po kateri izmed uredb pred 26. septembrom 1936, in ste jo izgubili šele z zadnjo uredbo, potem Vam hranilnica za dobo, dokler Vam je zaščita pritikala, nI upravičena naknadno računati višje obresti, ako ste jih takrat v redu in brez ugovora ali kakega pridržka od strani hranilnice, plačali. — Ako so bile sprva dogovorjene nižje obresti, Vam hranilnica brez zadevnega dogovora ne sme naknadno za nazaj računati višje obresti, lahko pa seve naprej. — Ako hranilnica ob sprejemu zneska 2000 din ni ugovarjala Vaši izrecni volji, da plačate s tem obresti, zapadle po 10. novembru 1936, in del glavnice, potem ne sme samolastno porabiti ta znesek za plačilo povišanih obresti od leta 1934 naprej.
Smela pa bi od Vas izterjati (eventuelno s tožbo) plačilo povišanih obresti za nazaj, v kolikor ji ta pravica po gornjem pojasnilu pritiče in niso obresti že zastarane (zastarajo v treh letih).
Služba na domači železniški postaji. A. H. na M. v. Prošnjo za tako službo naslovite na načelnika postaje in jo kolkujte z 10 din. Posebnih dokumentov ni treba, marveč zadošča le, da ste pismen. Ako prošnjo pošljete ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljano, jo bo odstopila načelniku postaje, na kateri bi radi služili, da jo upošteva o priliki, ko se kako mesto izprazni, odnosno nastane potreba najeti novega delavca.
Lastnemu zakupniku plačani stroški in zaščita, J. M. v K. Leta 1927 ste kupili gozd, pri čemur sta se prodajalca zavezala v štirih tednih oskrbeti zbris vseh zemljiškoknjižnih bremen na tem gozdu. Prodajalca pa zbrisa nista oskrbela, vknjižila sta se celo še dva nadaljna upnika, vsled česar ste potom notarja tožili prodajalca na zbris vseh bremen. Prodajalca sta bila obsojena po tožbenem zahtevku ter bi morala plačati tudi stroške Vašega zastopnika. Teh stroškov pa nista plačala, vsled česar jih je zahteval notar od Vas in ste jih Vi plačali notarju marca 1933. Vprašate, ali uživata prodajalca — Vaša dolžnika res zaščito glede teh stroškov. — Ako so navedeni pravdni stroški nastali pred 20. aprilom 1932, pritiče dolžnikoma zaščita, ako so podani ostali pogoji in nista v boljšem gmotnem položaju nego Vi. Ni namreč merodajno, kdaj ste Vi plačali stroške svojemu zastopniku, marveč je obveza prodajalcev, plačati Vam zadevne stroške, nastala že ob pravomočnosti sodbe.

Upnik, k| nI hotel sprejeti denarja, toži na plačilo. A. J. v B. Trgovcu dolgujete iz leta 1931 690 din, iz leta 1933 pa 600 din. Od novega dolga ste plačali 500 din. Ko ste nato poslali trgovcu še nadaljnjih 300 din, da bi s tem poravnali ostanek novega dolga, in obrok starega, trgovec ni hotel denarja sprejeti, češ, da morate plačati najprej stari dolg. Nato je vložil tožbo na plačilo ostalih 100 din novega dolga in Vam izstavil za-dolžnico za stari dolg. Vprašate, ali Vas je smel upnik tožiti, ko je preje odklonil sprejem denarja in kako naj plačate obroke, ko se glasi nova zadolžnica, da je treba začeti s 1. novembrom 1936. — Obči državljanski zakonik določa, da mora dolžnik, ako se hoče oprostiti svoje obveznosti v primeru, ako upnik ni zadovoljen s ponudenim plačilom, dolžno stvar, torej v Vašem primeru dolžni znesek založiti na sodišču. Vaša ponudba sama potemtakem ni zadoščala in Vas je žalibog upnik smel tožiti na plačilo ostalih 100 din. Ako se glasi nova zadolžnica, da je treba prvi obrok plačati 1. novembra 1936, morate pač sedaj plačati že dva obroka, ker je že tudi drugi zapadel v plačilo.
Priposestvovanje ceste mod občinskima cestama potom občine. L. I. v S. Dve občinski cesti sta med seboj zvezani po 60 m dolgi zvezni cesti, ki v mapi ni vpisana, obstoja pa že 80 let in so jo vsi smatrali za občinsko, jo uporabljali, občina pa jo je vzdrževala. Vprašate, ali je občina navedeno pot na opisani način priposestvovala. — Občina res lahko priposestvuje s 40 letno uporabo potom svojih stanovalcev kako pot kot občinsko pot. Ako bi lastnik zemljišča, preko katerega vodi dotična pot, koga tožil s tako zvano negatorijsko tožbo, češ, da nima pravice hoditi po dotični poti, naj toženec ugovarja, da gre za priposestvovano občinsko pot. — V kolikor pravite, da bi radi povečali promet, niste dovolj pojasnili, na kak račin bi se naj to zgodilo; opozarjamo Vas, da gre za priposestvovano pot ln da so lastniki zemljišča dolžni trpeti obremenitev le v onem obsegu, v katerem je bila izvršena v priposestvovalni dobi.
