Poštnina plačana v gotovini, IZHAJA V SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1‘50. TRGOVSKI LIST . , . ■ v" Časopis za trgovino, Lustrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Telelon št. 2552. LJUBLJANA, 15. septembra 1927. Telefon St. 2552 ŠTEV. 106. »Ljubljana v jeseni«. V soboto se otvori v Ljubljani pod motom »Ljubljana v jeseni« velika pokrajinska razstava, ki jo prireja uprava Ljubljanskega velikega sejma. Razstava obeta po raznovrstnosti zastopanih panog, dovršenosti in redkosti razstavljenega blaga in izredno uspeli celokupni organizaciji, se razviti v najinteresantnejšo gospodarsko prireditev. Veščemu in spretnemu vodstvu našega sejma se je posrečilo pridobiti za razstavo najlepše in najzanimivejše iz vseh panog našega gospodarstva, tako da bo nudila ta prireditev živo sliko slovenskega dela, truda in marljivosti, zaokroženo sliko celokupnega slovenskega gospodarstva. Veliko zanimanje vlada že sedaj za sadjarsko razstavo, kojo priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Nič manj ne obeta zelenjadna, mlekarska, čebelarska in razstava konj. Zadnjo razstavo sadja je priredil velesejem pred tremi leti. Sadje je bilo tedaj tako izbrano in poceni, da se je že prva ('va dni prodalo 10 vagonov in ni bi-1° Pozneje sploh ničesar več na razpolago. Tudi letos bo razstavljeno in na Prodaj najrazličnejše sadje v ame-rikanskih zabojih po 25 kg. Posebno pohvalo zasluži uprava velesejma za to, ker se ji je posrečilo organizirati gledališko razstavo. Pri organizaciji te razstave sodelujejo na- ši najbolj priznani umetniki in bo ta razstava nudila zanimiv del razvoja slovenske gledališke umetnosti. Z razstavo je združen tudi praznik slovenske narodne noše. Tudi ta praznik bo neka posebnost, ki jo doslej še nismo videli. Nad 400 noš je prijavljenih in revija, ki se bo vršila v nedeljo, dne 18. t. m. popoldne, obeta biti impozantna manifestacija slovenske narodne noše. Da si upamo v najhujših časih, ko ječi pod pezo davčnih in drugih dajatev vse od nekdaj bogatega tovarnarja do najrevnejšega kajžarja, prirejati take manifestacije, že t6 dejstvo samo po sebi je na j lepši dokaz naše železne energije, naše volje do gospodarskega življenja, do razmaha in pro-cvita. Naj bo ta manifestacija tudi širšemu svetu, zlasti onim, ki nas še ne poznajo, ali nas nočejo peznati, živ dokaz za to, da tudi v najtežjih razmerah ne obupamo, da je v nas železna volja, žilavost, ki se zlahka ne da premagati. Cela prireditev naj bi merodajnim faktorjem dokazala, da je Sloveniji že od narave namenjena odlična naloga v gospodarskem življenju in da bi vsaka ovira pri našem delu, zavirala naraven razvoj ne samo gospodarskega organizma Slovenije, ampak tudi organizma cele države! K otvoritvi želimo, da bi ta lepa gospodarska prireditev kar najboljše uspela! Ne zlorabljajte zaupanja pri kreditih! Skoraj dnevno čujemo od te ali one strani pritožbe proti težavam, ki jih povzroča razvoju gospodarskega življenja netočnost pri plačevanju prevzetih obveznosti. Tožijo vsi trgovci, detajlisti kot grosisti, tožijo obrtniki in industrialci. Vse pritožbe izzvenevajo v refren, da odjemalci zaostajajo ali sPloh izostajajo s plačili. V zadnjih časih se je že preveč raz-Pasla navada dolgega kreditiranja. Niti po preteku določenega plačilnega roka ne pride upnik do svojega plačila. Pogosto so tudi, zlasti pri večjih zneskih, opomini brezuspešni. Dolžniki običajno odgovarjajo, da nekaj že plačajo, vsega pa da ne morejo, vsaj ,OJ,ne- dogajajo se pa tudi primeri, da odgovori dolžnik že na prvi opomin, da plača samo del dolga, in če upnik s tem ne bi bil zadovoljen, da »ploh ne plača ničesar. Posledica tega ravnanja dolžnikov se kaže v tem da tudi upniki s svoje strani ne morejo izpolnjevati svojih obveznosti, da povzroča tako eden drugemu težave in da nastanejo tako