LETO XXXI., ŠT. 20
Ptuj, 25. maja 1978
CENA 3 DINARJE
YU ISSN 0040-1t78
GLASILO
SOCIAUSnČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUD8TVA
IZ VSEBINE
NevsakdanI izum za vsakdanje dek) (str. 2)
Mi smo za soidamost (str. 4)
Starši v skjžbo, otroci v varstvo (str, 5)
Za varnost najmlajšii v prometu (str. 6)
Mladi pevci ob dnevu mladosti (str. 7)
Ormož
V	mesecu mladosti
mladostno vzdušje
Skoraj ves mesec maj je bil v znamenju praznika mladosti. Ni bilo
osnovne šole ali mladinske organizacije, kjer ne bi proslavili, bodisi to na
delovni, zabavni ali kulturni način, dan mladosti. Najbolj slovesno je bilo
včeraj na predvečer praznika, ko je občinska konferenca socialistične
mladine Ormož ob 15. uri v domu kulture pripravila manifestacijo mla-
dosti, zagnanosti in delavnosti.
V	kulturnem programu so včeraj popoldne sodelovali in nastopali
osnovnošolci iz Središča ob Dravi ter tamburaški orkester osnovne šole.
Ob tej priložnosti so v vrste mladinske organizacije sprejeli tudi 350 mla-
dih. Mladinske knjižice jim je izročil predsednik OK ZSMS Ormož, Ivan
Vajda. Tudi zvečer, ob 19. uri, je bilo v domu kulture svečano. Pihalna
godba iz Središča ob Dravi je pripravila koncert, bilo pa je tudi nekaj
drugih nastopov.
Na sam praznik mladosti pa bo občinska konferenca ZSMS skupaj s
telesnokulturno skupnostjo organizirala turnir v rokometu; skupina mla-
dih pa se bo danes zvečer na stadionu JLA v Beogradu tudi udeležila
osrednje prireditve ob dnevu mladosti, kjer bo tovarišu Titu predano tiso-
če in tisoče toplih pozdravov vseh mladih naše domovine.
Tudi v krajevnih skupnostih bodo na dan mladosti mladinske orga-
nizacije organizirale razna športna in kulturna srečanja ter tako na svoj
način počastili mesec maj, mesec mladosti.	zk
Slovenska Bistrica
86 CVETOV ZA
TOVARIŠA TITA
Osrednja občinska prireditev ob
mesecu mladosti ie bila v nedeljo,
21. maja dopoldne na športnem
stadionu vJSlov. Uistiici, pod jiaslo-
vom: TITO, RADI TE IMAMO.
Ze v zgodnjih jutranjih lu-ah so se
na športnem stadionu začeli zbirati
mla^ in najmlajši z območja celot-
ne občine, da bi s svojim nastopom
sodelovali v pozdravu tovarišu Titu
ob njegovem visokem jubileju. Za
dobro razpoloženje zbirajočih pa
sta poskrbela radio klub m godba
na pihala Impol. Tako se je do 10.
ure zbralo na prireditvenem prosto-
ru čez 3 tisoč ljudi.
Nosilec praznovanj meseca mla-
dosti ie bila OK ZSMS, svečani go-
vornik pa je bil sekretar republiške
konference ZSMS, Vito Habjan, ki
je govoril o vlogi tovariša Tita in o
pomenu prireditev ob njegovem
rojstnem dnevu. Posebno svečan
trenutek je bil, ko ie sekretar komi-
teja OK ZKS, Adi Zunec, izrekel
čestitke 34 novosprejetim članom
ZK, Vida Lipoglav, predsednica
OK ZSMS pa je pozdravila 522
mladih z območja celotne občine,
ki so bili svečano sprejeti v ZSMS.
Sledil je bogat kulturni program,
ki je uro in pol družil mlade in
starejše v svečanem, prijetnem
vzdušju. Predsedniku Titu so
Poslali tudi pozdravno pismo,
oleg cicibanov, pionirjev in mla-
dincev so v programu sodelovali
tudi vojaki iz bistriSke gamizije.
Posebej je treba pohvaliti organiza-
torje za brezhibni potek celotne pri-
reditve.
Besedilo in slika: Viktor Horvat
Člani Šolskih športnih društev i obmof Ja celotne bistriške občine so pripra-
vili vrsto vaj in plesov n^ih narddov
DELEGATI SE BODO SESTALI NA
LOČENIH SEJAH
Pred sejo zborov SO Ptuj
v torek, 30. maja se bodo se-
stali delegati vseh treh zborov na
2. redni seji. Obsežni dnevni red z
gradivom so delegati prejeli pravo-
časno, tako da je pričakovati ži-
vahnost v razpravah, saj so
posamezne točke dnevnega reda
dokaj pomembne. Marsikatero
ugotovitev o gospodarskih giba-
njih in doseženih rezultatih orga-
nizacij združenega dela s področja
gospodarstva in negospodarstva je
moč razbrati iz informacije, med
drugimi tudi to, da so bili za leto
1977 izkazani ugodni finančni
rezultati.
Delegati bodo slišali tudi poroči-
la o delu pravosodnih organov za
preteklo leto, to so poročila o delu
družbenega pravobranilca samo-
upravljanja, občinskega javnega
tožilca, občinskega sodišča, občin-
skih sodnikov za prekrške in
postaje milice v Ptuju.
Na dnevnem redu je tudi pred-
log družbenega dogovora o uresni-
čevanju kadrovske politike v SR
Sloveniji in predlogi odlokov o or-
ganiziranosti občinske uprave, o
družbeni skrbi za udeležence NOB
in drugih vojn ter za njihove
družinske člane, o ustanovitvi in
nalogah komunalnega nadzora v
ptujski občini in štirje osnutki
odlokov. Med njimi je osnutek
odloka o zvišanju stanarin v obči-
ni, za katere nekatere delegacije
menijo, da bi ga prekvalificirali v
predlog, potem osnutek odloka o
družbeni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu, o izvedbi hidrome-
lioracijskih del in o rabi kmetijskih
zemljišč po izvedenih melioracijah
na območju hidromelioracijskega
sistema Pesnice ter o plačilu pri-
spevka za potrebe kmetijske
zemljiške skupnosti, ko se spreme-
ni namembnost kmetijskega ali
gozdnega zemljišča.
Delegati bodo odločali o spreje-
mu predlogov sklepov o potrditvi
zaključnega računa davkov in
prispevkov občanov za preteklo le-
to, o potrditvi zaključnega računa
prispevka za starostno zavarovanje
kmetov v letu 1977, o soglasju o
ustanovitvi dislociranih oddelkov
poklicne administrativne in
komercialne šole ter o predlogu iz-
jave o lastninski pravici do arhiva,
deponiranega v deželnem arhivu v
Gradcu in zahtevek za vrnitev ar-
hiva.
Preden bodo delegati postavili
delegatska vprašanja pa bodo
sprejeli še dva sklepa o imenova-
nju — načehiikov in namestnika
načelnika upravnih organov SO
Ptuj, ter o imenovanju predstavni-
ka družbene skupnosti v razpisno
komisijo za imenovanje indivi-
dualnega poslovodnega organa v
Agisu — TOZD Orodjarna in Tr-
govsko podjetje Izbira Ptuj.
N. D.
Tito, miselna^...
Tako kot vsako leto smo
tudi letos sprejemali štafeto
mladosti, izročali ji tisočero
pozdravov in obljub, mnogo
dobrih ždj za tovariša Tita.
Nocoj se bodo v Beogradu, v
prestohlid jugoslovan^dh na č
rodov in nar^nosti, združile
vse te želje v en sam stavek, v
eno samo misel: TITO,
TVOJE IME JE NAS
SIMBOL, IZRAZ NAŠE
PRETEKLOSTI, SEDA-
NJOSTI IN VSEH DNI, KI
SO PRED NAMI! To ne bo le
misel ljudi, ki bodo neposred-
no navzoči na proslavi, ne le
mil^onov Jugoslovanov, ki
bodo spremljaU svečanost po
televizqi, temveč resnično
vseh, en^o tistih, ki bodo v
tem času morali opravljati
.svoje delovne dolžnosti kot
onih, ki nosqo v svojih srcih
delček naše socialistične
domovine, čeprav so trenutno
daleč od nje, po raznih
državah in kontinentih sveta.
Še več, zelo aktivna
mednarodna dejavnost sociali-
stične Jugoslavije na čelu s
predsednikom Titom kot
iqenim strategom, nam je
ustvarila ugledno mesto m^
socialističnimi in drugimi
naprednimi silami in državami
sveta. V različne oblike boja
za nacionalno osvoboditev in
za socialistično ^remembo
sveta je stopilo ^ta stotine
niil^'onov ljudi in tudi vsem
tem je ime TITO simbol, kako
je treba voditi boj, vztrajati na
začrtani poti
Ni odveč v nekaj besedah
ponoviti na kratko tisto, kar
^o lani podrobnejše preuče-
v^ ko smo praznovali
Titovih 40 let p^oda na
vodstvo partije. Titova pot je
dejan^o pot revolucionar-
nega boja delavske^ razreda
in delovnih ljudi jugoslovan-
skih narodov m narodnosti, ki
obsega obdobje preganjala in
težkega ilegalnega boja, obse-
ga drugo svetovno vojno, čas
nepopisnega pomanjkanja,
trpljenja, krvave boje s
fašističnimi okupatoiji in tudi
bratomomiii spopadov. Toda
to je bil najveličastnejši čas
zmage revolucije, graditve
yudske oblasti, razvijanje in
stalne krepitve bratstva in
enotnosti, čas doslednega
boja za popolno enakoprav-
nost vseh narodov in narod-
nosti ter za mednarodno
priznanje naše države.
Sledilo je obdobje obnove
in graditve, zanosa, pa spet
težld spop^ s stalinizmom.
Izpostavljeni smo bili osamit-
vam in priti^om, političnih
in gospodarskih. Vse to smo
pod strategom vodstvom
tovariša Tita premagali, še
več, prav v obdobju n^'več-
jega pritiska smo sprejeli
zakon o izročitvi tovarn v
upravljanje delavcem, kar je
pogojevalo izreden gospo-
darsld, družbeni in kidtumi
napredek.
V tem obdobju še ne polnih
treh desetletij smo izobliko-
vali in uveljavili samoupravne
odnose, kakršni ustrezajo
razmeram in potrebam raz-
voja socializma v naši dru^i.
Na^ smo odgovore na
številna odprta vprašanja
našega časa, v katerem postaja
socializem svetovni proces.
Z novim besedilom ustave,
zakonom o združenem delu in
z vrsto sistemskih zakonov
smo izobhlcovali družbeno-
ekonomske odnose in kon-
kretne rešitve, ki se že
u^šno uve^a^jsgo v nepo-
sredni praksi. Naša poglavitna
moč je v sposobnosti za
obvladovanje in {»emagovanje
protislovig v materialnem in
družbenem razvoju, v revo-
hidonami osvoboditvi člo-
veka.
Vse te naloge ano uresniče-
vali s tem, ko smo
uresničevali stališča in sklepe
sedmega kongresa ZKS in
desetega kongresa ZK Jugo-
Letošnji kongresi ZK
posameznih republ&, med
prvimi je bil osmi kongres
^ovenddh komunistov in na
xi. kongres Zveze komuni-
stov Jugoslavge, bomo še
trdneje začrtali nadaljnjo pot
političnega sistema soc^li-
stičnega samoujKavljanja, pot
razvoja dele^tskeg^ sistema,
v katerem bo tudi ZK sestavni
del tega sistema. Takšno
delovanje Zveze komunistov v
političnem sistemu pomeni
ZK v Titovem smislu, ki je
vedno pouda^al, da ZK ne
ukazuje, temveč mora biti
vodilna idejna sila z vsemi
organiziranimi socialističnimi
silami v naši družbi in mora
dnevno {^'evzemati odgovor-
nosti za vsak korak v graditvi
socialistične samoupravne
družbe.
Bližnji xi. kongres bo
znova potrdil to Titovo
zamisel, ker le takšna zk
zagotavlja uspešnost nadalj-
ijega razvoja naše socialistič-
ne revohicge, katere začetki
90 V Titovem prihodu na
vodstvo naše partqe. Pol^
čestitk in n^boljših žeKa ob
rojstnem dnevu in vzkhkov:
„Tito, radi te imamo, Tito,
nas vseh" naj bo naša
glavna čestitka: tovariš
tito, odločno bomo
nadaljevau po revo-
lucionarni poti raz-
voja sociaustiCnega
samoupravuanja, ki si
nam jo začrtal in po
kateri nas vodiš!
MESEC iN DAN
MLADOSTI
OSREDNJA PROSLAVA DANES OB 11. URI NA LETALIŠČU V
MOŠKANJCIH
Letošnji praznik „Mesec in dan mladosti" sta organizatorja osred-
nje proslave — Občinska konferenca ZSMS Ptuj in Aeroklub Ptuj —
povezala v enotno proslavo mladosti in dneva letalcev ptujske občine.
Začetek proslave bo ob 11. uri, organizatorji zagotavljajo, da bo
proslava ob vsakem vremenu, predviden pa je naslednji program:
—	slavnostni govor, govornik Alojz Gojčič, sekretar medobčinske-
ga sveta ZKS Maribor in predsednik Aerokluba Ptuj;
—	svečana zaobljuba mladincev — teritorialcev;
—	podelitev priznanj mladim družbenopolitičnim delavcem in
mentorjem z območja občine Ptuj;
—	kulturni program;
—	letalski miting in
—	propagandni tabor DO-D.
Proslava je namenjena predvsem mladim, ki bodo na ta dan
sprejeti v ZSMS, enako pa tudi vsem učencem osnovnih in srednjih
šol z območja ptujske občine.
Brodarji tovarišu Titu
Člani brodarskega druStva Ran-
ča iz Ptuja so prejSnji petek od
svojih mariborskih kolegov sprejeli
štafeto z najlepšimi željami za Ti-
tov rojstni dan. V soboto zjutraj
so žal ugotovili, da je bila gladina
Drave v Ptuju prenizka, da bi lah-
ko štafeto s čolni prepeljali svojim
vrstnikom na hrvatski strani. Kako
naprej? Sprejeli so najboljšo
možno rešitev in štafetno palico v
z zastavami okrašeni avtokoloni
prepeljali od Ptuja do bližine
Varaždina. Spremljal jih je tudi
sekretar medobčinskega sveta ZKS
Maribor Alojz Gojčič.
Na hrvatski strani je predstavnik
ptujskega brodarskega društva
Ranča, Milan Vogrinec izročil
štafetno palico članom mo-
tonavtičnega društva iz Zagreba.
Stafetna palica je po rekah
nadaljevala pot do Beograda kjer
se je v času, ko berete to poročilo.
že pridružila številnim čestitkam in
najlepšim željam ob rojstnem dne-
vu našega dragega predsednika
Tita.	JOS
Slovesnost v bližini Varaždina: Milan Vogrinec predaja štafetno palico
članom motonavtičnega društva iz Zagreba.	(FOTO: JOS)
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. maj 1978- JEDNIK
Dobra
gospodarska rast
Podatki gospodarskih gibanj v prvih treh mesecih letošnjega leta
kažejo enako ugodno rast kot smo jo zabeležili v lanskem letu. To daje
realno upanje, da bodo tudi v letošnjem letu resolucijska predvidevanja
glede globalnega razvoja v pretežni meri dosežena. Izrazito ugodno rast
tudi v letošnjem letu beležimo v industriji, ki je glavni nosilec gospodar-
skega razvoja ptujske občine.
O izgubah po četrtletnih obračunih še ni podatkov za javnost, vendar
tudi na tem področju posamezni podatki dajo slutiti, da se bo
zmanjševalo število temeljnih organizacij, ki so poslovale z izgubo,
predvsem pa se bistveno zmanjšuje znesek izgube. Za primerjavo nekaj
podatkov iz zaključnih računov za leto 1977.
Glavni nosilci izgub v lanskem letu so bili TOZD KK ,,Petovia" in
Ptujske toplice ter skupne službe KK Ptuj, od ostalih organizacij pa DES
Elektro Ptuj. Skupni znesek izgube je bil 10,200.000 dinarjev. Za Ptujske
toplice izguba za lansko leto ni bila pokrita, ker delavci v KK Ptuj
menijo, da je kritje izgube stvar širše skupnosti in ne le njihova.
Za DES Elektro Ptuj je značilno, da je izguba močno porasla v zad-
njem trimesečju lanskega leta, sicer pa se izguba v elektrogospodarstvu
pojavlja permanentno že več let in ne samo na našem območju, temveč
širše in jo ocenjujejo kot posledico nesorazmerja med dohodki in stroški
za nakup električne energije in distribucije.
Se podatek, da je od skupne izgube krito 4,082.000 din, nekrite
izgube pa je za leto 1977 skupno 6,118.000 din, od tega smo v TOZD
Elektro Ptuj 5,410.000 din.	f
Ormož
Skupščina
kmetijskih inženirjev
in tehnikov
Konec prejšnjega tedna je bila v
Ormožu skupščina zveze kmetij-
skih inženirjev in tehnikov
Slovenije. Dom kulture je tako
sprejel vrsto uglednih slovenskih
kmetijskih strokovnjakov.
Skupščino je vodil direktor
Slovinove skupnosti TOZD
Jeruzalem Ormož, Matija Ratek,
ki je uvodoma poleg predsednika
SO Ormož, Mirka Novaka, tudi
po/!^iravil vse družbenopolitične
delavce in kmetijske strokovnjake.
Tega zbora zveze kmetijskih stro-
kovnjakov so se udeležili tudi
predsednik zveznega komiteja za
kmetijstvo, Milovan Zidar;
republiški sekretar za kmetijstvo,
Ivo Marenk in predsednik
zadružne zveze Slovenije, Andrej
Petelin.
Skupščina je poleg novega
poslovnika dela in novega vodstva
dosegla še vrsto konkretnih stališč
in sklepov za uresničevanje novih
nalog s področja kmetijstva. Ivo
Marenk je tako v uvodnem refera-
tu poudaril vse prednosti in
značilnosti združevanja dela, sred-
stev in zemlje ter ugodno ocenil
dosedanja prizadevanja na
področju družbenega planiranja. S
kongresom slovenskih komunistov
je slovensko kmetijstvo dobilo še
večjo družbeno vlogo. Tako bo
potrebno še kvalitetneje in hitreje
razvijati pospeševalno službo in
delo kmetijsko-zemeljiških
skupnosti. Velja ponovno
poudariti in ponoviti misel, da
združevanje kmetov ni politična
fraza in parola, temveč ekonom-
sko gospodarska nujnost sedanje-
ga časa.
Ob tej priložnosti so za
predsednika zveze inženirjev in
tehnikov Slovenije izvolili Lojzeta
Habjana iz Ljubljane, delegati
skupščine pa so se toplo zahvalili
za uspešno delo dosedanjemu
predsedniku, Ivanu Kukovcu.
Vimenu predsednika tovariša Tita je Zvezi kmetij^ih inženiijev
in tehnikov Slovenije priznanje izročil Milovan Zidar.
foto: zk
Pred delovnim začetkom
skupščine je Milovan Zidar v ime-
nu predsednika republike, tovariša
Tita, zvezi kmetijskih inženirjev in
tehnikov Slovenije izročil red za
zasluge za narod s srebrnimi žarki,
društvu inženirjev in tehnikov
Maribor pa red za zasluge za na-
rod s srebrno zvezdo.
Delegati in gostje so si ob koncu
delovnega dne Še ogledali nekatere
kmetijske objekte, nasade vinogra-
dov in sadovnjake. Ob koncu velja
ugotovitev, da je bila organizacija
brezhibna in da so gostje občino
Ormož zapuščali z lepimi vtisi.
zk
NEVSAKDANJI IZUM ZA
VSAKDANJE DELO
Za kmetovalce že nekaj dni traja
in še nekaj dni bo trajalo trdo in
težko delo na polju. Pozeba jih je
,,ranila", vendar se te rane že
počasi celijo, vsaj tako nekateri
trdijo. Pavel Zadravec iz Loperšic
pri Ormožu nam je dejal, da
mu je pozeba veliko koruze in
ranega krompirja uničila. Pavla
Zadravca smo našli na polju, sredi
njive, kjer je na svoj in nevsakda-
nji način okopaval krmno peso.
Znašel se je in zamudno ročno
delo z motikami zamenjal kar z
ročnim ,,rajsačom", ki ga je sam
,,izumil" in napravil. Okopavanje
pese je sedaj mnogo hitrejše in
enostavnejše, zatrjuje, z motikami
bi dve ženski eno takšnole njivo
plele in okopavale ves dan, jaz to
delo opravim kot bi trenil, je
navdušeno pripovedoval. Enosta-
ven je ta njegov izum, a vendarle
zelo praktičen. Zanj je potrebno
kolo, os, kos ostrega železa, pa
dve leseni palici za ročaje, nekaj
vijakov in delo se lahko prične. Za
Pavla Zadravca torej ne veljajo
opozorilni verzi Valentina Vodni-
ka: ,,lenega čaka strgan rokav,
palca beraška, prazen bokal..."
zk
"fikole Pavel 2^dravec uporablja svoj nevsakdanji izum
za vsakdanje delo	foto: zk
Nabavimo premog
dokler ga je dovolj
v zadnjih letih sta nafta in plin
rahlo izpodrinila premog kot kuril-
no sredstvo. Kljub temu pa je pre-
mog še vedno zelo iskan, obenem
pa tudi najcenejši.
Pri TOZD trgovina Les v Ptuju
so nam povedali, da je trenutno
premoga dovolj, zato priporočajo
vsem porabnikom, da ga nabavijo
v poletnih mesecih. Premog je v teh
mesecih suh, zaradi boljših separa-
cijskih pogojev v rudnikih pa vse-
buje tudi znatno manj primesi. Pa
še eno ugodnost lahko izkoristite v
poletnih mesecih. Do septembra
vam namreč nudijo za nabavo pre-
moga do 5.000 din kredita brez po-
loga in na 10 mesečno odplačeva-
nje. V jesenskih mesecih dajo
rudniki pri dobavi premoga pred-
nost večjim odjemalcem, zato je
večkrat potrebno nanj čakati več
tednov ali celo mesecev, nazadnje
pa dobimo mokrega in blatnega.
Kot smo izvedeli, mnogi potroš-
niki še vedno čakajo na velenjski
lignit. Treba pa je takoj povedati,
da celotno proizvodnjo lignita
porabijo termoelektrarne v Šošta-
nju in je zato dobava lignita za širo-
ko potrošnjo za vselej onemogoče-
na.
Komentar k vsemu temu prav go-
tovo ni potreben. Najbolje je, da
vsi, ki se bomo pozimi greli s pre-
mogom, tega takoj naročimo!
JB
Kreditna
banka
Maribor
Poslovna enota Ptuj
Zaradi koriščenja letnih dopustov bo Kreditna banka Maribor,
enota Ptuj, v poslovalnicah Videm m Gorišnica
začasno poslovala za stranke in to:
v poslovalnici Gorišnica v času od 18. maja do 16.
julija 1978 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure,
v soboto od 8. do 12. ure;
v poslovalnici Videm v času od 12. junija do 12.
avgusta 1978 od ponedeljka-do petka od 8. do 15.
ure, v soboto od 8. do 12, ure.
Nekatere ugotovitve iz
periodičnih obračunov
Iz periodičnih obračunov
temeljnih organizacij za prvo
trimesečje letošnjega leta je razvid-
no, da je izgubo izkazalo 14
temeljnih organizacij. Kljub temu
pa je celotna izguba za štiri odstot-
ke manjša kot je bila v enakem
obdobju lanskega leta. Vzrok
izgube pri 7 temeljnih organi-
zacijah je nepravočasnost
zagotavljanja plačil, ostalih 7
organizacij pa nima pokritja v
odprtih terjatvah.
Naj še povemo, če bi prvih 7
i temeljnih organizacij razpolagalo z
I vsemi kreditnimi listinami
i (menicami, čeki, garancijami...),
; bi izkazovalo 20 milijonov
I dinarjev ostanka dohodka. Ostali
: pokazatelji uspešnosti poslovanja
; za prvo trimesečje po periodičnih
' obračunih so dokaj ugodni,
i Zabeležena je počasnejša rast
' porabljenih sredstev in hitrejša rast
I dohodka. V strukturi dohodka pa
i sredstva za osebne dohodke
i neprimerno hitreje naraščajo kot
sredstva za sklade. Tudi likvidnost
je bila v tem obdobju ugodna.
Povečal se je obtok menic.
Uporaba menic je v blagovnem
prometu narasla za skoraj trikrat v
primerjavi z istim podatkom
preteklega leta. Tudi stanje na žiro
računih je zabeležilo občuten po-
rast.
V naslednjih dneh bo služba
družbenega knjigovodstva poslala
ustreznim službam temeljnih
organizacij posebne tabele za
obračun prispevkov iz osebnega
dohodka. Tako bodo morali
uporabniki preveriti pravilnost
obračuna prispevkov iz osebnega
dohodka, posebno davkog. Služba
je namreč skupno s strokovno
službo pri SO Ptuj ugotovila, da
davek po prispevni stopnji 0,5
odstotka ni bil obračunan od vseh
izplačil osebnega dohodka v
obdobju prvih dveh mesecev teko-
čega leta. Zapadlo obveznost bo
potrebno upoštevati pri junijskih
izplačilih osebnega dohodka.
MG
Ugotovitve iz aktov
o delitvi po delu v
OZD ptujske občine
Pred dnevi je občinski svet ZS
Ptuj naslovil na vse osnovne
organizacije sindikata in sindikalne
konference posebno pismo, v kate-
■ rem so strnjene bistvene ugotovitve
pri izvajanju novih internih aktov
o delitvi po delu v OZD ptujske
občine. Že na problemski
konferenci v mesecu decembru in
na kateri se je poskušalo oceniti
akcijo vsklajevanja, izpopol-
njevanja in izdelavo novih internih
splošnih aktov s področja delitve
dohodka, čistega dohodka ter
sredstev za osebne dohodke, se je
med drugim ugotovila vrsta značil-
nosti v zvezi z delitvijo osebnih
dohodkov po rezultatih dela.
Takrat je konferenca tudi sprejela
sklep, ki nalaga posebni komisiji
oziroma IS SO Ptuj nalogo
izdelave temeljite analize aktov s
področja delitve osebnih dohod-
kov. Se posebej je potrebno
temeljito analizo delitve po
rezultatih dela izdelati povsod tam,
kjer so sprejeli le ugotovitvene
sklepe o vskladitvi ustreznih aktov
z določili zakona o združenem
delu.
Pri dvigu osebnih dohodkov za
mesec januar 1978 je služba
družbenega knjigovodstva v Ptuju
prejela 83 novih pravilnikov o
delitvi OD z izjavo, da so vsklajeni
z določili zakona o združenem
delu. Prve analize delitve po delu
so že pokazale, da so ponekod na
podlagi izkušenj prvih mesecev že
pristopili k popravku že sprejetih
aktov. Tako lahko ugotavljamo,
da so se v OZD ptujske občine
odgovorno lotili nalog v zvezi z
delitvijo OD po rezultatih dela. Na
posebni problemski konferenci, ki
bo v jeseni, bo tekla temeljita
razprava o uresničevanju načel
delitve po delu, zato bo potrebno
omenjeno informacijo še temelji-
teje dodelati. Ob tej priložnosti bo
konferenca obelodanila najboljše
in tudi slabše rešitve s področia
delitve po delu z ustreznim komen-
tarjem, kako v prihodnje še
dosledneje delati na tem področju.
MG
„l\ločno delo je hudo za ženske..."
Poldika Kamenšek je že triintri-
deset let zaposlena v TVI Majšperk
kot tkalka. Povprašali smo jo,
kakšno je njeno delo in zakaj žen-
ske nerade opravljajo to delo?
,,Ja, jaz sem zdrava, rada delam
in normo dosežem prav tako kot
mlajše kolegice. Mislim, da bom še
preostali dve leti delala na tem
delovnem mestu. Pri tem delu naj-
bolj trpijo noge, pa ropot je velik.
Veste, blago tkati ni lahko. Delo
mora biti dobro opravljeno. Ce
čolniček pride ,,noter", se vse
potrga, pa mora mojster to popra-
viti. Delo medtem stoji uro ali dve
in to se pozna pri normi. Moraš
biti pazljiv. Za žensko je nočno
delo hudo, ker pri nas še delamo
ženske v nočni izmeni. Jaz imam
že večje otroke, tako da se lahko
čez dan naspim, pa že gre. Mislim,
da moramo to v najkrajšem času
odpraviti, nočno delo je res hudo
za ženske.
Žensk nas je v nočni izmeni pet,
ostali so moški. Ženske sicer
poklic tkalke zanima — moških
ne. Je pa naporno delo in ženske v
tem poklicu ne zdržijo dolgo."
Vas bodo v nočni izmeni zame-
njali moški?
,,Ja, bodo že morali!"
Kako pa je v vaši TOZD glede
družbene prehrane, letnih dopu-
stov?
,,Ja, glede družbene prehrane je
kar v redu. Irhamo svojo kuhinjo,
v nočni izmeni pa je malo težje.
Jaz ne hodim nič na dopust, grem
v toplice. Doma imamo malo kme-
tijo, imam dva otroka. Eden je in-
valid, drugi je orodjar, ki malo tu-
di doma pomaga."
Kako pa se uresničujejo pri vas
določila zakona o združenem delu
predvsem nagrajevanje po delu?
,,Mi že tako imamo normo, za
druge je pa tudi prav, da se nji-
hovo delo oceni. Osebni dohodek
tkalke je, če dela v nočni izmeni,
kar dober. Sicer pa ni najboljši.
Sedaj, ko smo se združili z MTT,
bi tudi mi radi imeli boljše dohod-
ke. Ce bomo dobro delali, se bo to
tudi uresničilo. Več kot narediš,
več dobiš. Je boljše, kot prejšnja
leta... Samo v trgovini je vse tako
drago, da samo za hrano zaslu-
žiš."
Kaj si vi želite kot tkalka?
,,Veste, najbolj si želim, da bi
prišli novi stroji, ne pa da delaš na
takšnem starem stroju, ko sploh ne
moreš več prav delati. Ti stari
stroji tako ropotajo, da sploh ne
moreš govoriti, ni časa za klepeta-
nje. Upam, da bodo res prišli novi
stroji!"
N. D.
TVI Majšperk
Poldika Kamenšek: „Najbolj si želim, da bi prSli novi stroji../'
Foto: M. O/mec
TEDNIK -25. maj 1978
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Predstavljamo vam delegatko za XI. kongres ZKJ
„Zameje to veliko priznanje
in velika čast"
Med delegati na kongresu * jugoslovanskih komunistov bo tudi
ptujčanka, Saša Stros. Zaposlena Je v delovni organizaciji Agis in opra-
vlja delovne naloge vodja tehnološke priprave dela v TOZD Gumama, po
poklicu pa je inienirka kemije., Je dmibenopolitična delavka, med
najaktivnejšimi v tej delovni organizaciji, sekretarka OO ZKS... in mati.
V pogovoru je sicer dejala, da tega ne bi postavljala ria zadnje mesto, pa
vendar je bil namen najinega razgovorti opis njenega družbenopolitičnega
delovanja.
,, V TOZD Gumama je zaposlenih^!15 delavcev. Proizvajamo tehnične
gumijeve izdelke v glavnem za avtorhobilsko industrijo, strojni park je
dokaj zastarel, delovni pogoji so teiki, ' neustrezni. Zaradi tega si
prizadevamo da bi čimprej zgradili novo gumarno, začeli pa smo tudi z
obnovo nekaterih prostorov, v okviru nroinosti pa intenzivno nabavljamo
nove stroje."
V Agisu razmišljate tudi o
povezovanju izven občine!
,,Vsekakor, Agis se pojavlja kot
jugoslovanski proizvajalec
avtomobilske opreme. Smo
kooperanti velikih jugoslovanskih
tovarn težkih in osebnih vozil, zato
je nujno, da se bomo povezali v
eno izmed oblik, ki so predpisane
in določene v zakonu o združenem
delu. V principu se želimo povezati
v več SOZD, to dopušča tudi za-
kon o združenem delu, želimo pa
imeti točno opredeljene cilje in
dohodkovne odnose. Tako da ne
bi zadovoljili samo določenim
težnjam in samoupravnim simetri-
jam, temveč da bi bila povezava
dejansko uspešna."
Bi povedali nekaj besed o
aktivnosti komunistov osnovne
ste?
,,V naši osnovni organizaciji je
17 članov, pripravljamo pa
sprejem za nekaj tovarišev. Glavne
naloge in problemi s katerimi se
ukvarjamo so izvajanje določil
zakona o združenem delu, priprave
na kongres, sedaj dopolnjujemo
svoje akcijske programe, iščemo
najustreznejšo metodo dela, da bi
lahko uveljavljali načela ZK kot je
bilo na VIII. kongresu sklenjeno.
Ukvarjamo se tudi s problematiko
TOZD in delovne organizacije,
poskušamo biti čim bolj aktivni,
kar nam včasih tudi ne uspe
popolnoma."
Kako je pri vas urejeno
nagrajevanje po delu, kako so
urejeni dohodkovni odnosi med
TOZD?
,,Samoupravne sporazume in
pravilnike smo sicer pravočasno
sprejeli, vendar pa morda bolj pod
,,grožnjo" izplačila zajamčenih
osebnih dohodkov. V praksi se je
že pokazala potreba po spremem-
bah, ki smo jih po predpisani poti
sprejeli. Največ težav imamo
okrog ocenjevanja delovne
uspešnosti delavcev. Opažamo, da
gre večkrat za subjektivno
ocenjevanje posameznika ne pa
Foto: R
dejanske uspešnosti in zaradi tega
iščemo nove pristope in nova meri-
la, ki bi dala najuspešnejše rešitve.
S TOZD Kovinska obdelava
smo sklenili samoupravni
sporazum o ustvarjanju skupnega
prihodka in v tem mesecu že
izvajamo določila tega
sporazuma."
Kako pa vi kot mati uspete
usklajevati svoje družinske in osta-
le obveznosti?
,,Družbenopolitično delo in
strokovno delo na delovnem mestu
zahtevata angažiranost tudi v
popoldanskem času. Jaz imam pač
to srečo, da lahko otroka pustim
pri materi in je v skrbnem varstvu,
tako da teh težav nimam. Ce pa
tega ne bi bilo, bi marsikatera
funkcija, ki jo imam sedaj,
odpadla."
Ali menite, da imamo ženske v
naši družbi zagotovljene iste
pogoje kot moški, da smo lahko
družbenopolitično aktivne?
,,Glede na to, da so ženske prav
tako zaposlene kot moški, imajo
družine, potem v naši družbi za
uveljavljanje žena še ni dovolj
storjeno. Ni zagotovljeno varstvo
za vse otroke, ni zagotovljeno
celodnevno varstvo v šolah, prav
tako je samo v nekaterih delovnih
organizacijah — tudi v naši —
možno dobivati kosilo, kar veliko
pomeni. Močno pa je še prisotna
tradicionalna delitev na ženska in
moška dela. Ovira za večje
uveljavljanje ženske v družbe-
nopolitičnem življenju pa je tudi
mišljenje tako moških kot žensk,
češ da je ženina naloga skrbeti za
družino in s tem v zvezi opravljati
vsa potrebna dela."
Kaj bi pa lahko rekli o aktivno-
sti komunistov v vaši OO ZKS v
krajevni skupnosti?
,,Moram žal priznati, da je to
slaba stran naše aktivnosti. Vsi se
močno angažiramo pri delu v
delovni organizaciji oziroma v
TOZD, v krajevni skupnosti pa
premalo delujemo. To ugotavlja-
mo pri vsaki analizi, ki jo
pripravimo. Malo se sicer stanje
zboljšuje, saj nekateri aktivno
sodelujejo pri civilni zaščiti, SLO,
predvsem pa v raznih društvih.
Ostala dejavnost je pa minimalna.
Zato je naša naloga, da sodelova-
nje v krajevni skupnosti izboljša-
mo."
Kako pa sodelavci ,,gledajo" na
to, da ste izvoljeni za delegatko na
XI. kongresu?
,,Vsekakor je to zame veliko
priznanje in velika čast. Vidim, da
so tudi moji sodelavci ponosni na
to, zanimajo se za to kdaj bo
kongres, kako tečejo priprave,
skratka za vse nas je to prizna-
nje."	N. D.
Pred komunisti
ormoške občine
nove natege
Podelili
16 priznanj
Kongres slovenskih komunistov
je s sklepi in stališči prinesel vrsto
novih in konkretnih nalog. Tudi v
občini Ormož so komunisti pred
vrsto pomembnih pokongresnih
aktivnosti. Najprej bodo v osno-
vnih organizacijah ZK analitično
in kasneje še akcijsko predelali re-
ferat predsednika CK ZKS, Franca
Popita, resolucijo in statut ZK
Slovenije. S takšnim delom in tako
zastavljenim akcijskim progra-
mom bodo ormoški komunisti
dosegli še večjo idejnopolitično
učinkovitost v vseh sredinah dela
in življenja.
Vse naloge, te so obnova kon-
gresnih dokumentov, reorganizaci-
ja komiteja OK ZKS in občinske
konference ter nekatere kadrovske
spremembe, bodo opravljene do 5.
julija. Te dni v Ormožu tudi
zaključujejo izobraževanje mladih
komunistov. Tako so za novospre-
jete in za kandidate skupno z
delavsko univerzo organizirali
enotedenski seminar. Slušatelji so
poslušali različne teme s področja
idejnopolitičnega dela ZK, ustave
in jugoslovanske socialistične
revolucije.
V počastitev dneva mladosti in
rojstnega dne tovariša Tita je ob-
činska konferenca ZKS Ormož
sklicala svečano sejo, kjer so v vr-
ste zveze komunistov sprejeli nove
člane, podelili spričevala 13 komu-
nistom, ki so uspešno končali
politično šolo, 16 komunistom pa
je sekretar občinske konference
ZKS Ormož, Ormož, Tone Lusko-
vič podelil priznanja za 30 letno
članstvo v zvezi komunistov. Na-
grade za 30-letno aktivno in priza-
devno delo v organizaciji ZK so
sprejeli: Edvard Brazda, Franc
Forštnarič, Peter Fujs, Katica
Gral, Marjan Kovačič, Elizabeta
Kaluža, Irena Miklašič, Avgust
Plohi, Franc Novak, Matija Ra-
tek, Jože Sterman, Milan Vičar,
Drago Zabavnik, Milena Zidarič,
Mirko Znidarič in Franc Gral.
zk
DanesvMoškanjcih
Osrednja slovesnost
ob dnevu mladosti
in dnevu letalcev
Lanskoletna uspešno o^anizirana prireditev ob dnevu mladosti in
dnevu letalcev je bila izhodišče za letošnjo centralno proslavo, ki se bo
pričela danes ob 11. uri na letališču v Mv^anjcih.
Organizatoiji - občinska konferenca ZSMS Ptuj in Aerokiub Ptuj -
so prepričani, da so z letošnjo osrednjo priieditvijo odpravili nekatere
sJabosti, ki so na lanskoletni prireditvi bile prisotne. Letos so pristopili k
orgaaizacgi dovolj zgodaj in prepričani smo, ch bo dana.šji dan proslavila
vsa mladina ptujske občine skupaj z letalci dovolj dostojno in svečano.
Za vse mlade v vzgoji in izobraže\'anju je organiziran prevoz z
vlakom in avtobusi do Moškanjc in nazaj.
Kot že rečeno se bo začel? osrednja slovesnost ob 25. maju - dnevu
mladosti in 21. maju dnevu letalcev natanko bo 11. uri s slavnostiniin
govorom Alojza Gojčiča, sekretarja medobčinskima sveta ZK Maribor in
predsednika Aerokluba Ptuj.
Vsi udeleženci pa bodo za tem prisotni slavnostni zaobljubi
mladincev teritorialcev, ki so proti MoŠKanjcem krenili že včeraj.
Sledila bo podelitev priznanj mladini družbenopolitičnim delavcem,
mentorjem in organizacijam združenega dela za uspešno in plodno
sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS Ptuj.
V kulturnem programu pa bodo nastooili mladi iz ptujskih srednjih
šol ,
Okoli 12. ure bo sledil nastop Aerokluba Ptuj, ki se bo mlademu
občinstvu predstavil z vsemi svojimi sdccijamL- modelarsko, jadralno
padalsko in motorno sekcijo, ki bo gotovo pritegnila mlade radovedneže.
Vsi si bodo za tem lahko ogledali še propa^ndni tabor, v katerem
bodo sodelovali mladi iz vseh specializiranih ciganizacij mladih:
planinskega društva, tabomišk^a odreda, JLA, teritorialne obrambe
radiokluba Ptuj, AMD in drugih društev.
Za vse udeležence morda še to: v Moškanjcih bo po osrednji
slovesnosti na vo^o topla malica in brezalkoholne pgače.
In če se še niste odpravili na pot v Moškanjce, storite to čimprej: še
prej pa vzemite s sabo dežni plašč ali dežnik. Prireditev bo namreč ob
vsakem vremenu, to pa je zadnje dni precej muhasto.
Na svidenje v Moškanjcih in prijetno praznovanje dneva mladosti!
M. Ozmec
Idejnopolitično
izobraževanje komunistov
Danes in jutri bo potekal v
Ptuju seminar za vodstva ZKS, ki
se ga bodo udeležili člani organov
občinske organizacije Zveze ko-
munistov Ptuj. O najaktualnejših
vprašanjih, ki izhajajo iz doku-
mentov VIII. kongresa ZK
Slovenije, bo o organiziranosti
občinske konference ter o nalogah
komunistov po kongresu govoril
Milan Kneževič, o statutu ZKS pa
Slavko Soršak. Jutri bodo
udeleženci seminarja poslušali
predavanja Petra Hedžeta o
metodah političnega dela, o
nalogah komunistov v dograje-
vanju in nadaljnjem razvoju
socialistične samoupravne demo-
kracije pa bo govoril Peter Toš.
Omenjeni seminar sodi v
program idejnopoUtičnega izobra-
ževanja komunistov v naši občini.
N. D.
Sldvensii Bistrica
Komunisti
brez oddiha
Mesec maj pomeni za komuni-
ste občine Slov. Bistrica pomemb-
no obdobje aktivnosti v smeri ure-
sničevanj smernic, nalog in
sklepov 8. kongresa ZKS. Z enako
močno zavzetostjo pa se vključuje-
jo v razprave o predloženih doku-
mentih za 11. kongres ZKJ.
Medtem ko so v OK ZKS Slov.
Bistrica kot tudi vseh osnovnih or-
ganizacijah ZK že sprejeli akcijske
programe uresničevanja sklepov 8.
kongresa ZKS in jih tudi že začeli
uresničevati, so istočasno v teh
sredinah zastavili program aktiv-
nosti priprav na 11. kongres.
Razprave o kongresnih doku-
mentih potekajo v vseh sredinah
kjer delujejo komunisti, združeni v
osnovnih organizacijah. Pri svo-
jem delu pa se komunisti ne zapi-
rajo le v krog članstva, ampak si
prizadevajo vključevati kar naj-
večje število delovnih ljudi. Vse
Člane ZK v občini sedaj seznanjajo
z dopolnili statuta ZKS, da na
osnovi teh pripravijo dopolnila
poslovnikov osnovnih organizacij
ZK ter se skladno s poslovnikom
ter statutom tudi organizirajo.
Da bi komunisti občine Slov.
Bistrica kar najuspešneje uresničili
vse sprejete naloge so pri OK ZKS
določili tudi posamezne nosilce
nalog. Za vodstva OO ZK, člane
občinske konference, komiteja in
njegovih komisij pa so pred dnevi
že organizirali dva seminarja za
uspešnejše uresničevanje sprejetih
nalog.
Do konca meseca maja bodo
morali tako v vseh OO ZK kot tudi
občinskem vodstvu ZK izdelati
oceno učinkovitosti delovanja v
svojih sredinah, ob tem pa še po-
sebno skrbno oceniti prispevek
Vsakega posameznega člana in
osnovne organizacije ZK, v razvi-
janju samoupravnih socialističnih
odnosov, ter njihovo vključevanje
v delo samoupravnih in političnih
sredin.	Viktor Horvat
Makole
z VOUO IN ZNANJEM DO USPEHOV
Na športnem igrišču pri osnovni
šoli v Makolah je bilo v soboto
organizirano že osmo tradicio-
analno tekmovanje ekip prve
pomoči in civilne zaščite za
območje občine Slov. Bistrica.
Letošnjega tekmovanja se je
udeležilo skupno 60 ekip s prek
400 člani. Ob tem je potrebno
poudariti, da se je tekmovanja
udeležilo kar 17 ekip mladih
članov RK in 43 ekip odrasli
članov RK. Ekipe so prišle iz
(fevetih osnovnih šol, "devetih
krajevnih skupnosti in 15
organizacij združenega dela.
Tudi letošnje tekmovanje sta
uspešno organizirala občinski
odbor RK in oddelek za ljudsko
obrambo, v tesnem sodelovanju z
odborom za SLO v krajevni
skupnosti Makole, občinsko kon-
ferenco ZSMS in občinsko zvezo
prijateljev mladine Slov. Bistrica.
Pokroviteljstvo letošnjega tekmo-
vanja je prevzela skupščina občine
Slovenska Bistrica, posvetili pa so
ga kongresom ZKŠ in ZKJ ter
kongresu ZSMS.
Kot že nekaj let nazaj je tudi
letošnje občinsko tekmovanje
pokazalo, da so vse ekipe za svoje
delo na področju nudenja prve
pomoči ponesrečencem dobro in
vsestransko usposobljene, to pa
potrjuje tudi podatek, da je bila
razUka v kazenskih točkah med
zmagovalnimi in ekipami v
zadnjem delu uvrstitve zelo
majhna, prav drobni spodrsljaji, ki
so bili prej vzrok treme kot pa
neznanja so odločilno vplivali na
končne uvrstitve ekip.
Med ekipami mladih članov RK,
večina med njimi je bila iz
osnovnih šol je bUa tokrat
mjuspešnejša skupina OS Minka
Namestnik - Sonja iz Slov.
Bistrice, ki je osvojila vseh 90
možnih točk, s tem pa tudi
letošnji prehodni pokal najboljše
občinske ekipe MC RK in še
posebni pokal zmagovalca v trajno
last. Na drugo mesto se je uvrstila
ekipa OS Makole, tretja pa je bile
ekipa OŠ Makole-taborniški
odred. Zmagovalna ekipa v
skupini mladih članov RK, ekipa
OS Minke Namestnik - Sonja se
je tako jivrstila, skupno z
zmagovalno ekipo med ekipami
odraslih članov, na Isližnje
republiško tekmovanje ekip prve
pomoči in civilne zaščite.
Med članskimi ekipami je bil
boj za kar najvišjo uvrstitev letos
še posebno izenačen predvsem pa
na visoki kvaliteti dela in
spretnosti, ki so jo pokazale vse
sodelujoče ekipe. Na prvo mesto
sta se tako uvrstili kar dve ekipi z
enakim številom točk 120, kar je
bilo tudi največje možno število.
Zmagali sta ekipi Konstruktorja,
TOZD Granit Slov. Bistrica in
krajevna skupnost Slov. Bistrica,
Samo eno točko manj (119) pa je
CBVojila druga ekipa KS Slov.
Bistrica.
Zmagovalne ekipe so prejele
prehodne pokale, pokale v trajno
last in posebna knjižna darila, vse
udeležene ekipe pa še posebna
priznanja za sodelovanje. Kljub
zelo hladnemu vremenu je ob
številnem obisku domačinov tudi
aganizacija zelo dobro uspela.
Besedilo" in slika:
Viktor Horvat
Spretnost članov ekip je na tekmovanju prišla polno do izraza.
ftBoili
s seminarja za vodstva
osnovnih organizacij
sindikata
Občinski svet zveze sindikatov občine Ptuj in delavska univerza Ptuj
sta v skladu s programom izobraževanja sindikalnih delavcev in aktivistov
pripravila na gradu Bori enodnevni seminar, ki je potekal v petek, 19.
maja.
Nekaj manj kot 190 slušateljev je poslušalo zanimiva predavanja o delo-
vanju in organiziranosti sindikatov, predaval je Franc Fištrovič,predsed-
nik medobčinskega sveta ZSS Maribor, o delovanju delegatskega sistema
in nalogah sindikatov, predaval je Stane Lepej, predsednik komisije za
volitve pri OK SZDL Ptuj, o družbenoekonomskem položaju občine
Ptuj, predaval je Franjo Gnilšek, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj, o
družbeni samozaščiti, predaval je FRANC Lačen član IS SO Ptuj, ter o
delavski kontroli, predaval je Ivo Granda, pomočnik direktorja SDK
Ptuj.
Po programu izobraževanja sindikalnih delavcev in aktivistov za leto
1978 bo drugi del tega seminarja v oktobru letos. Seminar bo potekal 2
dni.	— OM
Tudi letos LMDA Ormož 78
V Ormožu so že stekle organizacijske priprave na nadaljevanje lokal-
ne mladinske delovne akcije Ormož '78. Občinska konferenca ZSMS Or-
mož bo tudi letošnje leto nosila večje breme mladinske delovne akcije. Pri
izgradnji terciarnih vodovodnih vodov v KS Središče ob Dravi bodo
sodelovali mladi iz Ormoža in pobratenih občin.
Mladi bodo v začetku julija začeli graditi tudi vodovodne jarke v
dolžini 10 km pri Tomažu. V delovnih akcijah bo sodelovalo 120 briga-
dirjev, ki bodo naseljeni pri Tomažu in v krajevni skupnosti Središče ob
Dravi.	zk
»Prvomajsko povelje" za občinski
odbor sindikata delavcev kmetijstva,
živilske in tobačne industrije Ptuj
Na svečani seji Zveze sindikatov Jugoslavije, kije
bila 18. m^a ie predse diik jugoslovanskih
sindikajtov Mika Spiljak podelil 32 občinskim
organizacijam sindikata in občinskim odborom
sindikata delavcev, „PRVOMAJSKO POVELJE",
največje odlikovanje jugoslovanskili sindikatov. Med
letošnjimi štirimi odlikovanci iz Slovenije je tudi
občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva,
živilske in tobačne industrije Ptuj.
„Povelja" se dodeljuje za dosežene uspehe pri
uveljavljanju družbenoekonomdcth in samoupravnih
odnosov, delegatskih odnosov, družbenega standar-
di., angažiranosti pri strokovnem usposabljanju,
športu in rekreaciji. Občinski odbor sindikata
delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije
Ptuj je prejel prvom^sko povelje za prizadevanja pri
liitrejšem razvoju kmetijstva in živil^e industrije in
aktivnosti pri povezovanjih na omenjenih področjih.
Povelja je nova vzpodbuda za bodoče še alctivnejše
delo odbora.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
25. maj 1978-
TEDNIK
V Ptuju začetek XVII. srečanj bratstva in prijateljstva
Mladi iz osnovnih šol 8. MAJ iz
Varaždina in Toneta Znidariča iz
Ptuja so s sobotnim srečanjem v
Ptuju, ki je bilo namenjeno pre-
verjanju sposobnosti v vožnji s
kolesom, nekako simbolično začeli
letošnje prireditve v okviru sedem-
najstih srečanj bratstva in prija-
teljstva med občinami Hrvatske in
Slovenije. Goste iz Varaždina so
spremljali tudi člani avto moto
društva Varteks, ki so nato skupaj
s svojimi kolegi iz Ptuja ocenjevali
člane obeh ekip pri spretnostni
vožnji.
Po pozdravnih besedah gostite-
ljev in gostov so se na edinem to-
vrstnem poligonu v ptujski občini
pomerili mladi kolesarji in dosegli
naslednje rezultate: EKIPNO —
prva OŠ Tone 2nidarič, druga 0§.
8. maj. V Štafeti je bila prva
ekipa gostiteljev, druga pa ekipa
gostov iz Varaždina, v vožnji je bil
prvi Franjo Rozman, drugi Gorazd
Zupec in tretji Stane Klora. Diplo-
ma za prvo mesto — ekipno v pol-
ževi vožnji je pripadla pionirjem
os 8. maj. V disciplini spret-
nost je bil prvi Franjo Rozman,
drugi Milenko Martan in tretji
Damjan Valenko. V disciplini
vožnja točnosti — prvi
Darjo Hunjet, drugi Stanko Per-
nat in tretji Dražen Roškarič. Eki-
pe in posamezniki so dobili pisme-
na priznanja in praktična darila, ki
so jih podelili na zaključni slove-
snosti v telovadnici šole.
Ravnateljica OS Tone Znidarič
Marija Sumandl je v zaključni be-
sedi med drugim dejala:
,,Že ob prvem srečanju s pred-
stavniki šole 8. maj in avto moto
društva Varaždin smo potrdili
skupno željo, da bi naša srečanja
postala tradicionalna, z medseboj-
no izmenjavo izkušenj pa bomo
hitreje sledili razvoju šolstva in
družbenemu napredku. Tudi naši
pionirji so se razveselili novice, da
jih bodo obiskali njihovi vrstniki
iz Varaždina s katerimi so se danes
pomerili v spretnostih vožnje s
kolesom. Današnja srečanje je bilo
polno novih doživetij, pridobili so
si novega znanca in prijatelja."
Nato so gostitelji podrobneje
predstavili svojo šolo in delo v
njej, ki jo v letošnjem letu obisku-
je 1060 učencev.
Predstavnica gostov iz Varaždi-
na pa je v svojem pozdravnem
govoru dejala, da prinaša prisrčne
pozdrave kolektiva učiteljev in
učencev OS 8. MAJ v prepričanju,
da bo to srečanje postala vsakolet-
na manifestacija najmlajših, že v
jeseni pa bi se oba kolektiva
ponovno srečala v Varaždinu.
mš
2e prvo srečanje je rodilo nova prijateljstva, to dcrfcazuje
tudi skupen posnetek.	toto: KOSI
Ormož
Nove mrliške vežice
Pri ormoškem pokopališču te dni nadaljujejo gradnjo mrliških vežic
za katere so denarna sredstva prispevali občani Ormoža. Sred.stva za nov
objekt se zbirajo prek krajevnega samoprispevka, ki je biluveden v letu
1974. Gradnja tega objekta se je začela šele v letošnjem letu, ko se je za-
radi povišanja osebnih dohodkov zbralo nekoliko več denarja in ker so v
Šele prihodnje leto bo objekt predan namenu
foto: zk
krajevni skupnosti Ormož pred tem morali izpolniti nekatere druge
naloge.
V letošnjem letu bodo končali vsa notranja gradbena in instalacijska
dela ter napravili fasado. V prihodnjem letu, ko bodo mrliški prostori
predani namenu, bodo končana še druga gradbena dela. V novem objektu
bodo tri mrliške vežice, prostor za svojce, prostor za obdukcije, garaža in
sanitarije. Vrednost celotne investicije znaša okoli milijon 300 tisoč dinar-
jev, od te vrednosti se bo v letošnjem letu porabilo okoli 90 tisoč dinarjev.
zk
Ml SMO ZA SOLIDARNOST
Na osnovi organizacijskih
izkušenj iz časa priprav in dotoka
samoprispevka, gremo v pripravo
na tretji samoprispevek. To
zahteva od nas še boljšo
pripravljenost, saj vsaka krajevna
skupnost razpisuje svoj
samoprispevek, del sredstev pa
združuje skupen program, ki je bil
dogovorjen že pred dvema letoma,
ko je krajevna skupnost izdelala
srednjeročni razvojni program.
Ze prvi in drugi samoprispevek
sta pomenila solidarnost. Tisti
občani, ki so del družbenega
standarda dobili iz prvega ali
drugega samoprispevka, so sedaj
dolžni biti solidarni do vseh tistih,
ki tega standarda še nimajo,
Solidarnostni dinar je namenjen za
tisto kar je nedvomno najbolj
potrebno. Prav tako ne moremo
reči, da določene krajevne
skupnosti s samoprispevkom ne
dobijo ničesar, saj ima na primer
gradnja prepotrebnega pokopali-
šča skupni pomen in bo pridobitev
za vse občane. Torej samoprispe-
vek ne rešuje samo skupni
program, temveč tudi razvojne
programe v krajevnih skupnostih.
Enajst krajevnih skupnosti je
razpisalo referendum za uvedbo
samoprispevka za sofinanciranje
programa izgradnje komunalnih in
drugih družbenih objektov,
modernizacija cest itd. v skupni
vrednosti 18,399.880 dinarjev. Ta
sredstva pa bodo krajevne
skupnosti morale še povečati z
dodatnimi sredstvi iz združenega
dela, samoupravnih interesnih
skupnosti in s sredstvi občanov za
razne akcije.
V posameznih krajevnih
skupnostih so izdelali široke pro-
grame za naslednje dve in pol leta,
če bomo vse to hoteli izpolniti,
potem bodo občani v vseh enajstih
krajeifnih skupnostih lahko brez
dvoma zadovoljni. Ze sedaj se
kažejo dobri obrisi dejavnosti
posameznih krajevnih skupnosti,
med katerimi se KS Bratje RES in
KS Bud ina-Brstje močno
zavzemata za gradnjo doma
občanov, kar je pogoj za delovanje
družbenih organizacij in krajevne
samouprave. Naloge, ki so si jih
posamezne krajevne skupnosti
zastavile niso samo zbiranje
skupnosti sredstev, temveč sem
sodijo tudi druga obeležja.
Posamezne krajevne skupnosti se
borijo za varstvo čimvečjega
števila predšolskih otrok, sem sodi
tudi varstvo okolja in celotnega
naselja, kako povečati skrb za
reševanje socialnih problemov,
zlasti pa skrbi za starejše občane in
za druge pomoči potrebne kako
varovati interese potrošnikov in
vzbuditi interese za boljše sodelo-
vanje s sveti potrošnikov,
upravljalcem tržnice in z drugimi
organizacijami.
Programi so torej znani,
posamezne krajevne skupnosti
načrtujejo, da bodo s sprejetim
tretjim samoprispevkom dokončno
uredili in zgradili vse načrtovane
objekte. Izpopolnjevanje
komunalne opremljenosti v naselju
mora teči v sodelovanju s
komunalno interesno skupnostjo,
sem sodi tudi večja varnost prome-
ta, ker je v naših krajevnih
skupnostih že kritična.
Seveda pa vseh nalog brez
rednega in pravočasnega informi-
ranja občanov ter brez njihovega
sodelovanja z družbenopolitičnimi
in drugimi organizacijami ne bo
mogoče doseči. Načrti v posamez-
nih krajevnih skupnostih za
naslednje dve in pol letno obdobje
niso majhni, vendar tudi ne
prezahtevni. Vsi skupaj priča-
kujemo še večjo zavzetost naših
krajanov, da bi naše krajevne
skupnosti ali naselja dosegle boljše
življenjske in delovne pogoje za
vsakega našega občana in delov-
nega človeka.
Za solidarnost ne sme biti ovira,
saj je bila že dosedaj osrednja
naloga vseh organov v krajevni
samoupravi, da v tem času sodelu-
jejo v razpravah na zborih
občanov in delovnih ljudi, kjer
bodo razpravljali o programu
samoprispevka in organizaciji
akcije za izvedbo referenduma,
kjer bo treba ponovno občanom
prikazati, s številkami in natančni-
mi podatki, skupne potrebe
predvidene v skupnem programu
in da tudi ta tretji samoprispevek
ne bo mogel uresničiti vseh želja
naših občanov.
Se eden pomnik naše solidar-
nosti. V prihodnjem mesecu bomo
odprli novo vzgojnovarstveno
ustanovo v krajevni skupnosti Ivan
Spolenjak, na meji med KS
Hajdino in KS Turnišče. S to
gradnjo dokončuje krajevna
skupnost Ptuj drugi samoprispe-
vek, obenem pa pred občane
ponovno postavljamo pomembno
odločitev, da se uvede novi samo-
prispevek, ki naj pomaga, da
skupaj zgradimo prepotrebne
družbene in komunalne objekte za
naše občane.
AP
Priprave na referendum v krajevni skupnosti »Bratje Reš"
Največja potreba - dom občanov
Da bi predstavili krajevno
skupnost ,,Bratje Reš" smo se
obrnili na predsednika sveta KS
Franca Meška. Kot je že običaj,
smo se najprej zanimali za podatke
iz ,,legitimacije" krajevne
skupnosti.
Krajevna skupnost „Bratje Reš"
je bila ustanovljena na podlagi
referendumske odločitve v mesecu
marcu. Krajevna skupnost daje
videz strnjenega naselja, v katerem
živi okrog 900 prebivalcev. Od
marca pa do danes jim je že uspelo
organizirati določene samoupravne
organe prek katerih bodo skušali
krajevno samoupravo približati
čimvečjemu številu občanov.
V svoj akcijski program so
zapisali poleg tega še, da je
potrebno v najkrajšem času
postaviti dom občanov, ki bo
pravo kulturno in politično
središče krajevne skupnosti. Dom
občanov, asfaltiranje, gramozi-
ranje cest, ureditev priključka na
kolektor in ureditev primarne
kanalizacije vseboval že
srednjeročni razvojni program
bivše krajevne skupnosti Ptuj.
Nekatere naloge iz prvega obdobja
uresničevanja srednjeročnega
plana so bile že realizirane.
Gramoziranje cest v naselju Bratje
Reš, Stukih in Krčevini; asfalti-
ranje ceste Stuki—mestni vrh in
asfaltiranje ceste Pivkova—Stuki.
Program razvoja krajevne
skupnosti do konca srednjeročnega
obdobja vsebuje torej še nereali-
zirane naloge na področju asfal-
tiranja in gramoziranja različnih
cest ter udeležbo pri izgradnji
kolektorja. Te naloge so prednost-
nega značaja. Finančni načrt
predvideva, da bi bilo potrebno za
uresničenje omenjenih nalog zbrati
okrog 3 milijone dinarjev. Zato
tudi odločitev za 2-odstotni
krajevni samoprispevek.
Tovariš Meško je ob tem dejal;
,,Samoupravni organi in občani
naše krajevne skupnosti so
prepričani, da bomo s skupnimi
napori lahko v celoti uresničili naš
program. Obenem pa moram
poudariti veliko pripravljenost
občanov, da pomagajo s
prostovoljnim delom pri gradnji
doma občanov."	MG
Zbori skupščine o razpisu
tretjega referenduma
Slovenska Bistrica
v torek, 23. maja so se zbrali v
Slov. Bistrici, na svoji drugi skup-
ni seji delegati vseh zborov skup-
ščine občine Slov. Bistrica. Na seji
so največ pozornosti posvetili ob-
ravnavi in sprejetju predloga
sklepa o razpisu referenduma za
uvedbo samoprispevka na ob-
močju občine Slov. Bistrica. Skup-
no s samoprispevkom so obravna-
vali tudi predlog programa obnove
in izgradnje šolskih prostorov ter
vzgojnovarstvenih zavodov za ob-
dobje od 1. julija 1978 do 30. juni-
ja 1983, to je za obdobje, ko naj bi
trajal tretji samoprispevek za iz-
gradnjo in obnovo šolskih prosto-
rov ter vzgojno-varstvenih zavo-
dov v bistriški občini.
Delegati so v nadaljevanju, na
skupni seji zborov razpravljali še o
stališčih o problemih dela in
družbenoekonomskega položaja
krajevnih skupnosti v občini, ki iz-
hajajo iz osnutka resolucije o na-
daljnjem razvoju krajevnih skup-
nosti. O tej problematiki so nato
zbori razpravljali Še na ločenih
sejah.
Delegati zbora združenega dela
so ločeno obravnavali še predlog
sklepa o določitvi in izvolitvi stal-
nih skupščinskih teles, predlog
družbenega dogovora o spremem-
bah in dopolnitvah družbenega
dogovora o osnovah in merilih za
določanje osebnih dohodkov in
drugih osebnih prejemkov volje-
nim in imenovanim funkcionar-
jem. Obravnavali so tudi predlog
odloka o določitvi stanarin v obči-
ni Slov. Bistrica, predlog o upora-
bi stavbnega zemljišča in osnutek
odloka o obveznem prispevku
uporabnikov komunalnih storitev
iz področja vodooskrbe ter odva-
janja atmosferskih in fekalnih
voda. O teh problemih in stališčih
sta razpravljala ločeno tudi
družbenopolitični zbor in zbor
krajevnih skupnosti.
Viktor Horvat
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu
(Uradni list SRŠ, št. 23/77 in po 2., 6. t.ex
nada^njih članov Zakona o samoprispevku (Uradni
list SRS, št. 3/73) in na podlagi 28. in 30. člena
statuta Krajevne skupnosti Kog, je zbor delgatov
Krajevne skupnosti Kog na svoji ^i dne 14. 5.
1978, po predhodnem soglagu, sprgetem na zboru
občanov, sprejel naslednji
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevne^
samoprispevka za rekonstrukcijo (asfaltira-
le) dela ceste Središče—Lačaves in za
izgmdnjo mrtvašnice na Kogu.
1.	člen
Razpiše se referendum za območje celotne
Krajevne skupnosti Kog, da bi se zbralo polovico
potrebnih sredstev za rekonstrukcijo (asfaltiranje)
dela ceste od Središča do Lačavesi — od začetka
KO Vodranci do odcepa ceste za Mali Kog v
Lačavesi - in sicer v dolžini cca 3600 m, ter v
celoti potrebna sredstva za izgradnjo mrtvašnice na
Kogu.
Drugo polovico potrebnih sredstev za
rekonstaikcijo (asfaltiranje) ceste po 1. odstavku
tega člena, prispeva Samoupravna komunalna
skupnost Ormož.
2.	člen
Za rekonstrukcijo (asfaltiranje) ceste je
potrebno zbrati 1.510.000 din in potrebna
sredstva za obresti.
Za izgradnjo mrtvašnice, je potrebno zbrati
500.000 din in potrebna sredstva za obresti.
3.	člen
Za zagotovitev potrebnih sredstev bodo
zavezanci obremenjeni po nasledmih stopnjah:
a)	kmetijski proizvajdci 40 % od katastrskega
dohodka (stara vrednost)
b)	delavci v združenem delu in delavci pri
zasebnih delodajalcili 1,5 % od neto osebnega
dohodka
c)	upokojenci s pokojnino brez varstA'enega
dodatka 1,5 % od pokojnine
Obrtniki, zdomci, zemljiški posestniki, ki
stanjujejo izven obmoqa Ki^evne skupnosti Kog
in organizacije združenega dela, ki imajo na
območju Krajevne skupnosti Kog svoja zem]yišča,
obrate ali kooperante ter dodatno lastniki hiš
neposie dio ob cesti, ki se rekonstruira (asfaltira),
bodo dah prispevek po posebnih pogodbi.
Pričakuje se, da bodo zavezanci po posebnih
pogodbah zbrali skupno 700.000 din.
4.	člen
Obveznost za plačevanje samoprispevka po
prejšnjem členu začne od 1. 6. 1978 in teče do 1.
6. 1982.
5.	člen
Referendum o samoprispevku bo v nedeljo , 28.
5. 1978 od 7. do 19. ure.
Referendum vodi komisga, ki je izvajala volitve
v občinsko skupščino.
Komisija določi glasovalna mesta, imenuje
glasovalne odbore, ugotavlja izid glasovanja in ^
objavi
6.	člen
Pravico glasovanja na referendumu imajo vsi
krajai^ ki so stalno prijav^eni v KS Kog in so
starejši od 18 let oz. tudi mlajši, če so zaposleni v
združenem dlii ali pri zasebnih delodajalcih.
Seznam glasovalcev sestavi šef krajevnega urada
Kog, potrdi pa ga komisga iz prejšnjega člena t^
dclepa.
7.	člen
Sklep o samoprispevku je sprget, če ie zanj
glasovalo nad i»lovico vpisamli glasovalcev -
zdomci se pri ugotavljanju rezultatov ne
upoštevajo.
8.	člen
Krajevni samoprispev^ bodo zavarovanci
plačali na žiro račun Krajevne skupnosti Kog št.
52410 - 842 - 038 - 794 „za cesto in
mrtvašnico", po določbah 11. člena zakona o
samoprispevku.
Za redno zbiranje krajevenga samoprispevka
skrbi svet krajevne skupnosti Kog, kateri je hkrati
odgovoren za izvajanje del
9.	člen
Svet krajevne skupnosti Kog bo letno enkrat
poročal voUlcem o poteku zbiranja sredstev in o
izvajanju del
10.	člen
Prisilna izterjava krajevnega samopispevka se
opravi po postopku in po orgaruh kot velja za
prispevke in davke občanov.
11.	člen
Zbor delegatov krajevne skupnosti Kog bo
^lepal o uporabi eventuelno z več zbranih
sredstev po tem sklepu.
12.	člen
Na referendumu bodo glasovali kraiani
neposredno z glasovnico ki bo imela naslednjo
vsebino:
Krajevna skupnost Kog
GLASOVNICA
za referendum dne 28". mqa 1978
Glasujem o sklepu zbora delegatov krajevne
skupnosti Kog z dne 14. 5. 1978, da se uvede
krajevni samoprispevek za rekonstrukcgo (asfalti-
ranje) ceste od Središča do Lačavesi — za del od
začetka KO Vodranci do odcepa ceste na MaU Kog
v Lačavesi in za izgradnjo mrtvašnice na Kogu.
Glasujem
ZA
PROTI
Glasuje se tako, da se obkroži beseda ,,ZA", če se
glasovalec s dclepom strinja oz., da se obkroži
beseda »PROTI", če se glasovalec s sklepom ne
strinja.
Stampiljka Krajevne skupnosti Kog
13.	člen
Ta sklep se objavi v časopisu Tednik in se še
posebej objavi na tojevno običajen način.
Številka: 52/4-1978
Datum: 14. 5. 1978
Predsednik
zbora del^tov krajevne skupnosti
Kog:
Viktor BORKO L r.
TEDl^IK ~
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Cestno podje^e Maribor, TOZD za vzdrževanje cest Ptuj
Boljši delovni pogoji - porok uspeha
Cestno podjetje Maribor — TOZD ja vzdrževanje cest Ptuj vzdržuje
vse lokalne, regionalne in magistralne ceste na območju občin Ormož in
Ptuj. Obseg njihovega dela je opredeljen z dvema osnovnima
srednjeročnima dokumentoma: v srednjeročnem planu vzdrževanja in
izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SRS od leta 1976—1980, s
srednjeročnim planom lokalne skupnosti za ceste občine Ptuj ter z ustrez-
nim dokumentom na področju občine Ormož.
Štefan Zelko, vodja TOZD z^a vzdrževanje cest Ptuj je o pomenu
njihovega dela dejal:
,,Naša organizacija je
organizacija širšega družbenega
pomena in razen svoje osnovne
dejavnosti — vzdrževanja vseh cest
na območju občin Ptuj in Ormož
— moramo tudi kot občinsko
podjetje imeti dovolj posluha, da
rešujemo vso problematiko v zvezi
z našo dejavnostjo."
Kako pa ste organizirani v smis-
lu zakona o združenem delu?
,.Oktobra 1973 se je Cestno
podjetje Maribor organiziralo v 7
TOZD: tri vzdrževalne TOZD na
področju Maribora, Murske
Sobote in Ptuja, ena TOZD za
gradnje, ena za asfalt in ena
TOZD projektivno-tehnološki bi-
ro, vse v Mariboru. Skupne zadeve
smo seveda zaupali delovni
skupnosti skupnih strokovnih
služb. Konec leta 1977 pa smo se
organizirali v .smislu 333. člena in
dobili delovna sredstva."
Kaj bi lahko povedali o razvoju
vaše TOZD?
,,Naš razvoj je tesno vezan na
oba osnovna planska dokumenta,
naš cilj pa je seveda priti do tega,
da bi brez težav vse te planske
naloge realizirali. Veliko delamo
na naši lastni organiziranosti, da bi
bili dobro opremljeni za učinkovi-
to in kvalitetno opravljanje naše
dejavnosti, seveda pa se trudimo,
da bi čim bolj izboljšali delovne
pogoje, člane delovnega kolektiva
pa želimo čim bolje informirati o
vsem kar se dogaja znotraj
TOZD."
Koliko zaposlenih imate in
kakšna je kvalifikacijska struktu-
ra?
. ,,V našem kolektivu je zaposle-
nih 78 delavcev, kvalifikacijska
struktura pa je sledeča: 8 delavcev
s srednjo strokovno izobrazbo, 14
VKV delavcev, 42 KV delavcev, 7
PK in 7 NK delavcev. Vsi mi pa
vzdržujemo 50,69 km magistralnih
in 161,5 km regionalnih cest."
Imate pri vašem delu kakšne
posebne probleme?
,,Želel bi poudariti predvsem
dvoje. Prva problematika je
tehnične narave, druga pa člove-
ške. Mislim, da.je na prvem mestu
družbeno priznanje vzdrževanja
cest, ki je očitno premajhno, kar
se tiče objektivnega poročanja
mislim. Nekateri samo kritizirajo.
Vedeti pa moramo, da smo dosegli
nekaj izjemnih dosežkov, saj smo
verjetno razen miličnikov edina
delovna organizacija, ki je
neprestano prisotna v urejanju
prometa.
Drugo, kar nas tare pa je
zagotovitev zadostnih finančnih
sredstev in težnja po poboljšanju
standarda rednega vzdrževanja.
Problem, ki ga moramo najhitreje
rešiti je zamenjava zastarele
mehanizacije z novo.
V cilju normaliziranja delovnih
pogojev pa težimo h gradnji novih
delovnih prostorov, ki bi jih gradi-
Štefan Zelko, vodja TOZD za
vzdrževanje cesi Pluj: ,,Več
po/ornosli družbeni varnosti in
samozaščiti!" Foto: M. Ozmec
li v Ptuju na mestu, kjer je sedaj
Gradisova betonarna v industrijski
coni Ptuja.
Problematika človeške narave
pa je predvsem fizična iztrošenost
naših delavcev, obolelost zaradi
neprimernih in težkih delovnih
pogojev. Uveljavljamo zelo
pomembno sindikalno akcijo s
katero želimo dokončno urediti
družbeno prehrano zaposlenih
delavcev. Gre Za sistemsko rešitev
v okviru delovne organizacije in
SOZD.
V letošnjem letu je obseg našega
dela zaradi elementarja znatno
povečan, kar zahteva od zaposle-
nih mnogo večjo angažiranost,
prav /aradi tega pa pride tudi do
določenih napak, s katerimi je jav-
nost redno seznanjena.
Trudimo se, da bi poizkali kar
najboljša merila za delitev po delu,
v ta namen smo to nalogo zaupali
širšemu obsegu delavcev, tako, da
pri tem sodeluje 20 delavcev na
vseh 78 zaposlenih. Mislim, da je
to dovolj široka baza."
Kaj pa druge želje in načrti?
,,Želimo predvsem, da bo delo
nas vzdrževalcev čim bolj javno,
tudi ta reportaža bo k temu precej
pripomogla, želimo tudi, da bi bilo
naše delo bolj družbeno priznano
in da bi bilo sodelovanje z
uporabniki cest še tesnejše kot je,
predvsem pa želimo s strani
uporabnikov večji občutek za var-
nost in družbeno samozaščito.
Na tem področju je namreč
izredno veliko vandalizma, pred-
vsem v uničevanju prometne
signalizacije, kar so vstran vržena
sredsfva.
Menim, tudi, da je vsak občan
dolžan v smislu varnosti prometa
ukrepati tudi lastnoiniciativno.
Imeli smo že tudi primer te-
lefonskega poziva, češ, da je na
določeni cesti kamenje. Naši
delavci so nekaj trenutkov za tem
na licu mesta ugotovili, da gre za
2 kg kamen, ki bi ga lahko tisti
posameznik odstranil brez težav."
Zaključimo lahko, da bi se
morala zavest vsakega posamezni-
ka povečati v smislu širše družbene
varnosti in družbene samozaščite.
Sele po tem, ko smo sami storili
dovolj, lahko kritiziramo tiste, ki
so odgovorni za našo varnost
službeno.	m. Ozmec
Starši V službo - otroci vvarstvo!?
2e, toda za otroka je potrebno
najprej zagotoviti kvalitetno in
skrbno varstvo. Zagotoviti tako
varstvo pa je velik problem. Vsi
vemo, da s<5 zmogljivosti vzgojno-
varstvenih ustanov v ptujski občini
premajhne, pa naj gre za vrtce ali
za — žal samo ene — jasli. V teh
dneh pa starši razmišljajo in ugi-
bajo: ,,Bomo dobili prostor za
otroka v vrtcu, jaslih?"
Vzgojnovarstveni zavod Ptuj je
dobil 154 prošenj za sprejem otro-
ka v vrtec, prostih pa je 134 mest
in 174 prošenj za sprejem otroka v
jasli, prostih pa le 56 mest. Poleg
tega je potrebno upoštevati, da je
nesorazmerje med prošnjami glede
na letnico rojstva otroka, tako da
je največ prošenj za letnik 1976 in
1977.
Skupščina skupnosti otroškega
varstva Ptuj je na seji obeh zborov
10. aprila letos sprejela pravilnik o
sprejemanju otrok v vzgojno-var-
stveni zavod Ptuj in varstvene
družine. 14. člen omenjenega pra-
vilnika določa, da mora VVZ
objaviti prosta mesta v lokalnem
glasilu do 15. aprila v tekočem
letu. Te objave letos še ni bilč,
tako da starši sploh ne vedo, koli-
ko prostih mest je v posamezni
starostni skupini. 15. člen pa dolo-
ča, da sprejema VVZ vloge do 1.
maja v tekočem letu. VVZ posre-
duje vse vloge do 15. maja komisi-
ji za sprejem otrok v zavod oziro-
ma varstveno družino, ki mora do
10. junija izdelati prioritetni red.
Komisijo pa — za območje nekda-
nje ptujske krajevne skupnosti —
sestavljajo najmanj po en pred-
stavnik iz vsake krajevne skup-
nosti, na seje komisije pa so vab-
ljeni tudi predstavniki VVZ.
Razpisa torej do roka ni bilo,
novi vrtec na Hajdini bo odprt
okrog 10. junija, zato je bilo po-
trebno z delom pohiteti. Tako so
bile v ptujskih krajevnih skupno-
stih imenovane 3-članske komisije,
ki v teh dneh ocenjujejo in prever-
jajo pogoje za sprejem otrok v
VVZ. Prošnje za sprejem so nam-
reč pomanjkljive, saj starši prav-
zaprav ne vedo, kaj vse morajo
napisati. Tako so izdelani posebni
vprašalniki, v katerih so zajeta vsa
pomembna vprašanja. Omenjene
komisije morajo pripraviti priori-
tetni red za posamezno krajevno
skupnost, skupni vrstni red pa bo
pripravila skupna komisija.
Ob vsem tem pa se vsiljuje vpra-
šanje, kaj je z varstvenimi druži-
nami. Pravilnik o varstvu otrok v
varstvenih družinah je sprejet, var-
stvenih družin pa zaenkrat še ni,
niti ni v širši javnosti znano, kak-
šna je pot do tega, da lahko neka
družina postane varstvena. Pogoji
so znani, opredeljeni in sprejeti,
nikjer pa ne piše, kam naj družina
posreduje svojo željo, da bi vzela v
varstvo otroke...
Kup težav in nerazjasnjenih
vprašanj je, ki jih bomo morali re-
šiti, čeprav bi morala biti rešena že
sedaj.
Najbrže pa je rešitev vseh težav
v tem, da bomo, tako kot je bilo
sklenjeno, pričeli pospešeno graditi
otroške vrtce in predvsem jasli.
Potem se tudi ne bodo pojavljaja
vprašanja, ali je umestno, da je
otrok v VVZ, čeprav je mati
nezaposlena. Umestno je, ker
otrok potrebuje kolektivno vzgojo,
poleg tega pa obiskovanje vrtca ne
pomeni samo to, da otroka nekdo
,,pazi", pomeni vzgojo, ki jo
otrok potrebuje, da bo lahko brez
večjih težav sledil pouku v osnovni
šoli. To je tudi največja prednost,
ki jo pridobijo otroci v vrtcu, zato
je nujno, da omogočimo takšno
vzgojo vsem malčkom. Končno pa
tudi zakon o družbenem varstvu
otrok pravi, da so v vzgojno-var-
stveni zavod praviloma lahko spre-
jeti vsi otroci pod enakimi pogoji,
ne glede na kraj bivanja v občini in
zaposlitev staršev.
Dokler pa prostora primanjkuje,
je jasno, da imajo prednost pri
sprejemu otroci iz družin z nizkimi
osebnimi dohodki, potem tisti, ki
žive v slabih stanovanjskih razme-
rah, če so starši zaposleni v istem
turnusu, otroci mater samohra-
nilk, če ni možnosti za varstvo v
širši družini ali ožjem okolju ter,
če je v družini veliko število otrok
in ob drugih izjemnih okoliščinah.
N. D.
V novem vrtcu pri Roku, na meji KS Ivan Spolenjak, Hajdina in
Turnišče, bo prostora za 120 otrok
foto: zk
POTROŠNIK
V OČEH
TRGOVINE
V trgovsko podje^e Emona -
Merkur sem se odpravila z
namenom {»iskati odgovor na to,
kako trgovina upošteva potrošni-
kove želje in če jih, kakšne so
možnosti za uspeh.
Mojo radovednost je potešil
Marjan Ostroško, vodja ekonom-
sko_ - organizacgdcega sektorja.
Že takoj na začetku je poudaril,
da v trgovskem podjetju Emona —
Merkur veliko skrb posvečajo
vsakodnevnim dogajanjem v zvezi:
potrošnik - trgovina. Stik s
potrošnikom se dnevno beležL
Evidentirajo se želje potrošnikov,
zapisovalci pa so tx)samezne vodje
oddelkov ^ referatov skupaj s
poslovodji.
Značaj poslovne politike zahte-
va, da trgovina ne zgubi stika s
potrošnikom. Obhk za sodelo-
vanje je več. Ena izmed teh je med
drugim tudi anketa, ki so jo v
trgovskem podjetju Emona —
Merkur pred leti že izvedli in sicer
v trgovini Jasmin. Rezultati so bili
vzpodbudni Sicer pa je stalna vez
potrošnik - trgovina že dala
določene uspehe. Tako se je že
dogodilo in se še dogaja, da se
zaradi sezonskih potreb potroš-
nika opuščajo določeni oddelki,
drugi na novo odpirajo.
Sodelovanje s potrošniškimi
sveti je šele na začetku. Beležimo
primere »glasnosti" potrošniških
svetov le takrat, ko se nekje
zatakne.
Nič ni narobe, če vztrajno
zahajamo v določene trgovske
bkale in povprašujemo po blam,
ki ga ni ah pa ga primanjkuje. Kot
pravijo delavci v Emoni - Merkur
zadrzkov, da ne bi izvedh nabave
določenega blaga, po katerem
povprašujejo potrošniki, skorajda
ni Naloga ostaja odprta le v
posebnih primerih, ki so splošno
znani Tudi sistem same nabave
blaga se je tekom časa bistveno
spremenil Danes se ne nabavlja
več samo ru enem mestu, temveč
se poskuša navezati poslovni stik s
čimveč proizvodnimi delovnimi
organizacgaml Največ težav še
vedno ostaja pri nabavi modnih
tekstilnih kosov blaga. Za te se
namreč sklepajo pogodbe daljno-
sežno. Po ^mih, velesejmih in
podobnih razstavah sledi ponav^i
zabava za prihodnjo sezono. Že
spomladi se torej sklepajo
pagodbe za nakup jesenske
garderobe.
Pri poliištvu in tehničnem blagu
pot od želje do realizacge ni tako
zapletene. V trgovinah s pohišt-
vom omenjenega trgovskega pod-
jetja je mogoče naročiti pohištve-
ne i^elke kater^akoU jugoslo-
vanskega proizvajalca; le čakalna
doba je nekoliko da]yša. Sicer pa
so se odločili za posebno obliko
informiranja TOtrošnikov o mož-
nostih opren^anja stanovanja. S
posebno razstavo, ki so jo
pripravili za nove stanovalce v
stanovanjski soseski krajevne
^upnosti „Boris Ziherl", so
ponujali pr^tične rešitve glede
opreme različnih tipov stanovanj.
Podobne razstave bodo pripravljali
tudi v prihodnje.
Ugotovili smo ž^ da nabava
blaga v posamezni trgovini ni
samo v rokah poslovodje, temveč
je tudi naša, potrošnikova! Več
vk^učevanja v kontrolo izbire
bla^ po posameznih prod^alnah,
bo dalo tudi več uspeha.
MG
Tudi razstava je ena izmed oblik seznanjanja potrošnika
foto: KOSI
Trgovsko podjetje Izbira Ptuj
POVEČALI BODO PRODAJNE
PROSTORE
Delavci '"P Izbire so že razpravljali o idejni rešitvi
gradnje sai.ioposirežne trgovine na Ziherlovi ploščadi
v Ptuju. Objekt bo dvoetažen, tako da bo v pritličju
trgovina, v prvi etaži pa poslovni prostori in
okrepčevalnica - teraso. Z deli bodo pričeli v najkraj-
šem možnem času, zaključili pa letos v jeseni ali
najpozneje drugo leto spomladi.
Tik pred zaključkom pa je vmesna za/idava skla-
diščnega objekta v Slovenji vasi. S tem dvoetažnim
objektom bodo pridobili 4(KK) kv. m pokritih skladi-
šč. Dela so veljala 4(X) milijonov din, ki so jih v obli-
ki kreditov pokrili z lastnimi sredstvi.
Kot so dela v Slovenji vasi tik pred zaključkom, so
dela v Ptuju na Potrčevi cesti tik pred začetkom. V
prvih dneh prihodnjega meseca bodo pričeli z razši-
ritvenimi in obnovitvenimi deli trgovine ,,Živila".
Prodajno površino bodo povečali na 400 kv. m. Lo-
kal bodo delno na novo opremili, posodobili po-
nudbo hlajenih izdelkov, povečali mesni oddelek in
bife. Posodobili bodo tudi transport blaga iz skladi-
šča v kletni etaži v lokal s pomočjo tekočega traku.
Kljub povečanju prodajnega prostora ne bodo na
novo zaposlili delavcev, če se bodo pokazale potrebe,
jih bodo krili z notranjimi premiki.
Obenem bodo pričeli tudi z urejanjem parkirnega
prostora za 55 avtomobilov med bodočo bencinsko
črpalko in trgovino. Vsa dela bodo predvidoma
zaključena v dveh mesecih, medtem pa bo trgovina
poslovala kot sedaj.
N. D.
6-IZ NAŠIH KRAJEV
25. maj 1978- TEDNIK
ZA VARNOST NAJMLAJŠIH
UDELEŽENCEV V PROMETU
Zadnje čase posvečamo vse
večjo pozornost najmlajšim
udeležencem v cestnem prometu —
pionirjem. Tako je že ustaljena
praksa, da pionirji opravijo kole-
sarski izpit in se lahko šele tedaj
vključijo v promet na javni cesti.
V četrtek, 18. maja je okrog 70
pionirjev osnovne šole Franca
Osojnika v Ptuju opravljalo prak-
tični del kolesarskega izpita pred
osemčlansko komisijo, ki jo se-
stavljajo učenci osmih razredov in
mentor prometne vzgoje na tej
šoli.
Teoretični del izpita opravljajo
pionirji pri svojih razrednikih —
le-tega so opravili že v prejšnjem
mesecu. Ko smo obiskali pionirje
te šole, so nam povedali, da je
izpitna komisija zelo stroga in ne
spregleda niti najmanjše napake.
Marsikateremu pionirju povzroča
izpit preglavice, saj mora poznati
cestnoprometne predpise, poleg te-
ga pa dobro obvladati kolo. Ce
pionirji ne opravijo izpita, se tudi
ne smejo voziti v šolo s kolesom.
Prav je, da so člani komisije pri
opravljanju svojega dela dosledni.
saj s tem pripomorejo k večji var-
nosti udeležencev v javnem prome-
tu.	N. D.
Mladi tekmovalci pri OŠ Franca Osojnika
Foto: M. Ozmec
PRAZNIK MLADIH LJUBITELJEV
KNJIGE
Poljčane
v petek, 19. maja je bila v avli
celo dnevne osnovne šole v
Poljčanah osrednja občinska
svečanost v okviru letošnjega
jubileja, 10. obletnice tekmovanja
za Ingoličevo bralno značko, na
podroqu občine Slovenska Bi-
strica. Svečanost sta uspešno
pripravila občinska zveza prija-
teljev mladine Slovenska Bistrica
in OS Poljčane.
Kljub temu, da število udele-
fenih od povabljenih pisateljev ni
izpolnilo pričakovanj velikega
števila navzočih, ki so se zbrali v
osnovni šoli v Poljčanah, pa
vzduge ni bilo okrnjeno, saj so v
svoji sredini pozdravili Nado
Gaborovič in Janeza Švajncetja ter
še nekatere goste iz Ljubljane.
Na svečanosti so osvetlili
pmembnost in mesto tekmovanj
za bralne značke. V razrovoru z
udeleženima gostoma Nado Gabo-
rovič in Janezom Svajnceijem pa
so skupno »prehodili" desetletno
obdobje tega tekmovanja v občini
Slovenska Bistrica. Nada Gabo-
rovič je bila doslej na vseh desetih
srečanjih, prav tako je bil Janez
Svajncer največkrat gost naj-
rnlajših bistriskih bralcev. Oba sta
bila za svoja prizadevanja
nagrajena s spontanim ploskanjem
udeležencev, pa tudi praktična
darila ju bodo vseskozi spominjala
na lepote srečanj z bralci bistriške
občine.
V zaključnem delu programa, ki
so ga pripraviU učenci osnovne
šole Poljčane, so sodelovali mladi
pevci, recitatoiji in folklorne
skupine. Ob tej priložnosti so
podelili mladim tekmovalcem
osvojene cicibanove, bronaste in
srebrne bralne značke. Posebno
slovesno pa so sprejeh mladi bralci
zlate Ingoličeve bralne značke, saj
so mnogi med njimi sodeloval v
tekmovanju že od prvega razreda
osnovne šole.
Za uspešna večletna prizade-
vanja na področju tekmovanja za
bralno značko pa so podelili tudi
posebna priznanja mentoijem in
nekaterim organizatorjem občin-
skega tekmovanja.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Nada Gaborovič podeljuje Ingoličeve bralne značke
učencem poklicne šole lesne in kovinarske stroke iz Slovenske
Bistrice
Te dni bo gasilski dom dcbil novo podobo
foto: zk
Hardek
Kmalu bodo zazvonili
telefoni
s pripravljalnimi deli pri gradnji telefonske mreže so krajani s Har-
deka začeli že v mesecu aprilu, ko so opravili nekatera zemeljska dela.
Doslej so izkopali 130 metrov jarka za zemeljski kabel in postavili drogo-
ve.
Predsednik gradbenega odbora, Viktor Hedžet, je povedal, da so
zbrali 19 naročnikov in denar v višini 4300 dinarjev na naročnika. Po
predračunu pošte znaša investicija 8500 dinarjev, seveda če bi vsa dela
opravljali delavci PTT.
Po končanem delu bodo opravili obračun sredstev in dela in šele ta-
krat bo znano, koliko bo še potrebno prispevati za telefonsko omrežje.
Kot zanimivost naj povemo, da se je prostovoljnega dela udeležilo precej
krajanov, najstarejši med njimi pa je bil 86-letni Ivan Hanželič, ki je kot
mladenič vihtel lopato in kramp.
Kot se predvideva, bi morali telefoni na Hardeku zazvoniti že konec
tega meseca.
Velika Nedelja
Julija
otvoritev
gasilskega
doma
Gasilci občine Ormož so si 22.
julij, dan vstaje slovenskega
hudstva izbrali za svoj praznik.
Tako vsako leto na ta dan
praznujejo in praznik počastijo z
novo delovno zmago. Osrednja
prireditev ob dnevu ormoških
gasilcev bo letos v Veliki Nedelji,
ko bodo svečano odprli nov dom
gasilcev.
Kot predvidevajo bo do tega
dneva dom popolnoma priprav-
ljen. Te dni delavci in občani
zaključujejo glavna gradbena dela.
Dom so zgradili s sredstvi
gasilskega društva, veliko je bilo
vanj vloženega prostovoljne^
dela, družbena skupnost pa je
prispevala 50 tisoč dinarjev.
Celotna investicija gasilskera
doma je vredna okoli 600 do 700
tisoč dinarjev. Dom ima naslednje
prostore: dve garaži, orodjarno,
večjo sejno sobo, pisarno, kuhinjo
in sanitarije.
zk
Cirkulane
Kviz znanja
in spretnosti
Pionirji in mladinci osnovne šole
Maksa Bračiča so v počastitev 86-
letnice rojstva tovariša Tita, partij-
skih kongresov, stoletnice rc^stva
Otona Zupančiča in DNEVA
MLADOSTI pripravili že tradicio-
nalni ,,kviz znanja in spretnosti",
ki ga organizirajo letos četrtič.
V znanju in spretnosti se bodo
mladinci in pionirji pomerili danes,
to je 25. maja dopoldne.
Ptujska gora
Pogostitev
starejših
občanov
Družbenopolitične organizacije
krajevne skupnosti Ptujska gora so
pripravile prireditev s pogostitvijo
najstarejših občanov z območja
krajevne skupnosti. Prireditev je
bila v nedeljo, 21. maja v prostorih
osnovne šole, učenci pa so svojim
dedkom in babicam, tudi praded-
kom in prababicam, pripravili
prisrčen program.
Dober den! Slabi cajti se mi obetajo! Ne samo merii, tudi drugin, ki
si z goricami no s sodjon kruh slutimo. Mraz nan je grozdje pozoba, vino
spija no jobolka potrga. Premoj duši, telo spomlod sen v gorici rinta,
reza, kopa, bike veza no kolje stava, pa pride pozeba in ti vse vniči. Ne
ven, bi se joka ali bi kleja. Tisti ledeni dedi, -s poscono Zofijo so na zobe
no škampli naenkrat pokozali. Gorica mi^je čista zmrznola no mo v jesen
lehko še samo goričko kolje odova. Pjebi to neje hec. Tisti, ki v fabrikah
no drugih službah delate van p loče ne zmrznejo, ven pa da vas montrajo
drugi ekonomski no tržni biči. Kfnetijstvo je pač fabrika brez strehe. En-
krat te pozeba včesne, drugič toča potuče, tretjič suša zmontra, te pa re-
sen več ne veš kak bi virta. Pa je klub temi zemlja svega spoštovojg vred-
na. Vete, grunt ma korenine do pekla. 2 njim moreš deliti dobro no sla-
bo. Pa kaj bi van še jomra, saj to ne-bi nič pomogalo: V vsoki žalosti no
nesreči more biti tudi nekaj veselja, zato mo van zaj en boj veseli dogodek
opisa:
To pred por dnevi srna se na Ptujtt srebala s storin znoncon s kerin
sma tudi o pozebi malo podebatirala. Malo sma se pohecala pa mi je
reka: Pje Lujz, tudi lase ti je mraz doba, čista si že beli no plešasti. Malo
sen se za vuhon počoha no mo nazjaj iabrusa: Ja veš, to pa je je od navek
tak, da, lasje pametne glave zapušajo...
To ovokrot sen v Tedniki šteja,^ da do pre zaj v najhujši tnristični
sezoni no prometni gužvi začeli betonski most čez Drovo poprovlati. Pje-
bi, tod most pa je malo prehitro betežen grota. Niti punoleten še neje no
so mu že noge in pleča odpovedale. Totiptujski most me že dugo na našo
makadamsko cesto spomija. Tak je fiuklasti no jamasti, ke lehko turisti,
ki se krez jega vozijo morsko bolezen dobijo'pa, če glih pod j in Drova
teče. Tudi tista cesta, ki z mosta mujmo pošte v mesto-zasuče je nekšna
rahitična. To je navsezodjo dobra zadeva, dči turista najpret malo zrukaš
no mu želodec no mošjo strosiš, ga'v gostilnah nafojtraš, v vinski kleti
napojiš, nazodjo pa še ga v Ptujskih topHcah skopleš. Te pa srečno.
Vaš Lujz.
V Destrniku stekle priprave
na krajevni prazniK
v spomin na dogodek iz leta
1942, ko so partizani napadli v no-
či na 7. junij orožniško postajo v
Vintarovcih v Slovenskih goricah
in pri tem hoteli osvoboditi svoja
zaprta sodelavca, ko sta padla dva
nemška orožnika, praznujejo vsa-
ko leto v KS Destrnik svoj krajevni
praznik, ki ga bodo tudi letos
obeležili s številnimi prireditvami
in srečanji.
V petek, 2. junija bodo v osnov-
ni šoli Bratov Reš na Destrniku
odprli likovno razstavo z naslovom
LIKOVNO SREČANJE na kateri
bodo svoja dela predstavili člani
KUD Angel Besednjak, pedagoška
akademija Maribor — katedra za
likovno vzgojo in likovniki iz Ptu-
ja. Naslednji dan ob desetih bodo
pripravili otvoritev razstave
sodobne kmetijske mehanizacije in
umetnih gnojil na prostoru pri
gasilskem domu, razgrnili pa bodo
tudi načrte za hidromelioracijo
Pesniške doline.
Osrednja slovesnost se bo začela
4. junija ob 9. uri dopoldan z
razstavo plemenske živine, telic in
plemenskih bikov — celotno
razstavljeno kolekcijo živine bodo
tudi ocenjevali. Ob 11. uri dopol-
dan pa bo v krajevni dvorani
slavnostna seja s podelitvijo
priznanj krajevnih skupnosti in
bronastih značk OF. Kuhurni
program pa bo pripravila osnovna
šola, mladinci in gostje iz pobrate-
ne občine Koprivnica.
V Destrniku pa bodo v teh
prazničnih dneh poskrbeli tudi za
dobro počutje in razvedrilo gostov
na prireditvenem prostoru pri
gasilskem domu, budnico pa bo
zaigrala domača slovenskogoriška
godba na pihala. Zanimiv bo tudi
prikaz poljedelske mehanizacije od
nekdaj do danes in demonstracije
najnovejših kmetijskih strojev.
mš
Na Kogu za uvedbo samoprispevka
v nedeljo se bodo občani krajev-
ne skupnosti Kog na referendumu
odločali za uvedbo krajevnega sa-
moprispevka. Z zbranimi sredstvi,
samoprispevek bo uveden za dobo
štirih let, bi v krajevni skupnosti
zgradili novo asfaltno cesto in mrli-
ško vežico.
Cesta od Središča ob Dravi do
Vitana in Lačavesi je zares potreb-
na nove preobleke. KS Kog bo od
6 km dolge ceste modernizirala
3600 metrov. Predračunska vred-
nost te investicije znaša milijon 510
tisoč dinarjev, s samoprispevkom
pa bi občani zbrali okoh 2 milijona
dinarjev. V letošniem letu bodo
opravili vsa zemeljska dela in polo-
žili prvo oblogo asfalta.
V krajevni skupnosti Kog je pred
referendumom odlično vzdušje in
je zato pričakovati uspeh. Ze na
zboru občanov, ki je bil 14. maja,
je bilo med občani čutiti optimizem
m zato ni nobene bojazni, da bi re-
ferendum ne uspel. Nove ceste si
namreč želijo vsi, tako delavci,
učenci in kmetje. Torej, občani v
nedeljo obiščite svoje glasovalno
mesto m glasujte ZA. Vas za nome-
ni novo cesto, napredek in "boljše
življenje.	zk
Cesta Središče ob Dravi - Kog je potrebna modernizacije.
foto: zk
KRAJEVNA SKUPNOST „DUŠAN KVEDER'
z BREMENOM PRETEKLOSTI
Izmed novoustanovljenih krajevnih skupnosti je
krajevna skupnost ,,Dušan Kveder" največja; šteje
okrog 2700 prebivalcev. Zavzema območje nekdanje-
ga 1., II. in III. terena. Značilnost omenjene skupnosti
je tudi, da je na njenem območju vrsta spomenikov in
drugih obeležij preteklosti, ki dajejo skupnosti poseb-
no mesto. V njenem okviru je tudi sedež skupščine ob-
čine, občinskih družbeno-političnih organizacij, vrsta
trgovin, edina ptujska tržnica in podobno. Kljub temu
pa se srečuje z vrsto specifičnih problemov.
Ciril Satej, predsednik skupščine krajevne skupno-
sti je dejal, da so največja ,,bremena" skupnosti: stare
zgradbe, ozke neurejene ulict, neprimerna stanova-
nja. Posebno pozornost zasluži tudi problem otroške-
ga varstva, saj je skupnost prejela kar 70 prošenj za
sprejem otrok v vrtec. Na tem območju živi tudi naj-
več starejših ljudi in prav tem je potrebno posvetiti
ustrezno skrb in pozornost.
Ze z dosedanjim samoprispevkom se je na obmo-
čju nekdanje ptujske krajevne skupnosti rešila vrsta
problemov. Kot zatrjujejo v krajevni skupnosti ,,Du-
šan Kveder" pa je bila prav ista deležna v preteklosti
najmanj pomoči. Kljub temu so bila sredstva koristno
uporabljena, saj so se porabila za ureditev vrste skup-
nih akcij. Za gradnjo pokopališča, vrtcev, ureditev
grajskega hriba in podobno.
V obdobju do leta 1980 želijo na območju krajevne
skupnosti Dušan Kveder urediti kanalizacijo v Prešer-
novi ulici, asfaltirati Prešernovo ulico, Cafovo ulico,
Vošnjakovo ulico, Krempljevo ulico in urediti grajski
hrib. Poleg tega pa urediti otroško igrišče ob parku.
Prispevali pa bi naj tudi za gradnjo muzeja NOB, delo
skupnih strokovnih služb, gradnjo otroških vrtcev.
Pretežni del sredstev pa se bo usmeril v dokončno iz-
gradnjo ptujskega pokopališča, ureditev kanalizacije
ob Grajeni iz Novega naselja mimo kovinske šole in
gradnjo kolektorja, s katerim bo dokončno odpadel
problem nečiste Grajene. Novoustanovljene krajevne
skupnosti bodo med drugim tudi prispevali sredstva za
gradnjo doma občanov v KS ,,Bratje Reš" in KS ,,Bu-
dina — Brstje". Skupen nastop krajevnih skupnosti
bo potreben tudi pri vrsti ostalih problemov skupnega
značaja.
Na referendumu, ki bo 11. junija se bodo občani
krajevne skupnosti ,,Dušan Kveder" odločali za 1-od-
stotni krajevni samoprispevek. S sredstvi, kijih bodo
zbrali v dve in pol letnem obdobju bodo reševali naj-
bolj pereča vprašanja in probleme, ki so jih postavili
na prednostno listo. Priprave na referendum so v pol-
nem teku; v krajevni skupnosti so prepričani, da se
bodo občani v polni meri udeležili glasovanja.
MG
TEDNIK -25. maj 1978
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Obzaklučkuletoši^
bralne značke
Srečanje
mladih
s pisatelji
Iz leta v leto ugotavljamo v
ptujski občini, da narašča število
mladih, ki sodelujejo v vsakoletnih
akcijah bralne značke. Akcija
bralne značke je izrednega pome-
na, saj navaja mladega človeka že
zelo zgodaj na ,,prijateljstvo s
knjigo".
Samo v iztekajočem šolskem
letu je v akcijah bralne značke
sodelovalo prek 6000 mladih iz
vseh osnovnih šol ptujske občine.
Tekmovali so za Ingoličevo in
Zupančičevo bralno značko.
Na zaključnih prireditvah bralne
značke, ki bodo v vseh šolah ptuj-
ske občine 1. in 2. junija, bodo
sodelovali številni znani slovenski
literarni ustvarjalci. Med mlade
bodo tokrat prišli Branka Jurca,
Ivan Potrč, Janez Svajncer, Slavko
Jug, Nada Gaborovič, France
Forstnerič, Miroslav Slana, Tone
Partljič, Branko Rudolf, Milena
Batič in Drago Jančar.
Mladi se bodo na srečanja s
pisatelji dobro pripravili. Tudi
sami se bodo predstavili s svojimi
izdelki z literarnega področja.
Najbolj pa se bodo seveda zanima-
li za posamezna dela pisateljev in
skušali kar največ zavedati o tem
kako nastaja določeno literarno
delo.
MG
MLADI PEVCI OB DNEVU MLADOSTI
V nedeljo, 21. maja 1978 je bilo
v športni dvorani ,,Mladika" v
Ptuju srečanje najmlajših pevcev iz
ptujske občine. Ta tradicionalna,
letos že 19. revija otroških in
mladinskih pevskih zborov, ki je
nosila geslo ,,mladina s pesmijo za
Tita" je bila posvečena proslavlja-
iju Dneva mladosti. Nastopilo je
16 pevskih zborov, ki so ob
zaključku združeno zapeli tri
skladbe in okrog 40 poslušalcev
ie pod mogočnim vtisom pesmi
„BiIečanka"" zadovoljno zapuščalo
dvorano. Prvič se je letos na reviji
predstavil tudi mladinski pihalni
orkester glasbene šole , Karol
Pahor" iz Ptuja.
Revijo je pripravila Zveza
kulturnih organizacij občine Ptuj.
Njen predsednik Stane Stanič je v
svojem pozdravnem govoru po-
hvalil prizadevanja in trud vseh
mladih pevcev in zborovodij,
opozoril pa tudi na kritičen
položaj zborovskega petja. Veliko
popolnih osnovnui sol ni sode-
lovalo na tej množični glasbeni
prireditvi, ker jim manjka
učiteljev glasbenega pouka.
Reviji so prisostvovali tudi
priznani strokovnjaki s tega
področja, prof. Egon Kunej m
Jurče Vreže iz Celja, svetovalec za
glasbo pri Zvezi kulturnih
organizacij Slovenije Tone Lotrič
in prof. Branko Rajšter, ki že
vrsto let sodeluje kot mentor.
Na strokovnem posvetovanju po
končani reviji, se je izoblikovala
ocena, da se pri večini zborov
kaže viden napredek tako v
pogledu muzikalnosti kot tudi v
pogledu izbire programa. V
nekaterih pogledih, kot je
glasovno tehnično izvajanje in
tudi vodenje zbora, to je
dirigiranje, pa so potrebna se
zavzetejsa m močnejša priza-
devanja. Splošna ocena je, da je
bila revija dobro organizacijsko
pripravljena, da so se zborovodje
potrudili in zbori dostojno
predstavili.
Zveza kulturnih organizacij
smatra za svojo dolžnost, da se
zahvali vsem, ki so pomagali pri
tej prireditvi, to je vsem
zborovodjem, ki so sodelovali,
spremljevalcem zborov, telesno
kulturni skupnosti občine Ptuj, ki
je dala na razpolago dvorano,
izobraževalni skupnosti občine
Ptuj, ki je prireditev gmotno
podprla in delavcem, ter vodstvu
osnovne šole ,,Tone Žnidarič" iz
Ptuja, ki so tokrat zopet priskočili
v pomoč ter prevzeli nase vso delo
ob pogostitvi mladih pevcev, ki so
sodelovali na tq prireditvi.
Dušan Kožar
Pevci vseh 16 zborov so za konec se združeno zapeli tri pesmi.
Foto: Langerholc
Literarno srečanje
z Branko Jurca
Ljudska in študijska knjižnica Ptuj bo pripravila v
ponedeljek, 29. tnaja, ob petih popoldne, Uteramo srečanje z
mladinko pisateljico Branko Jurca. Poleg odlomkov njenih del
bo avtorica spregovorila zlasti o .svojem delu ,,Ko zorijo jagode".
Vabimo ljubitelje mladinske književnosti, posebno učence
vigili razredov in dijake srednjih šol," da se udeležijo zanimivega
srečanja, ki bo v Narodnem domu v Ptuju. Tudi sami sodelujte
z vprašanji.
Uprava knjižnice
Učenci OŠ Središče ob Dravi
tovarišu Titu za rojstni dan
Okrog 100 učencev OŠ Središče je pod vodstvom prof. Zinke Mericod in glasb, učitelja Franja
Lovreca pripravilo recital „Lepo je v naši domovini biti mlad'% ki bo na sporedu Radia Ptuj, danes
ob 16 uri in 30 minut	Foto: R
Programski svet s široko
družbeno podporo
o vlogi programskega sveta mestnega kina kot
družbenega organa upravljanja smo pisali že pred ča-
som. Prvi programski svet smo pri mestnem kinu v
Ptuju izvolili že leta 1974. Od takrat do danes pa je
programski svet še vedno osamljen v svojih stremlje-
njih, da postane organ širše družbene skupnosti, sko-
zi katerega se bo zrcalilo stališče celotne družbenopo-
litične skupnosti za področje filmske vzgoje. Zaen-
krat tudi nima ustrezne podpore pri ostalih odgovor-
nih za širjenje filmske izobrazbe.
Izbor filmov in filmov, ki jih lahko gledamo na
platnu ptujskega kina, je predmet vsakodnevne raz-
prave ,,ptujskih delavcev". Ti želijo našega mladega
človeka filmsko izobraziti, toda žal jim primanjkuje
ustreznih filmov in podobno. Kratek stik med kine-
matografijo in distribucijami še vedno ostaja in videti
je kot da ni izhoda. Tudi ostali dejavniki v filmski
verigi dajejo zelo malo ali nič na upravičeno kritiko.
Za kovanje dobička je dober tudi najbolj neumen
film.
Sicer pa analize zadnjih let kažejo, da se vse več
ljudi ponovno vrača v kinematografe. Tudi pri
mestnem kinu v Ptuju beležijo iz leta v leto vztrajen
porast obiska posameznih predstav. Povedati pa
moramo, da večina dobrih predstav ostaja še vedno
,,brez gledalcev". Z načrtno vzgojo, s katero bi
morali pričeti že v zgodnji mladosti v vseh sredinah,
bi lahko vzgojili oziroma pridobili dobrega kino-
obiskovalca.
Hvale vredna je akcija nekaterih ptujskih šol, v
katerih dela nekaj filmskih entuzijastov, ki načrtno
delajo na pridobivanju določene filmske izobrazbe.
Samo v preteklem letu je bilo okrog 70 šolskih kino
predstav.
Programski svet kina je na seji pred dnevi že raz-
pravljal o organizaciji filmskega gledališča. Akcija
naj bi stekla že v jeseni. Ob tej priložnosti so člani
programskega sveta volili novega predsednika pro-
gramskega sveta. Dosedaj je delo vodje programske-
ga sveta opravljal Lojze Kostanjevec, v prihodnje pa
bo svet vodil Stane Stanič.
MG
Letni zbor delegatov ZKO občine Ptuj
Združevanje kulturnega nastopa
Delegati rednega zbora Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj,
ki je bil 18. maja, so soglašali, da
ljubiteljsko kulturno udejstvovanje
raste iz leta v leto. Uspehi na
področju glasbene, dramske,
folklorne in ostale dejavnosti to
nedvomno potrjujejo. Prizadeva-
nja pa tečejo za ustrezno zastopa-
nost lutkarske dejavnosti, filmske
in estetske vzgoje in podobno.
Največkrat se zatakne pri potrebah
po strokovnem kadru za vodenje
določene sekcije ali društva, ki se
ukvarja s kulturnim delovanjem.
Tudi temu vprašanju bo morala
zveza v prihodnje posvetiti vso
potrebno skrb.
Zavest človeka za razvijanje
lastnih kulturnih sposobnosti je
zelo visoka. V krajevnih skupno-
stih se le-ta najbolj pogosto in tudi
najbolj množično odraža. Društva
in razne sekcije rastejo iz leta v
leto. Pomoč zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj vsem
kulturnim dejavnikom s področja
amaterizma je tudi iz leta v leto
večja. Opozoriti pa moramo na to,
da so sredstva odmerjena in da jih
ne bo mogoče povečevati prek
zmožnosti. V prihodnje bi se
morali bolj kot doslej zavedati, da
je poleg množičnostni ljubiteljske-
ga kulturnega udejstvovanja
potrebna tudi ustrezna kakovost v
slehernem izrazu.
Na zboru so ob tej priložnosti
tudi poudarili težnjo po združeva-
niu kakovostnih kulturnih
ustvarjalcev; tudi na ta način bo-
mo lahko dosegli potrebno kako-
vost kulturnega delovanja.
Ponovno je oživela misel na no-
vi kulturni dom v Ptuju, ki ga nuj-
no potrebujemo. Samo v okviru
DPD Svoboda Ptuj delajo številne
sekcije in ker se dom uporablja tu-
di v druge namene, pogosto priha-
ja do tega, da sekcije ne morejo
izvajati rednih nalog iz vadbenega
programa.
Finančni načrt, ki je obenem
predlog začasnega finančnega
načrta predvideva letos za dotacije
društvom okrog 627.000 dinarjev
ali za 16 odstotkov več kot v
preteklem letu.
MG
VIDA ROJIC
]UPORNE
SLOVENSKE GORICE
48. nadaljevanje
JULIJSKA HAJKA
Vodja gestapa v Mariboru, dr. Machule, je v noči na 25. julij
pripravil hajko po Slovenskih goricah, da bi izsledila voditelja OF Jožeta
Lacka in stopila na prste partizanom. V ohranjenem nemškem poročilu
beremo, da so zaupniki gestapa zažgali v noči na 25. julij 1942 tri hiše v
Slovenskih goricah. Dve sta se vneli in zgoreli, tretja pa ne. Med
zažganimi navaja poročilo po imenu le Reševo. Ker je ob koncu julija
Zgorela tudi Dntzovičeva hisa v Selnicali, domnevamo, da je bila ena od
neimenovanih. Druzovičevi so bih sorodniki Reševih in so brate
partizane sprejemali pod svojo streho.
Druzovičeve so Nemci zaprli že 13. julija. Pred zažigom so hišo
izropali, živino pa odgnali v Ptuj. Ko so prišh orožniki po Druzovičeve, je
bilo tam kolo od Reševih fantov. Domači se pred tem niso dogovorili o
izgovoru čigavo je kolo. Zato so se njihove izjave križale glede lastnika.
Vendar ni nobeden dejal, da je kolo Reševo. Razhčne navedbe pa so
vseeno spravile domače v veliko stisko. Nazadnje so Druzovičeve
obdolžili, da je kolo partizansko.
Ko so hajkali Nemci in njihovi pomagači po Slovenskih goricah, so
bili oblečeni v partizane. S tem so hoteli zvedeti, katere družine so
partizanom prijazne. Povsod so bili slabo sprejeti. Prišli so tudi do
Lackove domačije, kjer so oprezovaU, da bi izsledili morda Lacka
samega. Toda nočni pohod 25. julija 1942 ni prinesel Nemcem nobenega
uspeha, saj nisonašM ne Lacka, ne partizanov. Pač pa so odvedh 25. julija
zjutraj Lackovo družino v ptujske zapore, jo zasliševali in izspustih še
istega dne, misleč, da se bo Lacko gotovo vmU kdaj domov in ga bodo
tedaj prijeli.
OBRAČUN Z OVADUHI
Razumljivo je, da je bila slovenskogoriška četa Nemcem trn v peti.
Nepeli so vse sile, da bi jo uničili. Partizani pa niso držali križem rok.
Vedeli so, da so na preži izdajalci, ki so ovadili že več ljudi, češ da
pomagajo partizanom. Zato so Nemci že v začetku junija aretirali
Osojnikovo ženo, sestro, in gospodarskega pomočnika, Franca Rajšpa v
Doliču, Vincenca Frica v Svetincih, ženo Franca Rajšpa in očeta bratov
Rešev. Do konca meseca so zaprU 19 osumljenih iz tedanjih občin
Destrnik in Rogoznica. Partizani so zato ubili junija izdajalca v Desencih,
in napadli izdajalca iz Trnovskega vrha. Vendar ga niso zadeli do smrti,
ampak le hudo ranih, da si je več mesecev zdravil v ptujski bolnišnici
ranjena pljuča.
Julija so Nemci zaprli iz ptujskega območja Slovenskih goric in iz
Ptuja kar štirideset osumljenih. Od aretiranih so jih ustreUli sedem 30.
julija v Celju.
6. avgusta so ustrelih partizani izdajalca iz Levanjc, 7. avgusta
izdajalca iz Janežovec, 8. avgusta, takoj po polnoči pa ovaduha s Kicarja.
IZDAJALEC V CETl
Nemcem se je posrečilo izslediti Slovenskogoriško četo 8. avgusta
1942. Tri dni pred tem se jim je posrečilo vrniti med partizane svojega
ovaduha - Franca Kneza, kmeta iz Renkovec pri Vidmu ob Sčavnici.
Lacko mu je zaupal, zato ga je v
četo sprejel, čeprav je imela pri
tem pomisleke sekretarka Barčka.
Lacko je Kneza poznal že leta
1941 kot člana OF. Pri njem na
domu so se zbirah uporniki. Toda
junija 1942 so Nemci zaprU
njegovega edinega sina Borisa^ ki
ga je oce poslal po končanem
pouku junija 1942 k svdemu tastu
v Višnjo vas pri Celju. Tam je fant
zaupal nekemu aktivistu OF, daje
tudi njegov oče v Slovenskih
goricah povezan v OF. Tega
aktivista so Nemci kmalu zatem
zaprU, a muk ni znal junaško
prestati. Nasilje ga je strlo in
povedal je vse, kar je vedel o OF,
med drugim tudi, kar mu je zaupal
Boris. Seveda so nato gestapovci
prišh po Borisa in ga zaprh v Celju.
Tast Je javil o nesreči staršem. Da
bi sina rešila, sta oče in mati
poiskala zvezo z gestapovcem
Dirom v Mariboru, ki je Knezu
izročil pismo za gestapovca
Brandisa v Ce^u. Toda v Ce:yu so
Kneza aretirah, mučili in mu
gro.-^ih s sinovo smrtjo, če ne bo izdal Lacka in slovenskogoriške čete. V
bojazni za sinovo življenje je pristal v strašno kupčijo. Odpuščen iz
oe^skih zaporov se je pripeljal v Ptuj in odšel v Slovenske gorice, kjer je
poiskal Lacka. Natvezil mu je, da je Nemcem pobe^iil iz avtomobila, ki
so ga na cesti popravljah med potjo iz Celja. Rekel je, da se boji nove
aretacije in prosil Lacka, naj ga sprejme v četo......... . ...
^	> J to 1	Nadaljevanje prmodnjič
OrožniSca postaja v Vintarovcih, ki so jo napadli partizani 7.
junija 1942
Lackova družina (slika iz okoU leta 1933, prva z leve je Lackova
žena, ki je umrla v taborišču)
Vrata k celicam v ptujskih
zaporih, skozi katera so
Nemci privedli mnoge sode-
lavce OF in jih zopet odvedli
na morišča talcev in v
koncentracijska taborišča.
8-naSi dopisniki
25. maj 1978 —
TEDNIK
Obisk v osnovni šoli Ljudevita Pivka v Ptuju
Učenci pedagoške gimnazije imamo poleg
ostalih predmetov tudi predmet pedagogiko. V
okviru tega predmeta se spoznavamo s proble-
mom vzgoje in izobraževanja, pouka, natančno
definiramo naloge ter smoter pouka, govorimo
o tem, kakšnih metod naj bi se učitelj
posluževal pri pouku, katera načela mora upo-
števati itd. Učitelj mora vedno imeti pred očmi,
kakšno osebnost mora vzgojiti: osebnost, ki bo
znala kritično gledati na svet, ki bo imela pravi-
len odnos do dela, ki se bo borila proti vsakr-
šnemu izkoriščanju, ki bo imela v sebi čut
patriotizma in internacionalizma ipd.
Toda teorija sama je puhla fraza, kajne?
Naša prof. Korparjeva je želela, da se učenci
že zdaj vsaj nekoliko seznanimo tudi s
pedagoško prakso. Tako imamo vsak mesec v
OS Toneta Znidariča hospitacijo, kjer se ,,v ži-
vo" seznanjamo s problemom poučevanja.
Mnogi smo tako dobili še večje veselje do
učiteljskega pokhca.
Pred kratkim pa smo se seznanili tudi s
poukom v posebni osnovni šoli. Obiskali smo
enega od prvih razredov, v katerem je le 8 učen-
cev. Začudili smo se, kajti 8 učencev je vendarle
malo, toda kasneje smo ugotovili, daje pravza-
prav še to število preveliko, kajti učiteljica se
mora prav z vsakim učencem temeljito ukvarja-
ti.
Kljub temu, da so vsi učenci mentalno
(duševno) motene osebnosti, pa so med njimi
vendarle razlike tako motoričnih kot v duševnih
sposobnostih. V običajni osnovni šoli obravna-
vajo v 1. razredu veliko, malo tiskano abecedo,
pa še velike in male pisane črke. V posebni
osnovni šoli pa učni program obsega ie veliko
tiskano abecedo, pa še pri tej imajo učenci
težave, kajti mnogi obiskujejo ta razred že 2.
leto, pa še vseeno ne znajo črk povezovati niti v
zloge. Vsak minimalen uspeh pomeni tukaj
pravzaprav zelo veliko.
Duševno motenega otroka je zelo težko
pripraviti do tega, da bi pouku sledil. Pa tudi
sicer njegova aktivnost zelo hitro pade. Učitelji-
ca jih skuša znova motivirati tako, da z njimi
zapoje kakšno pesmico, potelovadi ipd.
Mentalna podpovprečnost teh otrok izvira
povečini že od rojstva (bolezen matere v
nosečnosti, napake ob porodu — doma, ipd.);
toda mnogi med njimi živijo še v skrajno
neurejenih razmerah doma — v družinah, kjer
vlada alkohol in podobne deviacije. Prav zaradi
tega socialno skrbstvo staršem odvzema otroke
in jih daje v rejo. Cesto rejniške družine izredno
ugodno vplivajo na otroke. ,,V razredu imam
fantka," nam je povedala tovarišica učiteljica,
,,ki iz njega še pred letom dni nisem dobila
skoraj nobene besede, že dve leti je obiskoval
prvi razred, pa še vedno ni poznal črk, nikar, da
bi znal brati. Tudi nobenih čustev ni kazal —
skratka, njegovo vedenje je bilo popolnoma
apatično. Po materini smrti pa je bil dodeljen
rejnikom, ki zanj zelo lepo skrbe (mati se zanj
očitno ni brigala, ni mu izkazovala materinske
ljubezni). Deček je v tem času izredno
napredoval, saj pozna že vse črke ter vezavo v
besede ter stavke, ne da bi si pri tem pomagal s
fonomimiko. Pogosto se smeji, medtem ko
prej, kot že omenjam, ni kazal nobenih
čustev."
Seveda pa vsi učenci posebne šole ne žive pri
rejnikih, bodisi da zanje starši lepo skrbijo,
bodisi da starši ne pustijo dati otroka v rejo,
četudi zanj ne skrbe kot bi morali. Pri tem je
tudi socialna služba brez moči, kajti otroka jim
na silo nima pravice vzeti. Vzgoja teh otrok je
izredno težka, izredno težko jih je pripraviti, da
bi sledili pouku. Večkrat motijo pouk.
Verjeti mi morate, da mora biti učitelj v
posebni šoli izredno požrtvovalen, potrpežljiv,
dobrih živcev. Ne vem, če obstoja še kak poklic
na svetu, v katerem se človek tako razdaja
sočloveku? Učitelj ve, da ima pred seboj
mentalno motene osebnosti, toda ne priznava!
Hoče jih naučiti abecedo, peti, risati, jim
posredovati mnoge življenjske resnice, tako, da
bodo postali čimbolj podobni zdravim
otrokom! Njegovo delo je humano v najvišjem
smislu besede.
Ko smo se vračali iz stavbe starega
minoritskega samostana, kjer ima POS Ljud.
Pivka svoj sedež, smo imeli mešane občutke.
Eni so trdili, da je to zelo lep human poklic,
drugi pa smo z nekim grenkim izrazom na
obrazu pritrjevali, da je to že res, da pa se nam
ti otroci preveč smilijo. Iz usmiljenja pa ne
moreš poučevati.
Čudno pa se nam zdi, da ti otroci ne dobijo
ustreznih prostorov in se morajo tako stiskati
med hladnimi zidovi majhnih učilnic starega
minoritskega samostana. Mogoče bodo novo
stavbo dobili v bližnji prihodnosti — ali pa bo
družba nanje še naprej gledala tako mačehov-
sko kot doslej?
Majda Zoreč
PETROL,
TOZD Trgovina na drobno,
PE Maribor,
Beloruska ulica 5,
objavlja prosta dela in naloge za
DVA PRODAJALCA NA BENCINSKIH SERVISIH
za območje Ptuja
Za opravljanje del in nalog se zahteva strokovna
poklicna šola.
Posebni pogoji: 3-mesečno poizkusno delo.
Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili pošljite v 15
dneh po objavi na gornji naslov.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD
PTUJ
objavlja
v skladu s 14. členom pravilnika o sprejemu otrok v Vzgojno varstveni zavod
Ptui in varstvene družine, sledeča prosta mesta za varstvo v zavodu;
—	11 mest za otroke rojene leta 1978
—	31 mest za otroke rojene leta 1977
-- 14 mest za otroke rojene leta 1976
—	69 mest za otroke rojene leta 1975
—	43 mest za otroke rojene leta 1974
—	3 mesta za otroke rojene leta 1973
—	9 mest za otroke rojene leta 1972
Starši naj vložijo pismene prošnje na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v
upravi Vzgojno varstvenega zavoda, Potrčeva 9a, v 15 dneh od objave.
Komisija za sprejem otrok
Pohod pionirjev
»Tito - revolucija - mir"
Pohod pionirjev, ki je začel 26.
aprila pri spomeniku tovariša Tita
v Velenju in končal 19. junija v
Murski Soboti, je že peti tovrstni
pohod pionirjev Slovenije. Posve-
čen je Titovemu vodstvu naše re-
volucije in idejam neuvrščenosti.
Namen pohoda je, da pionirji v
konkretnih akcijah z bogato vsebi-
no pohodov partizanskih enot
obujajo in razvijajo tradicije
NOB. Na ta način dobijo življenj-
sko predstavo partizanskih poho-
dov, mitingov, sprejemov v vaseh,
posameznih domačijah. Spoznajo
borce aktiviste OF, pripadnike te-
ritorialnih enot, JLA, rezervne
vojaške starešine in druge.
Pionirji in mladinci — pohodni-
ki, delegati pionirskih odredov ob-
čine Slovenska Bistrica, so prevzeli
pohodne rekvizite (tri pohodne za-
stave, komandantovo torbico in
torbice prve pomoči) od pionirjev
občine Radlje ob Dravi v torek,
16. maja 1978 na bojišču poslednje
borbe pohorskega bataljona pri
Osankarici. Na spominski sveča-
nosti je pionirje pohodnike
pozdravil predsednik OO ZZB
NOV, Anton Kolenko, kije orisal
junaško borbo polharskih partiza-
nov in poslednjo borbo pohorske-
ga bataljona.
Pohodna enota, ki jo je sestav-
ljalo 100 pionirjev, tabornikov,
planincev, mladih gasilcev, mla-
dincev, predstavnikov JLA in bor-
cev, je prešla pot dolgo 30 km od
bojišča do Frama, kjer so bistriški
pionirji predali pohodne rekvizite
pohodnikom občine Maribor.
Povsod, kjer se je pomikala
pohodna kolona, so ob spomin-
skih obeležjih NOB pohodniki in
ostali pionirji izvedli mitinge, sve-
čanosti ob polaganju spominskih
vencev, imeli razgovore z borci in
aktivisti, obiskali partizanske kme-
tije, izvedli za vaščane kulturne
programe.
Zvonka Jedlovčnik
ljubljanska banka
v dobrem desetletju je Ljubljanska banka
pomagala že več kot 90 tisoč občanom
na razne načine reševati njihove stanovanjske
probleme.
V ta namen je odobrila več kot 400 milijard
(starih) dinarjev posojil, pomagala pa je tudi
z nasveti, pojasnili in odgovori na najrazličnejša
vprašanja s tega področja.
vam pomaga s posojilom
do stanovanja
Srečanje zbiralcev
značk
v nedeljo, 28. maja bo v Ptuju v
prostorih grajske restavracije
drugo srečame zbiralcev značk SR
Hrvatske in SR Slovenije.
Ob deveti uri bo srečanje
značkarjev Slovence in Hrvatske,
?cjer si bodo dani izmenjali
značke, svoje serije pa dopolnje-
vali tudi z novimi značkami, ki
bodo tu na voljo. Srečame bo
nedvomno zanimivo tudi za
začetnike in tiste, ki se želijo v
klub značkarjev šele včlaniti. Od
13. ure dalje si bodo ptujski
značkarji in gostje ogledali muzej,
prijateljsko srečanje pa se bo nato
nadaljevalo še v ptujskih toplicah.
JB
VLADKO MUHIČ
PETDESETLETNIK
Vladko Muhič iz Gorišnice 46,
avtobusni šofer pri Komunalnem
podjetju v Ptuju, je pred kratkim
proslavil petdesetletnico ob naj-
boljših željah vseh, ki ga spoštuje-
jo in cenijo, da bi mu tudi nadalj-
nji časi življenja potekali ob moči,
zdravju in zadovoljstvu na delov-
nem mestu in v družinskem in ose-
bnem življenju.
Od rojstva dalje je preživel
Vladko Muhič večino minulih pet-
desetih let v Gorišnici, kjer se je
izšolal in se tudi pozneje udejstvo-
valJ<valifikacijo voznika motornih
vo/il je dosegel v Ptuju pri Avto
moto društvu oziroma pri oddelku
za promet skupščme občine Ptuj.
Vladka Muhiča pozna šiiša oko-
lica kot dobrega dru^.nskega očeta
in moža. kot vestnega delavca v
kolektivu Komunalnega podjetja
Ptuj in kot odličnega tenorista v
mešanem pevskem zboru Rudi Se-
ver v Gorišnici, ki je že nastopal
na raznih proslavah in prireditvah
ter revijah v Gorišnici v Globasnici
na avstrijskem Koroškem, v Ptuju
in v sosednji Hrvatski ob tednih
bratstva in prijateljstva. Član tega
zbora je že 27. let. Poznamo ga tu-
di kot sposobnega šoferja avtobu-
sov, saj vozi na rednih in posebnih
progah. S potniki je domač in
vljuden; z njimi se rad pošali pa
tudi zapoje.
Vladka Muhiča tudi cenijo v ga-
silskih vrstah v Gorišnici in v ob-
činski gasilski zvezi Ptuj kot do-
brega gorišniškega gasilskega
poveljnika. Ob sedanji moči in
zdravju upa Vladko Muhič, da ga
bodo družinske, vozniške, pevske
in gasilske vrline še dalje sprem-
ljale in da mu bodo vse delovne
sposobnosti tudi prinesle še več
uspehov na področjih, kjer se ne-
sebično udejstvuje.
JV
KOMUNALNO PODJETJE PTUJ,
TOZD komunalni servisi Ptuj
Po sklepu delavskega sveta z dne 17. maja 1978 objavljamo
ponovno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1.	kombi IMV 1600, vozen, registriran za 9 oseb
2.	tovorni avto AVALA s cisterno, nevozen
Licitacija bo v ponedeljek 29. maja 1978 ob 9. uri na dvorišču
Komunalnega podjetja Ptuj, Žnidaričevo nabrežje 3. Vsi intere-
senti so dolžni pred licitacijo položiti 1.(X)0 din varščine.
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ
poc^elje za projektiranje visokPi m nizkih gradei^ Ptuj.
Trq mladinskih defovnih brigad 2, telefon št. 77-391.
Odbor za medsebojna razmerja
I. PREKLICUJE razpis prostega delovnega opravila
— knjigovodja OD — 1 delavec. Pogoji: SSI ekonomske smeri,
2—5 let delovnih izkušenj
II. OBJAVLJA v OZD Ptuj:
1.	Prosta delovna opravila — vodenje materialnega in stro-
škovnega knjigovodstva. Pogoji: srednja ekonomska šola in
2 — 5 let delovnih izkušenj — 1 delavec.
2.	Opravljanje vseh vrst strojepisnih opravil — 1 delavec.
Pogoji: 2-letna administrativna šola in eno leto delovnih iz-
kušenj.
Za DE Maribor:
1.	Samostojno projektiranje posameznih objektov — 1 delavec
Pogoji: VIS — gradbene smeri in pet let delovnih izkušenj.
2.	Samostojna izdelava detajlov in delov projekta — 1 delavec
Pogoj: SSI — gradbene smeri in 5 let delovnih izkušenj.
Za vsa razpisana delovna opravila velja sprejem v delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, <
Vloge z dokazili o izobrazbi sprejemamo 8 dni od dneva
razpisa oz. objave v časopisu.
PTUJSKA TISKARNA PTUJ,
odbor za medsebojna razmerja
V skladu s samoupravnim planom vabimo v učno razmerje
učence ?a naslednje profile kadrov v grafični industriji:
1.	TRI ROČNE STAVCE
2.	REPROFOTOGRAFA
3.	KNJIGOVEZA
Kandidati naj v 15 dneh od dneva objave predložijo vloge s
kratkim življenjepisom in učnimi rezultati prvega polletja 8. raz-
reda osnovne šole odboru za medsebojna razmerja Ptujske
tiskarne Ptuj, Jadranska ulica 17, kjer lahko dobijo podrobne
informacije.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
Marije Oberski
iz Slap
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem času pomagali,
posebej hvala še Mariji Eberli za vso pomoč v času bolezni. Hvala
tudi za darovano cvetje in vence.
Žalujoči: hčerka Lojzka z družino in
sin Tonček.
fSDNIK
— 25. maj 1978
ŠPORT IN DRUSTVA - 9
ROKOMET
Velika Nedelja-Minerva
33:19(15:7)
v sodelovanju republiške mla-
jnske rokometne lige - vzhod se
je ekipa <K Velika Nedelja
pomerila v tekmi 14 kola v
[Mariboru proti domači istoimen-
ski ekipi in zasluženo izgubila z
19:17. V tekmi 15. kola pa ie
gjcipa RK Velika Nedelja igrala
doma proti ekipi Minerve iz Griž.
pomacini so bili boljši nasprotnik
slcozi ves čas tekme in zasluženo
zmagali t visokim rezultatom.
Tekmo sta vodila sodnika iz
Murske Sobote Dolgov in
Hartnan.
Velika Nedelja: Erlih, Hebar 4,
R)škar 5, Marčec 3, Rajšp 7, Hrga
3, Cvetko D. 6, Bratusa 3, Lah 2.
Minerva: Krušnik, Grčar 5,
Slezinger 3, Hlastec, Koristnik 5,
Umek 4, Egank 2 in Plazar.
D. Cvetko
KARTING
Številka 72 Otmar Artenjak
V	nedeljo je bila v Ljubljani okrog javnih skladišč mednarodna dirka
v kartingu. Tekmovali so v kategoriji do 100 ccm in do 125 ccm z menjal-
nikom. V obeh kategorijah je nastopilo tudi šest ptujskih kartistov, ki so
se zelo dobro uvrstili!
Na progo, ki jo je tik pred tekmovanjem zmočil dež, so šli najprej
tekmovalci, do 125 ccm. Zmagala sta dva Italijana (1. Zavecchi, 2. De
Biasi), na četrto mesto pa se je uvrstil Slana.
V	kategoriji do 100 ccm je zmagal Adelwandstener (Austrija),
Ptujčan Artenjak je bil tretji.
Tekmovanje je bilo tudi v soboto, ko je bilo republiško prvenstvo.
Ptujčani so bili zelo uspešni, saj so zasedli dve prvi mesti med posamez-
niki in prvo mesto med društvi. Do 100 ccm je zmagal Langerholc (Ptuj),
četrti je bil Artenjak, prav tako Ptuj.
Rezultati do 125 ccm: 1. Slana (Ptuj), 2. Dekleva (Vrhnika), 3. Pulko
(Ptuj).	Posnetek in besedilo: Rode Bojan
Uspeh učencev
OŠ Ljudevita Pivka
Na področnem tekmovanju v
Mariboru so nastopili tudi ucenci
osnovne šole dr. Ljudevita Pivka v
atletiki in malem nogometu.
Doseženi so bili naslednji
rezultati: dečki 60 m Fideršek,
Ptuj, Petovar- Ormož, Ravnic^
Maribor; višina Grašič Ptuj,
Pernek-Slovenska Bistrica, Pe-
tovar-Ormož; med žogice Lesko-
var - Slov. Bistrica, Kostnik
Maribor, Cibej - Ravne; kros
Cafuta - Ptuj, Ropotec -
Maribor, Smolar Slovenj Gradec.
Deklice 60 m Pristovnik -
Slovenska Bistrica, Zoreč - Ptuj,
Suen — Ptuj; višina Zobec -
Maribor, Lorbek - Maribor,
Polavžnflc - Ravne; met žogice
Rak - Maribor, Rajh - Slov.
Bistrica, Trstenjak - Ormož; kros
Ober - Slovenj Gradec, Fajfer -
Ormož, Cafuta - Ptuj.
Rokomet - dekleta Maribor:
Slov. Bistrica 11:3, Ormož: Ravne
4:2, Slov. Bistrica : Ravne 19:0,
Maribor: Ormož 4:3.
Uvrstitev: Maribor, Ormož,
Slov. Bistrica, Ravne na Ko-
roškem.
Končni vrstni red ekio: Maribor
139.5, Ptuj, 127.5, Ormož 116,
Slov. Bistrica 99, Slovenj Gradec
68, Ravne 62. Prva dva uvrščena v
atletiki sta se uvrstila v finalno
tekmovanje, ki bo junija v Celju.
Najboljši so prejeli diplome,
prvouvrščena ekipa pokale. Na
letošnjem tekmovanju so prvič
nastopili učenci-tekmovalci iz
Ormoža, ki so ugodno presenetili,
organizacija tekmovanja je bila
dobra.	anc
Pionirski atletski pokal SRS
Predstavnikom Ptuja prva
mesta na območnem
prvenstvu
v petek popoldan je bilo v
Ptuju območno pkjnirsko pr ven-
stvo v atletiki v okviru letošnjem
tekmovani^a za pionirski atletski
pokal SRS. Največ uspeha so po
pričakovanju imeli predstavniki in
predstavnice ptujske občine.
Pionirji
100 m: 1. Damir Prstec (Ptuj A)
12.1	s, 2. Franjo Pučko (Ptuj A)
12.2	s, 3. Drago Zoreč (Ptuj B)
12,7 s;
1000 m: 1. Vilko Munda
(Ormož) 2:53,1, 2. Janko Repič
(Ptuj B) 2:55,7, 3. Janko Ceh
(Ptui A) 2:57,3;_
Višina: 1. Dušan Vrabl (Ptuj A)
180 cm, 2. Gorazd Požlep (Ptuj
A) 160 cm, 3. Dušan Franjkovic
(Ptuj A) 155 cm;
Daljina: 1. Vlado Toš (Ptuj A)
582 cm, 2. Branko Kamenšek
(Ptuj A) 567 cm, 3. DanUo Fric
(S. Bistrica) 533 cm;
Krogla: 1. Ivan Korošec (S.
Bistrica) 12,08 m, 2. Jani Učakar
(Ptuj B) 11,87 m, 3. Janez Zavec
(Ptuj A) 11,74 m;
4 X 100 m: 1. Ptuj A 48,9 s, 2.
Ptuj B 50,5 s, 3. S. Bistrica 51,3 s;
Ekipno: l. Ptuj A t>.Jiu, 1. Ptuj
B 4983, 3. S. Bistrica 4849, 4.
Ormož 4402 točk;
Pionirke
100 m: 1. Janja Petek (Ormož)
13,8 s. 2.—3. Levičnik Romana in
Tanja Smigoc (obe Ptuj A) 13,9 s;
600 m: 1. Marija Tili (Ptuj A)
1:45,3, 2. Jelka Sirec (Ptuj A)
1:47,1, 2. Marica Hamersak (Ptuj
B) 1:4Š,1;
Višina: 1. Milena Bele (Ptuj A)
155 cm, 2. Irena Butolen (Ptuj B)
150 cm, 3. Albina Pučko (Ptuj A)
135 cm;
Daljina: 1. Marija Šešerko (Ptuj
B) 460 cm, 2. Dušanka Vršič (Ptuj
A) 454 cm, 3. Vesna Carli (Ptuj B)
452 cm;
Krogla: 1. Darinka Jeza (Ptuj B)
9,74 m, 2. Terezija Zajšek (Ptuj
A) 9,54 m, 3. Smiljana Babic
(Ptuj B) 9.27 m;
4 X 100 m: 1. Ptuj A 55,4 s, 2.
Ptuj B 57,0 s, 3. Slovenska
Bistrica 57,7 sek;
Ekipno: 1. Ptuj A 7410, 2. Ptuj
B 7079, -S. Slovenska Bistrica
5786, 4. Ormož 5539 točk;
1. k.
Uspešni ptujski invalidi
Na vsakoletnem že tradicional-
nem tekmovanju športnikov bor-
čevskih in invalidskih organizacij
sodelujočih občin, ki je bilo v
preteklem mesecu v Koprivnici, so
športniki-invalidi, člani invalidske-
ga športnega društva Borec Ptuj,
slavili dvojen uspeh. Najprej so
porazili ostale tekmovalce v
kegljanju, zasedli so odlično prvo
mesto; v streljanju so bili drugi.
Poleg invalidov-športnikov iz
Slovenije, so sodelovali še pred-
stavniki iz Hrvatske, Bosne in
Vojvodine. Za uspeh so bili
nagrajeni s pokali in diplomami,
posebna priznanja pa so prejeli še
vsi udeleženci tekmovania.
Ob srečanju v Koprivnici so se z
domačim društvom dogovorili, da
se ponovno srečajo. Gostitelj bo
tokrat invalidsko športno društvo
Borec Ptuj. Srečanje bo v nedeljo,
28. maja. Svoje moči pa bodo
tekmovalci merili v kegljanju,
streljanju in šahu.
MG
BOGATA TRADICIJA
Nogomet ima v Kungoti, vasi
blizu Kdričevega, že bogato
tradicgo. Fantje so z pravim
nogometom začeli že leia 1950.
Igrišče so imeli sredi vasi, tako da
je bil nogomet zelo priljubljen
šport na vasi 1960 so organizirali
prvomajski turnir v nogometu.
Udeležile so se ga številne ekipe iz
bližnje in daljne okolice. Zaradi
pomanjkanja igrišča so morali
preiti na turnir v malem
nogometu. Ponavadi pa je
nogometni turnir sprem^ala še
odbojka in pa streljanje z zračno
puško.
Letos so prvič imeli težave z
organizacgo prvom<qsk(^a tur-
niija, saj se je prijavilo majhno
število ekip in vse kaže, (b bo
treba datum malce bremeniti,
kajti tudi drugi so začeli z
organizacijo podobnih turnirjev.
Eden izme d največjih uspehov je
naslov občinske^ prvaka v malem
nogometu leta 1974 in pa drugo
mesto na tumiiju za pokal KS
Kidričevo letos.
Ekipa pa >K Kungote nastopa v
B-skupim občindce no^metne
Kge. Svojega igrišča nim^o, zato
nastopajo v Kidričevem. Nogo-
metna oprema, sodniki in vse
ostalo je povezano s precgšnjimi
stroški Te ponavadi plač^ejo
sami, ali pa pri tem pomaga TVD
Partizan Kidričevo. Ekipo sestav-
^ajo igralci iz vasi Kungote.
Včasih so se lahko pohvalili s tem,
da so nekateri branili barve
Aluminga, sedaj pa je malo
drugače. Opaziti je, da zanimanje
za nogomet pada in da ni več
zanimanja kot nekoč.
Nogometaši iz Kungote so se
redno udeležili turnirjev v
nogometu, ki so jih organizirale
razne organizacije in pa športni
kolektivi Seveda jim je velika
že^a pridobitev lastn^a igrišča in
pa uvrstitev v bo po skupino, kar
jim bo nedvomno uspelo. Samo
vztrajni morajo biti kot so bili
doslej.
Besedilo in slika: Danilo .Klajnšek
Ekipa NK Kungota uspe&io nastopa v občinski nogometni ligi
33. športno prvenstvo Ljubljanskega
armadnega območja
Od 29. maja do 4. junija bo v Ribnici in Kočevju
33. športno prvenstvo Ijubljansk^a armadn^a
območja, na katerem bodo sodelovale ekipe
Postojne, Ajdovščine, Ljubljane, Maribora, Vrhnike
in Kranja. Letošnje prvenstvo bo posvečeno 11.
kolesu ZKJ in 35. obletnici II. zas^anja AVNOJ.
Smrtno prvenstvo ljubljanskega armadnega
območja predstavlja pomembno športno in
družbenopolitično manifestacijo in je pravzaprav
zaključek večmesečnih tekmovanj v vseh enotah
Ljubljanskega armadnega območja, na katerih
sodeljiijejo vsi vojaki in starešine. Ta svojevrstna
nmnifestacga kvalitetnega in množičnega športa naj
bi samo potrdila stalnost, organiziranost in
množičnost telesne kulture in športnih aktivnosti
pripadnikov JLA. Ta je vsekakor izrednega pomena
za njihovo zdravje, delovno sposobnost, s tem pa
tudi za 5orbeno pripravljenost.	^^
OSNOVNO-ŠOLSKO PIONIRSKO
KOŠARKARSKO PRVENSTVO
REZULTATI ZADNJEGA KOLA
PIONIRKE: T. Znidarič -
Dornava 24:16, Majšperk — F.
Osojnik 26:37, Podlehnik — prost.
Prvo mesto so med pionirkami
zasedle pionirke OŠ Franc Osojnik
s 16 točkami, na drugo mesto so
se uvrstile pionirke iz Dornave,
dosegle so 10 točlc; tretje so bile
pionirke Tone Žnidarič z 10
točkami, četrte Podlehnik s 4
točkami in pete iz Majšperka z O
točkami
REZULTATI ZADNJEGA KOLA
PIONIRJI: T. Žnidarič -
Dornava 37:38, Majšperk - F.
Osojnik 70:21, Kidričevo-
Podlehnik 62:30.
Prvaki so postali pkjnirii iz OŠ
Kidričevo, ki so dosegli 18 točk;
pionirji Majšperka so bili drugi s
16 točkami, tretji iz_Domave z 12
točkami, četrti T. Žnidarič z 10
točkami, peti iz Podlehnika s 4
točkami in šesti F. Osojnika z O
točkami
MG
Velika Nedelja
Turnir v malem nogometu
Mladinski aktiv ZSMS Velika Nedelja je v počastitev meseca mlado-
sti organiziral turnir v malem nogometu, ki je bil 21. maja 1978 na igrišču
v Veliki Nedelji. Na treningu, ki je bil dobro organiziran, je sodelovalo 8
ekip. Zmagala je ekipa MA Velika Nedelja, ki je v finalu premagala ekipo
Zamušani z rezultatom 3:1. Zmagovalna ekipa turnirja je prejela v trajno
last pokal organizatorja ostale ekipe pa so si prislužile priznanje. Turnir
ob mesecu mladosti v Veliki Nedelji, bo postal tradicionalen.
D. Cvetko
PIONIRSKI ATLETSKI POKAL
Občinsko tekmovanje
v okviru letošnj^a tekmovanja
za pionirski atietski pokal
Slovenije sta bili v Ptuju v
preteklem tednu dve prireditvi. V
torek je bilo občinsko in v petek
območno tekmovanje. Rezultati
občinskega tekmovanja — pionini
- 100 m: 1. Damir Prstec (OS.
Osojnik) 11,9 sek, 2. Franjo
Pučko (OŠ. T. Žnidarič) 12,2 s,
3.-4. Niko Pešec in Drago Zoreč
(oba OŠ T. Ž.) 12.5 s:
1000 m: 1. Jaiiko'Ceh (OŠ F.
O.) 2:51.9, 2. Silvo Juoič (OŠ T.
Skok v daijino
Ž.) 2:54,0, 3. Janko Repič (OŠ F.
O) 2:58,4:
Višina: 1. Dušan Vrabl (OŠ T.
: Z.) 185 cm, 2. Gorazd Požlep (OŠ
I T. Ž.) 160 cm, 3. Andrej Vraber
I (OŠ F.O.) 155 cm:
Da^ina: 1. Vlado Toš (OŠ T.
Ž.) 564 cm, 2. Branko Kamenšek
(OŠ I. Spolenjak) 533 cm, 3.
I Koletnik Franc (OŠ T. Ž.) 529
j cm;
Krogla: 1. Janez Zavec (OŠ T.
Žnidarič) 1180 m, 2. Daniel
Serdinšdc (OŠ Kidričevo) 11,09
m, 3. Jože Rajh (OŠ. Kklričevo)
11,08 m;
, 4 X 100 m: 1. OS T. Ž. A 49,0
j OŠ F. O. 50,5 s, 3. OŠ T. Ž.
' B 51,5 s;
Ekipno: 1. OŠ Tone Žnidarič
6229 točk, 2. OŠ Franc Osojnik
5629, 3. OŠ T. Ž. B 5060, 4.
Kidričevo, 5. Juršinci, 6, Cirku-
lane, J. I. Spolenjak, 8. Gorišnica,
9. Zetale in 10. Videm; -
pionirice -
100 m: 1. Tanja Šmigoc (OŠ F.
O.) 13,7 s, 2. Romana Levičnik
(OŠ F. O.) 13,8 s, 3. Marija Tili
(OŠF. O) 14,1 s;
600 m: 1.-2. Irena Lovrec (OŠ
T. Z.) in Jelka Širec (OŠ F. O)
foto: zk
1:49,1, 3. Marica Hameršek (OS
F. O.) 1:50,8;
.Višina: 1. Milena Bele (OŠ
Zei^e) 161 cm, 2. Albina Pučko
^Š T. Ž), 145 cm, 3. Irena
Butolen (OŠ Zetale) 145 cm:
Daljina: 1. Dušanka Vršič 457
on, 2- Mariana Gavez 453 cm
(obe OŠ T. Ž.), 3. Vesna Carli (OŠ
F. O) 449 cm;
Krogla: 1. Terezga Zajšdc (OŠ
Žetale) 9,90 m, 2. Mara Vičar (OŠ
T. Ž.) 9,14 m, 3. Smiljana Babič
(OŠ I. Spolenjak) 9,07 m;
Ekipno: 1. OŠ T. Žnidarič „A"
6837 točk, 2. OŠ F. Osojnik
6821, 3. Žetale 6069, 4. Juršmci,
5. T, Ž. „B", 6. Kidričevo, 7.
Podlehnik, 8. Ciikulane, 9.
Gorišnica in 101. Spolenjak;
TOZD-trgovina les
PTUJ-ROGOZNIŠKA C. 4
Telefon: (002) 77-941, Telegram: LES Ptuj. Tekoči račun št. 52400-G01-10628 pri SDK Pluj
GRADBENI M^llŽpJpff^lTVa
poslovalnice:
-	GRAMAT, Rogozniška cesta 4, Ptuj,
telefon 77-941
-	BREG, Zadružni trg 9, Ptuj, telefon 77-761
-	KURIVO, Kidričevo, telefon 79-644
VSE
ZA OPREMO KOPALNICE:
—	umivalniki
—	kopalne kadi
—	sanitarne garniture
itd.
NUDIMO KREDITE
ZA NAKUP
PREMOGA!
ZA OBISK
SE TOPLO PRIPOROČAMO!
10-ZA RAZVEDRILO
25. maj 1978 - TEH^ITK
HUMOR
-	Vaše odkrito mnenje o združitvi ptujskega zdravstva?
-	Ne, tovariš doktor sedaj, če hočete, da bom odkrita,
potem šele po operaciji.
- Mene že ne muči kompleks manjvrednosti, tovarišica,
pč pa moj ata ima neke probleme z agroživilskim
kompleksom...
To ti je zavest naših občanov, bolj zaupajo ndcurantnemu
tekstilu kot pa skupnosti za ceste
OD 25.5
BO 1.6.1978
od 21. 3. do 20. 4
Vaš krvni pritisk še ni normalen.
Pazite na prehrano in opustite kaje-
nje. Takega mnenja je tudi vaš
zdravnik. Pri opravljanju svojih
delovnih nalog ste nekoliko zaspali.
Sredi prihodnjega tedna se vam bo
uresničila velika želja, ki je stara že
nekaj let. Ko vas bo prosil za uslu-
go, ga ne zavrnite.
od 22. 6. do 22. 7.
Počitek vam je dobro del. Toda
ne pozabite na delovne obveznosti,
ki v vas čakajo na vsakem koraku.
Tudi na politično odgovornost mis-
lite! Od dneva, ko vas bo zagledal,
pa do dneva, ko bosta spregovorila
prve besede, bo treba zelo dolgo
čakati. Morda celo mesec dni. Ne
bodite žalostni zaradi tega. Pred
vami je še veliko lepih trenutkov.
Od 24. 9. do 23. 10.
Z lenarjenjem pa kar nadaljuje-
te. Slabo se vam piše, če mislite
tako nadaljevati. Ze tako in tako
imajo o vas veliko povedati, sedaj
bo še huje. Le delo in prizadevanje
vas bo rešilo neprijetnosti. Na
čustvenem področju ste tudi zasta-
li. Sredi prihodnjega tedna vam bo
pobegnila. Ne iščite jo več.
od 22. 12. dO as. 1.
Uspelo vam je. V šoli ste dobili
nekaj zelo dobrih ocen. Se leto ali
dve in končali boste s študijem. Ze
danes mislite na delovno mesto in
na ustvarjanje. Sreda bo vaš dan,
zato ne pozabite na presenečenje.
Ob napovedani uri se morate udele-
žiti sestanka. Zelo vam bodo zame-
rili, če vas ne bo. V nedeljo izlet.
od 20. 4. do 20.5.
Vaše zapeljevanje ni uspelo, spo-
znal vas je in sedaj je vsemu temu-
cirkusu napravil konec. Ne zamu-
jajte dela zaradi nevšečnosti, ki so
nastali v zakonu. Zelo nesmiselno
boste postopali, če ga ne boste spre-
jeli kot človeka. Ne pozabite na
obisk pri starših. Obljuba dela
dolg, pravi star pregovor. V
ponedeljek pismo.
od 23. 7. do 23. 8.
Se morate potrpeti, kajti daleč je
še tisti dan, ko bo on namesto vas
kaj storil. Pogovorite se z njim in
mu dokažite kako zelo narobe in
čudno se obnaša. Otroci vam bodo
v pomoč. V petek se vam bo ponu-
dila lepa priložnost, ki pa ne sme
mimo vas. Tudi nekaj cvenka bo.
Poljub bo dolg in vroč.
od 24. 10. do 22. 11.
Vaš mesec je junij. V četrtek se
bo začelo in trajalo bo zelo dolgo.
Ob veseljačenju pa ne pozabite na
dolžnosti, ki jih imate. Ob pogledu
nanj vam je zastal dih. Ni kaj,
zaljubljeni ste. Tudi sošolci bodo to
opazili. Všeč jim je ta vaša zaljub-
ljenost. V soboto bo prijetno.
Veliko bosta plesala.
od 21. 1. do 18. 2.
Življenje ni praznik kot si to vi
domišljate. Veliko časa ste že izgu-
bili za razglabljanje o svoji prihod-
nosti. Sedaj je čas, da začnete ures-
ničevati svoje načrte. Pri delovnem
ustvarjanju vam bodo pomagali
sodelavci, doma pa zakonec, tudi
otroci bodo priskočili na pomoč.
Ne zamudite priložnosti. V sredo se
vam bo ponudila.
od 21. 5. do 21. 6.
Njegovo zahrbtnost ste spoznali
in sedaj ste celo krivični do drugih.
Niso mu vsi podobni. Se nekaj časa
bo trajalo in potem se bo uredilo
tudi na delovnem mestu. Ne hodite
k zdravniku, kajti čili in zdravi ste.
Z želodcem ni nič narobe. Bolečine
bodo prehodne. Povabite ga na
kavo. Sredi tedna presenečenje.
od 24. 8. do 23. 9.
Nekoliko preveč so vam zrasle
peruti. Kar na tla pridite in na svoje
noge se postavite. Nič vam ne
pristoja to vaše obnašanje. Sredi
tedna vam bodo to povedali tudi v
tovarni. Ne hitite preveč, nesreča
ne počiva in avto je hitrejši od vas,
mislite na svojo družino. V nedeljo
prijeten obisk. Tudi darilo prispe.
Od 23. 11. do 21.12.
Se vedno vam očita. Ne zmenite
se za njene besede. Posvetite se
delu, kajti tukaj je vaš smisel življe-
nja. Tudi ljubezen, vendar drugač-
na kot si jo želi ona. Prek sobote in
nedelje se odpeljita v naravo.
Obiščita tudi starše in stare prija-
telje. Izlet bo minil brez zapetlja-
jev. Spet se vračata na staro.
od 20. 2. do 70. 3.
Našel se je pravi človek, boste
ugotovili prihodnji teden, ko bo že
vse hudo za vami. Ne udrihajte po
šefih, tudi vaši sodelavci nosijo del
krivde za neuspeh v mesecu maju.
V zatonu je vaša ljubezen, vaša
čustva so šibka. Pismo vas je razo-
čaralo, kajti nekdo se igra z vami.
Obisk.
Tudi on bi rad pom^ pa je še premajhen
- Arduš, nazadnje bodo ti, ki so nam razbili Ptuj
na male KS dokazali, da so imeii prav

AKMOLINSK = do leta 1961
ime za Celinograd, pokrajin-
sko središče v Kazahstanski
SSR
ANTENO R = starogrški kipar
iz Aten, avtor prve grške
skupinske kompozicije v
prosti plastiki
ARTIME = argentinski nogo-
metaš, član državne reprezen-
tance
BETE L = tropska grmičasta
ovijalka iz družine poprovcev,
v liste te ovijalke je zavita
mešanica za žvečenje
ENIJ = eden najstarejših
latinskih pesnikov („Anali")
LOLO = tibetansko—burman-
ska etnična skupina v
jugozahodni Kitajski
ROEKK = nemška filmska
igralka in pevka, rojena v
Kairu (Marika, „Kora Terry")
TANREK = brezrepi mada-
gaskarski jež, ki skoti do 32
mladičev
TENES = alžirska luka med
Algerjem in Oranom_
REŠITEV PREJŠNJE KRI-
ŽANKE
VODORAVNO: Osaka,
Paar, pomen, Rahn, Arepina,
Hera, Sporadi, osebje, kozeri-
ja, škrt, speh, elita, alopatija,
Ita, tona, otip, ženskar, Na,
klopica, kaluža, Homer, Raa,
garač, koka, Ozark, etil, Nika,
Ari, veje, jemalec, KAC,
Arizona.
nmriK
-25. maj 1978
OGLASI IN OBJAVE - 11
TV spored
TV LJUBLJANA
ČETRTEK, 25. MAJA:
9.00 TV v šoU: Dan mladosti;
10.00 TV v šoH: Francoščina:
10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika;
11.05, TV v šoli: Za n^mlajše;
12.05, Plus pet (Igra mladih
lingvistov); llOO, TV v šoli-
ponovitev; 17.15 Poročila; 17.20
Avtomobili in ^udje; 18.15
Obzornflc; 18.25 Mozaik; 18.30
Profesor Baltazar - risanka; 18.40
letnica za natančno tehtanje;
19.10 Barvna risanka; 19.30 TV
dnevnik; 19.50 Dan mladosti;
21.05 ■ Vrhovi Zelengore, bamu
film; 22.35 TV dnevnflc;
PETEK, 26. MAJA:
9.00,TV v šoli: Makedonščina,
Ruščina, Od petka do petka,
Nižine; 10.00 l^V v šoli:
Angleščina, Risanka, Zgodovina;
15.00, TV v šoli — ponovitev;
17.10, Poročila; 17.15 PoUeder H
3 - oddaja Tv Zagreb; 17.30
Ostrždk — barvna serija; 17.55
Obzornik; 18.05 Domači an-
sambli; 18.40 Celice, milijarde
najmanjših računalnikov; 19.10
Risaiika; 19.15 Propagandna
oddaja; 19.30 TV dnevnik; 20.00
Zabavno glasbena oddaja; 21.05
R. Graves: Jaz, Klavdg; 22.00 TV
dnevnik; 22.15 Operne arfle iz
Berlina; 22.30 Festival JRT
Portorož 78; 23.15 Poročila;
SOBOTA, 27. MAJA:
8.00, Poročila; 8.05, Profesor
Baltazar - risanka; 8.15 , sedem
stopnic do ^sbe; 8.30,Tehtnica
za natančno tehtanje; 9.00, Od
šole do doma; 9.30 Po sledeh
napredka; 10.00. Prekinitev
delovne^ razmerja; 10.15
Dokumentarna oddaja; ...,
Poročila; 15.45, Poročila; 15.50
Nogomet Zagreb:01impija; 17.45
Obzornik; 17.55 Mladinski fihn;
19.15 Risanka; 19.20, Cikcak;
19.30 TV dnevnik; 20.05 TV
žehtnik; 20.40 Andromedin sij,
barvni fihn; 22.40, TV dnevnik;
22.55 Zabava vas Raffaella Carra;
23.25 ,625 ; 23.55 Poročila.
nedelja, MAJA:
8.20, P\«:očila: 8.25 , Za dobro
jutro: Domači ansambli; 8.55
625 ; 9.35 Jlubežniki: 10.25 Kobin
Hood; 11.25 Mozaik; 11.30
Kmetijska oddaja; 12.30 Poročila,
14.25 ,- 15.25 in 16.15,- 17.15,
Moto kros v Tržiču, Poročila; H.
Pigge: Popotovanje Morica
Avgusta Benjovvdcega; 19.15
Risanka; 19.20 Cikcak; 19.30 TV
dnevnik; 20.05 K. Klarič: S pohio
poro - TV Zagreb; 21.10 , O d
Suljeske do Gatačkega polja;
21.40 TV dnevnik; 21.55 Športni
pregled; 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 29. MAJA:
16.45, Poročila; 16.50, Sedem
stopnic do glasbe; 17.05 Britandca
enciklopedga; 17.30 Mozaik;
17.35,Obzornik- 17.45 Poročilo s
kongresa ZK Srbije; 18.15 Da
bomo lažje odločali; 1825
Družbena samozaščita; 18.45,
Mladi za mlade; 19.15 , Risanka;
19.20,Cikcak; 19.30 TV dnevnik;
20.05 W. A. Mozart: Don Juan;
22.10 TV dnevnik; 22.25 Poročilo
^kongresa ZK Srbije.
TOREK, 30. MAJA:
17.10, Poročila; 17.15
Beograjski* festival jazza; 17.45
Obzornik; 17.55 Od šole do
doma; 18.35, Mozaik; 18.40
Jugoslovanska trimska televizga;
19.10, Risanka; 19.15 Cikcak;
19.30,TV dnevnik; 20.00 Mi m.ed
seboj: Enotni trg; 20.55 M.
Dombrovvska: Noci in dnevi;
21.45 TV dnevnik; 22.00 Glasbeni
magazin; 22.45 Poročilo s
kongresa ZK Srbije;
SREDA, 31. MAJA:
16.30 Športne igre ^ub^andce^
armadn^a obmoqa; 18.00
Obzornik; 18.10 Bojevniki sonca;
18.35, Obzornik; 18.40 Od
vsakega jutra raste dan: Standrež
pil Gorici; 19.10 Risanka; 19.30
TV dnevnik; 20.00 Fihn tedna:
Ogledalo - barvni film; 21.45
Maj hne daivnosti velikili
kuharskih mojstrov; 21.55
Poročila; 22.00, Poročilo s
kongresa ZK Srbije; 22.15
Nogomet Jugoslavga:NDR, iz
Mostaija.
RADIOPTUJ
ČETRTEK, 25. m^a: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
^sba, vmes EPP, 16.30 Pio^i ob dievu mladosti, 16.45 Pesmi o Titu,
17.00 Navice, 17.05 Kulturni program v počastitev 86-letnice tov. Tita,
17.20 Jugoslovanski vokal. mstr. ansambh, 17.35 Aktivnost mladih
strelcev, 17.50 Vedri ritmi.
r£tEK, 26. maja: lo.OO Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 KS Franca Osojnika. 16.40 Komorni zbor RTV
Ijubljanc, 17.00 Novice, 17.05 Mladi danes na Vidmu, 17.35 Igramo za
razvedrilo.
a-OBOTA, 27. m^a: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15 Zabavna
glasba, vmes EPP, 16.30 V soboto popoldne (zabavna in popularna
^asba, magnetofonski zapisi, nasveti, gost oddaje ...)
NEDELJA, 28. mqa: 11.00 ieucnsid pregied dgajanj in obvestila,
11.25 Zabavna glasba, vmes EPP, 11.30 Dan mladosti, 11.40 Narečne
popevke vesele jeseni, 12.00 Cicibani, dober dan, 12.15 Moški pevski
zbor Alojz Štrafela iz Maikovec, 12.30 Čestitke poshišalcev, 13.00
Kmetijska oddaja, 13.15 Čestitke poslušalcev (II. del).
PONEDELJEK, 29. maja: 16.00 Poročila in obvestila, 16.15
Zabavna glasba, vmes EPP, 16.30 Šport in društva, 16.45 Pojo zabavni
zbori, 17.00 Novice in EPP, 17.10 Iz stare diskoteke, 17.30 Delegacije
obravnavajo, 17.40 Melodije iz musiclov.
TOREK, 30. maja: 16.00 Poročila in oDvestiia, 16.15 Zabavna
dasba, vmes EPP, 16.30 Naš komentar o pripravah na turistično sezono,
16.35 Domači ansambli: Maks Kumer, Henček in atavio Br^ko, 17.00
Novice in EPP, 17.10 Kako teče javna razprava o združitvi v zdravstvu,
17.20 Poje vam Gilber Becaud, 17.35 Predstavljamo vam Martina
Simenka, 17.45 Veliki plesni orkestri.
SREDA, 31. maja: 8.10 U bro jutro in poročila, 8.15 Pogovori v
živo, 8.30 Obvestila in EPP, 8.45 Ciciban, dober dan, 8.58 Povzetek in
odpoved oddaje.
V ostalem času prenašamo prvi radijski program RTV Ljubljana.
Svet za medsebojna razmerja delavcev
KK Ptuj, TOZD Tehnoservis, ob razširitvi
proizvodnega sodelovanja s TGO Gorenje,
vabi k sodelovanju:
1.	VEČ ELEKTRO TEHNIKOV - ŠIBKI TOK
2.	VEČ TV MEHANIKOV
za opravljanje kontrolnih nalog in opravil pri sestavi
elektronskih sklopov.
Delovne naloge in opravila se razpisujejo za nedoločen čas.
Vloge pošljite na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD
Tehnoservis Ptuj, Ormoška 29, do 29. junija 1978.
istočasno obveščamo vse kandidate
za sprejem v učno razmerje,
da bomo prošnje sprejemali do 6. junija
1978.
SREDNJEŠOLSKI ZAVOD PTUJ
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
VODJA RAČUNOVODSTVA
Pogoji:
višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih
izkušenj v finančnem knjigovodstvu.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi na naslov: Srednješolski
zavod Ptuj, Raičeva 12. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20
dneh po izteku roka za prijavo.
Ribiška družina Ptuj
organizira
v soboto 27. maja 1978 v okviru praznika
mladosti
ribiško telimovanje f^^Zlce
Tekmovanje oo ob 7. uri v ribniku Podlehnik. Pravico do sode-
lovanja imajo člani, mladinci in pionirji RD Ptuj.
Za mladince, ki nimajo lastnega prevoza je organiziran avtobus-
ni brezplačni prevoz izpred pošte v Ptuju ob 6. uri zjutraj in od
ribnika v Podlehniku ob 14. uri popoldan.
Prehrana in pijača za vse sodelujoče je zagotovljena po znižanih
cenah.
Iz Elektrokovinaija Ptuj, 9. in
11. maja 1978:
Angela Plošinjak, Mala vas 37;
Ivan Pukšič, Ločič 1; Terezija
Paveo, Sp. Hajdina 108; Alojz
Horvat, Zasadi 10; Ignac Selinšek,
Pobrege 13; Angela Peklič,
Kidričevo 40; Maijan Skrila,
Bolečka vas; Danica Budja,
Kruhova 1; Snežana Planine,
Kvedrova 5;
Janez Meznarič, Zabovci 104;
Slava Ciglarič, Stojnci 6; Milena
Milošič, Bukovci 6; Antonija
Kmetec, Popovci 13: Ivan Horvat,
Mestni vrh 11; Mirko Plošenjak,
Mala vas nh; Katarina Črnko,
Janežovdci vrh 47; Franc Pečnik,
Gerečja vas 76; Ivan Marin,
Krambergeijeva 7.
Iz Trnovske vasi, 11. m^a
1978:
Štefan Lovrenčič, Biš 46; Marija
Lup^ Bišečki vrh 53; Anton
Lupša, Bišečki vrh 53; Marija
Kumer, Bišečki vrh 56; Alojzija
Zorko, Trnovski vrh 13; Anica
Potrč, Trnovska vas 51; Antonija
Korent, Crm^a 12; Marija Potre,
Biš 45; Edi Lubec, Biš 43; Zdenka
Pšajd, Crm^a 5.
Iz Kidričevega, 16. maa 1978:
Anton Cernezel, Ob železnici 3;
Boro Bulatovič, Kidričevo 13/a;
Rudi Smigoc, Ketgeva 3; Stanko
Mlakar, Markovci 56; Milan
Skrabe^, Majšperk 43; Anton
Vidovič, Lovrenc 93; Franc
M^cen, Podlože 40; FeUks Žižek,
Domava 149; Vido Kavarič,
Kidričevo 13; Franc Ornik,
Prepolje 35; Jože Jerenko,
Gerečja vas 84; Anton Zafošnik
Apače 20; Venčeslav VeseUč,
Osduševci 1; Franc Drevenšdc,
Soviče 19/a; Franc Lozinšek,
M flcajnci 39; Stanko Kokot, Zg.
Hajdina 37; Mirko Vinko Ilčeva z;
Anton Serdinšek, Apače 137;
Jože Plžgnšek, Kungota 91; France
Turk, Kajuhova 3; Janez Horvat,
Kidričevo 10; Jože Resman,
Podvinci 68; Feliks Pišek, Apače
118; Maks Fijačko, Potrčeva 44;
^nac Golob, Belšakova 53;
Zdravko Jerngšek, Ptujska gora
30; Janko Milošič, Kidričevo 9;
Alojz Majcen, Kidričevo 13;
Stanislav Beranič, Župeqa vas 4;
Franc Gajšt, Pleteije 67; Ivan
Kustec, Kidričevo 5; Anton
Ceian, Pragersko nh; Jože Murata,
Kidričevo 2; Rado Ferš, Draženci
48; Jože Majcen, Kidričevo 15;
Pišek Ciril, Gerečja vas 40/c;
Anica Semrl, Kajuhova 1; Vida
Resnik, Sikole 79; Srečko Murata,
Kidričevo 1; Alojz Kbrže,
Stanečka vas 6.
hino
PTUJ
ČETRTEK, 25. maja: TITO -
POT PRIJATELJ ST\'A IN
SODELOVANJA, slovendco sin-
hronizirani barvni film o Titovem
obisku v S Z, DR Korgi in Kitajski
in o njegovi vrnitvi, s kratkim
fihnom PRAZNOVANJE MLA-
DOSTI, ob 18. in ob 20. uri;
PETEK, 26. do NEDELJE, 28.
maja: OLD SUREHAND z. nem.
jug. barvni film, ob 18. in ob 20.
uri, soboto samo ob 18. uri, v
nedebo pa ob 10., 16. in ob 18. "
uri; V soboto in v nedeljo bo
vseleg ob 20. uri na ^redu jug. it.
barvni vistavisionski fihn ZAS^EB-
NE HIBE, JAVNE ČEDNOSTI;
TOREK, 30. in SREDA 31. maja:
NOVEMBERSKI NACRT, am.
barv. thriler, ob 18. in ob 20., v
sredo samo ob 18. ker ob ob 20.
uri dom. barv. vojni film
DOKTOR ML/iden; ČETRTEK
L jun^a: DOKTOR MLADEN,
dom. barv. CS vojni film, ob 18.
in ob 20. uri pa bo na sporedu it.
barv. CS fihn RAMBO PROIT
UGRABITEUEM.
Dežurstvo
prehrambenih
trgovin:
SOBOTA,
27. MAJA 1978:
prodajalna
ŽIVILA
Izbira Ptuj
SOBOTA,
3. JUNIJA 1978:
prodajalna
BREG
Mercator Panonija
Ptuj
malt oglasi
V Brezovcu pri Cirkulanah
PRODAM parcele za vikend in
kmetijsko zemljišče, izredna lega
za vinograd. Elektrika v neposred-
ni bližini, dostop z avtom.
Informacije Franc Irgl, Ptuj,
Potrčeva 48/1 V.
PRODAM Opel rekord, letnik
1964, registriran do februarja
1979. Naslov v upravi.
PRODAM otroški voziček
kombiniran — italijanski. Ivanka
Laura, Ulica 1. maia 4, Ptuj.
PRODAM kolarnico in novo alfo
120-litrov. Vprašajte pri Štefanu
Kranjčec, Pleterje 10, Cirkovce.
ODDAM samski ženski večjo
centralno ogrevano sobo s
kopalnico. Vprašajte na Ormoški
cesti 24, Ptuj.
PRODAM puhalnik in elektromo-
tor Simens 10 KV. Ivan Majcen,
Vičanci 63, Velika Nedelja.
KUPIM rabljen enofazni mešalec.
Naslov v upravi.
PRODAM osebni avto 750 in
radijski sprejemnik. Iztok
Kajsesberger, Potrčeva 22, Ptuj.
PRODAM nov traktorski gumi
voz, nosilnost 3 tone. Informacije
pri Hovnik, Muršičeva 3 (pri
glasbeni šoli).
NAJDENO je moško športno kolo
na prestave od Trnovske vasi do
Svetinec. Lastnik se naj oglasi pri
Alojzu Jaušovec, Desenci 5 pri
Destrniku. S seboj naj prinese
garantni list.
PRODAM televizor Atlas z
garancijo, rezervne dele za
,,peogeot 404" in razno pohištvo.
Alojz Princi Volkmerjeva 4, Ptuj.
PRODAMO ali ZAMENJAMO za
gnoj lepo košnjo sena (kisla
krma). Oglasite se v popoldanskem
času pri Rimele v Krčevini 49,
Ptuj.
PRODAM doge za sode. Naslov v
upravi.
PRODAM SO-Uterski električni
bojler in 200 litersko zamrzovalno
skrinjo. Anton Rihtar, Prešernova
20/a, Ptuj.
MENJAM dvosobno stanovanje z
balkonom, shrambo, kletjo,
drvarnico in vrtom blizu ptujskih
toplic za enosobno z balkonom na
Ziherlovi ploščadi. Naslov v upra-
PRODAM traktorski obračalnik
na kardanski pogon. Vprašajte v
Staršah 20.
5. aprila letos sem pozabil na
avtobusu Zagreb—Ptuj—Maribor
torbico z dokument!, delovno
knjižico, dve spričevali in ostale
osebne listine. Pošten najditelj jih
naj vrne proti lepi nagradi na na-
slov: Štefan Polančec, Macelj G.
47, p. Džurmanec.
UGODNO PRODAM regal in
sedežno garnituro. Vprašajte
Remčeva 10, Ptuj.
KUPIM enosobno stanovanje ali
samo sobo v Ptuju. Plačam v
gotovini. Naslov v upravi.
PRODAM košnjo sena. Neža
Grandovšek, Nova vas 21 pri
Ptuju.
ODDAM ogrevano sobo dvema
ženskama. Ptuj, Lackova ulica 7,
Ptuj.
PRODAM manjšo parcelo za vi-
kend na lepem razgledu v Kicarju.
Naslov v upravi.
KUPIM manjšo starejšo hišo v
okolici Ptuja. Naslov v upravi.
VZAMEM v varstvo otroka na
dom. Naslov v upravi.
SPREJMEM sostanovalca v
opremljeno sončno sobo in poceni
prodam otroški voziček — uvožen.
Informacije pri Cvetko, Prešerno-
va 20, Ptuj.
ODDAM brezplačno stanovanje
— sobo in kuhinjo s posebnim
vhodom za pomoč v gospodinjst-
vu. Naslov v upravi.
SPREJMEM pomoč v
gospodinjstvu za 4 ure dnevno.
Starki, Ptuj, Potrčeva 53.
POCENI PRODAM gumijasti 4-
sedežni čoln z motorjem Tomos-4
elektronik s prtljažnikom za avto,
malo rabljen. Štefka Ozmec,
Ormož, Hardek l/a, tel.: 70-034.
PRODAM dve gradbeni parceli z
lokacijo v bližini Ptuja ob asfaltni
cesti, po zelo nizki ceni — 40.000
din. Naslov v upravi.
PRODAM moped 4-brzinec, regi-
striran, cena 2.000 din. Mirko
Kocmut Ptuj, Prešernova 11 (vhod
pri kinu).
Sklepi izvršnega sveta SO Ptuj
Pozeba tudi letos ni skoparila
o pozebi, ki tudi letos ni prizanesla krajem ptujske občine, smo ne-
kaj te zapisali v prejšnji številki. Takrat srno tudi obljubili, da bomo prvo
poročilo o divjanju pozebe še dopolnili. Tudi takrat smo za sodelovanje
prosili Cirila Sateja, kmetijskega inšpektorja pri SO Ptuj.
,,Posebna komisija za ugotav-
ljanje škode po pozebi je ob
svojem drugem obisku na ,,poze-
blih območjih" lahko le potrdila
približno stanje ob prvem obisku.
Tako je ugotovila, da so vinogradi
na območju Haloz v poprečju po-
zebli 55-odstotno, v Slovenskih
goricah 45-odstotno; pozeba pri
sadju v Halozah je 60-odstotna, v
Slovenskih goricah pa 58-odstotna.
Pri vinogradih znaša poprečje po-
zebe 50 odstotkov in sadja 54 od-
stotkov — podatki so za celotno
območje ptujske občine. Koruza,
ki je komaj -vzklila, je v celoti po-
zebla. Skoda na ostalih oziminah
je okrog 10-odstotna. Med svoje
ugotovitve je komisija zapisala, da
je pozeba najbolj opustošila na-
slednja območja: Gruškovec pri
Cirkulanah, Brezovec pri Cirkula-
nah. Gradišče pri Borlu in Veliki
Okič. Precejšnja pa je škoda tudi
na območjih okrog Drenovca,
Goričaka in Turškega vrha. Isto
velja tudi za nižinska območja v
krajevni skupnosti Leskovec in
Podlehnik. Tudi nekatera območja
Slovenskih goric je pozeba močno
prizadejala, predvsem območje
krajevne skupnosti Juršinci, kjer
so pozeble vse trsnice vseh 42 tam-
kajšnjih trsničarjev. Med najmanj
prizadetimi območji so Mestni vrh,
delno Grajena, predvsem nižinski
predeli. Tudi Destrnik je pozeba le
obšla, prav tako tudi bližnji okoliš
v približno enakih višinah: Bišečki,
Loč ki vrh in Strmec," je uvodoma
povedal Ciril Satej.
Kaj storiti, da bi škodo po poze-
bi ublažili? O tem je Ciril Satej
povedal:
,,Glede ukrepov kaj bi storili, da
bi ublažili škodo, bo inštitut Slo-
venije, ki je za to pooblaščen,
dajal realna navodila. K temu bi le
povedal, da smo ob lanski pozebi v
vinogradih po nasvetih strokov-
njakov močno gnojili. Zato me-
nim, da tiste vinograde, ki smo jih
v preteklem letu izdatno gnojili,
letos ni potrebno močneje gnojiti
zaradi velike zaloge fosforja in
kalija v zemlji; potrebno je le rah-
lo gnojenje z umetnimi gnojili. Pri
tistih šparonih, ki so v celoti poze-
bli in so brez poganjkov, se pripo-
roča rez. V vinogradih, ki so le
delno pozebli ter so šparoni in rez-
niki še zeleni, in imajo sem ter tja
kakšen poganjek, pa je potrebno
redno pleti, da se ne bi poganjki
preveč razbohotili. Priporočilo
velja za mlajše in starejše vinogra-
Takole je pozeba opravila „trga-
tev"
Foto: M. Ozmec
de. Nekoliko večja skrb je potre-
bna pri mlajših vinogradih iz raz-
logov, da ne bi odmirali.
Strokovne službe kmetijskih
zavodov in inštitutov tudi navaja-
jo, da se rdeči pajek letos preveč
ne pojavlja, vendar ga je v nekate-
rih vinogradih kar precej. Povsod
tam je potrebno redno škropiti po
napovedih strokovne službe inšti-
tuta in kmetijskega zavoda. Isti
ukrepi se priporočajo tudi v sad-
jarstvu.
Vse veje, ki jih je pozeba uničila
in se bodo posušile, je potrebno
odstraniti, ostale pa le redno vzdr-
ževati. Strokovne službe so izdale
tudi navodilo, da je treba zaradi
obilnih nastavkov sadja redčiti
plodove. Tam, kjer je sadje poze-
blo, redčenje plodov ni potrebno.
Potrebno pa je tam, kjer so ostali
plodovi nepoškodovani. Pri pšeni-
ci, rži in ječmena trenutno ni kaj
ukrepati. Koruzo je potrebno
dosejati povsod tam, kjer je priza-
deta, ostalo pa dosaditi. Tudi fižol
je potrebno dosaditi. Ostale polj-
ščine kot je krompir se bodo ob-
novile. Tudi peso je potrebno do-
sejati tam, kjer je pozebla, v
ostalem pa le dosajati," je zaklju-
čil Ciril Satej.
O pozebi, ki je kraje ptujske ob-
čine prizadejala 12. maja je
razpravljal tudi izvršni svet SO
Ptuj. S tem v zvezi je sprejel vrsto
sklepov, s katerimi nas je seznanila
Zvonka Kneževič, član IS za kme-
tijstvo. Sklepi so naslednji:
—	Skupščinama skupnosti za
zdravstveno varstvo in skupnosti
invalidskega in pokojninskega za-
varovanja priporočamo, da raz-
pravljajo o katastrofi, ki je priza-
dela območje ptujske občine,
predvsem manj razvite predele
Slovenskih goric in Haloz že drugo
leto zapored in predlaga, da z in-
tervencijo solidarnosti zniža pri-
spevek za prizadete kmete na ob-
močju ptujske občine. Isti dopis se
posreduje IS SR Slovenije, RK
SZDL Ljubljana, CK ZKS, Repu-
bliškemu sekretariatu za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano, Lju-
bljana in OK SZDL Ptuj.
—	Davčna uprava SO Ptuj
opravi odpise davka z enakim or-
ganizacijskim pristopom kot v letu
1977,
—	V komisijo za ugotavljanje
škode naj predstojnik davčne
uprave pritegne po enega delavca
iz oddelka za gospodarstvo in ur-
banizam, davčne uprave, geodet-
ske uprave in oddelka za inšpekcij-
ske službe,
—	Kmetovalcem na območju
občine morajo strokovne službe
kontinuirano in pravočasno dajati
strokovna navodila,
—	Republiški sekretariat za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ljubljana se uradno obvesti o na-
stali škodi z željo, da nam nudijo
vso pomoč.	PripravUa: MG
P(m\m na pot spommv
Vlak bratstva
in enotnosti
Vlak bratstva in enotnosti bo 11.
oktobra ponovno odpeljal nekda-
nje slovenske izseljence v srbske
kraje, v kraje, kjer so bili med voj-
no toplo sprejeti. Vsakokratna ve-
lika družbenopolitična manifesta-
cija, s katero obujamo spomin na
nekdanje izseljeniške dni, široko
odraža med nekdanjimi izseljenci.
Po prvih ocenah se bo letos
odpeljalo v bratske srbske kraje
okrog 900 do 1000 izseljencev, med
njimi bodo tudi njihovi ožji dru-
žinski člani.
Priprave okrog vlaka bratstva in
enotnosti vodi v ptujski občini po-
seben koordinacijski odbor pri ob-
činski konferenci SZDL Ptuj, kate-
rega predsednik je Zvone Masten.
Koordinacijski odbor se je pred
dnevi že sestal na prvi seji in ob tej
priložnosti sprejel vrsto sklepov.
Člani odbora so se zavzeli, da je k
sodelovanju potrebr.o pritegniti vse
dosedanje udeležence vlaka brat-
stva in enotnosti. Vabilo velja tudi
tistim izseljencem, ki doslej še niso
sodelovali.
Vsem, ki želijo letos z vlakom
bratstva in enotnosti v Srbijo, je
potrebno povedati, da se morajo
osebno prijaviti na občinski konfe-
renci SZDL Ptuj. Takrat bodo
dobili v izpolnitev tudi posebni
vprašalnik, ki se bo lianašal pred-
vsem na njihovo izo^ljeništvo.
Stroški poti v Srbijo znašajo po
udeležencu 200 dinarjev. Vsem, ki
ne bodo zmogli omenjenega
prispevka, bo na pomoč priskočila
OK SZDL Ptuj.
MG
V soboto in nedeljo je bilo
občinsko strelsko tekmovanje
Tekmovanja z VOJAŠKO PUŠKO se je v Ptuju
udeležilo osem strelskih ekip in sicer s po dvema
ekipama SD Tumišče in SD Železničar, s po eno
ekipo pa SD „Jože Lacko, Kidričevo, Merkator m
DražencL	, ,
Ekipni rezultati so bili: Turnisce I 631 krogov.
Železničar I 591 kr., Tumišče II 557 kr., ,Jože
Ladco" 555 kr.. Železničar II 534 kr., Kidričevo
530 kr., Hericator 450 kr. in Draženci 345 laogov.
Posamezno je prvo mesto osvojU strelec Slavko
Gole iz SD Tumišče s 179 krori, sledijo: Jurq
Lamot, SD Kidričevo 168 ki., Božidar Rojnik SD
,Jože Lacko" s 165 kr.. Srečko Gojkovič, SD
Tumišče s 157 kr. in Štefan Skok, prav tako SD
Tumišče in enako 157 krogov.
V tdcmovanju z MALOKALIBRSKO PUŠKO iz
vseh treh položaje^e sodelovalo devet ekip in sicer s
tremi ekipami SD Tumišče, z dvema SD Železničar,
3 po eno pa ostale streldce družine, razen SD ,Jože
Lacko", kije sodelovala z mladinsko ekipo.
Ekipno je prvo mesto osvojila SD Tumišče I z
929 krogi, sledijo: SD Kidričevo z 878 kr., SD
Tumišče II z 832 kr., SD Železničar I z 818 kr..
Železničar 11 s 754 kr., Tumišče III s 708 kr., SD
Merkator s 659 kr. in SD Draženci s 544 krogi,
dočim je ekipa mladincev SD „Jože Lacko" osvojila
519 krogov.
Med posamezniki je zasedel prvo mesto prav tako
Slavko Gole iz SD Tumišče z 242 krogi, sledijo:
Slavko Pulko (Tumišče) 241 kr., Franc Novak
(Kidričevo) 238 kr., Ludvik Pšajd (Kidričevo) 236
kr.. Adolf Mihelač (Tumišče) 229 kr. in Albin
Vrbnjak (Tumišče) 225 kr.
Že iz udeležbe strelskih društev na tekmovanju se
vidi, da je strelstvo v ptujski občini močno razvito,
obenem pa potijuje, da bi bilo potrebno občinski
strelski zvezi nuditi še yeqo pomoč, da bi lahko ta
šport še bo^ oma.sovila, saj je obenem to tudi oblika
obrambne vzgoje mladih.	Engelbert B.
Tisoč želja
po etru
Zveza radioamaterjev Jugosla-
vije je tudi v letošnjem mesecu mla-
dosti pripravila štafeto s pozdravi
predsedniku republike tovarišu Ti-
tu. Štafeta je na pot krenila v petek
iz Skopja in še isti dan so jo sprejeli
ptujski radioamaterji, ki so se
vključiU v široko organizirano akci-
jo slovenskih radioamaterjev. Po-
zdravno pismo in prisrčne čestitke
ob rojstnem dnevu tovariša Tita je
po etru prebrala in poslala Ida
Prime iz Ptuja, ki že osem let na-
vezuje stike z radioamaterji Jugo-
slavije in sveta.
zk
Titova štafeta radioamaterjev
Sestala
se je
skupščina
MDA
SG 78
Poročali smo že, da bo 4. junija
pričela z delom republiška mladin-
ska delovna akcija Slovenske gorice
1978. V prostorih stare, prenovlje-
ne osnovne šole v Dornavi se bo v
štirih izmenah zvrstilo tako kot lani
550 brigadirjev iz 11 občinskih kon-
ferenc ZSMS.
V torek, 23. maja se je že sestala
skupščina MDA SG '78 na svoji
prvi seji, kjer so najprej razpravlja-
li o oblikovanju organov skupščine
MDA SG 78. Za komandanta
MDA SG 78 so imenovali Marka
Potočnika, pomočnik komandanta
za naselje bo tudi letos Boris Volaj,
pomočnik komandanta za traso pa
bo že tretje leto zapored Slavko
Dobnikar.
Ko so razpravljali o programu
dela in aktivnosti MDA SG 78 je
bilo med drugim,rečeno, da bodo v
letošnjem letu brigadirji sodelovali
v nadaljevanju izgradnje vodovod-
nega cevovoda, ki bo predstavljal
vir vode za oskrbo območja Slo-
venskih goric kot tudi v izgradnji
sekundarnega vodovodnega omre-
žja v širšem prostoru ptujske ob-
čine.
Dela na primarnem vodovodu
bodo izvajali na odseku Mostje —
Gabernik — Juršinci v skupni
dolžini trase okoli 4000 m. Dela na
izgradnji sekundarnega vodovodne-
ga omrežja pa bodo izvajali
skladno s programom izgradnje
razdelilnega vodovodnega omrežja
občine Ptuj za leto 1978.
Obseg del MDB SG 78 zajema:
izkop zemlje 111. kategorije, plani-
ranje dna jarka, nakladanje odveč-
nega materiala, zasip jarka z
nabijanjem zemlje in planiranje te-
rena. Brigadirji naj bi predvidoma
na trasi opravili od 40 do 45 tisoč
delovnih ur.
— OM
ČRNA KRONIKA
Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v tednu od 15. do
vključno 22. maja posredovali v šestih 'prometnih nesrečah. Zabeležili so
en smrtni primer, tri osebe so bile težje, tri pa lažje telesno poškodovane.
Glavni vzroki nesreč so bili tokrat neprevidnost pri prečkanju ceste,
nepravilno prehitevanje in vinjenost. Vse to je razen smrtnega primera in
poškodb zahtevalo še za okoli 152,000 dinarjev materialne škode.
Voznike osebnih avtomobilov opozarjartio, da ' je skrajni čas
zamenjati zimske gume z letnimi. Tako bo vožnja bolj enostavna in tudi
varnejša.
Trčil v avtomobil
Do hude prometne nesreče je
prišlo v sredo, 17. maja ob 21.10
na Potrčevi cesti v Ptuju.
Voznik motornega kolesa Franc
Lovrec iz Potrčeve 18 v Ptuju je
vozil proti Rogoznici. Na Potrčevi
cesti je ob desnem robu vozišča v
bližini vrtnarije Majcen stal parki-
ran avtomobil Milice Vučak iz
Trubarjeve 9 v Ptuju. Ko je
Lovrec pripeljal do avtomobila, ga
je hotel obvoziti po levi, zaradi
neprilagojene hitrosti in zaradi
vpliva alkohola pa vozila ni obvla-
dal in zadel v zadnji levi blatnik
avtomobila. Pri tem je padel po
cestišču in se huje telesno
poškodoval. Na vozilu je za okoli
5.800 dinarjev materialne škode.
Drago plačana
neprevidnost
v petek, 19. maja se je zgodila
huda prometna nesreča v Stojncih.
Jakob Kodrič, kolesar iz Stojnc 48
je vozil kolo proti Borlu po cesti
cik-cak. V Stojncih ga je dohitel
voznik motornega kolesa Marjan
Majar iz Bukovec 101, brez
vozniškega izpita. Nameraval je
prehiteti kolesarja, pri tem pa ga je
zadel v desno roko, zaradi česar je
kolesar padel in se hudo
poškodoval.
Neprevidno
čez tire
Na železniškem prehodu v TGA
Kidričevo se je zgodila zelo huda
prometna nesreča v soboto, 20.
maja ob 0.20.
Voznik tovornega avtomobila —
cisterne naložene z lugom — Zor-
ko Boštjančič iz Hrvatinov 130 je
vozil iz tehtnice proti TOZD Glini-
ca. Ko je pripeljal do
nezavarovanega železniškega
prehoda se ni prepričal še je cesta
prosta in zapeljal na prehod v
trenutku, ko je po tirih vzvratno
pripeljala diesel lokomotiva z
vagonom, ki jo je upravljal Franc
Domine iz Kungote 60.
Vagon je zadel v bok cisterne.
zaradi česar se je prevrnila. Pri
tem je nastala materialna škoda v
višini 110.000 dinarjev.
Spet smrt
kolesarja
Magistralna cesta Ptuj—Macelj,
ki jo domačini upravičeno
imenujejo CESTA SMRTI je
pretekli teden zahtevala novo
smrtno žrtev in to na križišču z
lokalno cesto Ptuj—Hajdina v
bližini gostilne Olge Korošec, kjer
so pred kratkim ugasnila že štiri
življenja.
V soboto, 20. maja, ob 8.50 se
je peljal kolesar Franc Nabernik
(50) iz Spodnje Hajdine 141 iz
smeri Ptuja proti Hajdini. V križi-
šču z magistralno cesto je zapeljal
v trenutku, ko je iz smeri Maribo-
ra pripeljal tovorni avtomobil
carinske registracije, ki ga je
upravljal Šalim Bajrektovič iz
Leskovca. Kljub zaviranju je zara-
di velike hitrosti trčil v kolesarja,
ga nekaj časa še potiskal pred se-
boj, nato pa zapeljal s ceste v jarek
in trčil še v vrtno ograjo, prevozil
vrt in se ustavil na travniku.
Kolesar Nabernik je bil na mestu
mrtev. Domačini pa se upravičeno
hudujejo nad velikimi smerokazi,
ki stojijo v križišču na takem mes-
tu, da udeleženci v prometu s
stranske ceste (kot je bil pokojni)
ne morejo opaziti prihajajočih
vozil. Morda bo vsaj ta žrtev
odgovornim v opozorilo, kako
postaviti smerokaze, da ne bodo
pomenili tudi ,,smerokaza v
smrt"!
— OM
vreme
do nedelje, 4. junija 1978
Zadnji krajec bo 29. maja ob
4,36
Napoved: Spremenljivo vre-
me, večkrat plohe z nevihtami.
Vmes tudi kakšen dan sončno,
vendar bo sončnih dni malo.
1. junija vzhaja sonce ob 4,16,
zahaja ob 19.57. Dan bo dolg 15
ur in 30 minut.
Alojž Cestnik
OBVESTILO
v predzadnji številki Tednika smo vas obvestiU, da bo osrednja
prireditev v počastitev 25. obletnice obstoja Planinsk^a društva Ptuj
v nedeljo, 28. m^a 1978. S prireditvijo, ki bo na jasi pod vrhom
Donačke gore, se ptujski planinci vključujejo v proslavo 200-letnice
prvega vzpona na vrh Triglava in 85. obletnicece Planinske zveze
Slovenije.
Da bi se te pomembne prireditve lahko udeležili vsi občani, ki to
žele, je Planinsko društvo Ptuj organiziralo prevoze iz Ptuja do
izhodišča na prireditveni prostor. Prevoze bo opravilo več posebnih
avtobusov, po sledečem vrstnem redu.
Prvi avtobus odpelje ob 6.30 iz Destrnika, ob 7.00 uri izpred
Petovia Ptuj, kjer vstopijo planinci, ki izivajajo kulturni program.
Drugi a\'tobus bo odpeljal ob 6.45 izpred šole Domava in bo ob 7.
uri v Juršincih, odkoder takoj nadaljujejo vožnjo.
Tretji avtobus bo odpeljal ob 7. uri izpred Petovie Ptvij, kjer
vstopijo Ptujčani (člani in nečlani) in planinci šolskega centra za kov.
stroko Ptuj. Ta a^4obus ustavi pred šolo v Podlehniku ob 7.30 in
takoj po vstopu odpelje.
Četrti avtobus pripelje do mostu Bori, kjer vstopijo ob 8.40
planinci iz Cirkulan, ob 9. uri pa še pred šolo Markovci planinci te
Šolske skupine.
Ob 9. uri odpelje zadnji avtobus tudi izpred Petovie Ptuj, ki bo
odpeljal planince osnovnih šol „Franc Osojnik" Ptuj.
Opozorimo n^ še na to, da lahko potujejo z vsemi avtobusi iz
navedenih izhodišč tudi člani in nečlani, ki niso vključeni v navedene
formalne planinske skupine. O povratu posamezne skupine boste
obveščeni na avtobusih.
Za tiste, ki žele potovati z osebnimi avtomobili, je izhodišče iz
Stoperc in od Jurija na poti med Žetalami in Rogatcem. Obe
izhodišči bosta dobro označeni.
Vabi vas prireditveni odbori
fironiha
RODILE SO:
Daniela Petek, Trgovišče 2/a -
Marjana; Marija Potrbin, Pavlovski
vrh 41 - Tomaža; Darja
Janžekovič, Ziherlova ploščad 8 -
Jano; Lidija Sitzenfrei, Ormoška
2, - Matejo; Marija Kovačec,
Kukava 72 - deklico; Stanislava
Kralj, Dobravska 3, Ormož —
Tanjo; Terezija Bratuša, Zamušani
40 - Darjo.
POROKE:
Franc Spevan, Jurovci 11 in
Danica Krajnc, Jurovci 17; Rajko
Bela, Spuhlja 92 in Angela Obran,
Zabovci 73; Slavko Krajnc,
Maribor, Za Kal varijo 8 in Verica
Podgoršek, Stanošina 22; Drago
Maroh, Majski vrh 16 in Marija
Cajlinger, Majski vrh 16; Alojz
Maroh, Lancova vas 77 in Jožefa
Pšajd, Krčevina pri Vurberku
108/a; Stanislav Rašl, Žabjak 26
in Danica Hernec, Spuhlja 134;
Boris Kajsersberger, Placerovci 27
in Marjeta Feguš, Ziherlova
ploščad 13..
UMRU ŠO:
Ivan Miljančič, Njiverce 27/č,
roj. 1891, umrl, 14. maja 1978;
Marija Bratuša, Žerovinci 63, roj .
1905, umrla 14. maja 1978; Franc
Ljubeč, Podvinci 53, roj. 1893,
umrl 16, maja 1978; Štefan
(Jiček, Slovenski trg 6, roj. 1910,
umrl 13. maja 1978; Ana Kogler,
Zg. Velovlak 6, roj. 1910, umrla
17.	maja 1978; Jakob Marin,
Stritarjeva 8, roj. 1910, umrl 12.
maja 1978; Marija Marinič,
Vintarovci 38, roj. 1904, umrla
15. maja 1978; Marija Žirovnik,
Mejna cesta 3, roj. 1892, umrla
18.	maja 1978; Janez Koderman,
Na postajo 10, roj. 1901, umrl 18.
maja 1978; Neža Nežmah,
Mariborska cesta 28/a, roj. 1901,
umrla 21. maja 1978.
TEBNSK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-TED-
NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
poštni predal 99. Ureja uredniški
odbor, glavni urednik MIHAEL
GOBEC, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK. Uredništvo
in uprava Radio-Tednika telefon
(062) 77-079 in 77-226. Celoletne
naročnina znaša 150 dinarjev, zž
tujino 250 dinarjev. Žiro račur
SDK Ptuj 52400-601-106^9.
Tiska ČGP Mariborski tisk. Nc
podlagi :?akona o obdavčevanju
proizvodov in storitev v pronneti.
spada TEDNIK med proizvode, zž
katere se ne plačuje temeljn
davek od prometa proizvodov.
MiSo:
Spoznanje
Spoznanje teiko — pretežko, prešinilo je
moje misli — ljubezen —
Govorila si o ljubezni — sovraštvu
Je bilo vse res? Ca ljubiš?
Presrečna bodi duša. ki jo imaš rada,
moja, moja je ie pogubljena,
toda kaj zato. Glavno, da bo tvoja srečna.
Ljubila sva se — duši prepletH sta se kot bršljana
Sedaj — sedaj iz ene kite narejena bo lovorika,
druga kita posušena bo ostala
Dala mu boš življenje — sito sreče.
Zakaj, zakaj si mi jo vzela?
Jelka Zupanič
Tovarištvo
Tovarištvo!
Kaj je sploh to?
To je velika beseda.
Večja je kot nebo, zvezde,
polja, gozdovi, trate, mesta, vasi.
Večja od sveta.
Tovarištvo gradijo vse lepe besede,
pesmi, ki so polne ljubezni in iskrenosti.
Tovarištvo sveta gradijo
vsi odrasli in otroci,
ki živijo po vsem svetu,
vsi, ki delajo dobra dela,
vsi, ki govorijo tople in lepe besede,
vsi, ki pišejo pesmi iz ljubezni in iskrenosti.
Besede tovarištvo je velika beseda,
večja kot nebo, zvezde, polja, gozdovi,
trate, vasi in mesta,
večja kakor ves svet...
Mišo:
Rdeči cvetovi
Mnogo src premladih je bilo pokopanih,
toda niso umrla; skozi prod in kamenje in mah
svoje kali so pognala
in zrasle so cvetke, vzcveteli so rdeči cvetovi.
Ne trgajte jih, ljudje, pustite prelepe cvetke
naj v sonca luči uživajo svojo drugo pomlad.
Brez preganjanja; mučenja in morjenja!
Mnogo rdečih cvetov je vzcvetelo, proti soncu zakipelo,
nič večjih ne tlači na zemljo.
V pomladanskem se vetrcu poigravtijo listi.
Cvetka pri cvetki prekriva našo zemljo —
mnogo src smo pokopali...
Toda poslušajte! Slišite pesem ? Mladin gre na delo.
Poje, vriska, vse v njej prekipeva...
Vam cvetke, se moramo zahvaliti za srečo
Cvet pri cvetu, prsi ob prsih, petje, sreča,
pelje nas na delo.
Mišo:
Dolina
Na krajih dviga visoko se pod oblake
venec hribovja, ki oklepa dolino,^ kot da bi šla v svate.
Pečina, skale, gozdovi ter pašniki blestijo se v jutranjem soncu
Izgledajo kakor neveste venec.
Dolina, med njimi je kakor smaragd
po sredi smaragda ozki trak diamanta — reka.
Dolina, prekrasna dolina,
v njej živeti mogel bi srečno,
v njej ljubiti mogel bi večno;
Toda kaj ko dolina taka pokažcse ti samo v sanjah.
O, ko na svetu bile bi take doline,
na svetu ne bi bilo sovraštva,
človeštvo živelo bi srečno.
Janko B.
Vrbe
Kakor nejevoljne starke
tu ob Pesnici stojite,
gole veje v zrak molite,
v pust jesenski dan.
Listje drobno je odpadlo
v vode tiho žuboreče,
a plašne ptice žvrgoleče
v daljah zdaj pojo.
Travniki so goli, blatni,
dež jesenski pada;
kje je sreča, kje je nada,
kje pomlad dehteča?
Sive, preperele vrbe
tonejo v objemu reke,
po gričih pa šumijo smreke
v pust jesenski dan...
Njen prvi zob? (posnetek: Martin Ckmec)
FOTOGRAFIJA
MESECA
Člani Foto-kino kluba DPD Svoboda Ptuj nadaljujejo s
svojijn marljivim delom. Tudi za 4. številko Domače rasti so
poslali uspelo fotografijo.
Na rednem natečaju za fotografijo meseca so člani
Foto—kino kluba izbrždi fotografijo Franca Korpaija: Njenih
sedem križev.
FKK
Mišo:
Zlato Žito
Ljubim to krajino, prelepo v svoji svetlobi, zelenilo gajev,
modrino reke, potoka.
Ljubim tvoja polja, črno prst, prepojeno s krvjo partizana.
Rad obdelujem to zemljo, sejem žito.
Zdi se mi črno, roke obložene z žulji.
Tudi žito se mi zdi črno.
Požeto, omlateno, mleto — žulji še bolj peko.
Žito — zdi se mi črno.
Toda pogača-dišeča na mizi v jeseni, rumena, obsijana z
zadnjim žarkom — okusna.
Žito — zdi se mi zlato!
Janko B.
Izseljevanje
Čigavi so ti vinski griči:
avstrijski, ogrski, slovenski?
Čigave slamnate so bajte.
Ki so jih mladi zapustili
in se v tujini razgubili?
Čigava je gorica stara,
ki nekdaj žlahtna vina
je dajala,
a danes neobdelana ostala?
Do včeraj tu so še čebljala deca,
slovenski živelj tod je gospodaril,
a danes tu so domačije prazne,
ker v gnevu so jih mladi zapustili
in starce v njih nemilosti pustili...
JankoB.
Razpoloženje
Kot bi šelestele trave,
in valovila žitna polja,
kot zašumele bi goščave
v viharno noč,
mi zadrhti srce
ob misli nate,
enako silno
kot nekoč.
Kot bi zarja zagorela
in jezera v poznem soncu,
kot savana bi vzplamtela
v ognjenem vetru —
je vzplamenela duša moja
v željah mogočnih —
da bi me odpila nežnost tvoja.
Kot bi zvezda se prižgala
v mraku na večernem nebu,
kot bi luna zasijala
v temni noči skoz oblake,
me svetla radost bo prevzela,
ko spet potrkal bom na vrata
in srečna bova se objela.
Franc
Milošič
Čarovnice na Štajerskem kleku kuhajo toCo
Dobi turških vpadov je sledilo nič manj krvavo obdobje upiranja
tlačenih kmetov. Veliki kmečki upor 1572. leta je imel eno svojih zarisč
tudi na Statenberku proti nadutemu graščaku Francu Tah^u.
Rogaška gora je bila v tem času ndcako zapuščena. Zadnja gnnada
"a njd je dogorela in stražarji so zapustih svoje zavetišče pred vetrom.
Ce je iz^edala mirna, pa se je življenje v njeni okolici odnjalo bolj
avalmo. Kmetje so morali odnašati dajatve minoritom in dominikancem,
poleg tcgi pa še svojemu graščaku. Menihi so sčasoma začeli živeti
agodno in razvratno in od oslabel^ kmeta zahtevah vedno več. Krute
teijatve dolgov so 29. oktobra 1685 Stoperčanom zavrele kri. Pred
kmetijo Radislava Gašpaija v Svečah pri Stopercah so t(^a dne ubih
veličastnega ptujskega ^ardijana patra Francisca Bonhoma. Vodja
upornikov, mtga Kovacič, jo je poceni odnesel, s^ je bila sodba
izrečena šele 1674. Glavo sta morala dati Simon Sosdarko in Radislav
Gašpar.
Nemiri ob vznožju Rogaške gore pa se s tem niso jKilegU.
Razbojnikov je bUo vedno več in vedno več tistih, ki so nič hudega
sluteč padali v njihove zasede.
V začetku osemnajstega stoletja je bila strah in trepet teh krajev
razbojniška tolpa, ki je štela ducat moz in imela za svojega vodjo žensko.
Poglavarka Spelka se je s svojimi razbojniki skrivala v jami na Boču,
imenovani Balunjača. V štiridesetili letih stoletja pa so Jo ujeh in
obglavUi na Statenberku, njene pajdaše pa zaprli. Soštarič pravilno
ugotavlja, da so revni kmetje, za katere je bila vojaška obveznost
dosmrtna ah pa večletna, raje živeh v gozdovih in se kot skrivači
preživljah z ropanjem. Saj jih tudi v vojaški suknji ni čakalo nič drugega
kot pobijanje in nošenje svoje glave naprodaj in je bUo bolje krasti vsaj
toliko, da so preživeli.
Istočasno z zadnjim uporom pa se pojavi najbolj mračna doba v
zgodovini civilizirane Evrope. MiJoš Veik piše;
„Pa je prišla iz nemških dežel rešihia, a strašno usodna vest. da se
stare nadložne ženske lahko spremene v pošastne čarovnice, polne zlobe
in mesenih strasti, tu in tam se jim pridruž^o tudi mlade lepotice."
Za vso goije tist^ časa je bilo treba najti krivca, ki bo seveda to
krivdo priznal, in ga za to primerno kaznovati. Le tako lahko razumemo
bv na čarovnice, to mračnjaško početje neusmiljenega obdobja.
Rogaška gora je zopet ponudila svojo igemnost in se kot naročena
kazala za shajališče čarovnic. Treba jih je bilo le še poidcati in to iskanje
je bilo prav tako neusmiljeno in surovo kot uničenje. Rogaška ^ra je
postala štajerski Klek, gora, zaradi katere je bilo prelite nemalo &rvi. V
tem času so celo sprem enih pripovedko o bogatinu in nj^ovi cerkvici sv.
Donata na vrhu Rogaške. Za razrušenje cerkvice so obdolžih čarovnice,
ki so na gori hotele imeti svoj prostor in so tako odstranile vso svetost.
Poznamo ndcaj primerov, ki so neločljivo povezani z Rogaško goro.
Leta 1676 je izdahiula Urša Kostanic (Soštarič navada priimek Lastavec)
iz Cvekovc pri Ormožu. Zasliševah so jo v strašnih mukah in spl6h ni
čudno, da je v teh razmerah igavljala tako nemogoče stvari. Prizhalaje,
da je čarovnica, da je s svojim prijateljicami že pet krat letela na Roga^o
goro. Na gori je b^e prebival hudobnih duh Janže, ki jih je opijanjal z
vinom. Skupaj s še šestimi pajdašii^ami in Janžetom se je veselila, pila,
plesala, zganjala orgije ter kuhala točo. Orgije in kuhanje toče je priznala
kar trikrat. Pri tem je š.e povedala, da sta m^ njimi bih mojstrici za točo
Plohlinka in Hagulinka, ki sta skupaj s še štirimi zgoreh na grmadi pol
kta pred ,,sodelavko" Uršo.
Grozljivi protokoh in zasliševanja se končajo s sodbo, da je Urša
kriva. Na koncu je še pripis, da se s sež^anjem počaka, kei je obsojenka
noseča. Le šest tednov po porodu jo je rabelj odpeljal na grmado, jo
najprej zadušil in potem sež^L Ni si težko predstavljati, kaj seje zgodilo
z otrokom čarovnice, ki je priznala orgije z zlim duhom, čeprav tega
nimamo nikjer zapisanega.
Iz leta 1701 seje ohranil najml^ši zapisnik o požigu čarovnice. To je
bila Helena Glancnik iz Sveta Trojice v Halozah, ki je prav tako
»oprav^ala s\'oj pokhc" na Romski gori. Sele po tem mračnem obdobju
so si tudi župniki oddahnih, saj prg niso smeh preko mg a svoje župnije,
ker so ob njihovi odsotnosti čarovnice sipale točo po rijihovi župniji po
mii volji.
V to obdobje zgodovine Rogaške gore sodi še smrt romarjev v cerkvi
sv. Donata leta 1741. 6. avgusta tega leta je strela ubila 59 romajjev iz
Vidma pri Ptuju in ta zapis v mrliški knjigi je prva omemba te cerkve. Za
ta udar strele nam priča zapis v kroniki rogaške cfekanije, ne vemo pa, če
je strela udarila v cerkev že eno leto preg, kot je nekje zapisano. Skoraj
"neverjetno bi bilo, da bi jo ^udje tako liitro obnovih. Možno je, da je
strela res udarila, ni pa cerkve popolnoma razrušila. Letnici, ki
omenjujeta nastanek te cerkvice sta tako 811 in 1741. Kdove kdaj je bila
postav^ena; mogoče so jo celo zgradih, da bi z Rogaške gore pr^naii
čarovnice.
Prihodnjič: Prostovoojni prispevki za prvo pot
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
25. maj 1978- T^TOflK
MOJA
MLADOST V
SLOVENSKIH
GORICAH
MARIJA
BELO VIČ
Nadaljevanje in konec
Pozimi na peči, poleti pa zunaj na plotu, ali vrvici,
so se sušile iz ponošenih starih oblek narezane plenice.
Kupljene, nove je imela malokatera. Dudico je imel
malokateri otrok. Ženske so zvezale v ogel rute ovla-
žen kruh in ga dale otroku v usta. Rekle so, da je bolj
zdravo kot dudica. Fantki so hodili v srajčkah do sta-
rosti treh let. Najbolj obrekovana je bila tiste čase ne-
poročena mati. Če je šla mimo skupine ljudi so se oči
vseh uprle v njen trebuh. Posebno stare device so ja-
mrale, koliko bo spet ob novem letu na fari nezakon-
skih otrok. Nezakonski otrok. Pankert imenovan. Pri
Ljutomeru ,,fačok". In coprnice! — Ja, tiste so resni-
čno obstajale. Upanje je bila tako trdna vera kot v bo-
ga. Ce je bilo bolno dete — pocopran je. Ako krava ni
imela mleka, so verjeli, da neka coprnica molze krave,
ima tako vrv, ki jo vleče in teče po njej mleko. Tudi
uroki so bili. Ce je koga bolela glava, je rekel:
,,Neka baba me je tako pogledala, da me je ,,vUrčla",
je rekel. Ljudje so šli po zdravilo proti copru h oknje-
derčevi ženi. Ta je v letu nasušila rož s travnikov in jih
prodajala lahkovernim ženskam. Naročila je, naj dajo
rože na žerjavico v posodi in nad dimom, ki se kadi,
držijo bolno dete in z njim pozibavajo sem in tja če
pride kdo takrat k hiši, ko zdravijo, pa ga je treba
politi z vodo. Pripovedoval mi je neki mož, kaj je
doživel, ko je bil še fant: ,,Prišel sem nekega jutra k
teti. Ko sem vstopil, sem jo našel, da drži otroka in z
njim po zibava nad dimom, ki se je kadi iz rož na žerja-
vici. Sestrična, ki je bila poleg, je takoj izginila. Vrnila
se je s kanto vode in zlila vso po meni." Smejala sem
se temu neprijetnemu dogodku. Pa v tetini hiši! ,,Kaj
se smeješ," mi reče. ,,Jaz sem bil moker. Pozabil sem,
po kaj sem prišel k teti — obrnil sem se in šel domov
od vratu do pet moker." Pozimi v Slovenskih goricah
in Prlekiji. Pred fašenkom je bil čas porok. Veliko se
je govorilo o ženinih in nevestah. Po okolicih v cerkvi
so ljudje od naše grede skozi zobe potegnili predvsem
neveste. Koliko bo ,,herbala?" Vsak ji je prav prišel,
kako da jo ta hoče! Videli bomo, če bo imela ven ček,
ko je že dve leti hodil k njej. Takrat so se poročali po
premoženjskem stanju. Bogat ni ženil revne. In bogata
nevesta ni poročala kočarja. Starši so se sporazumeli
pred poroko, koliko bo kateri dal dediščine. V naravi
je bila dediščina: vinograd, njiva, travnik, gozd, krava
obvezno. Konja ali žrebe navadno priženi zet. Seveda
je k :mu temu pripadala še dediščina v denarju.
Str ■ i so mladim izročili posestvo, so si izgovorili
prev/ii . K., zaradi katerega so čez leta ali pa že prej
tekle solze in pred sodiščem tožbe. Bile so redke izje-
me. Kako pravilen je izrek: ,,Meni luč, tebi ključ!" To
pa ni povsod izvedljivo. Ko starši ne morejo voditi več
gospodarstvo, so ga prisiljeni izročiti mladini. Poroke
in ljubezni so bile samo med finančno enakimi. Gosti-
je so trajale do tri dni.
Pustne šeme so bile tudi tiste čase. Posamezne. Or-
ganiziranega kurentovanja ni bilo kot danes. V zim-
skih večerih smo luščili bučnice. Sosedi smo šli poma-
gat. Bila je kratkočasna družba. Najbolj prijeten je bil
kak star dedek, ki je pripovedoval svoje doživljaje, ki
so bili zelo zanimivi. Kako tudi ne. V lepem številu let
je marsikaj doživel. Najraje so pripovedovali, kako so
hodili v drugo vas klicat dekle.
Kočarji in viničarji so večinoma za vsakdanji kruh
mleli zrnje v domačem mlinu, žrmlje imenovanem. To
je utrudljivo delo, pošteno so se pri tem delu spotili.
Mleli so navadno po dnevnem delu zvečer.
Pomladi je pri marsikateri hiši v hribih kruh že
zmanjkal. Temu so bile vzrok kokoši, ki so skozi zimo
požrle precej zrnja. ,,Oh, mi pa še imamo kruh, saj
sem lansko leto prek Sčavnice kmeta mlatil". Tako
smešno se je izrazil neki viničar, ko so ljudje na potu s
cerkve jamrali, da nimajo več kruha. On je na drugi
strani Sčavnice pri kmetu mlatil prejšnje leto. Pri sve-
tem Juriju ob Sčavnici — danes Videm — so bili v va-
seh premožni kmetje. Imeli so veliko zemlje. Za mlati-
tev žitaric so vzeli s hribov take, ki so se ponudili v
potrebi zaslužiti si kruh. Radi so ostali leto za letom
eni in isti. Težko se je vrnil kak novi. Mlatili so s cep-
mi. Mlatitev je kmet plačal z zrnjem. Vsak deseti mer-
nik. Mernik je bila lesena mera, ki je držala okrog pet-
deset kilogramov. Ta, ki je mlatil pri kmetu, je mlatil
za ,,mernik". Tako se je reklo plačilo v zrnju. Celo
leto je pomagal pri kmetu pri važnejših delih, a druga
dela je dobil plačana posebej. V žetev mu je privedel
žanjice in tiste, ki so vezali snope in jih zlagali v križe
ali ,,razstave". V vročini je težko vztrajati pod žgočim
soncem. Dogodilo seje že, daje žanjica na njivi,,pa-
dla" v nezavest. V ugodnem vremenu je snopje bilo
suho, da so ga spravili pod streho. Ce pa je dolgo pa-
dal dež, pa je v snopju zrnje pričelo kliti. Prvo delo na
skednju je bilo čeliti snopje. Kmet je na skedenj dal
prazen sod, ali kako drugo napravo iz lesa, po kateri
sta udarjala eden ali dva s snopi, da je izpadlo zrnje.
Po čelitvi so izpadlo klasje spravili skupaj in zmlatili.
Nato so očiščeno zrnje zvejali. Za to so bile vej niče.
Treba je bilo znati to delati. Z vejnico je metal eden
zrnje v prazen^ /a to določen prostor skednja. Moral
je znati narediti gib z roko tako, da je zrnje padlo čisto
na prostor. Naredil se je podolgovat kup. Pleve so
padale v sredini med njim, ki je vejal, in vršajem. Z
žakljem je moral nekaterikrat odpihati pleve, ker jih je
nekaj še padlo z zrnjem. Tako so vejali tako dolgo,
dokler se niso pojavili mlini za vejanje. Tega pa so
vodili z roko. Mogoče je bil ta mlin prva tehnična po-
moč kmetu. Načeljeno zrnje je kmet spravil posebej
ker je bilo lepše. Od tega je vzel tudi seme. Tudi
mlateč je dobil od tega svoj zasluženi del. Pika poka,
pika poka se je začulo nekega jutra rano. Tudi mlatiti
se je moral novinec navaditi, da so bili udarci ubrani.
Mlateč ali mertočjak, kot so mu rekli, si je moral tri
plačati, če ni imel v družini za delo človeka. Mlatiti je
sicer utrudljivo, a tudi prijetno. Ubranost teh udarcev
mi je ugajala. In spretnost obrniti s cepmi snop, ne da
bi z udarcem prenehal, pride v roke, da z lahkoto
narediš ta gib. Le šopanje ni prijetno. Tisto stresanje
plevela in kratke slame ven. To utrudi. Sicer pa brez
truda ni kruha. Kmet je dal tudi take velike grablje na
skedenj ,,za šopat", da je s snopom potegnil parkrat
po njih, vendar je bilo treba še z roko čistiti. Z leti so
kmetje nakupili opeko za strehe in pojavile so se mla-
tilnice. Na roko. Pa tudi ,,gepelj". Zaradi opeke na
poslopjih ni bilo več treba slame šopati. Mlatilnica je
hitreje opravila to, a mlateč je moral privesti ljudi. In
morali so biti urni.
Kadilo se je, nadihali so se prahu, znoj je tekel po
hrbtu, oziroma po vseh delih telesa. Hrano so imeli
dobro. Za odžejanje pa je pripeljal iz Očeslavec sla-
tino, da so pili ,,špricar". Opisala bom neki žalosten
dogodek. Mlatili so na stroj, reklo se je, da so mašinili
pri kmetu. Imena vasi ne vem, dozdeva se mi, da je
bilo v Bolehničicah. V žrelo stroja je potiskala snope
ženska. Mož ki je tam imel mertik, je v šali ženski
rekel: ,,Saj ti ne znaš. To se dela tako: Prijel je snop in
ga potisnil v stroj, a poleg je potisnil roki predaleč.
Peljali so ga v Radgono v bolnišnico, kjer so mu zmeč-
kana dela rok odstranili. Živel je še dolgo in bil
drugače čil. Po končani mlatitvi so kmetje zapeljali
zasluženi mertik mlatcu na dom. Veselo je bilo gledati
voz naložen z žaklji zrnja. Trpljenje, ki ni bilo majhno
je bilo za tisto leto končano, družina pa preskrbljena s
kruhom.
Ko je kmet opravil prve koline, je povabil mlatca z
družino na pogostitev. ,,Domlatki" seje temu reklo.
Takrat so se zmenili tudi za naslednje leto.
Na dolgo se je vlekla moja pripoved. Saj bi z nekaj
koraki to opisala, a mladega človeka gotovo zanima,
kako smo se trudili živeli v pomanjkanju marsičesa,
medtem ko nam je danes dobro. Da bo tudi vedel,
kako je pred veliko leti revež ,,prek Sčavnice kmeta
mlatil".
V tej dobi pa smo imeli tudi dve vojni, Leta 1914 se
je pričela prva svetovna vojna. Končala se je 1918 leta.
Po kapitulaciji Avstrije, katere državljani smo bili do-
tlej, se je v Slovencih predramila borbena zavest, da bi
bili samostojni. Pobirale smo podpise za to. Želeli
smo republiko. Ko pa smo dobili slovensko državo
Jugoslavijo, je zavladal kralj. Časopisi so pisali, da za
repubhko nismo zreli.
Druga svetovna vojna pa se je začela leta 1941 ko
so Hitlerjeve horde zasedle našo domovino.
Kaj se je godilo v tej vojni, pišejo knjige. Po štirih
letih je bila močna nemška sila strta. Jugoslavija seje
pod Titovim vodstvom osvobodila sama. V inozem-
stvu sem slišala v televiziji čitati Nemca besede: ,.Na-
rodi so se uprli. Prva je bila Jugoslavija."
Ponosna sem na to.
Konec
Zavzetost
Posnetek: Ivo Ciani
Avto
Po Ptuju se sprehajam
Ce po Ptuju se sprehajam
od ene pa do dveh
da prometa ne oviram
na ulico ne smem.
So zapornice zaprte
ker mimo pelje vlak
kolona je nastala
bolj dolga kakor vlak.
Po celo uro čakam
da dalje lahko grem
Miličnik z loparjem maha
med avte pač ne smem
Ce nočeš mrtev biti
počakaj malo še
prometa ne oviraj
domov raje vrni se.
Franček
Franček je beteien
koleno sije vrgel ven
malo preveč ga je imel
pa v avto je zadel.
Zdaj v bolnici leži
koleno ga boli
dohtar pa se mu smeji
nič mu več za špase ni.
To so taki Franček i
ki litra videti ne smejo
v glavi se jim zavrti
na cesto več ne smejo.
Potok
Rogozntca
Potok tiho skozi vas šumlja
kakor da bi se pritoževal
kako lepo je urejen
vsa nesnaga se namaka v njem
Tukaj sred vasi nekaj je ljudi
da v potok nosijo smeti
od rešeta do železa
stare cunje in papir
to pove nam tak primer
kako kulturni smo ljudje,
in se ne zavedamo
da to ni lepo
saj okolje naše ogledalo bo.
Taki smo vaščani
ki ob potoku smo doma
voda postala je nesnažena
da ribam tu živeti več ne da.
Slovenka
'Ko hodil sem okrog po svet
videl polno lepih sem deklet
al jaz v domačem vrtu
si rožico utrgal bom
ker zame pač najlepše
so slovenske deklice
So ljudje me spraševali
od kod mi ženka bo
mi ženka bo Slovenka
slovenska deklica.
Predstavljamo vam
Marijo Lovrenčič
v domaČi rasti smo jo že predstavili, predstavili smo jo kot
pesnico. No, tudi v tej številki jo predstavljamo in k pesmim še doda-
jamo njeno fotografijo. Marijo Lovrenčič smo obiskali kar na domu,
v Kokolovi ulici v Ptuju živi in dela ter pesmi piše. Prvo pesmico je
napisala pred 30 leti, je pripovedovala, no, od teh prvih verzov ni
ostalo ničesar drugega kot spomin nanje. Spomin na mladost, ljube-
zen, življenje... Pesmi Marija piše, ko je sama. Napišejo, ko seji utr-
ne neka misel, želja, potreba... Mnogo premišljujem, pravi, potem se-
dem in izpod peresa nastane verz, iz verzov pesem... kot kovač sem.
Marija Lovrenčič je doslej napisala 25 O pesmi, morda 300.
Dajmo ji priložnost in se naj kar sama predstavi, smo si rekli v
uredništvu. Njene pesmice so sedaj tu. In kaj pravi 57-letna gospodi-
nja, rojena v Hlaponcih?
Sin
Dragi oče lepo te prosim
sprejmi med pod rodni kro.
Se potepal sem po svetu
rad bi vrnil se domov.
Prav dobro se zavedam
da sem napravil vam gorje
svet lažnivi me prevaral '
lahko bi bil doma.
Sem mladost si vso pokvari
lahko bi bil dober kmet
marsikdo bi me pohvalil
vam bi bil lahko za vzgled.
Lubi oče draga mati
lepo prosim še enkrat
v domači hiši spati
želim še zadnjikrat.
Toplice
Le pridite ljudje na Ptuj
ker tu toplice so
da vam ozdravijo
žile, revmo in srce
za vse to voda dobra je.
Če bo toplo al pa ne
saj bazen na toplem je
in topla voda v njem
vam ogrela bo kosti
da se ponoči laže spi
iz sklepov revmo bo pregnalo
in telo bo spet zdravo postalo.
Pridite, pripeljite prijatelje
da malo se spočijete
in sonce vas ožgalo bo
da zdravo vaše bo telo.
Dobro
se imej
Kaj ti je moj ljubi dragi
da tak kislo se držiš
kaj morda si bil pri drugi
da se mi nič ne nasmejiš
Le pojdi k drugi, sladko
se ji nasmej.
Te ona bo nagnala,
ker fanta že ima
jaz pa se ti bom smejala
še pogledam več te ne.
Le pojdi k drugi in dobro se imej.
Lepo se ji nasmej!
Pastir
Nekoč pastirček mlad
živino je na pašo gnal
srečala ga deklica
in lepo ga pogledala.
Ko se živina pasla bo
zapoj si lepo pesmico
Le pojdi deklica z menoj
na travnike zelene
Živinica se pasla bo
a ti boš zraven mene.
Živinica se pasla je
a midva se smejala
piščalke sva si delala
in nanje zaigrala.
Kitara
Staro kitaro v dar sem dobil
z njo hodil po svetu
dekle sem vlovil
sem hvalil se rad
da sem muzikant
ali pa res samo zabušant.
Si pojem in brenkam
in to vse brez not
na pamet je vrežem
da trosi se plot
pa vidim dekleta in fante
povsod zapojem
zabrenkam brez not
Lipa na
feoneu vasi
Tam doli na koncu vasi
ena lipa samotna stoji
nihče se ne zmeni za njo
dokler zacvetela ne bo.
2e sonce pomladno jo prebudi
in listje požene pa že zeleni
ko pa poleti še cvetje dobi
omami čebelo, ki med ji diši.
Zdaj lipa samotna oropana je
vejevje potrto okoli nje
ji listje odpada in vredna nič ni
in cvetje zdaj njeno zdravi ljudi.
Tak danes mlado dekle
vse se vrti okoli nje.
Ko pa je stara mamica
nikogar več nima revica
samotno hišico ima
in n.hče je več ne pozna.
™liilK-25-mai1978
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
FrasvoBrumen
(Biografski roman petih rodbv)
(3. nadaljevanje)
Morda se je celo bal priti v posteljo, preden
bi žena trdno zaspala. Bal se je njenih
pomislekov, ki so zadnje leto bili že blizu
očitkom.
„Tone, skrbi me naše gospodarstvo! Zdi se
mi, da živimo prek možnosti, stegujemo se
bolj, kakor pa je dolga naša odqa. Premalo
skrbiš za gospodarjenje. Preveč je vse v tujih
rokah. Skrbi me glodajo čedalje bolj. Pogosto
ne morem zaspati. Če pa zaspim, se kmalu
prebujam, v razmišljanje se zarijejo skrbi in
spanec zbeži. Zato vstajam zjutraj utrujena in
neprespana. In čedalje težje opravljam
gospodinjske posle. Potrebna sem umiritve in
duševnega miru, ki ga pa ne morem več najti,
ne doma, ne drugod. Tudi cerkvena tolažba ne
zaleže. Kaj miSiš, ah bova lahko še kdaj
ozdravila gospodarstvo svoje domačije? Z
nikomer ne upam govoriti o tem. Anton, le
skupno s teboj lahko skušava poiskati izhod.
Če le že ni prepozno!"
Tako je potožila zaskrbljena žena. .
„Draga Ana, tudi sam se bojim tega
razmišljanja. Izmučen in potreben spanja sem
posedel pri mizi, da bi potekel čas in da bi ti
zaspala ... Kako zelo se je spremenilo najino
življenje! Postalo je prav kruto! Nekoč sva
hrepenela drug po. drugem ... Sedaj se
izogibava srečanju! Ana, bojim se teh tvojih
očitkov ... Ker so isti, kot moji lastni...
Bežim pred njimi, pa jim nikakor ne morem
utečL Povsod, posebno še v temi in tišini me
zasledujejo, kakor zalezujejo strahovi plašnega'
človeka. Moji lastni očitki so toliko težki, da
tvojih ne morem prenesti! ... Ana, skušajva
zaspati! Ne poglabljaj va se nocoj v ta nerešljivi
klobčič težav, ki so se nagrmadile nad našo
Potokarijo ... Tudi sam o tem mnogo preveč
razmišljam. Zdi se mi včasih, kot da pr^ajam
do nevarnih zaključkov. In vendar ne najdem
svetle poti iz teme. Obljubljam ti, da bom
skušal poiskati rešitev... Tako, ali tako!
Hvaležen sem ti, da si dosedaj potrpela, brez
očitkov, brez prepirov! U^edna družina
prepirov ne prenese. Pod to streho se do danes
ni rodil prostak, ki bi svoje težave razkričal
sosedom čez plot!"
Končal je in legel spat. Oba sta bila v srčni
kulturi enako iz^ajena. Ana ni odgovorila.
Prijela je moževo roko, jo stisnila na srce in se
napravila,kot da namerava pomiijena zaspati.
Toda skrbi so glodale neprekinjeno dalje. Ne
ona, niti on nista mogla zaspati. Čutila in
vedela sta drug za drugega, da ne spita, a
vendar sta ostala mirna in tiha, da bi se
izognila globljemu razburjanju. Le pritajeni
globoki vzdihi in dihanje, ki ni bilo podobno
spanju, je kazalo pravo prikrito trpljenje.
Dve srci, dve telesi, dvojni možgani in
vendar ene misli, ene skrbi. Oba na istih
tirnicah. Obe glavi so prevevala skoro na las
podobna razmišljanja. Mož in žena se v
pravem zakonu počasi stopita v eno.
Enakemu življenju sledijo enake misli, ki pa so
lahko včasih na eni strani samoobtožba, na
drugi pa očitki. Nekoč prisrčne in vnete
obljube, ki jih zaljubljen snubec kakor
golobček na strehi nagruh svoji izvoljenki,
mamijo ljubico in se zarijgo globoko v njeno
srce, ki se počasi mehča in čedalje bolj staplja
v eno samo prekipevajočo ljubezen.
Tako sta si tudi Ana in Potokar nekoč
zidala gradove v oblake. Velika ljubezen, kije
spočetka zajemala srce in misli, je počasi
kopnela in se čedalje bolj spreminjala v lepe
meglene spomine. Postala je nekakšno
vzvišeno dogajanje, ki je sedaj tonilo v
preteklost. Delo in dolžnosti pa so se
pomnožile in ostale.
Pekoče misli in hudi očitki so se kopičili v
Aninem srcu, ki je v tolikem trpljenju
prekipevalo posebno tedaj, kadar Antona ni
bilo doma. Tedaj je neštetokrat sklenila, da
mu bo z užaljeno resnobnostjo naštela vse
nepremagljive očitke. To in ono mu je
namerav^a povedati.
Ko pa je potem prišla prilika, kakor nocoj,
se je v.njenem srcu kot pomlad prebudila
Ijul^zen, ki je skrita v srcu razdvojila njene
naklepe. Napadalne misli so, kakor jutranja
megla v soncu, spuhtele in podlegle
čustvovanju. Čimbolj je prisluhnila srcu,
tembolj se je ljubezni pridruževalo celo
nekakšno usmiljenje, češ saj bi, pa trenutno
ne more, ker ni dovolj močan in odločen.
Pridružilo se je še upanje, da bo prebolel
slabosti trenutka in postal znova, kar je bil
nekoč.
Ljubeča žena sklene v življenju mnogokrat
podobne zaključke, jih kakor cvethco presadi
na drugo mesto in jim prilije novega upanja.
Vedno je pripravljena odpustiti, pa je
največkrat razočarana in ostane sama na
samotni poti. Pravo žensko srce in predana
ljubezen sta velika sila in največja dobrina
človekovega življenja. Vredno je spoznati jo in
gojiri.
Potokar se je vsega tega zavedal, a sUe, ki je
temu spoznanju kljubovala, ni mogel
premagati. Taka srečanja prijateljev, posebno
po lovu, so nudila dovolj prilike, da so se drug
(higemu vedno bolj približevali. Tudi glavar
in. Potokar sta počasi sklenila skorajda
neffazdružno pnjateljstvo, ki ju je iz dneva v
dan tesnge priklepalo.
Doktor Smrekar je bil vesten uradnik,
neoporečen mož in skrben oče, imel pa je eno
razvado. Vsak dan ob določeni uri je v svoiem
prostem času redno zahajal v majhno
kavarnico, ki je bila v pritličju enonadstrop-
nega hotela na nasprotnem vogalu njihove
ulice. Tam sta se stalno srečala z mestnim
sodnikom, ki se je prav tako kot on zapisal
strastnemu kvartanju.
Srečanja so služila bolj razvedrilu in
prijateljski družabnosti in niso bila nič
hazardnega in daleč od pohlepa po denarju.
Igrali so le za simbolične vsote, komaj toliko,
da je bilo dovolj spodbude za obdržanje
potrebne pazljivosti. Na koncu pa tako ni bUo
noč drugega, kakor zavest izbil pa le nisem.
Pri igranju ni bilo nikdar navzkrižnih besedi,
kaj šele odurnega kvartopirskega prerekanja.
Vse je teklo v mejah koncilijantne dostojnosti.
Za njihovo igro so bili potrebni trije. Do
nedavnega je bil tretji v družbi lekarnar, ki je
bil že priletnejši možak in ga je zadnja leta
strla naduha. Opešalo mu je srce, lice,
psebno ustnice so se mu vidno pomodrile,
težko je dihal in noge so mu začele huje
otekati.
Tako sta poglavar in sodnik mnogokdaj
obsedela sama in nista mogla zaigrati svoje
najljubše partije. Kaj neki bi bilo enostavneje,
kakor povabiti Potokaria, da je vskočil, kadar
bi zatajil lekarnar. Ce pa se je včasih
primerilo, da ga nista mogla dočakati, pa sta
zaigrala partijo biljarda na lepi zeleni
baržunasti mizi, ki je samevala v mrtvem kotu
prijetnega pritličja ob ulici,
V	starodavnem Potokaijevem rodu je bila
poleg lovske žilice prirojena še ena. Radi bi
bili nekaj več. Iskali so družbo višjih, ne da bi
bili pri tem ohoU ali bahavi. Tudi Antonovo
jabolko ni padlo daleč od drevesa. In tako je
vabilo z veseljem sprejel.
Potokaiji so bUi načitani in redko-
besednejši ljudje. Čeprav kmečki rod, je
knjižna omara imela pri njih isto veljavo,
iakor pa one z oblekami. Morda so bili tudi
malce sami vase zaprti. Niso se burno
vključevali v pogovore. Zdelo se je, kakor da
pretehtajo vsako besedo, preden so se navezali
na pomenke. Razburjenim sogovornikom so
odgovaijali povsem mirno, kakor da bi tudi
tako skušali vplivati pomirjevalno. In tako je v
tem nekaj na njih, kar jih je ločilo od ostalih
sorrieščanov. Nastal je nekakšen pregovor, če
si hočeš umiriti srboritost, potrudi se k
Potokarjevim. Pri vsem tem pa so bili dobri po
srcu in so radi pomagali, IgerkoU je bilo
potrebno in v vsaki stiski. Ce so kdaj kaj
posodili, pa je sosed pozabil vrniti, so
naslednjič kljub temu odprli vrata in znoVa
postregli, kakor da ne bi bilo nič narobe in ne
da bi teijali zamujeno. Tudi berači so pri njih
dobivali poleg beliča vselej tudi še kaj za pod
zob. Tako mnenje je veljalo nazaj za več
Potokaijevih rodov.
Žena Ana je bila bistra ženička. V vsakem
zapetljaju je vse hitro in dobro pretuhtala in
tako je tudi v primeru glavarjevega vabila
videla možnost, da bi se mož, ki je začel
zanemarjati gospodarstvo, v taki imenitni in
vplivni družbi osvestil in zavedel, da si bo
moral gospodarsko hrbtenico ponovno
okrepiti, ako bo hotel biti dovolj ugleden, da
h mogel ostati v takem krogu. Zato sprva ni
nasprotovala tem srečanjem in je celo polagala
vanje mnogo upanja.
V	začetku se je Potokar namreč le bolj
poredko pridruževal tem kvartopirskim
srečanjem, enkrat na mesec, morda včasih na
štirinajst dni. Pa se je tolažila, češ saj bo
gospod apotekar ozdravel in potem bo mož
postal nekako peto kolo, vloga, kije Potokaiji
niso marali in se bo znova vrnil k svojim
opravilom. Žene poznajo svoje može kakor
nihče drugi. Verjetno so redki življenjski
sopotniki, ki bi pred svojimi dobrimi
polovicami zmogli tudi najmanj^šo neznatnost
le za kratek čas prikriti. Ženske imajo
detektivske lastnosti, ki jih premnogokrat
preziramo, ali pa se jih ne zavedamo. Ni več
daleč dan, ko bodo to lastnost po javnih
službah čedalje bolj smotrno izkoriščali.
Nesrečna Ana pa se je tokrat vendarle
uštela. Mislila je, da bodo ta srečanja
spodbudna prisila, ki bo Potokarja spravila na
pravo pot in iz klonilne letargije, kateri je
počasi zapadal. Niti na kraj pameti ji ni prišlo,
da bi samo za hipec pomislila na nasprotno
možnost. Ni mogla. Bila je v taki zagati, da so
se ji želje spreminjale v prepričanja. Končno
je bil stari apotekar še vedno navidezno
krepak in zajeten in tako ni računala s
skorajšnjim njegovim koncem.
Mati Potokarica pa je kljub temu ostala
previdna. Ni ga sicer naravnost podpirala v
tem novem nagnjenju, ni mu pa tudi preveč
ugovarjala. In tako je Potokar zlezel na
stolček, ki si ga je že dolgo potihoma želel.
Zadnja leta se je bistveno prelevil iz pridnega
in potrudnega veleposestnika v nekaj, kar je
hišni zdravnik doktor Hren imenoval,
spremenjena osebnost.
Nihče v Potokaijevi družini, niti pri
sosedovih, niti med znanci v mestu, ni tej
doktorjevi oznaki pripisoval nič posebnega. In
tako je čas Potokarjevega dozorevanja tekel
skoroda neopazno svojo neizbežno pot.
Apotekar je počasi pokazal znake hiranja.
Vedno pogosteje je izostajala. Postajal je
razdražljiv in prepirljiv. Za vsak vinar se je
razburj^, čeprav vse skupaj ni bilo nič
vredno. S porazom se je čutil obenem osebno
ponižanega in tako je postajal počasi
priskuten in nezaželjen. Glavar in sodnik sta
bila kar vesela, ko je v bUžnjem stolpu odbUa
d)govorjena ura, ne da bi zaripli lekarnar
prisopihal izza ogla. Saj tako ni nič več
strumno sledil duhovitim spremembam v igri
in tako sta bila partnerja še bolj vesela
Potokaijeve privrženosti, ko je že kar brez
posebnega povabila začel prihajati k stalni
mizi in v kotu pri oknu ob glavni uUci čakal
na priliko.
Dosedanji skrbni in zagnani gospodar in
veleposestn^ je očividno brez boU zamenjal
zeleno prevlečeno kvartopirsko mizico za
mnogo lepše zelene in sočne svoje travnike.
Niti zavedal se ni, da je zakoračil usodni
korak bliže k svoji propasti.
Začetek Potokarjeve poti navzdol je prva
zaslutila žena Ana. V njeni duši je začela
počasi kljuvati vsak dan pomlajena skrb.
Toda, kaj naj bi ukrenila? Ničesar ni mogla.
Preveč se je bala zamere pri poglavarju.
Končno pa si je mislila, saj vendar poseda v
družbi u^ednih ljudi in dovolj izobraženih, ki
bodo pomagali premishti, čim jih pride do
ušes zla novica o nazadovanju prijateljevega
go'spodarstva. Trdno je bila zaverovana, da mu
bodo odprli oči in mu pomagali, če že ne
drugače, pa vsaj z dobrimi nasveti.
A, kaj bi tisto. Poglavar in sodnik sta imela
prepolni glavi svojih uradnih in še drugih
skrbi. Potokarja sta rabila za svoje lastno
razvredrilo, nikar da bi imela še z njim
nadlego in si z njegovimi težavami belila glave.
H)dila sta po enostavnejši in najlagi poti —
vsakdo naj sam zase skrbi - vsak je svoje sreče
kovač, je bilo tudi njuno geslo.
Ko se je naslednjo pomlad zima strla in so
se topile zadnje zaplate umazanega snega za
sevemimi ogli ozkih uhc, se je lekarnar
prehladil. Doktor Hren je ugotovi pljučnico
in čez teden dni so ga pokq)ali v družinsko
grobnico na vzpetini nad mestno farno
cerkvijo.
Na vzhodnem pobočju severnega grebena
se razprostira razsežno lepo urejeno
pokopališče, koder so pokopavali farane sv.
Jožefa. Fara je s svojimi mejami segala daleč
prek strnjenega dela mesta. Kakor je bilo
nekoč v starih časih povsod, tako je bilo tudi
tukaj. Pokopališče je bilo podeljeno na bolj in
manj ugledne predele. Kjer so rasle najlepše
ciprese in koder so vodile najširše in najlepše
nasute poti, tam so se vrstili gobovi
uglednejših meščanov. Globlje za širokimi
potmi pa po vrsti, še naprej po ugledu in
pomembnosti in končno uboge pare
samotnejših zaselkov iz onstran bogatega
meščanskega polja. \
Ob istem delu pokopališkega obzidja, ki je
bUo nazidano na zahodnem vrhu, so se vrstile
grobnice najugodnejših meščanov. Njih
spomeniki so bih iz žlahtnega črnega in belega
marmorja in so bili naslonjeni na obzidje.
Zlate napisne črke na teh nagrobkih so že
zgodaj zjutraj zablestele v prvem jutranjem
soncu.
V zgornjem južnem kotu so poleg
Potokarjeve imeh svojo bogato oprernljeno
grobnico apotekarjevi. Tam so z vsemi častmi
pokooali tudi sedanjega apotekarja. Pogreb je
bil velik, na čelu z mestno godbo, gasilci,
kulturna in telovadna društva s prapori in
mnogo ljudstva od blizu in daleč. V pogrebni
procesiji je bilo tudi mnogo šolarjev, kmečkih
ljudi iz bhžnjih vasi, mnogo gospode iz bolj
^daljenih mest. Za številnimi sorodniki so se
uvrstili stanovski tovariši, ki so prihiteli po
slovo od bhzu, pa tudi iz Kranjske in Koroške
dežele. Apotekarski stan je vedno čuval svojo
enotnost. Za lekarnarji so se uvrstili lepo v
svečano črnino oblečeni naši trije iz trojke. In
potem skoraj nepregledna vrsta, ki se še ni
pretrgala, k^or daleč je segal pogled do
zadnjega ogla ulice. Takih pogrebov je videlo
njihovo mestece malo.
Zvonovi so lepo klenkali in ubrano so peli
turobno melodijo ,>lortuos plango". Kakor
marsikod, je tudi tukaj veljal še ustaljeni
običaj. Pred pogrebom so ga zanesli v cerkev
in pokojniku odslužili mašo. Sedaj je cerkev
zevala prazna, skozi na široko odprta vrata se
je valil dim od kadila in mire in se njegov vonj
prijetno poraz^bljal med vejami plantan.
Na grobu je prvi spre^voril gospod v
talarju. Na kratko, .lepo in jedrnato in v
pobožnem slogu. Številne ženičke so si otirale
solze, pa tudi marsikatero resnejše oko se je
orosUo v žalosti. Drugi je govoril župan, za
njim pa elegantno črno oblečen visokorasel
mož z visokim črnim cilindrem v levici v
imenu stanovskih tovarišev. Oba tudi na
kratko in lepo. Zadnji se je primaknil k
odprtemu grobu poglavar in povedal nekq
skromnih besed v imenu stalne družbe.
Potem so spustili lepo krsto iz žlahtne
hrastovine nizdol in iz grobnične teme so
zamolklo doneU padci odkrušenih grud. Še
zadnje slovo nagnjenih praporov in srenja se je
vrnila nazaj v življenje. Kž^or da se ni zgodilo
nič posebnega...
Vsem bo teklo življenje dalje, kakor doslej,
le Potokarju je ta pogreb zapečatil usodo.
3coro bi lahko reldi, da so ga obenem
pokopali, ker nihče nikdar ni šel za njegovim
pogretX)m.
Odslej je Potokar zaprt v svoji sobi
prepoldne večinoma polegi, popoldne pa je
že prvi čakal za zeleno mizico v kotu in
premetaval karte tja do večera, dokler sta pač
partnerja hotela. Le redkokdaj se je še podal
na kako njivo kje v bližini. Včasih je zašel še v
katere od goric, posebno, kadar je imel
prijetno družbo, ki se ga je rada oklepala,
dolder je bilo moč pri njem popiti kako dobro
kapljico. Posebno ona s Temnarja je slovela
daleč naokoli. Tudi kadar so prekopavali
' gorice,je tu in tam še pogledal za težaki, kijih
je bilo za spomladansko kop največ.
Najbolj čudno in nerazumljivo je bilo, da
je popuščalo celo njegovo zanimanje za lov, ki
ga j a poprej tako močno priklepal nase.
Prejšnja leta je tudi celo lovopustno dobo
zahajal v lovišče in pridno redčil vrste roparic,
ki so bile v njihovem lovišču dokaj številne,
ker je bilo na robu mesta še polno kmetij,
koder so gojili mnogo perjadi. Tudi po
okoliških vaseh, ki so obdajale lovišče z
nasprotne strani, je kar mrgolelo domačih
živ^i. Zato je bilo posebno mnogo tudi Usic,
ki so imele varna zavetišča v goščavah nad
potokom.
Ko marčev čas začne napenjati popke po
drevju in ozelenevajo zgodnji grmiči, si vrane
in srake pridno znašajo, spletajo in obnavljajo
gnezda. Takrat sta imela Potokarjev oče in sin
polne roke dela.
Vsako soboto popoldne in nedeljo, ko je
prihajal sin v rodno mesto, sta načrtno obšla
posebne predele lovišča, koder so najpogostje
gnezdile roparice. Oče je vzel svojo tricevko,
ki je nosila začetnici pokojnega očeta in
pripel si je psa Boja, sin Dušan pa lovopustno
malokrogelno puško, pa še majhno sekirico, s
katero sta ob vsakem pohodu zaznamovala
debla tistih dreves, na katerih so nastajala
nova gnezda, ali pa so stara kazala znake
obnavljanja.
Ob takih sprehodih je tudi Boj imel dovolj
veselja in dela. Pobiral in prinašal je
pokončane škodljivce. V gnezdih prihuljene in
skrite je pokončala krogla, tiste, ki pa so
skušale o^eteti, je skoraj vedno ujel šibreni
snop mojstrsko pomeijnega strela iz očetove
tricevke.
Primerilo se je, da je tudi zvitorepka
popestrila nadeljsld plen. Se bolj pogosto pa je
oče podrl kakega klatečega se psa, kar je bilo
posebno pomembno v dobah, ko se je širila
steklina, kije bila v tistih predelih panonskega
nižavja še posebno pogosta, ker dežela meji na
razsežne ogrske pokrajine, ki jo na vzhodu
obrobljajo globoki karpatski gozdovi, po
katerih se še vedno uspešno skrivno mnoge
tajne divje narave.
(Nadaljevanje prihodnjič)
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
25. maj 1978- TEDNIK
Le tehU
dnevnik^
zaupam
nedelja, 5. februarja
Po vsej hiši diši po krofih. Sedim pri oknu in gledam, kako se otroci
podijo po cesti. Stanko že cel teden prosjači mamo, naj mu kupi kavbojski
klobuk, mama pa godrnja in se jezi. Majda se je oblekla v ciganko, le jaz
nimam ničesar, da bi se našemila.
Oče pride domov in vidi, da je vse razmetano. Tudi on se ujezi in sko-
raj bi jih dobila okrog ušes. Majda išče očala, Stanko godrnja, ker mu
mama ni kupila kavbojskega klobuka. Jaz pa sedim in mislim: ,,Prišel bo
čas, ko bom tudi jaz vesela."
Ura je dvanajst in mama kliče h kosilu. Juha je vroča, zato počasi za-
jemam. Oče se je najedel in legel k počitku, jaz pa jo pobrišem k sosedo-
vim. Komaj sem se malce pomudila, že me kliče Majda. Stekla sem ven in
vprašala, kaj je, da tako kriči. ,,Hitro pojdi domov," je še šklepetala in že
odhitela. ,,Kaj seje le zgodilo?" se sprašujem.
Ko pridem domov, vidim, da se vsi nekam odpravljajo. In že slišim
brata: ,,Kaj še čakaš. Obleci se vendar!" ,,Kam pa gremo?" sem radoved-
na. ,,Na karneval vendar," zavpije Majda. ,,Hura!" zakričim in že stečem
v sobo.
Na karnevalu je pravo pustno razpoloženje, ki traja potem še v pone-
deljek in torek.	Mira Vojsk, 7. a
PONEDEUEK^p. marca
Danes dopoldne si je Suza spet ,,prislužila" sedenje. Obdolžili so jo,
da je v vrsti žvižgala. Ker je bila obsodba krivična, je Sneža glasno zabav-
ljala in je tudi obsedela na kazenski klopi.
Domov grede, smo se domenile, da se bomo za Suzo in Snežo
maščevale. In to tako: ko bo Frangež — tako pravimo'učitelju telovadbe —
zažvižgal, bomo vse mirno igrale naprej in nobena se ne bo postavila v vr-
sto. Vse so bile navdušene za ta predlog in upam, da nam bo uspelo mašče-
vati Suzo in Snežo.
Pripraviti moram list, ki bo jutri kroal po razredu. Vse, ki bodo pred-
log sprejele, se morajo podpisati. Toda poznam jih: nekatere so se že več-
krat potuhnile. To pot moramo biti enotne. Se pred poukom moram govo-
riti z nekaterimi omahljivimi sošolkami, z drugimi se bo pomenila Marin-
ka.
Uh, saj res! Jutri pišemo jezikovno kontrolko. V nedeljo in danes sem
se učila, pa sem vse pozabila. Kar strah me je. Raje imam književnost.
Rada pišem tudi spise, najrajši pa berem knjige.
Ko je mama bila v soboto v Halozah, sem brala in prebrala celo knji-
go. Ce bi to vedela, bi me gotovo potegnila za ušesa. Zdaj berem knjigo za
bralno značko. Moram končati, ker bo vsak čas prišla mama. Ctivo je zelo
zanimivo. Oh, mama že prihaja in kot izgleda z branjem ne bo nič.
Irena Petek, 7. a
PONEDEUEK, 13. marca	'
Čeprav se učim, mi včasih v šoli tudi spodleti. Zgodilo se je, da sem
ravno danes dobila pri fiziki dvojko. Mami ne bom povedala, saj se bo pre-
več jezila. Zaupala bom samo tebi, dnevnik.
Ko sem se vrnila iz šole, ni bUo nikogar doma. Mama je že zarana od-
šla na delo, oče v službo, brat v šolo. Tako sem bila sama med štirimi stena-
mi. Opravila sem vse delo. Skozi okno sem zagledala vaške otroke, ki so na
sosedovem travniku igrali košarko. Ali se jim naj pridružim? Ne, ne smem,
saj nismo v najboljših odnosih. Igra me čedalje bolj zapeljuje. Odločila
sem se, da pojdem. Ali bo zdaj prikukala mamina glava izza vogla? Ne.
Imela sem srečo. Ko smo nehali igrati, sem se vrnila domov in se učila.
Večkrat zahajam k sosedovim. Kadar se odpravljam na zrak, me
mama vedno sprašuje: ,,Kam?" ,,No, tako malo, veš," ji odgovarjam. ,,K
sosedovim, ali ne?" siH mama z vprašanjem. ,,Ne, k Miranu grem po knji-
go," se ji izmikam. Brž ko se izgubim maminim očem, skočim k sosedovim
na igrišče. Doma pa spet moram poslušati tiste mamine besede: ,,Kje si bi-
la? Kod si hodila? Spet pri sosedovih, a?" ,,Saj sem ti rekla, da grem po
knjigo," jezno odgovarjam. Rada zahajam k sosedovim, ker bi želela, da
bi spet postali dobri prijatelji.
Tako bom lahko vsem zaupala, kam zahajam, in ne samo tebi. dnev-
nik.	Marinka Bratuša, 7. a
PONEDEUEK. 13. marra
Spet so minili trije dnevi in čas je, da te spet vzamem v roke. Se sreča,
da vsaj nekomu lahko potožim svoje težave in želje. Ali se morda še spomi-
njaš, kako si v svetli knjigarni čakal na kupca, na človeka, ki ti bom zaupal
svoje misli? Kupili so te moji sorodniki in te prinesli za moj rojstni dan.
Kako vesela sem te bila!
Danes je očka zelo hitro prišel domov. Ker sva bila dolgo časa sama,
sva se pogovarjala. V pogovoru sva se ustavila pri mojem nadaljnjem šola-
nju. O tem ne govorim rada, zato sem ga kratko zavrnila, da se še nisem
odločila.
Cel večer sem premišljevala o njegovih besedah: ,,Skrajni čas je že, da
se odločiš, kje boš nadaljevala šolanje." A to je tako težko, dragi dnevnik.
Noben poklic me ne veseli tako zelo, da bi se zanj lahko odločila.
V zgodnjih otroških letih me je zelo zanimal pokHc učiteljice. Ko sem
opazovala mamico, ki je poučevala užaljene otroke, se je tudi v meni poro-
dila želja postati učiteljica. Z leti pa so se želje spreminjale. Ko sem gledala
kriminalke, sem se navduševala za miličnika. Tudi ta poklic me ne zanima
več.
Upam, da se bom že čez nekaj časa smejala tem svojim težavicam, saj
je že skrajni čas, da se odločim za poklicno delo.
Dragi dnevnik! Pozno je že. Zapuščam te, hkrati pa ti obljubljam, da
te bom jutri spet vzela v roke.	Mateja Fric, 7. a
Kar veljala bo ugotovitev iz prejšnje številke, da je DOMACA RAST
privabila osnovošolce. Veliko prispevkov se je že zbralo na urednikovi mi-
zi. Naj vam ne bo hudo pri srcu, čc v tej številki literarne priloge spet ob-
javimu literarne zapise iičencev osnovne šule Franca Belšaka i/ Gorišnice.
Likovno gradivo pa so prispevali učenci ()§ Ivan Spolenjak iz Ptuja.
Imel sem jo rad
Nekega dne sem kot običajno
prišel iz Šole in vrgel torbo v kot.
V kuhinji sem še pogledal v vsak
lonec, nato pa pričel lenariti.
Nenadoma se je pred našo hišo
ustavil avto. Pogledal sem skoz
okno in videl, da se je pripeljal
oče. Spet sem sedel in predel čas.
Ko je oče vstopil, je držal roke na
hrbtu, obraz pa je imel
skrivnosten. Radovedno sem ga
pogledoval, on pa mi je dejal:
,,Ugani, kaj imam v roki!" ,,Ne
vem," sem odgovoril in začel siliti
v očeta, naj mi že pove. Ko je
pokazal, mi je od začudenja zaprlo
sapo. V roki je namreč držal
muco. Ko sem se opomogel, sem
začel skakati okrog očeta in se mu
zahvaljevati. On pa mi je samo
potisnil muco v naročje. Dejal je,
da je moja. Vprašal sem ga, kje jo
je našel. Odgovoril je, da na cesti.
Vsa premražena je čepela v jarku.
Ker se mu je zasmilila, jo je prine-
sel domov.
,,Muci je vendar treba dati
ime," sem vzkliknil. Premišljeval
sem in premišljeval in nazadnje
sklenil: ,,Maca naj bo." Odslej se
je zame začelo novo življenje. Nič
več nisem divjal in se podil s
prijatelji. Komaj sem prišel iz šole,
že sem poklical Maco. Skrbno sem
jo hranil in muca je lepo uspevala.
Medtem ko je odraščala, ni več
vzdržala v stanovanju. Žalostno je
mijavkala pred vrati in želela na
prostost. Ker nisem mogel gledati,
kako trpi, sem se sprijaznil z njeno
prošnjo. Se isti večer, ko sem pisal
domačo nalogo, je nekaj
popraskalo po vratih. Odprl sem
in zagledal Maco. Od veselja sem
poskočil, poiskal mleko, da se je
najedla, potem pa sem se z njo
igral.
Tako je bilo dan za dnem. Ne-
koč pa se Maca ni več vrnila. Iskal
sem jo, poizvedoval za njo in zve-
del, da jo je povozil avto. Odhitel
sem domov in se razjokal, tako me
je prizadelo. Maca je bila moja
prva in zadnja muca.
Kasneje sem dobil papigo,
psička, toda Mace nikdar nisem
mogel pozabiti, ker sem jo imel
rad.
Peter Zorli, 6. a
V pisarni, likovni krožek, OŠ Ivan Spolenjak Ptuj
ŽIVAL KI JO IMAM RAD
Nekega dne sva z Damijanom
zagledala majhno črno-belo muco.
Zaželela sva si jo, pa nisva vedela,
kako naj jo vtihotapiva v avto.
Zavila sva jo v jopico in je položila
na zadnji sedež. Med potjo je
zamijavkala. Očka se je naglo ozrl
in vprašal, kaj imava. Tako smo
muco pripeljali domov, kjer nama
je očka zabičal, da bova muco
izgubila, če bo delal nesnago. Oba
sva plaho pogledovala proti muci,
kdaj bo morala na potrebo. Ker je
bila še majhna in je še nihče ni nič
naučil, je naredila kupček kar sredi
kavča. Nastal je vihar, da sva jo
morala skriti.
Muco sva naučila čistoče in re-
da. Igrala sva se z njo, se podila
po stanovanju in dvorišču, pa se
naju je naveličala. Vedno, kadar
smo se kam odpeljali, nas je čaka-
la in se od veselja valjala po tleh,
ko smo se vrnili. Najrajši pa mi je
sedla v naročje in predla, predla.
Kako lepo je bilo pozimi sedeti z
njo pri topli peči in gledati televizi-
jo! Tudi muca je mežikala proti
ekranu, čeprav se na program ni
kaj dosti spoznala.
Ko je bila stara leto dni, je
skotila pet mladičev, ki so bili
materi zelo podobni. Zdaj sem jo
imel še rajši in še bolj sem ji stre-
gel. Skrbno je lizala svoj zarod in
ni dovolila, da bi se ga kdo dotak-
nil. Samo jaz sem smel blizu.
Dovolila mi je, da sem mladiče
lahko božal in nosil, ker je vedela,
da jih imam tako rad kakor ona.
Ko smo se preselili v svoj dom,
se ni bala, ampak je mirno čakala,
da smo se pripeljali iz šole. Tekla
je proti avtu in se od veselja drgni-
la ob nas. Mnogokrat ji skrivaj
dam kos mesa, ki bi ga tudi sam
rad pojedel.
Ker se rada sprehaja po cesti,
me je vedno strah, če je takoj ne
ugledam. Hudo bi mi bilo, če bi jo
izgubil, saj je tako zvestega
prijatelja težko najti celo med
ljudmi.
Daniel Bračič, 6. a
Kirirčkova pošta, Andreja Čihal, OS Ivan
Spolenjak Ptuj
Ostal je
samo spomin
Imela je zelene oči, črno dlako, na vratu pa eno
samo belo liso. Rada je lovila miši in podgane.
Ko smo se nekega ^mladansk^a dne igrali na
senfloi, smo odkrili tri mucke, ki so se s težavo
premikale po senu. Ena je bila progasta, druga črna,
tre^a pa črno-bela. Njihova mati je budno pazila
nanje. Mucke so se rade ^ale in bile vedno
raz^sajene. Stari muci smo pridno prinašali hrano,
da je imela dovolj mleka za svoje mladiče. Prinesli
smo jih v hišo, kjer je bilo topleje. Toda mladiči so
drug za drugim umirali. Muca je bUa zelo žalostna.
Hudo je pogrešala svoj zarod. Več dni je ni bilo na
^regleid. Ko se je končno vrnila, je bila mršava,
njena dlaka pa naježena. Kdo ve, kje ie hodila. Zelo
veliko je jedla, da si je opomogla. Sčasoma se je
vaiyo vrnilo staro življenje. Spet je pridno lovua
misi
Toda nekega dne sem opazil, da leži sredi ceste.
Povozil jo je avtomobiL Po^ed na mrtvo muco meje
hudo prizadeL »Najprej rnladiči, zdaj pa še mati,"
sem mrmraL
Ker nismo imeli več muce, ki bi preganjala
nadležne miši in podgane, smo si poiskali drugo. Z
igo pa nisem bil tako zadovoljen. Spomin na staro
muco je bil preveč živ, da bi se lahko spoprijateljil z
novo.	Sandi Obran, 6. a
ACOVA NESREČA
Poletnega dne smo šli k stricu na
Bresnico po kužka. Imel jih je
veliko in težko se je bilo odločiti.
Eden izmed njih mi je bil najbolj
všeč. Med prednjima nogama je
imel belo listo in tako verno me je
gledal, da ni niti trenil z očmi.
Zaklicala sem: ,,Ta bo naš!"
Pripeljali smo se domov, kužka pa
spustili na prosto. Ponoči je tako
žalostno cvilil, da ga je bilo hudo
poslušati. Sčasoma se je umiril in
privadil na novo okolje.
Aco je postal naš prijatelj. Z
njim smo se lovili, igrali in še
sanjalo se nam ni, da bi bilo z njim
lahko kaj narobe. Oče in brat sta
šla nekoč za Dravo po pesek in z
njima seveda tudi Aco. Ko so se
peljali domov, je kuža zagledal na
cesti gručo psov. Rad bi se jim
pridružil, zato je skočil s prikolice.
Ker je bil tujec, so ga pasji
sorodniki spodili. Po neprevidnosti
je Aco zašel pod zadnje kolo
traktorja. Oče je hitro ustavil in
potegnil psa izpod kolesa. Rekel
je: ,,Aco je mrtev." Brat se je
razžalostil, ker se mu je pes
zasmilil. Hitro je skočil po vodo in
z njo polil Aca. Le-ta se je
premaknil in vztrepetal.
Ko sta ga pripeljala domov, mi
je brat povedal, kaj se je zgodilo.
Solza mi je kanila iz očesa, ko sem
videla močno poškodovanega Aca.
Pridno sem skrbela zanj in po ne-
kaj tednih se je izlizal.
Spet smo se igrali in veselili. Aco
je veselo poskakoval po travi in
delal prevale, kakor da bi se nam
hotel zahvaliti za življenje.
Helena Korošec, 6. b
BOLEČ
SPOMIN
Teta Pavla nam je zaupala, da
nam laliko priskrbi psička. Vsi
smo se navdušili, le oče je
nasprotoval. Brez njegove vednosti
smo se zmenili, da bomo zvečer šli
ponj. Tako je Diko postal delčdc
našega življenja.
Že zgodaj gutraj sem odhitela v
g^ažo, Iger je v 3catli ležal psiček.
Bil je še majhen, imel dol^o črno
dlako in kot oglje črne oci. Zelo
dolgo se mu je tožilo materi,
vendar se je sčasoma privadil. Vsi
smo ga imeli radi Najraje se je
igral s sosedovim psom in z njim
uganjal norčije. Toda prdcmalu je
bilo konec njunega veselja. V
X)čitnicah sem šel v kolongo in
Diko je postal poreden. Nekoč je •
ušel babici in neprevidno prečkal
cesto. Pridrvel je a^/to in ga
povozil To žalostno zgodbo sem
zvedel ko sem se vračal z moijj.
Tako sem ostal brez psička.
Andrej Reberc, 6.b
Naš Črnko
^Pri hiši imamo siamskega mačka. Po telesu Je ves čm, le pod
gobčkom ima belo piko. Ime mu je Cmko. Star je ze dve leti in pol, pa
Se je pclenlL Pri lovu na miši ga ovira tudi njegova dolga črna dlaka, ki
mu je v okras, pa tudi v napoto.
Čr^o je zelo prebrisan in me je že večkrat prelisičil. Bil je deževen
dan in Cmko je mi^avkal ^red vrati. Ke/ se mi je smilil, sc;m m spustil v
kuhinjo. Pisal sem komaco naloTO, Črnko pa je leno ^oTežaval pri
štedilniku. Naenkrat pa ga je zmanjkalo. Klical sem ga, pa mc. Ko sem ga
končno le^ našel sem videl, da se je mastil s precej velikim kosom
svinjine. Ošvrknil sem po njem, toda Črnko me je tako proseče pogledal,
da se mi je zasmilil.
Večkrat k^ ušpičl jaz pa ga imam vseeno rad in si žel'*" 'la bi z
njim preživel še veliko veselih m lepih dni.	Stanko Vaupotič, 6.a
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
(fejavnost Radio-Tednik P^uj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor. Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.
Ranjenec, Damijan Purg, OŠ Ivan Spolenjak Ptuj