Les prodan na panju kubični meter. P. M. Zd. K. Prodali ste les »na kub. meter«; kupec je dal po svojem pooblaščencu v Vaši navzočnosti ies po posekanju in razžaganju zmeriti, Vi ste podpisali zadevni zapis, naknadno pa ste drli les izmeriti po drugih osebah in dognali, da ga je sedem kub. metrov več. — Ako les še ni odpeljan, bi bilo najbolj enostavno, ua sedem kub. metrov kratkomalo zadržite z utemeljitvijo, da je kupec kupil od Vas pri prvem merjenju določeno količino in je dotično količino že prejel, odnosno odpeljal, Vi pa da zadržujete le presežek. Predpostavljamo, da imate zanesljive priče
za to, da je lesa res 3edem kubikov več, nego ga je nameril kupčev pooblaščenec. Ako pa je kupec že ves les odpeljal, zahtevajte, da vam sedem kub. metrov lesa vrne aH doplača, ko je do tega presežka prišel le vsled napačnega merjenja. Ali se ni morda pri prvem merjenju dogodila kaka prevara? Za sedem kubikov se pač ne more kar tako nehote zmotiti Ako ne boste mogli zlepega doseči ničesar, boste morali pač tožiti (v drugem navedenem primeru).
Terjanje obresti brez prejšnjega dogovora. Isti Ko ste si izposodili nek znesek, se niste glede obresti ničesar dogovorili. Vprašate, ali ste dolini plačati obresti. — Predvsem je poudariti, da spada med bistvene znake posojilne pogodbe, da se določi gotov čas, v katerem je treba posojilo vrniti. Ako ni bil čas izrecno dogovorjen, ga je določiti po namenu posojila. Ako se tudi slednjega ne da določiti, je posojilo vrniti brez nepotrebnega zavlačevanja. Od tistega dne naprej, ko bi morali po dogovoru, Odnosno gornji razlagi posojilo vrniti, sme posojilodajalec zahtevati plačilo zakonitih, to je 5% obresti iz naslova zamude, odnosno odškodnine. Za tisti čas pa, ko Vam posojila še ni treba wniti, niste dolžni plačati nikakih obresti, ako niso bile dogovorjene.
Koliko obrokov zaščitenega dolga je že zapadlo v plačilo. K. J. v M. Vaš dblžnik Vam že od leta 1934 ni plačal nikakih obresti, niti kaj od dolžne glavnice; dolg se je vsled zaščite znižal na polovico in bi moral dolžnik po navodilu sodišča plačati že dva obroka, česar pa noče, češ, da je dolžan plačati le en obrok. Vprašate, kaj je prav in kako bi prišli do drugega obroka. — Dolžnik je dolžan plačati dva obroka, ker sta že dva zapadla v plačilo, in sicer 15. novembra 1936 in 15. novembra 1937. Vseeno je, kdaj je bila izdana nova zadolžnica; čeprav bi bila izdana šele včeraj, bi dolžnik že moral plačati takoj dva obroka. — Opomnite pismeno dolžnika in mu določite za plačilo zakasnelega obroka rok 15 dni. Ako v tem dodatnem roku ne bo plačal, smete terjati plač;lo celotnega ostanka dolga, in sicer z redno tožbo in uvesti pot pravomočnosti sodbe izvršbo zoper mudnega dolžnika.
Tožba ratu siCdičiiine. G*. A. v R. Leta 1928 ste prevzeli cd brata in dveh sester posestvo 3 pogodbo, nr._-: avijeno pred nftarjem, pri čemur je imela, ena sostra dobiti 1Q.OOO din in vinograd, sedaj pa ;i>Ineva od Vas še 20.000 din. — Ako ste pogodi: o sklenili v zapuščinskem postopanju s sodediči, tedaj, ne more se3tra cd Vas ničesar več zahtevati, ako jo bilat takrat polnoletna m polnopravna. Tožbe se pa; ne morete ubraniti, ker sodišče tožb no sme kar brez razprave zavrniti in se neutcmelienost, zahtevka uožene navadno šele pri razpravi. t
Povem vam pa še to, da imamo svojo staro pravdo, imamo! V težkih bukvah je zapisana, s pajčevino zapredena in oplju-vana, toda — imamo jo! In prišel bo dan, ko bo našega suženjstva konec, ko boš na svoji zemlji svoj gospod. Tedaj vzemi v roke orožje, kdor le moreš in se poženi v boj!«
Možje so prikimali in stiskali pesti. Tudi Matjažek jih je in njegove oči so se za-iskrile.
Res, prišel je ta dan. V zgodnji uri lepega pomladanskega dne je potegnil zvonar za vrvi in preko slovenske dežele je planila silna pesem in bojni klic: »Za staro pravdo!«	(Dalje prihodnjič)
MašiFM malčkom
Matlažek
Junaškega Slovenca povest v slikah
Po večerji je Matjažek ves srečen razkazal očetu in tujcu jaslice, ki sta jih z mamico postavila in pritrdila v kot nad mizo. Starček ga je pohvalil. Nato so sedli k pomenku. Tujec je pripovedoval čudovite reči. Mnogo sveta je prehodil, veliko je doživel. S Turki se je bojeval, z Benečani se je praskal, oholim nemškim na-
jemnikom je rebra štel. Velikokrat je bil ranjen, začuda pogosto v ječi.
Huda krivica Janezek je prišel domov ves objokan. Mama mu je obrisala solze z lic in ga sočutno vprašala: »Ti revček moj, kaj pa se je zgodilo?« Janezek je še huje zajokal: »Učitelj me je grdo ozmerjal, ker nisem mogel takoj najti Amerike, katero je sam Krištof Kolumb iskal več mesecev -—«
Skrivalnica
Ko so sosedje zvedeli, da imajo pri Robanovih tujca, so drug za drugim prišli povpraševat po novicah. Posedli so okrog ognjišča in poslušali. Starček je govoril in pripovedoval...