nerednosti, ki povzročajo prevečkrat prave katastrofe. Zato bi moral vsak smotren gospodar ržati se načela, da zaupanja pri kreditih m nikdar zlorabiti Konjunktura na Nemškem. Nemška DisConto - družba je v svojem zadnjem mesečnem poročilu glede gospodarskega položaja na Nemškem dosti bolj oprezna kot sta bili e drugi velebanki. Nemška javnost razpravlja zmeraj bolj živahno o na-daljnem razvoju konjunkture in o pomenu posameznih konjunkturnih znakov. Razvoj je treba teni oprezneje presojati, ker gonilne sile dosedanjega dviganja ne nudijo nobenega jamstva za njegovo daljšo trajnost. V čisto notranjem značaju konjunkture se je doslej le malo spremenilo. Ker se je pa notranji trg v zadnjem času zalagal mesece in mesece, bo te konjunkture seveda enkrat konec. Morda je dosežena že nekakšna nasičenost. V tekstilni industriji, ki ima sicer še za mesece naprej dosti naročil, je višek prekoračen; to se zrcali v manjšem doha-janju novih naročil. Ta industrija bo morala zavoziti v normalno smer in se bo morala predvsem baviti z ekspor-tom. Če se bo domači trg zožil in se bo pojavila nekakšna prisiljenost za eks-port, je treba to v marsikakšnem oziru samo pozdraviti. To velja tudi za celo vrsto drugih industrij. Bodoči razvoj kaže precej znakov nevarnosti, vendar bo mogoče nevarnostim se izogniti in se ni treba vsake malenkosti takoj ustrašiti. Prihajajoči potek konjunkture bo ali ta, da se bo krivulja razvoja obrnila navzdol ali pa da se bo spremenila v ravno črto iste višine. Druge možnosti bi se morali prav posebno veseliti. davčne olajšave za nove hiše V LJUBLJANI. Da se po možnsti pospeši stavbna podjetnost in s tem ublaži stanovanjska beda, je odredil vladni komisar mestne občine ljubljanske v skladu s predlogom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, da se za nove zgradbe (nadzidke, prizidke itd.), ki so se pričele graditi v letu 1927 ali pozneje in ki so po zakonu proste državnega davka, tudi občinska doklada ne predpisuje. Ta oprostitev velja za enkrat do dne 31. decembra 19&1. Kupna moč denarja v posameznih državah. Iz buletina mednarodnega delovnega urada v Ženevi posnemamo zanimive podatke o kupni moči denarja v posameznih državah, oz. v glavnih mestih držav. Če bi bil denar povsod enak in bi v Londonu, da se preživiš — recimo — tekom enega tedna porabil 100 enot denarja, bi v drugih mestih ravno tako živel, če bi potrošil: v Parizu (Francija) 93, v Berlinu (Nemčija) 102, na Dunaju (Avstrija) 105, v Rimu 104, v Amsterdamu (Nizozemska) 82, v Bruslju (Belgija) 70, v Stockholmu (Švedska) 105, v Varšavi (Poljska) 82, v Pragi (Cehoslovaška) 82, v Rigi (Lo-tvinska) 76, v Ottavi (Kanada) 107, v Filadelfiji (Združene države Severne Amerike) pa 133 enot denarja. Iz teh podatkov je razvidn6, da je kupna moč denarja, sorazmerno seveda, najmanjša v Združenih državah, kjer je torej največja draginja. Najbolj po ceni pa človek izhaja v Belgiji in v nekaterih državah osrednje Evrope. Kaj je z Jugoslavijo? Saj je tudi naša država zastopana v mednarodnem uradu dela; zakaj se naših številk ne »beleži? Mar smo tam le za paradot?___________________________ DOHODKI DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE. Poljedelsko ministrstvo je sporazumno s trgovinskim sklenilo razdeliti čisti dobiček zadnjega žrebanja državne razredne loterije. Večja vsota tega dobička bo določena v podporo siromašnim kmetom in obrtnikom. Kakor znano se deli čisti dobiček državne razredne loterije po vsakem kolu, t. j. dvakrat na leto. Obrtniki Slovenije so teh podpor le redko in če, pa z jako skromnimi vsotami deležni. Dobro bi bilo, če bi se naši gospodje v Beogradu zanimali tudi za ta fond, zlasti za način, kako se delijo podpore! DEFLACIJSKA KRIZA V ITALIJI. Iz Milana poročajo uglednemu nemškemu listu: Gospodarska kriza v Italiji, ki se je pričela z začetkom deflacije v lanski jeseni in ki se kljub vsem nasprotnim vestem strogo cenzuriranega časopisja vsak dan bolj širi, je izražena v prvi vrsti v izrednem naraščanju konkurzov in v velikem dvigu brezposelnosti. Gre za nekakšno »čistilno krizo«, ki ima svoj izvor v valutni politiki in ki je akcentirana zlasti po hitrem nadvred-notenju lire. Nikdar prej še ni prišel čez Italijo tak val konkurzov kot v zadnjih mesecih. Po najnovejšem izkazu trgovske zbornice v Milanu je število konkurzov in meničnih protestov v tekočem letu narastlo na naravnost strašljiv način. Sedanje stanje izkazuje povprečno 1000 konkurzov na mesec. — Primerjajmo s tem poročilom pisanje Agenzie Volta, ki smo ga priobčili v številki 103 našega lista. KONFERENCA ZA DIREKTNI PROMET MED POLJSKO IN ČEŠKOSLOVAŠKO TER JADRANOM. V soboto se je pričela v Varšavi konferenca, ki se bavi z vprašanjem direktnega prometa med Poljsko, Češkoslovaško in Jadranom. Na tej konferenci sodelujejo poleg delegatov Poljske in Češkoslovaške tudi delegati Jugoslavije, Avstrije in Madjarske. Temeljna načela novega obrtnega zakona. (Referat g. Krpana, načelnika ministrstva trgovine in industrije, na konferenci zbornic v Splitu 1927.) (Konec.) Reševanje sporov iz delovnega razmerja. Vsi naši obrtni zakoni vsebujejo tudi specijalne predpise o reševanju sporov med delodajalcem in pomožnim osobjem, ki nastanejo iz delavnega razmerja. Zakonodavci so imeli tu pred seboj cilj, da pospešijo reševanje takih sporov v interesu predvsem obrtnih uslužbencev. Eden zastarelih načinov reševanja tega vprašanja, ki ga srečamo še v zakonskem članku XVII iz leta 1884, je poveritev teh sporov pristojnosti administrativnih oblasti prve stopnje, ki razsojajo brez priziva na višjo instanco. Nezadovoljna stranka se more obrniti v določenem roku s svojo zahtevo na redno sodišče. To pa ne zadržuje izvršitve razsodbe administrativne oblasti. Zakon o radnjama predvideva za reševanje takih sporov »sud dobrih ljudi.« Člani suda dobrih ljudi se postavljajo tako, da volijo po enega iz svoje srede delodajalci, po enega pa uslužbenci (delavci) po strokah, ki jih določa zakon. Sud dobrih ljudi odloča v kolegiju treh članov, od katerih je eden iz vrste delodajalcev, drugi iz vrste delojemalcev, dočim je tretji predsednik, katerega izbereta ta dva iz kroga neprizadetih meščanov. Su-dovi dobrih ljudi se ustanavljajo po občinah, stroške, nosijo občine, njihova pristojnost pa je omejena z vrednostjo spornega predmeta. Za Slovenijo in Dalmacijo velja zakon o obrtnih sodiščih z dne 27. XI. 1898. Ta zakon predvideva za reševanje takih sporov obrtna sodišča. Kjer takega obrtnega sodišča ni, spadajo spori te vrste pred redna civilna sodišča (okrajno sodišče). Obrtna sodišča se ustanavljajo z naredbo ministrstva pravde. Obstoje iz najmanj deset članov, od katerih volijo polovico delodajalci in polovico delojemalci na način, kakor ga predpisuje zakon. Predsednika sodišča in njegovega namestnika imenuje minister pravde, morata pa biti kvalificirana sodnika. Obrtno sodišče je pristojno za reševanje sporov brez ozira na njihovo vrednost. Priziv pa ni dopusten le v primeru, da vrednost spora ne presega določeno vsoto. Prizivna in kasacijska instanca so redna kolegijalna sodišča prve stopnje. Vse stroške sodišča nosi država. Moje mnenje je, da bi bilo ustanavljanje obrtnih sodišč po zadnjenave-denem sistemu v naših prilikah jako težko, ako ne nemogoče. Kot primer, za težkoče, na katere zadene ustanavljanje takih sodišč, navajam, da do ustanovitve takih sodišč v Dalmaciji sploh ni nikdar prišlo, četudi spada v področje istega zakona, kakor Slovenija. A če tudi bi se ta sodišča pri nas ustanovila, bi bilo treba, da se določijo zanje velika teritorijalna področja. Za dosego ciljev, za katere gre v prvi vrsti pri instituciji tega specijalnega sredstva, ni dovolj samo to, da ta sodišča obstojajo, temveč da bodo pri- 'Informacije In -vpis pri Gremlju trgovcev.