»Toda povem vam, da je ni pod božjim soncem tako razbičane in trpeče dežele, kot je naša lepa a tako uboga slovenska zemlja. Graščak je vse in ti — si živina!
Pet jih je prišlo v sobo. Kje so?
Potapljač se gre kopat...
Politične novice
CMo nprta moj» med Avstrijo in nafto državo. Avstrijska vlada je 24. januarja ukinila vae obmejne izkaznice v obmejni coni med Avstrijo in DaAo drtavo. Prehod teo. mejo je dovoljen od 8 do 12 tn od 14 do 18, In to samo s vidi ranim potnim Ustom. Prepovedan je v obmejnem prometu vaak prenos blaga tn iiviL Beležena prepoved je hud udarec za obmejno prebivalstvo.
Obletnica podpisa pogodbe o večnem miru med aaAo državo ln Bolgarijo. Dne 24. januarja je minulo leto, odkar Je bila podpisana med našo državo tn Bolgarijo pogodba o večnem miru.
Sprememba v bolgarski vladi Bolgarski vojni minister general Lukov in notranji minister Grandovski sta odstopila. Za novega vojnega ministra Je Imenovan poveljnik kraljeve garda Da-skalov, notranje ministrstvo je prevzel prosvetni minister Nikolajev.
Koliko strank bo nastopilo pri romunskih volitvah. V Romuniji bo nastopilo pri skupščinskih volitvah 21 strank.
Kratko zasedanje sveta Zveze narodov. Zasedanje sveta Zveze narodov je pričelo danes, v sredo 26. januarja, ln bo trajalo samo pet dni. Svet ne bo tokrat razpravljal o pritožbah, katere so vložile nekatere države radi ukrepov romunske vlade proti judom. Te pritožbe ne pridejo do pretresa, ker je v ženevi navzoči romunski zunanji minister Misescu zagrozil, da bo Romunija v primeru, če bo svet Zveze narodov razpravljal o tem vprašanju, odpovedala pogodbe o narodnih manjšinah. Na tokratnem zasedanju bodo zahtevale švedska, Holandija, Švica, Belgija, Norveška in še nekatere druge države, naj se spremeni v pravilih Zveze narodov člen, ki določa gospodarske sankcije proti državam, ki začnejo vojno, češ, da je dokazala resničnost, da ni mogoče uspešno izvesti sankcij (kazenskih od' redb) in da koristijo samo velikim državam.
General Franco bo Imenoval prvo vlado. Voditelj nacionalne Španije, general Franco, je podal izjavo, iz katere sledi, da bo imenoval v kratkem vlado (dosedanja obstoji iz direktorija). Nova vlada, ki bo imenovana v teku tega tedna, bo obstojala iz desetih ministrov in štirih državnih pod tajnikov.
Domače novice
Drzen nočni vlom v Mariboru. V Dvoršakovi ulici je lepa trgovina z dragulji ter urami, ki je last urarja Maksa Fšundra. še neizsledeni vlo-milci so v noči na 24. januar razbili šipo na velikem izložbenem oknu in so vdrli neovirano v izložbo. Odnesli so več ženskih ter moških ur, prstanov, zapestnic in razne druge dragocenosti v vrednosti za več tisoč dinarjev.
Podlegel opeklinam. Spredaj poročamo med nesrečami, s kako hudimi opeklinami je bil prepeljan v mariborsko bolnišnico viničar Valentin šober od Sv. Ane v Slov. goricah. Imenovani trpin Je po groznem trpljenju podlegel opeklinam.
Usodepoln skok z voza. Ivana Kampl, 51 letna posestnica iz Podloža pri Ptujski gori, je skočila z voza, pri skoku ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da je obležala nezavestna s hudimi notranjimi poškodbami. Kamplovo so oddali v ptujsko bolnišnico.
žrtev pretepa. V Zabovcih pri Ptuju so se ste-pli pijani fantje. V pretepu je dobil 28 letni posestnikov sin Martin Valentin življenjskonevarne zabodljaje.
Dvodnevni kletarski tečaj se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 4. in 5. februarja. Tečaj bo teoretičen in praktičen in bo trajal od 8 do 12 in od 14 do 18 ter je brezplačen. Tečaj je namenjen predvsem praktičnim vinogradnikom. Zanimanci se naj prijavijo predhodno z dopisnico.
Društvene vesti
Jarenina. Katoliško prosvetno društvo pripravlja veliko presenečenje: v nedeljo in na Svečnico ter v nedeljo 6. februarja bodo namreč igralci društva priredili znano svetopisemsko igro »Kralj z neba«.
Jarenina. 8. februarja bo v društveni dvorani v Jarenini zadružno-gospodarsko predavanje, ki bo trajalo od 10 do 15. Predavali bodo priznani predavatelji.
Vurberg. Na Štefanovo je prosvetno društvo drugič predstavljalo lepo igro »Novi gospodar«. Igra je zelo ugajala. Na Kraljevo je imelo društvo poučno zborovanje. Prišlo je dosti mladine. Ta dan smo tudi iskreno pozdravili predsednika društva, ki je slekel vojaško suknjo in je zopet
prišel med nas. Na Svečnico Ima dekliAkl krotek KA svojo prireditev, na katero te zdaj vabimo.
Ljutomer. Krajevna Kmečka zveza priredi v nedeljo po osmi sv. maši v dvorani Katoliškega doma kmetijsko zborovanje.
Veselo popoldne v St. Lenartu!
Dne 6. februarja Vas vabimo na veselo popoldne ▼ št. Lenart v Slov. goricah. Pride iz Maribora »Maribor« in bo zapel »Kovačevega študenta« pa še marsikatero drago, da se bomo malo poveselili. Prireditev se vrši v društveni dvorani Narodnega doma. Začetek ob treh popoldne. Oskrbite si pravočasno vstopnice!
že tale pri Rogatcu. Na Svečnico ob štirih popoldne bo v stari šoli prvi nastop domačega cerkvenega pevskega zbora.
Naši rajni
f MARTIN VREČKO
Na Zegarju. v župniji Prevorje je preminul v starosti 78 let Martin Vrečko, posestnik in eden najbolj zaslužnih naših kmečkih mož.
Blagi Martin Je bil desetletja župan, 50 let cerkveni ključar ter dolgo let podnačelnik nekdanjega kozjanskega okrajnega zastopa. S pokojnim dekanom Tomažičem je zgradil prepo-trebno cestno zvezo Sv. Urban—Žagar—Lisična. Njegovo delo so štiri nova šolska poslopja na Prevorju, v Ziblki, pri Sv. Emi in Sv. Štefanu.
Blagopokojni Je bU umen gospodar na staro davnem Vrečkovem domu, katerega je vodil z delovno roko, da je bila njegova kmetija vsestransko zgled naprednega gospodarstva. Pod staro Avstrijo je bil neustrašeno zaveden narod-njak in je stal trdno v vrstah krščanskih mož.
Njegov lepi dom je bila hiša gostoljubnosti in pravega domačega veselja.
Svoje otroke je vzgojil v pravem krščanskem duhu in je bil v častitljivi starosti ponosen nanje.
Stari žegarski Martin se je preselU po lepem, delovnem in zglednem življenju k Vsemogočnemu po zasluženo večno plačilo in je bil pokopan na Prevorju 25. januarja. Njegovim žalujočim preostalim izreka »Slov. gosp.« iskreno sožalje!
I	*
Jarenina. V ponedeljek 17. januarja smo položili k večnemu počitku ugledno kmetico Jožefo Nek rep iz Vukovskega dola v starosti 69 let. že nekaj mesecev je bolehala na srčni vodeniki, končno je pa po hudih mukah podlegla. Bila je dobra, poštena žena, zgledna gospodinja ter res pravi original skrbne kmečke žene. Kako je bila priljubljena, je pokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo izredno veliko število njenih prijateljev in znancev. Pa saj je menda bil vsak njen prijatelj, kateri jo je poznal, kajti s svojo dobrodušnostjo si je pridobila vsakogar. Cerkveni pevski zbor ji je zapel žalostinke. Dobra žena naj počiva v miru, ostalim pa naše sožalje!
Dopisi
Šmarje pri Jelšah. Malo zadremani so menda oni, ki bi naj večkrat kaj poročali iz naših krajev. Vedno se zgodi kaj novega v tako veliki
tupnijl, kar Id marsikaterega naših rojakov in prijateljev drugod zanimalo. Pa upajmo, da se lahko te zgodi, česar Ae dosedaj ni, tn da se vrnejo časi pogostejšega poročanja. — Božične praznike smo obhajali bolj »podomače«, ker nam Je bil g. kaplan obolel, pomoči od drugod pa ni bilo. Radostno ln globoko hvaležni pa smo silve-strovall ln Bogu hvalo prepevali za lzborno lansko sadno letino, ki nam je nekoliko žepe poza-krpala, Jabolčnlka nalila ln v naši novi sadni sušilnici obUlco »režnjev« za zimo pripravila. Spominjali smo se poleg tretjeredniškega kongresa ln dekliškega tabora pri Sv. Roku tudi razvese-ljujočih obiskov Slomšekove družine, odličnega pevskega zbora mariborskih gg. bogoslovcev in nadvse lepo in navdušeno sprejetih gg. akademikov vseučilišča v Pragi. — Kar smo dolgo dolgo željno pričakovali, se nam je vendar začelo vres-ničevati. Pred štirimi leti Je primiclral g. Štefan Cakš v Orehku, 1937 pa g. p. Joahim Jago-dlč v Dolu, za tekoče leto pa nam tako veselje obeta vas Sotensko nad Sv. Miklavžem; tamoš-nji rojak g. Stancer Avgust je že nastopil pot novomašnika, ko Je 16. januarja postal subdiia-kon. Oj nesrečna kriza, ko bi te ne bilo, gotova bi bili dobri farani že pred štirimi leti preskrbeli svoji prenovljeni farni cerkvi nov veliki zvon, da bi v zbranem kvartetu ali četverospevu Smar-ske primicijante pozdravljal ln nam stare prijetne spomine obujal, ko so nekdanjim novomaS-nikom šesteri bronasti prijatelji veselo prepevali! Da bi tudi v tem oziru mogli reči: Kar ni, še lahko se zgodi!
MAIA OZNANILA
SLUŽBE:
Major, 6—6 delovnih moči, se sprejme. Daljša spričevala prednosti Llmbud 14.	150
Iščem mesta čevljarskega vajenca. Vajen sen)
tudi kmetakega dela. Bokša, Sardinje, Velika
Nedelja.	156
POSESTVA:
Prodam malo hišo z vrtom. Januš, Devica Marija Brezje 96, Maribor.	151
Prodam umetni mlin z arondirantm posestvom. Naslov v upravi lista.	157
RAZNO:
Celoletni vremenski koledar za 3 din naročite v Cirilov! v Maribora ln Ptuja. Preprodajalci popust!