« stopna onim, ki jih potrebujejo. Zato sem mnenja, da bi bilo za naše razmere najumestnejše, da ostanemo pri instituciji »suda dobrih ljudi« iz zakona o radnjama, ki je v mnogem slična francoskim »Conseilles des prud-hommes«. Treba bi jo le nekoliko predelati in prilagoditi razmeram v drugih področjih države. Pripombe o detajlnih vprašanjih obrtnega zakona. Omenil sem v glavnem samo važnejše, takorekoč načelne razlike v dosedanji zakonodaji in principe, ki naj bi se po mojem mnenju uveljavili pri izenačenju. Samo mimogrede sem se mogel dotakniti kakega detajla, kjer sem to smatral za potrebno za jasnejšo predstavo stvari. Obstoje pa mnoge razlike tudi v detajlnih predpisih po-edinih zakonodaj, ki predstavljajo za izenačenje enako močne, ako ne še večje težave. Vzemimo na primer detajlno, po sorodnosti razvrščeno listo rokodelskih obrtov v Sloveniji in povsem primitivno naštevanje obrtov v zakonu o radnjama. Tudi specificira-nje poedinih obrtov, kakor tudi grupiranje sorodnih, ima v zvezi z drugimi predpisi zakona svojo veliko važnost v praktičnem življenju in naravno je, da vsaka večja izprememba v tej smeri izziva trzavice in odpor pri onih, ki so se vživeli v gotove razmere. Ako omenimo še razdelitev stavbnih obrtov, kakor je urejena v zakonu z dne 26. XII. 1893 in jo primerjajmo z predpisi zakona o radnjama, ki se nanašajo na te obrte, potem bo dovolj jasno predočeno, kako važno vlogo igra pri izenačenju zakonodaje tudi obdelava detajlov. Pojem »obrta«, »zanata« in »radnje«. Na koncu še malo, četudi nekompetentno disgresijo na polje filologije. Znano je, da rabijo nekatere naše zakonodaje za nemški pojem »Gewerbe« izraz »obrt« kakor tudi nemški »Ge-zraz »obrt kakor tudi nemški »Ge-werbe označuje kot zakonski termi-nus tehnicus vse vire gospodarskega poklica, naj si bo trgovina, rokodelstvo (zanat) ali industrija. Poleg tega — a to je treba ugotoviti — rabi se tudi za nemški izraz »Gewerbe« ponekod mesto izraza »obrta« (»zanata ) »Handwerk<. Ne poznam izvora izraza »obrt«, a zdi se mi verjetno, da je vzet nekje iz narodne govorice in da mora stati njegov prvi pomen bližje pojmu, za katerega se ^porablja v zakonu, kakor pojmu »zanata«. Vsekakor prevladuje danes ta pomen v področju, kjer se uporablja ta izraz. Izraz »radnja« daje v svojem prvem pomenu pojem kraja, lokala, v katerem se kak obrt izvršuje, v istem smislu, kakor tudi izraz »dučan« ter od- govarja nemškemu »Betriebsstattec ali francoskemu »Etablissement«. To se najbolj spozna po tem, ker se za obrte, ki se ne izvršujejo na določenem kraju ali v lokalu, ne more rabiti izraz »radnja«. Nikdo n. pr. ne bo rekel »zidarska radnja«. Zato ne bo izraz radnja nikdar izzval pojma, ki bi bif ekvivalenten nemškemu izrazu Gewerbe». Izhajajoč s stališča, da moramo izbirati za zakonsko terminologijo izraze, ki najbolj odgovarjajo utrjenim pravnim pojmom, brez ozira na to, da-li se v običajnem življenju rabijo tudi v drugem pomenu, mislim, da bi bilo najbolje, da se vzame za »Gewerbe« izraz »obrt«, za »Hand-werk« izraz »zanat«, a za »Betriebs-slatte< izraz »radnja«. Razvoj avtomobilizma na češkoslovaškem. V Pragi se je otvoril dne 3. septembra t. 1. XIX. mednarodni autosalon t. j. razstava avtomobilov. Razstave se je udeležilo mnogo inozemskih avto-mobilnih tovarn, a tudi domače tovarne so bile dobro zastopane in njihovi izdelki so vzbudili med obiskovalci veliko pozornost. Češkoslovaška avto-mobilna industrija se je v zadnjem času zelo dobro razvila in temu primerno se je na Češkoslovaškem razvil tudi avtomobilizem in motociklizem. Ta razvoj je posebno lepo razviden iz neke statistike, ki je bila pred kratkim objavljena. Glasom te statistike se je število motornih koles na Češkoslovaškem v zadnjih letih popetorilo. Leta 