Šivalni stroji »Veritas«, pogrezljivi 2000 din, ne-pogrezljivi 1700 din z 20 letno garancijo pri Ussar, Maribor, Trubarjeva 9.	149
Vsi že vedo, da kupijo najceneje v manufakturl Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10. 154
Kupim smrekove hlode, kakor hrastove, jelšove, jesenove, lipove, črešnjeve, hruškove, orehove itd. Vindiš, parna žaga, Ptuj.	152
Naprodaj Imam nov čebelnjak z 18 roji na premičnem delu, z vsem potrebnim orodjem. Jakob Pečko, Gočova 34, Sv. Lenart v Slovenskih goricah.__153
Zopet ostanki Iz tovarn »Pri starinarju«, Koroška cesta 6, Zidanšek! Tiskovina za predpasnike od 5 din meter, rjavo in belo platno, oks-ford, cvirnbarhend, svila, delen, moške in ženske srajce, hlače, kovani čevlji, pletene jopice, odeje.	155
Oglasi
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspehi
HEESAI ČAJ
DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi ln heme-roidih.
OLAJŠAVA muke in bolečine pri revma-tizmu in boleznih v kosteh. UBLAŽUJE bolečine pri mesečnem perilu in menjavi let.
Dobi se v vseh lekarnah! Reg. S. št. 19.830/930.
HH
Hol^oin^ilc	3
Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe
»Povprašaj katero! Kar nas je tu v kuhinji, vsaka bi te vzela.«
Luka se je začudeno ozrl, potem pa zajecljal:
»Tu v kuhinji? Saj nikogar ni, samo tebe vidim, Cenca.«
»Mar sem jaz nihče? Menda sem jaz tudi taka, da me moreš vprašati.«
Luka je usta, ki jih je pravkar šele zaprl, zopet razklenil tako na široko, da bi mu bila Cenca lahko glavo vtaknila vanje. No, lepo se je ujel! Dejal je, da ima resne volje dovolj; s to besedo, je menil, se je že na pol zavezal. Če se zdaj v smuk spusti, bi besedo požrl in ne bi bil moški in ne poštenjak.
Nekaj časa se je zvijal in stresal, nato je vprašal:
»Tiii, ti, Cenca, bi me vzela?«
»Zakaj ne? Ti nisi prestar, jaz pa premlada ne. Ti si žene potreben, jaz pa sem sita službe. Ti imaš delo, jaz pa ti morem pomagati, da bo še bolje. — Torej sva res kakor drug za drugega.«
»In vzameva se naj, praviš, kaj? Zares naj se vzameva, ha?«
»Saj si rekel, da ti je resna volja. Jaz pa svoje besede nič ne vzamem nazaj.«
»Torej oženim se naj ? Zares naj se oženim... Kdaj pa?«
»Prej ko slej. V najinih letih je vsakega dne škoda. Če si mož, v treh tednih moreva biti že oženjena.«
»Ti ljubi Bog, tako naglo! To ni mogoče. Naglica nikoli in nikjer ni kaj prida.«
»Kaj bova čakala in odlagala! Dolgo shajanje pred zakonom ni dobro in ljudje se pohujšujejo. Delj ko bova spletala, bolj si bodo brusili jezike. Tega ne maraš ne ti in ne jaz ne.«
Tem besedam Luka ni mogel ugovarjati pa se je vdal, ker drugače mogel ni. Še zavedel se ni prav: kar čez noč je postal stari samec ženin in niti trije tedni niso minuli, ko je bil že zvezan in sta bila Luka in Cenca mož in žena.
in.
Ko je bil Luka nekaj mesecev pozneje zopet po svojih opravkih že precej iz vasi, se je previdno ozrl, stopil nato Luci tesno h glavi in je tiho dejal:
»Luca, kaj pa ti rečeš? Zdaj smo trije pri hiši in dveh izmed teh, pravim, ni treba. To sva midva, Luca, kaj? Ona komandira vse. Vso hišo je postavila na glavo, nič ji ni Čedno dovolj. Vsaka reč mora tako stati in tako viseti in tako ležati, kakor ona zapove in hoče. Če si notri čevelj sezujem, ti je že z vodo in krtačo za menoj, da ti pomije pod. Čez Dkna in stene ti je navesila mestne cunje, jaz se jih le dotakniti ne smem, nikamor ne smem sesti, nikjer se. ne smem stegniti, povsod sem ji na poti. Slabo sem zadel, Luca. Ali o vsem tem ne bi črhnil niti besede ne, ko bi se v moje delo ne vtikala. Za vsak krajcar, ki ga dobim in ki ga dam, se ji moram spovedati. če ljudem ne sežem po zadnje krajcarje v žep, je že ogenj v strehi. Zaslužim seveda več kakor prej, ali to so oderuški groši, da me je strah greha. Pa mi nihče ni povedal, da ima Cenca tako kosmato vest... Nak, nak, nak! Luca, nikar si narobe kaj ne misli! Več govorim, kakor je prav, in po krivem sodim, Bog mi odpusti greh! Prav za prav je Cenca pridna ženska in mi le dobro dela. Če hočem resnico povedati, jo imam iz srca rad; ko bi le reči tudi smel kaj in bi ne moral samo poslušati in molčati! Ali vsega človek tudi v zakonu ne more imeti, sicer bi se še prevzel in bi na nebesa pozabil,
ko bi jih že tu na zemlji imel, Bog me varuj nebes na zemlji!... Najbolj mi je zate, Luca. Tebe ima Cenca na muhi. Če ne boš prav pridna in prav ubogljiva, te lepega dne postavi pred hlev in te ne spusti več vanj. Pa nikar se nič ne boj! Pri vožnji komandira še zmerom Luka in ta te ne da.«
Luca je neverno majala z glavo, in čisto po pravici; kajti nesreča je bila že na pragu in ta vožnja je bila zadnja, ki sta jo opravila Luka in Luca.
Naslednjič se je peljala že Cenca in je pustila Luka doma za varuha. V Tržiču je prodala stare gare z Luco vred in je kupila drugega konja in nov voz, kakršen je bil njej po volji.
Ko se je drugi dan vrnila, je Luka še bolj zazijal kakor onikrat, ko sta se zaročila. Kajti Cenca je sedela na novem ličnem vozičku, ki ga je vlekel bister mlad rjaveč.
V Luku je vse zavrelo od jeze in žalosti. Ali premagal se je in ne z besedico ni zoprval, ker je žena vse tako po svoje ukrenila, niti ni pokazal, kako mu je žal stare, dobre tovarišice Luce.
Ko se je teden nato zopet sam peljal proti mestu, je popraševal po Luci in je zvedel, da je tudi njo zadela usoda vsega minljivega in da razen kake klobase ni več sledu o njej. Tedaj so mu privrele vroče, tolste solze.
Z novim konjem, ki je bil sicer gibčen in močen, si nista postala prava prijatelja, kajti mladi konj ga ni razumel, niti poslušati ga ni maral.
Cenci Luka ni kazal svoje jeze; skušal jo je skriti in zadušiti, ali ni se mu hotelo prav posrečiti. Kar bal • se je, da bo zaradi Cence postal zakrknjen grešnik.
Ko pa mu je žena po enem letu povila drobno dekletce, ki so ga za Maričko krstili, je vsa njegova jeza skopnela kakor sneg v aprilu in prevzela ga je nova ljubezen, s katero se je oklenil žene in otroka.
Prav tisti čas se je zgodilo, da je moral Habakuk zapustiti svoj najnovejši dom, ki ga je bil pri šta-cunarju našel. Tedaj se je usmilila Cenca ubogega vandrovčka in ga je za božji Ion sprejela in obljubila,- da ga bo tako spravljala pokonci, kakor da je njen. Luka tudi ni ugovarjal; saj mu je bilo pogodu, da je njegova žena usmiljenega srca, in je veroval, da bo za to dobro delo Bog njegovo družino obilno blagoslovil.
Vendar pa se mu je zdelo malo čudno, da se je Cenca tako naglo odločila, že prej mu je udarilo v oči, da se je Cenca koj potem, ko sta se oženila, toliko brigala za najdenčka, da je ob vsaki priliki povpraševala po njem in da ga je ljubeznivo nagovarjala in božala, kadar ga je na cesti srečala. In zdaj je dečku razodela toliko ljubezni, da bi mu Ma-rička bila smela biti nevoščljiva, ko bi ne bila še tako mičkena.
Nič manjša ni bila Cencina ljubezen do dečka, ko je Marička dorastla in je hodil Habakuk že nekaj let v šolo, le da je z dekletom ravnala bolj nežno, s pobom pa bolj skrbno. Dosti se je trudila, da bi iztrebila dečkovo ime Habakuk, ker ji je bilo zoprno. Dala mu je ime Anzek in tudi Luka ga je moral tako klicati.
Ljudje pa so ostali pri slojem. Posebno otroci se niso dali- zbegati in najdenček je tudi sam rad čul svoje krstno ime. Če pa so ji dečka klicali za Habakukovega Anzeka, je Cenco to še bolj jezilo. Nazadnje ji ni ostalo nič drugega, kakor da je tudi sama ostala pri Habakuku in da ga je jela tudi sama tako klicati.
Odkar je začel deček v šolo hoditi, je dobil tudi priimek. Ker ni bil »nihče«, mu je dal župan zapisati ime »Nišer«. Najsi je Cenca še tako ugovarjala, Habakuk je bil in ostal »Habakuk Nišer«.
Sprva je bilo dečku tako ime kar po volji, pozneje se je vdal in se po sili smejal; poskusil pa ni, da bi mu ga bili spremenili.
(Dalje prihodnjič)
Kako je močan palec na nogi
Nemški raziskovalec dr. Jožef Hahn je raziskoval moč prstov na človeški nogi. Zlasti ga j. zanimalo, kako je močan palec na človeški nogi. In je mož ugotovil, da je palec na nogi tako močan, da more pritiskati s silo 25,7 kg. Kajpada ne pritiska s to silo takrat, kadar človek mirno stoji na tleh, marveč takrat, kadar človek hodi in delujejo vsi prsti na nogi. Kadar človek hodi, je pritisk palca na tla ali pod zelo velik. Včasih je njegova sila še večja kakor pa je zgoraj omenjeno. Moški palec pritisne na tla celo s silo 35 kg, ženski pa 29.75 kg. Zanimivo je, da pri moškem levi palec bolj pritiska kal ..c desni. Drugi prsti na človeški nogi pa so v primeri s palcem pravi slabiči. Tako n. pr. prst, ki je zraven palca, ne pritisne več kakor 3.1 do 6.1 kg. Pri otrokih pa so vsi prsti s palcem vred razmeroma precej močni. Iz tega moremo tudi razumeti, zakaj se otroci na-uče tako lahko plesati po koncih prstov.