1922 je bila na Češkoslovaškem okoli 10 tisoč motornih koles, v oktobru leta 1926 jih je bilo že 39 tisoč, a sedaj se suče njih število že okoli 50 tisoč. Iz tega sledi, da pride sedaj na Češkoslovaškem na 270 prebivalcev povprečno eno motorno kolo. Po številu avtomobilov stoje na prvem mestu severno - češka industrijska mesta, a njim sledijo svetovno znana kopališča kakor Karlovy Vary, Marijanske Lažne in druga. Letošnjo razstavo karakterizira veliko povpraševanje po izdelkih domače industrije. Prodaja avtomobilov in motornih koles domačega izdelka je teko velika, da so zaloge glavnih češkoslovaških tovarn avtomobilov že popolnoma razprodane. Zlasti veliko je povpraševanje po malih avtomobilih znamke »Tati*a« in »Praga«. Tovarna Praga je objavila, da bo v kratkem spravila v promet nov tip avtomobila, ki ga bodo izdelovali v novih preurejenih delavnicah v Pragi. Vzorec tega avtomobila je že razstavljen v salonu. Angleži o vojnih dolgovih Jugoslavije ln o Jugoslaviji kot činitelju miru v Srednji Evropi. Mesečni pregled za Srednjo Evropo, ki ga objavlja Anglo - International Bank Ltd. v Londonu, priobčuje v svoji avgustovi številki na uvodnem mestu, torej kot dogodek prvovrstnega finančnega in gospodarskega pomena, članek z naslovom: »Ureditev jugoslovanskih vojnih dolgov«. Če pomislimo, da je imenovana banka na eni strani v zvezi z Angleško banko, na drugi strani pa z angl. trgovskih ministrstvom, lahko re čemo, da je ta članek o ureditvi jgsl. vojnih dolgov nekakšno poluradno poročilo. Za Jugoslavijo je pa ta članek še prav posebne važnosti zato, ker nas slika pred vsem svetom v prav dobri luči. Članek obsega dve polni strani revije Monthly Revue of Central Europe« (Monthly — monatlich = mesečni) in ga podajamo v izvlečku: 9. avgusta podpisani dogovor med Vel. Britanijo in Jugoslavijo o ureditvi jgsl. voj. dolgov pomeni velik napredek v zgodovini razmerja med tema dvema državama. Po tem dogovoru se bo odplačal jgsl. vojni dolg, ki znaša ca 25,500.000 funtov, v 62 letih, po sledečih zneskih: 1. 1927 150.000 funtov, 1. 1928 200.000 funtov, 1. 1929 250.000 funtov, 1. 1930 do vključno 1. 1935 po 300.000 funtov na leto, 1. 1936 do vključno 1. 1939 po 350.000 funtov na leto, 1. 1940 in 1. 1941 po 400 tisoč funtov, 1. 1941 do vključno 1. 1988 po 600.000 funtov iia leto. Obenem pa so se dogovorili tudi o ureditvi dolgov /.a podporo vojnih poškodovancev, ki so nastali iz dajatve živil itd. za jgsl. prebivalstvo, zlasti v Srbiji, in ki znašajo 2,068.843 funtov. Ta dolg se bo odplačal v 18 letih s 5 odstotnim obrestovanjem. Čeprav je znesek vseh teh dolgov relativno majhen, se mora rešitev tega vprašanja, ki je skoz leta oviralo razvoj gospodarskega in finančnega razmerja med obema državama, označiti kot izredno ugodna. Britanski narod bo zago- v oljen, da se je uredil tudi zadnji vojni dolg, razen ruskega. Jugoslovani pa morajo biti zadovljni, ker so dosegli nad pričakovanje ugodno rešitev tega vprašanja in ker je bila s tem odstranjena ena od ovir, ki je povzročila veliko prerekanja med Londonom in Belgradom. Ni nobena skrivnost več, da je zavlačevanje ureditve tega neprijetnega problema škodovalo jugoslov. kreditu in da se je londonski trg branil dovoljevati posojila Jugoslaviji. Priznati moramo, kakor poudarjajo »Times«, da je treba iskati vzrok tega zavlačevanja v strašnih posledicah vojske. Nobena dežela ni bila v vojski tako opustošena in ni utrpela tolikih nenadomestljivih človeških žrtev kot Srbija. He-roizem srbskega naroda v vojski je brez primere. Danes imajo Jugoslovani občutek, da njih zaslug v svetovni vojski Vel. Britanija ne ceni zadosti visoko. To mnenje je pač napačno, a lahko razumljivo. Res je, da Anglež novi zemljevid Srednje Evrope iri Balkana povprečno prav malo pozna in da si ni svest velikih težav novega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v prvih letih po vojski; kajti po-leg Srbije so trpele tudi pokrajine nekdanje monarhije po njenem razpadu v novi splošni finančni in gospodarski zmedi. Zelo verjetno je, da bi bil dal London Jugoslovanom svoj svet in svojo finančno pomoč že prej na razpolag«, če bi bili takoj po vojski uredili svoj dolg. Ta svet in ta finančna pomoč sta Jugoslovanom danes na razpolago. Zdi se, da manjka Jugoslovanom finančnih strokovnjakov in da ne znajo ceniti dejstva, da dobiva nova država kredite na denarnih trgih v Londonu in v New Yorku. Jugoslovani so z gigantskim naporom hoteli konsolidirati najprvo notranji položaj, namesto, da bi takoj uredili svoje dolgove. Mogoče je, da ravno ta prizadevanja niso našla v Veliki Britaniji pravega razumevanja. Iz lahko umljivih vzrokov je posvetilo britansko časopisje Jugoslaviji le malo pazljivosti. Od časa do časa priobčeni članki so se tikali večinoma sporov med Srbi in Hrvati in prav pogosto tudi strankarskih prepirov v političnem življenju Jugoslavije. Posledica je bila, da solidni v teh letih doseženi napredek ni prišel prav do veljave. Poudarjati moramo, da kaže administracija nove države mnogo slabosti. Ino-zemci morajo zgubiti vero v stabilnost države, če vidijo trajne in številne spremembe v vladi. Dalje je treba poudariti tudi razliko v veri in mentaliteti Srbov, Hrvatov in Slovencev, nato pomanjkanje strokovnjakov, popolno pomanjkanje kakršnegakoli čuta za kompromise in slednjič dolgo pot, ki jo je treba še napraviti do polne notranje konsolidacije. Te slabosti veljajo za vse brez razlike ln jih ni mogoče utajiti. Seveda jih pa vidi povprečni Anglež v slabši luži kot so. Jugoslavije ne smemo ocenjevati po zahodnoevropskem merilu. Dežela je še mlada, vse še vre, in vlada tam še zmeraj balkansko načelo, »da drug drugemu kaj obesi«, tako v političnem kot v gospodarskem boju. Na drugi strani je pa Jugoslavija veliko bolj kompaktna kot bi si mogli inozemci povprečno to predstavljati. Slovanska večina je ogromna in rešitev sporov med Slovani samimi je samo vprašanje časa. V tej smeri moremo zaznamovati že bistven navedek; že danes moremo govoriti o jugosl. narodu — v zahodnoevropskem smislu — kar se posebno vidi, če gre za napad od zunaj. LISTEK. Dr. R. Andrejka: Oris sedanjega stanja našega društvenega prava. (Nadaljevanje.) Nasprotni ekstrem bi bil ta, da bi se smelo društvo upravljati Je po sklepih vseh društvenikov. Tudi to nasprotuje ravnokar obravnavanemu določilu, ki izrecno govori o društvenem vodstvu. Pojem vodstva pa predpostavlja skupino oseb, ki je manjša kakor celota vseh društvenikov. Običajni ustroj društva je ta, da delegira občni zbor gotovo skupino oseb za vršenje vodstvenih poslov pod gotovimi pogoji in navodili. Ta skupina je potem za izvrševanje teh navodil odgovorna svojim pooblastilcem, to je občnemu zboru. Ta vodilna skupina se imenuje mnogokrat društveni^ od-hor; srbski zakon jo imenuje društveno upravo ali upravni odbor. Odbor sam si po načelu delitve dela porazdeli posamezne funkcije ter izvoli eno osebo za svojega načelnika, ki je navadno tudi načelnik društva, potem njegovega namestnika, tajnika, blagajnika, gospodarja itd. Da se med upravno dobo delovanje lažje nadzira, se običajno izvoli na občnem zboru tudi dvoje' ali več oseb, ki imajo pravico in dolžnost nadzorovati delovanje odbora, posebno pa blagajnika, ter poskrbeti, da se morebitne zlorabe že v kali zatrejo. Ta skupina se imenuje ali nadzorni svet, nadzorni odbor ali pa tudi pregledniki računov, revizorji itd. Ker imajo revizorji dolžnost nadzirati. upravo odbora, nikakor ni prikladno in tudi nelogično, da se smatrajo za člane odbora, nasprotno: oni so posebni delegati skupščine, ki ji poročajo kot njeni poverjeniki na-pram odboru o njegovem delovanju. Oni so torej izven odbora, ki jim je celo podrejen, toda le glede nadzorstva in glede odprave morebitnih ne-dostatkov. Pravico samostojno sklepati o društvenem delovanju ali izvršiti take sklepe, nimajo. 7_ V zvezi z obravnavano določbo § 4, črke e društvenega zakona je določba § 4, črke h, namreč zastopstva društva na zunaj. Tu pa gre za one društvene organe, kojih delovanje nima samo posledice za interno društveno življenje (n. pr. gospodar, arhivar itd.), ampak tudi za razmere izven ožjega društvenega kroga, torej za razmere v navadnem življenju in prometu. Gre torej za one zastopnike društev v ožjem pomenu, ki so vsled splošnega ali posebnega pooblastila upravičeni in dolžni, ustvarjati in uravnavati razmerje društva z drugimi osebami, torej nedruštveniki, posebno pa z oblastvi in sicer z'učinkom, da se smatra delovanje ali nehanje teh oseb, izvršeno v imenu dru- štva kot delovanje in udejstvovanje društva samega, tako da ustvarja za društvo pravice in dolžnosti. Katerim osebam pripadajo te reprezentativne funkcije, to mora biti v pravilih določeno. Ta določba ne manjka v nobenem zakonu, ker je zelo važno. Posebno sodišča polagajo v sporih civilnopravnega značaja med društveniki in društvom, ki ne spadajo pred društveno razsodišče, posebno važnost na kolikor mogoče natančne določbe pravil v tem oziru. Pojavlja se sedaj vprašanje, ali mora biti zastopnik društva na zunaj član društvenega vodstva? Pojasnilo nam da § 12 društvenega zakona, ki določa, da mora »društveno vodstvo svoje člane z navedbo njih bivališča in s posebno označbo onih, ki zastopajo društvo na zunaj, tekom treh dni po svoji izvolitvi oblastvu naznaniti« • Iz te določbe sledi, da morajo biti^om, ki zastopajo društvo na zunaj, elani načelstva. Nadaljno vprašanje je to, ali moreta društveno načelstvo^ ah društveni odbor v svoji celoti kot tak zastopati društvo na zunaj. Vprašanje je zanikati, ker morejo le fizične osebe kot take za društvo delovati in ga na zunaj zastopati. Kadar zastopajo za to poklicani organi društvo na zunaj, so upravičeni, seveda v okviru društvenih 'pravil ift opremljeni, Je treba tudi s pooblastili občnega zbora, sprejemati in pridobivati za društvo pravice, prevzemati zanj dolžnosti, sklepati pravna opravila itd., ne da bi za to bilo potrebno pooblastilo y smislu § 1008 o. d. z. Cie si društvo najame posojilo, če prodaja ali kupuje, če sprejema darila ali dedščine itd., zahtevajo sodna oblastva le potrdilo društvenega vodstva o resnični lastnosti omenjenih oseb kot zastopnikov društva na zunaj. Osebe, ki zastopajo društvo na zunaj, napram oblastvom, niso pa zato vedno tudi nosilci morebitne odgovornosti za kazenska dejanja,^ ki bi se jih dolžilo društvo. Načelo kazenskega prava je, da se kaznuje vedno le ona oseba, ki je neposredno povzročila dotično kazensko dejanje. Če je torej ves društveni odbor zakrivil kazensko dejanje, ne bo morda kaznovati samo predsednika, ki zastopa društvo na zunaj, ampak vsakega člana, ki je glasoval za tak sklep. Če je to učinil občni zbor, se bodo kaznovali vsi, ki so na občnem zboru v imenu društva zakrivili kako kaznivo dejanje. Ce je to učinil blagajnik, se bo poklical na odgovornost on in ne predsednik itd. Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi ima sicer nasprotno stališče v členu 15, zadnji odstavek, ki pa nasprotuje stališču, ki ga zavzema v členu 1, 13 in 14. (Dalje prihodnji«.) Pri pogledu na gospodarske težkoče, ki jih je morala mlada država premagati, moramo priznati, da so dosegli Jugoslovani na polju obnove bistvene uspehe, ki so daleko večji kot prostovoljne ali neprostovoljne napake. Z manjšimi sredstvi kot Csiov. ali Kumuniji se je Jugoslaviji posrečilo, da je stabilizirala dinar in da je spravila proračun v ravnovesje. Finančna politika Jugoslavije razodeva kljub nekaterim pogreškom skromnost, previdnost in čut odgovornosti, in te iastnosti jamčijo za dobro bodočnost države. Zadnja tri leta so izkazala kljub splošni gospodarski krizi aktivno trgovsko bilanco. Kriza je deloma posledica drastične deflacijske politike, deloma posledica visokih tarif in tudi želje *pb gospodarski samostojnosti, vse skupaj prokletstvo centralnoevropskega sisteiria. Država razpolaga z velikimi in raznovrstnimi poljedelskimi dobrinami, ima močno voljo do uspeha, narod je močan in preprost; to pa pomeni že polovico uspeha. Če se bo državi posrečilo premagati strankarske tendence, se bo blagostanje zelo dvignilo in Jugoslavija bo postala glavni činitelj miru in stabilnosti v Srednji Evropi. Ureditev vojnega dolga pomeni novo dobo v razmerju med Jugoslavijo in Anglijo. Jugoslavija potrebuje za razvoj svoje gospodarske sile inozemskega kapitala. Ker je sedaj dolg z Anglijo urejen, bi bilo samoobsebi umljivo, da se obrne Jugoslavija v svrho dobave kreditov v London. Uprava državnega monopola je dobila pred kratkim pooblastilo, da najame inozemsko posojilo. Dalje hočejo dobiti inozemska posojila tudi mnoga mesta. Sedaj ni nobenih ovir za najem takih posojil v Londonu. Bilo bi celo želeti, da obrne Anglija po ureditvi dolgov sedaj svojo pozornost na možnosti v Jugoslaviji. Ta država zasluži dosti večjo pozornost, ne samo vsled koristi, ki jih nudd, temveč ker se nahaja v coni, za evropski mir nevarni. Upamo, da se bo jugoslov. vlada odločila /.a stalno smernico v svoji gospodarski in finančni samostojnosti, ki .ie obnovi dežele potrebna. Kolikor nam je znano, take smernice še zmeraj ni. Prišel je pa čas, da se more določiti taka smernica, ki bo omogočila in zagotovila popolno stabilizacijo proračuna in valute ter normalni in sistematični razvoj državnih dohodkov. V tem oziru bi bil lahko London velika opora Jugoslavije. V zadnjih letih se je v stabilizaciji dosegel velik napredek potom kooperacije bank v Srednji Evropi. Koristi tega sodelovanja so sedaj tudi Jugoslaviji na razpolago in upamo, da bo znala to kooperacijo in njene koristi izkoristiti. V »vodnem članku »Times« beremo v komentarju glede ureditve vojnega dolga z Jugoslavijo: »Ureditev vojnega dolpa je odstranila zadnjo oviro do gospodarskega razvoja Jugoslavije, in če bo njen politični razum tak kot je njena vojaška moč dn hrabrost, dokazana na mnogih bojiščih, potem je bodočnost Jugoslavije zagotovljena.« (Po zagrebškem »Morgenblattiu.) STALNA razstava naših pridelkov V SOLUNU. Ministrstvo trgovine in industrije je prejelo od ministrstva inostranih del s edeci dopis našega generalnega konzulata v Solunu: »Tukajšnja trgovsko-mdustrijska zbornica SHS, ki zelo dobro napreduje in vodi tudi sporazumno z generalnim konzulatom Kraljevine SHS živahno propagando za čim večji in čim intenzivnejši razvoj trgovskih zvez ™ed našo kraljevino in Grško, je določi a veCji salon svoje palače za to, da se bo mogi0 v njem razstaviti znatno število izvoznih predmetov naše države, da na ta nagin zainteresira za naš izvoz solunske trgovske kroge. Zbornica se je svojecasno na podlagi konference, ki se je o tem vršila, obrnila na naše gospodarske kroge s prošnjo, da pošljejo vzorce svojih pridelkov, toda odziv je bil sorazmerno slab. Ker je v našem življenskem interesu, da imamo v Grčiji kot največji konsu-mentski državi za naše poljedelske pridelke Permanentno razstavo vseh naših izvoznih predmetov in je tudi v političnem interesu, l** ^/SA I W ustanovljena I. IMS ^ ^ Jernej Jeleni!, Ljubljana stara pot 1 (poleg LeonlUa) tStSSSi*dKrt „Maiarončkov‘‘JJn?kr £ ter prvovrsten kis sa vlaganje sočivja. Tiskarna MERKUR, Ljubljana trg.-$nd. d. d. - Simon Gregoritiera di" 23 se priporoča sa Mak wsak®*rstaih tiskovin sa togo«««’ obrtnike, Industrije« In urede. -- Lastna ta»|igovos**c» Ureja dr. IVAM PUOSS. Z, TTgov*ko-hidii*trij*k« d.4 >MERKU1» kolt todajatelja in Ekarja: A. SEVER, Ljubija™