Moderni prometni stražnik
Prometne nevarnosti spodbujajo tehnike vedno znova, da bi izumili priprave in načine, ki bi prometne nesreče onemogočili. Mnogo uspehov si obetata od svojega najnovejšega izuma v tej smeri dva francoska inženirja, ki sta ta izum preizkusila pred kratkim na cesti iz Pariza v Rouen, kjer Je dovolj ovinkov. Gre za signal iz zvočnika, ki opozarja avtomobilLste pravočasno na bližnji ovinek. V določeni daljavi od ovinka je vdelan v cesto prag, ki ga avto med vožnjo potisne malo dol. Ta pritisk sprosti stik, ki spravi t obrat gramofonsko ploščo, ki je spet v zvezi i zvočnikom in v istem trenutku se oglasi iz zvočnika močan svarilni klic: »Pozor! Pozor!« Vsa naprava je vdelana v robot, ki daje poleg slišnih tudi vidna svarila. Izum se je dobro ob-nesel, težava je le z njegovo precej visoko ceno.
MALA OZNANILA
SLUŽBE:
Delavska družina, vešča vsakega gospodarskega in vinogradskega dela, se aprejme pod ugodnimi pogoji v lepo stanovanje takoj ali začetkom februarja. Vprašati: Fric Zemljič, Ljutomer.	119
Kovaškega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael Brumen, kovač, Sv. Martin, pošta Vurberg.	111
Služkinjo, zdravo, močno, staro okrog. 30 let, katera zna tudi prati, sprejme kolodvorska restavracija na Pragerskem. Ponudijo naj se le one, katere bodo ostale več let v službi. — Istotam se sprejme tudi kuhinjska učenka.
117
Posestvo osem oralov, vinograd, sadonosnik, njive, dam obdelati pošteni družini. Obdelavec ima polovico vseh pridelkov. Pojasnjuje gostilničar Kos, Počehova-Košaki.	118
RAZNO:
Viničarja, 4—5 delovnih moči, samostojnega, poštenega in veščega rabim za svoje posestvo na Bizeljskem. Lepo stanovanje in več njiv. Naslov v upravi.	109
Ofer s tremi delovnim^ močmi se sprejme. Vpraša se: Košaki 30, Maribor.	108
Dvo družini z delovnimi močmi sprejmem takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Graščina 130«.
Hlapec in služkinja se takoj sprejmeta v župni-šče za vsa kmečka dela. Starost do 40 let. Javite se na »Slov. gospodarja« pod »Pošten 129«.
Iščem službo majerja, dve delovne moči. Naslov v upravi.	128
Sprejmem viničarja s tremi delovnimi močmi. Toplak Gregor, Sv. Martin 31, Vurberg. 12G
Hlapec, oženjen, priden in zvest, dobi takoj službo. Avgust žlahtič, Vinograd Frani.	131
Viničar s 4—5 delovnimi močmi se sprejme. Maribor, Frankopanova 14. — Dam tudi krave v
rejo.
132
Rabim opekarja za poljsko peč. Zglasiti se: Namestnik, Jelovec 30, p. Maribor.	133
Viničar s štirimi delavci, če možno s svojo živino, se sprejme: Pekel 31, Košaki.	137
Viničar s petimi delovnimi močmi se sprejme takoj. Prednost imajo z daljšimi službami. Vpraša se: Maribor, Vetrinjska ulica 3, pri Kirbišu.	134
Ofer brez otrok se sprejme. Dajčman Avgust. Počehova 22, Maribor.	148
Pridnega starejšega kravarja, ki zna tudi dojiti pet krav, sprejmem 1. februarja. Kos Ivan gostilna, Počehova 35.	146
Družine za poljska dela (ofer), z najmanj štirimi delovnimi močmi, brez malih otrok, se sprejmejo. Predstaviti: Oskrbništvo Rogoza, Scherbaum, Hoče.	144
Pošteno dekle, ki zna preprosto meščansko kuho, se sprejme 1. februarja v službo k družini z enim otrokom v mesto. Naslov v upravi. 140
Sprejme se pošten viničar s tremi delovnimi močmi. Naslov v upravi lista.	91
POSESTVA:
Malo posestvo v sončni legi, 20 minut od trga, prodam. Cerovšek Jakob, Šmarje pri Jelšah.
143
Prodam hišo z gostilno, trgovino, trafiko in lepim posestvom na deželi pri farni cerkvi, brez konkurence. Več se izve v gostilni Kos, Fram.
120
Lepo posestvo okrog 20 oralov se proda. Vršič Anton, Kočno 17, Laporje.	113
Prodam en oral travnika. Vosek, Sv. Marjeta ob Pesnici. Naslov v upravi.	139
Prodam dve mali posestvi. Janez Rašl, Gočova, Sv. Lenart, Slov. gorice.	135
Imam naprodaj raznovrstna posestva. Znamka za odgovor. Grošl Jožef, Slivnica pri Mariboru.	136
Prodam: dva orala travnika, težak voz, skoraj nov, in koleselj. šile, Sv. Marjeta ob Pesnici.
138
Prodam in dam v najem malo posestvo v bližini Maribora. Izve se Hetzl, mlin, Košaki, Mari bor.	147
Vozniki! Prodam banovinskega žrebca za težka dela, tudi za hribe. Za vožnjo garancija. Jernej Pauman, Pongerce 10. p. Cirkovce. 127
Vzamem kravo ali tellco v rejo. Naslov v trgovini Cirilove tiskarne Ptuj.	115
Zelo lepo sadno drevje z garancijo pri Sadjarstvu Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Zahtevajte
prospekt!	.	25
Kupim rovač za krompir znamke Sack. Naslov poslati upravi pod »Rabljen 122«.
Lepo garantirano, sadno drevje. Zahtevajte seznam. Drevesnica Sauperl, Sv. Barbara pri Mariboru.	112
Sveče — za Svečnico v Cirilovi v Mariboru in Ptuju!	i
Cepljene amerikanske trte vseh vrst nudi po najnižjih dnevnih cenah trsnica Fuks Franc, Sv. Urban pri Ptuju.	.141
Jelenova sadna drevesca so vzgojena v mrzlem podnebju. Naročite cenik! A. Jelen, Št.Ilj pri Velenju.	116
Kupim dobro ohranjen čevljarski levoročni stroj.
A. Jugovič, čevljar, Zerkovška 33, Maribor. 145
Kdor rabi denar, naj proda les: oreh, hrast, javor, jesen, jam (brest). Gostilna Koroška 3, Maribor.	101
Trte, cepljene na običajnih podlagah, velki rizling, rumeni veltlinec, beli burgundec, nizka cena, nudi Franc Raušl, Kukava, pošta Jur-šinci, Ptuj.	142
Za predpust — vsakovrstni papir, konfeti, krog-ljice, šaljivo pošto itd v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska fjlica 15.	1240
KEVESTA - 2SEN1N!
Največjo izbiro volnenega blaga in moških gotovih oblek 125 črnih že od din 300'- naprej Vam nudi edino Manufakturna trgovina
J.PREAC, MARIBOR, GLAViNI TRG
Ženini — neveste!
Obleke, klobuke, perilo i. t. d. i. t. d.
kupite najugodneje v konfekciji
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2 Sprejema se knjižice mariborskih denarnih zavodov. 123
Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica in drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj.	1529
Ogledalce s sliko g. ministra dr. Korošca za ceno 2 din dobite v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, šmarje-ta, pošta Celje.	1716
Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo. Paket Serija »T« z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosimo navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko in otroško perilo v najlepši sestavi. Paket din 136.—. Dalje Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m la. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, daniski kostum ali plašč, in sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št. 2 din 160.—, »Z« št. 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarm. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes razpošiljalnici »Kosmos«, Maribor. Kralja Petra trg. 81
Preklic. Podpisani Finžgar Jožef, posestnik v Varošu, s tem javno preklicujem in obžalujem, da sem dne 12. decembra 1937 v cerkvi v Makclah očital gospodu župniku Šegula Francu, da laže na kancelnu in izjavljam, da je ta očitek neosnovan ter se zahvaljujem gospodu župniku, da je odstopil od tožbe. — Finžgar Jožef.	no
Lepe Mmm
iiiiiiiiiiiiiiHi za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in dmge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno In po najnižjih cenah
Tiskarna su. Giri
®e%ha zimska hrana
Horošfta c. S
Čekov, račun štev. 10.602
Telefon interurb.št.2n3
in premalo gibanja sta v zim-sjtem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo:
splošno debeljenje, hemoroidi in z a p rt~ j e , motnje v želodcu, čre večna obolenj IT, glav oboi, ne j p~eč~no~s t, napetost telesa, omotica.
Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene.
P LAN I NKA C
čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca:
APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12.
S. br. 29550^35,
1rTTTnnrrirrrini ....................................i n » m jlulli 11 i i i i m i i i i i i i i i i h a h i i i i i i »rmrr
Hranilnico Dravske banovine Flaribor
Centrala: PleriBor	Podružnica: Celic
v lastni novi palači na ogla	nasproti poste, prel JnžnoSta-
Oosposhe-Slofenshe nllce.	27	fersha Hranilnica.
Spreiema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna Daložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premožen jem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. □□□□□□nnnnnnrrrirTimnnrinni mniinirinnmnnaDnaaannnnnnnmnnnni^	t a « a u h m 111 □
Ugodni nakup blaga za dečve po din 6-— pri 114 Trpinu, Maribor,Vetrinjska 15	Zaročenci! 20 Poročne vence, šopke v veliki izbiri dobite poceni kakor tudi posteljno perj« od 8 din naprej pri »LUNA«, Maribor, samo na Glavnem trgu 24	Gramofonske plošče po din 28.— pri K. Ackermann naslednik, Ptuj Zahtevajte brezplačni cenik! 92
Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.		
	1.! Brezplačen pouk v igranju 1) MEINEL ¿Um^TOLD, Mariboršt 106	
		Prvi luplauenshi Loznjaci, Daruvar. m6 Veliki nasadi za pro-dukcijo cepičev in u'- -VAtJifll reninjenih trt z najbolj-šo amerikansko podlago. Zahtevajte cenik!
		
Hranilne knjižico vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije		
		
	Kupujte pri naših inserentih!	
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
z a v a m u i e
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
VZAJEMNI 1
11,1 ¥ LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 6L ZASTOPSTVO: MARE30R Loška ulica 10
33* KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI!
92
najbolfe žrt najvarneje pri
ilndskl
lici
Oosposha ulica 23
Ulica 10. oktobra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru