SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 2*— Vi leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo:	*	„ 2'50	„	* 5"—	*	„10"—		Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 v?n.. — Pri večkratnih objavah primeren poi « sL	
Leto 11.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev.25.
Pogreb slovenskega pesnika f Antona Aškerca. 1. Sokoli-jezdeci na cehi sprevoda. 2. Zastavonoše in Sokoli v sprevodu. 3. Nositelji vencev v sprevodu. V ozadju bela dekleta, ki so nosila 15 vencev z napisi Aškerčevih del.	Fotograf. Krema.
Manica Komanova:
f Antonu Aškercu.
1. Ob smrti.
Kakor blisk raznesla po Ljubljani vest se tužna je ob uri rani, da v pretekli noči si ostavit svet, naš veliki mislec, slavni naš poet! Toraj tudi ti, mož večne slave klonil mirno si zakonu se narave, ki vesoljstvu svoj „začetek“ vstvarja a z „začetkom“ tudi „konec“ mu podarja.
Mrtev si! — Končal si pota svoja, večno živa pa je — duša tvoja, z dušo tvojo pa bo v vek živela deca nje — preslavna tvoja deta! Tisočkrat se bodo razmnožila v srcih mladih, vnovič se mladila!
V delih tvojih, kojim smrt je brez moči živel večno boš, o večni pesnik ti!
2. V pesmih tvojih.
V pesmih tvojih se zrcali mož odločen, mož značajen, za nazore svoje svete neizprosen, neomajen!
Slovenska pesnika Simon Gregorčič (na levi z očali) in Anton Aškerc kot prijatelja-duhovnika. (Ta slika je posneta po fotografiji, ki je zgodovinske važnosti v slovenski knjižnosti, ker priča o iskrenem prijateljstvu, ki je vladalo med našima velikima pesnikoma.)
V	pesmih svojih dokazuješ, da ni častno se solziti, narod, ki je zmožen sile
in moči — se mora biti!
V	pesmih svojih kličeš glasno naj bojazen odložimo,
in le z bojem, z ljutim bojem si pravice priborimo !
3. Na zadnji poti.
Ko smo te — nesmrtni pevec v tiho spremljali gomilo, o da bi tedaj še enkrat le za hip ti možno bilo dvigniti častito glavo, zreti nepregledno vrsto, ki v največjem spoštovanju obkrožava tvojo krsto, le trenotek zrl dokaze bi svetovnega priznanja videl, da se vse Slovanstvo tvojim večnim manom klanja, videl, kako dela tvoja širom sveta so proslula in kako sovragov zloba se ob njih je v prah razsula! In ko svojih del nesmrtnih videl bi nesmrtno slavo srečen k večnemu počitku spet bi nagnil trudno glavo!
f Anton Aškerc,
slovenski pisatelj.
1.
V pondeljek. dne 10. t. m. je umrl v Ljubljani največji slovenski pesnik zadnje dobe — Anton Aškerc. Slovenska zgodovina pozna sledeče velike pesnike: Vodnik — Prešeren — Koseski — Jenko
—	Levstik — Stritar — Gregorčič — Aškerc — za temi slede mladi moderni pesniki. A ko bi hoteli imenovati po vrsti one. ki tvorijo celo dobo — bi imenovali sledeče 4 pesnike: Vodnik — Prešeren — Levstik — Aškerc. Vsi ti štirje veiiki duhovi, so vodili pri nas hoj svojega časa in pomenijo za nas ne samo pesnike — ampak tudi bojevnike za novo lepše narodno življenje. V tem oziru je bil Aškerc največji d uit naše zadnje dobe. Njegova dela niso samo slovenska — ampak svetovna, ker je videl svojo domovino vedno v luči cele sodobne evropske kulture. Naše meje so mu bile preozke — zato je premeril svet tam od perzijskega, indijskega in arabskega Orienta — pa do modernega kulturnega francoskega sveta.
2.
Anton Aškerc se je rodil v Globokem blizu Rimskih Toplic na Štajerskem
—	v šolo je hodil v Celju — potem je vstopil v bogoslovje v Mariboru in je služboval po raznih farah, v Mozirju in drugod. Prve pesmi je priobčil I. 1880. in je postal stalen sotrudnik »Ljub. Zvona«, ki je začel izhajati 1. 1881. Pisal je pod naslovom »Gorazd«. Ljudje dolgo niso vedeli, kdo je »Gorazd«, toda videli so v njem vsi velikega pesnika in so nestrpn0
čakali novih pesmi. Aškerc se je zagledal nazaj v slovensko zgodovino in je pisal pesmi: o kralju Matjažu — o celjskih grofih —• o kmečkih uporih — in je budil tako spomin na davne čase. Njegov jezik je bil krepek, misli odločne, oblika kakor iz kremena izklesana. Toda kmalu so ga začeli tožiti, da poje preveč svobodno — zato se je začutil vezanega v svojem stanu kot duhovnik. Napadi so se vedno bolj množili, dokler ni 1. 1898. odložil duhovniško suknjo in je po posredovanju svojega prijatelja — bivšega župana Ivana Hribarja postal arhivar na mestnem magistratu v Ljubljani. Tu je živel in delal do smrti. Svoje bivanje v Ljubljani je prekinil le s potovanji. Potoval je po Turčiji, po Ruskem (dvakrat) po Grškem in Egiptu, po Francoskem, bil je večkrat v Pragi in je sploh dobro poznal slovanski svet.
3.
Leta 1890. je zbral Aškerc svoje prve pesmi »B al a d e in r o m a n c e«, ki so danes biser naše literature in so proslavile pesnikovo ime tudi izven naše domovine. Za to knjigo so sledile leto za letom sledeče knjige: »Lirsko epske poezije« (1896) — Nove poezije ( 1900) — Četrti zbornik poezij (1904) — Primož Trubar (1905) — Zlatorog (1905) — Mučeniki (1906) — Junaki (1907) — Jadranski biseri ( 1908) Akropoli s i n piramide (1909)	— P ,e s'n i t v e
(1910) — Poslednji Celjan (1911). Poleg tega je napisal dramo I z m a i I o v in par krajših dram. stvari (Red sv. J u r j a). Svoja potovanja je popisal deloma v pesmih, deloma posebej (Izlet v Carigrad — Dva izleta na
R u s k o.) Težko je popisati z besedami ta dela — kdor jih hoče poznati, jih mora čitati. Nahajajo se dandanes v vseh naših knjižnicah — njegove pesmi se bero v vseh šolah. V teh delih leži vse Aškerčevo življenje, vse misli in čuvstva. Iz njih odseva velik duh, ki pozna preteklost in sedanjost svojega naroda, ki ljubi svojo domovino in ji želi lepše bodočnosti. Aškerc ni prikrival ničesar povedal je vse. kakor je mislil — in je tako postal bojevnik proti suženjstvu in tini. Zato so šli nekateri proti njemu v boj.
4.
Čuden svet je vzrastel na slovenski skalni zemlji — čuden cvet — osamljen
—	nenavaden — nerazumljiv. Njegove korenine so segale globoko v našo zemljo — toda to ni bila preprosta slovenska cvetica — to je bila duhteča roža. kakor rastejo na Jutrovem. Beseda slo-venska — misel svetovna.
Aškerc je pel:
V levi baklo, v desni handžar, kvišku dviga moja Muza, razsvetljuje temne klete — in s tirani se bojuje.
Ko je Aškerc pokazal Slovencem v pesmi njih zgodovino, ko je odkril ono gorje, ki je ležalo nekdaj nad našo zemljo. - - Ko je izčrpal vse zaklade, kj jih je nudila dotlej zakopana in nepoznana slovenska preteklost — je videl tudi suž-nost naše dobe in se je obrnil proti nji. Ker ni našel doma vsega, kar je hotel —. se je obrnil na vzhod — že stari so rekli, da od vzhoda prihaja luč — in je iskal tam — resnice. Postal je iskalec resnice
—	pregledal je ljudstva in vere na Jutrovem in je pri tem našel mnogo snovi, v
..	'	"	.. ...........S..	.../C":-:::::':™	.. : '	\
Obnovite naročnino in pridobivajte novih naročnikov!
katerih je pokazal današnjo evropsko kulturo. Njegove sarkastične besede so bile kakor škorpijoni tiranom in zatiralcem. Čez leta se je vrnil Aškerc domov in je začel obdelovati domačo zgodovino, posebno ga je vabila prva junaška doba slov. naroda — reformacija. Primož Trubar in njegovi sobojevniki so dobili v njem svojega mojstra. Naša obala ob Adriji mu je dala snovi za Jadranske bisere, delavski boji so ga navdušili, dia je zapel pesem o premogu. Nazadnje je obdelal Aškerc »Poslednjega Celjana« in se je ustavil tam. kakor je bil začel...
5.
Aškerc je bil na zunaj trd in nedostopen človek -- v prsih pa je imel gorko. zlato srce. Štel je malo ožjih prijateljev. Vsled preganjanja je izgubil zaupanje do ljudij. Imel pa je širom slovenske zemlje mnogo prijateljev in oboževalcev, ki jih niti ni poznal...
Ozko prijateljstvo je družilo Aškerca s pesnikom Gregorčičem, s katerim sta imela enako usodo: oba sta bila duhovnika in oba sta bila preganjana. Gregorčič se je boju umaknil in je utihnil — Aškerc pa se je bojeval do zadnjega.
Aškerc je bil trda krepka natura — samozavesten in samosvoj mož, ki ni prenesel hinavščine —• ampak je hotel odločnosti, odkritosrčnosti in resnice.
Vest o njegovi smrti se je hitro raznesla po vsej slovenski zemlji in tudi izven nje —■ saj je bil Aškerc daleč znan in slaven po življenju in po delih. Aškerčeva smrt je prišla nenadoma. Zadela
ga je kap in po treh dneh trpljenja je omagal...
6.
Pogreb pesnika Aškerca je pokazal, da slovenski narod zna ceniti njegova dela. Bil je pogreb, kakor ga še ni imel noben slovenski pesnik v Ljubljani. Pogreb se je vršil na mestne stroške. — Prvotno se je mislilo, da bo pesnik izpo-ložen na mrtvaškem odru v mrtvašnici, toda razni glasovi so zahtevali drugače. Zato so pesnika prepeljali na mrtvaški oder v »Narodni dom«. Cel dan so polnile množice kraj žalosti. Bilo je nad 15.000 ljudi od jutra do večera. Mrtvaški oder je bil lepo okrašen. Na vsako stran je viselo po 7 zelenih vencev z napisi pesnikovih del —• okoli pa je bilo 37 vencev od raznih društev, prijateljev in korporacij. — V sredo popoldne se je vršil pogreb, ki je pokazal svetu, kako Slovenci pokopujejo svojega pesnika. Ljubljanske ulice so bile polne ljudstva, po hišah črne zastave, trgovine po ulicah zaprte. Na čelu pogreba so jezdili sokoli, njim je sledilo sokolstvo in dija-štvo. potem pevska društva. 17 zastav, za temi 37 vencev, ki so jih nosili dijaki, potem 42 deklic v belih oblekah, ki so nosile vence z naslovi pesnikovih del — za njimi krsta, zastopniki mesta in organizacij — in velika množica prijateljev in častilcev pesnikovih. Sprevod je segal od pošte do sv. Krištofa. Pesnika so položili v grobnico »Slov. pis. podpornega društva«. Na grobu je govoril predsednik »Slov. Matice« prof. Fr. Ilešič,
v imenu Hrvatov prof. dr. Bazala in v imenu delavstva Etbiu Kristan. Ob priliki Aškerčeve smrti so časopisi obširno pisali o njem. Zanj velja, kar je pisal:
V delih svojih sam boš živel večno.
Sliko Antona Aškerca 6'.V -/7 m2 veliko krasno dvobarvno tiskano izdamo začetkom julija. Dobijo jo naši naročniki brezplačno in poštnine prosto pod istimi pogoji kot slike Prešerna, Jurčiča ali Gregorčiča. — Za vsak pol plačane naročnine ima namreč vsak naš naročnik pravico do ene slike, če plača poleg polletne naročnine 4 K še 40 h za ovoj in poštnino za sliko Obnovite torej naročnino za II. pol leta in pošljite 40 h ter si izvolite sliko Prešerna ali Jurčiča ali Gregorčiča ali Aškerca.
Sliki Jurčiča in Gregorčiča sta izšli že v II. izdaji, slike Prešerna smo pa ta teden natisnili že III. izdajo. To je najlepši dokaz, da smo ustregli z izdajo teh slik pravi potrebi Slovencev. Slikam Jurčiča, Gregorčiča in Prešerna izdamo še Antona Aškerca. — Naročite se torej na „Slov. Ilustrovani Tednik" in razširjajte ga!
Slovenski pesnik f Anton Aškerc.
w
1.	) 'j" Anton Aškerc na
mrtvaškem odru.
2.	Krsto z A. Aškercem nesejo iz Narodnega
doma v Ljubljani na mrtvaški voz.
Fotograf. Krema.
Črnogorski kralj Nikolaj I. na Dunaju. V soboto dne 8. t. m. ob 9. uri dopoldne se je pripeljal na Dunaj črnogorski kralj Nikolaj 1. v spremstvu črnogorskega zunanjega ministra Gregoviča. generalnega pribočnika Martinoviča. dvornega maršala Ramadanoviča. general, zdravnika dr. Perasiča in pribočnika prestolonaslednika Danila. Občinstva se je zbralo po ulicah in pred kolodvorom na tisoče;
južni kolodvor je bil okusno in slovesno ozaljšan. Na kolodvoru je bila postavljena častna stotnija z zastavo in godbo 24. pešpolka v paradni uniformi ter se je zbralo mnogo dostojanstvenikov. Proti 9. uri so se pripeljali na kolodvor prestolonaslednik Franc Ferdinand, nadvojvoda Peter Ferdinand. Franc Salvator in Friderik. Karol Albrecht in Rainer. Malo pred 9. uro se je pripeljal naš cesar v spremstvu generalnega pribočnika grofa Paara. Točno ob 9. uri ie privozil na kolodvor dvorni vlak s črnogorskim kraljem. Godba je zasvirala črnogorsko narodno himno. Kot prvi je izstopd črnogorski kralj v bogati narodni noši. Pozdrav obeh vladarjev je bil zelo presrčen in prijateljski. Cesar in črnogorski kralj v enem vozu. za njima ostalo spremstvo, sta se nato odpeljala v cesarsko palačo, kjer so se vršili običajni pozdravi. Zvečer je prisostvoval črnogorski kralj predstavi v dvornem gledišču.
Boji v ogrskem parlamentu. Nasilje za nasiljem se dogaja v ogrski polovici naše monarhije. Ljudska volja se zametuje. vlada le brutalna sila in samovolja magnatov. V Zagrebu pašuje kraljevi komisar Čuvaj, v ogrski zbornici pa je grof Tisza. predsednik zbornice, dal s policijo iztirati opozicionalne poslance iz zbornice.
Šlo je namreč za sprejetje bram-bne predloge, ker dokler državni zbornici na Dunaju in v Budimpešti ne skleneta tega zakona, se ne morejo vršiti nabori in vojaštvo ne dobi novincev. Ker so ogrski poslanci vedeli, da hoče vlada na vsak način, da državni zbor ogrski sprejme brambeno predlogo, so stavili pogoj, da se mora pred to sprejeti zakon o splošni in enaki volilni pravici, katere ogrski magnati nočejo dovoliti, ker bi potem od-
klenkalo njihovi premoči. Vlada pa. ki ji je več na interesu ogrskih magnatov kakor pa na koristih ljudstva, zahtevi opozicije ni hotela ugoditi ter naročila večini zbornice in njenemu predsedniku grofu Tiszi. da naj brambeno reformo kmalu sprejme. Opozicionalni poslanci so se upirali ter končno obstruirali. Predsednik jim je dajal ukore ter jih je končno izključil od sej in ker so vendarle prihajali
v zbornico, jih je dal s policijo iz parlamenta ponovno iztirati. Naravno, da je to poslance hudo razkačilo in poslanca Kovasca je to tako razburilo, da je letel 7. t. m. nazaj v zbornico ter streljal na predsednika, ki ga pa ni zadel. Potem je Kovasc še sebe ustrelil ter je malo upanji, da ozdravi. Ustrel i se j; namreč v
levo oko ter je prodrla kroglja v možgane. V zbornici je nastal strašen hrup, vsi poslanci so leteli k predsedniški mizi, da vidijo kaj se je zgodilo in nastal je pravcat pretep med poslanci. Eden izmed opozicije je celo zaklical grožnjo:	»To ni
zadnji strel, ki je padel tu.«
Predsednik Tisza je pa po pretepu hladnokrvno nadaljeval sejo ter je vladna večina v naglici sprejela brambeno predlogo. ki je nastala tako zakon potom nasilja mažarskih magnatov.
Prva ženska poslanka v Avstriji. Pretečeni teden je izvolil boleslavski mestni volilni okraj na Češkem pisateljic-) gospo B ož e n o V i k o v o - Kune tičko v češki deželni zbor. Njen nasprotni kandidat je bil boleslavski župan dr. Mataušek. ki pa se je pri ožji vo-litvi ženski kandidatki urnakrvl, ker je vedel, da propade. Borba čeških žensk za žensko politično enakopravnost je dosegla z izvolitvijo gospe Kuneticke največji uspeh, kajti niti Nemke še nimajo doslej nobene ženske poslanke. Gospa Kuneticka je_ prva ženska poslanka v Avstriji, in Čehinje korakajo na čelu avstrijskega ženskega gibanja. Gospa Božena Vikova Kuneticka je pisateljica in žurnalistka; piše romane in povesti ter drame. Poleg tega je na čelu čeških žen, ki se bore za politične in socialne pravice slovanskega ženstva. V Ljubljani smo predlani videli njeno igro »Punčka« tudi na slovenskem odru. Slovenke, ki so se udeležile predzadnjega Sokolskega zleta in ženskega shoda v Pragi, poznajo go. Kuneticko osebno kot zelo izobraženo. temperamentno, napredno in energično damo. Govoriti zna izborno. Zdaj je le vprašanje, ali bo njena izvolitev potrjena. ker češki deželni volilni red glede ženskih poslanik nima nobenih določb. Na vsak način pa so Čehi dokazali zopet. da so najbolj napredni narod v naši državi. Slovenci smo še daleč, daleč za njmii v vsakem oziru!
»V službi kalifa« je zgodovinski roman iz časov, ko so Hrvati kot telesna straža čuvali arabski prestol in arabske vladarje v Španiji. Roman »V službi kalifa« je spisal znameniti hrvatski pisatelj dr. Velimir Deželič in se odlikuje po mičnem pripovedovanju in krasnem slogu. Arabski kalifi, ki so vladali v Španiji, so
se neprestano menjavali. Razni mohamedanski velikaši so hrepeneli po kalif-skem prestolu in tako odstavljali kalife in postavljali sebe na prestol. In v tej dobi je prišel na Špansko krščanski kraljevič Strezinja. da obišče mogočnega Wadha el Amerija, poveljnika hrvatske
Slovenski pesnik f Anton Aškerc na mrtvaškem odru v Narodnem domu v Ljubljani. Spredaj Sokoli kot častna straža. Ob straneh venci z napisi njegovih del in drugi^venci.	Fot. Krema.
Anton Aškerc X na krovu ladje na potovanju na Črnem morju dne 4. marca 1906.
Črnogorski kralj Nikolaj I. na Dunaju: Cesar Franc Jožef I, pozdravi črnogorskega kralja, ki je oblečen v bogato črnogorsko narodno nošo.
telesne straže, svojega rojaka. Tu se zaljubi v lepo Fatimo, radi katere bi skoraj izgubil glavo in ga naposled ravno ona reši smrti. Roman Je poln napetih učinkovitih momentov. Čitatelj bo z velikim zanimanjem zasledoval boje, zarote proti sultanu - kalifu in poveljniku njegove telesne straže Wadhi el Ame-riju. raznovrstne spletke Arabcev zoper hrvatsko telesno stražo in ujetje Streznijo. Trepetal bo za Strezinjo in za Fatimo. katero sklenejo prodati, njega pa ubiti ali odvesti kam daleč. Z veseljem bo čital, da je Fatima ohranila hrvat-skemu junaku ljubezen in zvestobo, ter je pod zaščito mogočnega Wadha el Ame-rija. ki je ljubil Strezinjo, kakor oče. čakala nanj, da se vrne. Wadha el Ameri pa je razpisal veliko vsoto za nagrado onemu, ki mu najde in privede izgino-lega rojaka. Konečno pride Strezinja kot poslanik nasprotnega kalifa h Wadhi el Ameriju. ki ga popeplje k Fatimi. Radost obeh je velika, zakaj Fatima je ugrabljena hrvatska mladenka in tako je Strezinja v daljni Španski našel hčerko svojega naroda.
Smola. »Jaz imam smolo, da je večje ni! Vse se mi pokaži. Če mi pa pišče v usta prileti — pa pečeno ni!«
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
____________ Vzorci na željo franko. Zelo
■I zmerne cene. Na željo dam tu EH HI Izgotoviti gosposke obleke. EH
Opravičeno vprašanje. Okrajni glavar: »Gospod okrajni sodnik, kako mi morete za mesogledca priporočati moža, ki ima le eno oko?« — Okrajni zdravnik: »Zakaj pa bi ne bil dober za to?« — Okr. glavar: »To kaže. da še niste dosti izkušeni. Ali ne veste, da mesogledec dostikrat rad eno oko zatisne. Kaj pa bo s takim mesogledcem. ki le na eno vidi. pa še tisto zatisne,«
Žalosten vzdihljaj. »Kupčija pa res tako slabo gre, da lahko Boga zahvali tisti kupec, ki še ni na svet prišel!«
Vojaške vaje. »No, Jozelj, kako pa je bilo pri vajah? Ali si imel dobro stanovanje?« — Jozelj: »To je bilo, da Bog pomagaj. Komaj sem prestopil vežni prag, so mi že naproti prišle podgane in miši vse objokane!«
Burni bogodki v ogrskem državnem zboru : Zbornični predsednik grof Tisza, ki je dal opozicijo-nalne poslance s policijo iztirati iz zbornice in na katerega je potem poslanec Kovasz streljal.
Iz šole. Učitelj razlaga v šoli tvorbo lesa. Začel je z drevjem v gozdu in nadaljuje o žagah. Opiše parno žago in lesno žago. Potem pa vpraša hčerko: »Anica, povej mi. kaj je parna žaga.« Anica prej ni poslušala, zato molči. Učitelj ji pomaga. »No kaj pa je lesna žaga?« — Anica: »Priprava, kjer se žaga les.« — Učitelj: »Dobro. No, in kaj je sedaj parna žaga?« — Anica (čez nekaj hipov): »Priprava, kjer se žaga — para!«
Preproga za 156.000 dolarjev. Nekateri ameriški milijonarji imajo svoje palače v Evropi. Zlasti na Angleškem in v pariški okolici so si dali urediti razkošna začasna bivališča. Eden izmed njih bo napravil zdaj s svojo vilo celo dobro kupčijo. Njegova vila je namreč v pasu pariških utrdb, v La Mecettu, kjer grade nove
Abadie — kotiček.
PAKAZÄL BI TI, ČE BI NE BILTO
ABADIE PAPIR.
ceste in mora občina pokupiti razne zemljišča. Občina je plačala ameriškemu milijonarju za njegovo posest nič manj kakor 2,500.000 dolarjev, medtem ko je njega veljal nakup obenem z ureditvijo in prenovljen jem 1,400.000 dolarjev, tedaj zasluži milijonar pri tej kupčiji malenkostno vsotico 1,100.000 dolarjev. Milijonar je imel v vili preprogo, vredno 156.000 dolarjev. Preproga je jako dragoceno delo iz osemnajstega stoletja in je razgrnjena v dvorani, kjer nikdar ne stopi nanjo človeška noga.
Lakota v Rusiji. V večjih gubernijah Rusije vlada lakota in kakor javljajo ruski listi, se odigravajo resni dogodki. Vlada je nakazala v olajšanje bede 142 miljonov rubljev, ki pa nikakor ne zadoščajo, da bi mogli preživeti izredno veliko število stradajočih. Posebno uničujoče deluje lakota v centralnih gubernijah. Tu vladajo epidemične bolezni, ki so posebno med otroci zahtevale mnogo žrtev. Razni ruski listi objavljajo pretresujoča pisma duhovnikov iz ozemlja lakote. Starši prodajajo svoje male hčerke za vsako ceno, se oblačijo potem v mrtvaške obleke in čakajo na smrt. Cele vasi so kakor izumrle. Domača živina, oziroma živina za delo je poginila vsled pomanjkanja krme, dočim so veliko kmetov pobrale epidemične bolezni, — V. ozemljih, kamor ne pridejo darovi, dobivajo lakote trpeči kmetje kruh iz ilovice, drevesnega lubja in rezanice. Neki ruski časopis piše:	»Hranimo vzorec takega
kruha, ki je podoben zogljeni opeki in v kateri ne bi nihče slutil človeške hrane.« Položaj v ozemlju lakote se še slabša s tem, da vlada popolnoma ovira privatno pomoč in zahteva od nje, da se mpra podrediti policijskemu nadzorstvu, v kar pa mnogo organizacij za pomoč noče privoliti. Opozicionalni poslanci dume so pogo-
Burni dogodki v ogrskem državnem zboru: 1.) Iz zbornice iztirani opozicijonalni poslanci se podajo zopet v parlament (X vodja opozicije grof Apony). 2.) Poslanec Kovasz, ki je streljal na zborničnega'predsednika grofa Tisza, potem pa še sebe ustrelil. 3.) Stotnja vojakov bosnjakov pred državnim zborom.
ттж
Vajenca za : kolarstvo :
sprejme takoj Anton Birsa na Bistrici pošta Šmihel nad Pliberkom Koroško.
Za občino Bistrico in okolico se sprejme spretni
sedlarski
mojster.
Dopisi na Marko Ple-šivčnik vulgo Šercar v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20.
Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Kovačnica
z vso opravo in lepim stanovanjem se da v najem. Več pove Janez Kraut v. Svetec na Bistrici pošta Šmihel nad Pliberkom, Koroško.
Dva gospoda
se sprejmeta na stanovanje v Frančiškanski ulici 12/1. Več se izve pri hišniku istotam ali pa pri : upravništvu Tednika. :
stoma interpelirali radi preprečevanja privatne pomoči v ozemlju lakote, a vedno brezuspešno. Tako mora radi svojeglav-nosti ruske birokracije narod umirati lakote.
Zakaj priporočamo Kolinsko kavno primes? Iz dveh vzrokov. Predvsem, ker je res izvrstno blago, ki je z njim vsaka gospodinja popolnoma zadovoljna, ker Kolinska kavna primes napravi kavo najokusnejšo. Potem pa tudi zato, ker je Kolinska kavna primes pristno domače blago. Mi se dobro zavedamo velikega pomena domače industrije za ves naš napredek na gospodarskem polju, vemo pa tudi, da nikakor ne zadostuje, da govo- ; rimo o potrebi domače industrije, temveč, da jo moramo podpirati s tem, da kupu-" jemo domače blago. Komur je torej na tem, da dobi izvrstno in pristno domače blago, naj kupuje Kolinsko kavno primes!
Dva pogumna duhovnika. Na potopljeni ladji »Titanic« sta bila tudi dva katoliška duhovnika, ki sta našla junaško smrt v morski globini, in sicer profesor Byles z Irskega, ki se je peljal v Novi Jork, da bi poročil ondi svojega brata, in nemški benediktinec P. Jožef Perušič. Prvi je ono nedeljo, ko je ladja trčila z ledenikom, zjutraj pridigoval potnikom na medkrovu. Grč. Nežika Mac Coy, ki se po svoji rešitvi nahaja v bolnišnici sv. Vincencija v Novem Jorku, pripoveduje o g. Bylesu sledeče: »Slišala sem ga, kako navdušeno je v nedeljo pridigoval na medkrovu. Potem ga nisem videla toliko časa, da so nas poklicali na gornji krov. Hodil je semintja po
Pepete» tesi» ss d^JeaUce, otroke le bolujete bi lelodeu.	c«
Vsebuje prawo planinsko mlake.
Škatlja K L80 v vcaki lekarni in drogeriji.
Kažipot za izletnike, turiste in letoviščarje.
HOTEL PETRAN
BLED
lllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltIM
I HOTEL „JEKLER“ !
BLEP -4»
e NAD „ZDRAVILIŠKIM DOMOM“ I
MIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllIllT
HOTEL SEKOVANIC
BLED
34 sob za tujce. — Velik senčnat vrt.
Gostilna Strekelj, Bled-Grad 5
se priporoča za obilen poset. Na zahtevo mrzla in gorka jedila. — Prenočišča.
MARTIN TANCAR, Jesenice
(poleg kolodvora).
Sobe za tujce.	Gostilna.
tlzx-l-c»l	Zlata kaplja v Ljubljani
Л U LCl 11 <1L IH tv gv Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Gostilna Kunstelj v Gorjah
se priporoča za obilni obisk. — Postrežba -...—	= točna in dobra.	=
Slavnemu občinstvu se priporoča poznana nekdaj g. Balije gostilna v Rožni dolini. Fina pijača, izborna gorka in mrzla jedila. — Nizke cene. — Solidna postrežba.
Mihael Paulin, gostilničar.
naSSĆCl'aim^eiina^Crsll
-...... Vrhnika —
HOTEL „ČRNI OREL“.
Lepo opremljene sobe — senčni vrt — izborna kuhinja — fina vina. — Nizke cene.
11 W K 1ПК	ЕГУТраГ Г	Г ГПГБГП
Zdravilišče Toplice
na Kranjskem, postaia Dolenjske železnice Straža-Toplice. Akroterme (toplice z mehko vodo) 38° C., kopališče z zdravilno pitno vodo. Izredno učinkuje proti trganju, protinu, ishiji, nevralgiji, kožnim in ženskim boleznim. Veliki kopalni bazini, posamezne in močvirske kopeli. Udobno urejene tujske, igralske sobe in sobe za družbe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in cena prehrana. Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Prospekte pošilja brez ::	plačno in daje pojasnila Kopališka uprava. ::
Vid Carf
mizarski mojster in stavi-telj mlinov v Guštanju-Tolstivrh na Koroškem, izdeluje vsakovrstne navadne in umetne mline in žage Poskrbi po tovarniških cenah dobre motorje na bencin in poljedelske stroje Prevzame tudi vsake vrste mizarska dela. Proračun in načrte izdela zastonj in ne zaračuna zato potrebnih obiskov. Slovenci! Svoji k svojim!
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
MORANA.
Morana uniči stenice in golazen ter se naroči pri
M, Škrinjar, Trst, ulica Ferriera 37./I.
Dve steklenici staneta K 3"20, pri večjem naročilu popust, trgovcem rabat.

Srnjak s 5 rogovi, ki ga je 1. junija t. I. ustrelil baron Pussvald v Otoku pri veliki Nedelji na Štajerskem. Srnjak s 5 logovi je vsekakor lovska posebnost.
Og'la.svLjte (iiiseriia.jte) "v Slo-^erLsriena Jlvtstrcrvanena Ted.2ììri-u. ! — Oe lasi —............= (in.sera.ti) tt- "n.jem. im.ajo rrajTooljši uspeli..	—.	-	_
krovu in bral iz knjige. Zdelo se je. da ni mislil na bližnjo nevarnost. Pozneje je dal knjigo v žep in pomagal ženstvo spravljati v rešilne čolne. Od tedaj ga nisem več videla. Vendar pripovedujejo potniki, ki so ladjo zapustili in se resini na »Carpathijo«, da je velika množica potnikov klečala okrog obeli duhovnikov. Ti so bili katoličani, protestantje in Židje. Profesor Byles jim je prigovarjal, naj se pripravljajo na Boga, pred katerega jim bo treba kmalu stopiti. Molil je_ ž njimi in jim podeljeval sveto odvezo, Še vedno je stal na mestu, ko je že voda stopala na krov. Pogumno in neustrašeno sta zrla junaka - duhovnika smrti v obraz.«
Po želji členstva in cele slovanske javnosti ustanovila je od 1. prosinca 1910 banka >Slavija«. vzajemno zavarovalna banka v Pragi, poleg drugih že obstoječih oddelkov tudi oddelek za zavarovanje proti tatvini t. vlomom. To zavarovanje pridobiva vedno več in več simpatij v najširših krogih prebivalstva, kar je neiz-
podbiten dokaz, kako potrebno je tako zavarovanje v varstvo svojega imetja. Banka je porok proti majhnemu letnemu prispevku za škode, ki nastanejo vsled tatvine z vlomom v najširšem smislu besede. l udi za vsakoršna življenska zavarovanja je posebno priporočati banko »Slavijo«. Vsa pojasnila daje radevolje generalni zastop »Slavlje« v Ljubljani, ki pošlje na zahtevo tudi svojega uradnika na dom.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Modni salon Ozmec Pepina
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 4.
bugata zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Žalni klobuki vedno v zalogi.
Gospe se smejijo i62
od veselja, ko dobijo to blago :
12 metrov lepo sortiranih ostankov . . samo 5 K 10	„	rumburške tkanine ....	„	5	,
10	, dobrega chiffona....................5 ,
9	„	Zefir za srajce................ „	5	„
7	„	delen za obleke................. „	5	„
6	„	atlassatin pri pranju ne zgubi barve	„	5	„
4	„	modni štof v vseh barvah .	„	5	„
2l/2	„	štof za bluze s svilo . .	„	5	„
2	„	čisto volneno angleško sukno	„	5	„
4 komade sortiranih predpasnikov za
kuhinje...................... „	5	„
2	„ fini laneni prti.............. „	5 „
2	„ fine posteljne odeje ...	„	5 „
pošilja se po pošt. povzetju pri naročilu od 15 K franko.
Rudolf Lichtner, Litmerice V.
Češko. Za neugajajoče denar nazaj ! Češko.
To že veste?!
Viktorija Sterniša
— Jurčičev trg štev. 3 =
ima v zalogi najboljše kakovosti obuval vseh vrst. Import.	Eksport.
Vsak naš prijatelj ne čita samo Sl. I. T., ampak ga tudi plača in mu pridobiva novih naročnikov.
Franc Može
Sv. Petra nasip št. 51
• krojaštvo "
najmodernejše po najnižjhi cenah Najfinejša Izdelava 22 K. Na zahtevo pridem na dom.
Prvi zakonito izprašani pleskarski mojster na Kranjskem
Anton Mitteregger
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v ::	mestu in na deželi.	:: ::
FRANC JAKOPIČ
Ljubljana, Bohoričeva ul. št. 11
Vodmat. (Zraven mestne ubožnice.)
Stavbeno umetno in konstruk-:	cijsko ključavničarstvo. :
Specialiteta : Železne svetilke.
Načrti in proračuni so na zahtevo na razpolago.
Se priporoča sl. občinstvu kakor tudi pre. duhovščini za sprejemanje vseh v to stroko spadajočih del kakor : obhajilne mize, ograje na mi rod vorn, obmejno omrežje, žično omrežje, žično omrežje na stroj, vežna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, železne stopnice, svetilke, ograje na pokopališču i. t. d. : Solidna postrežba.
::E Čuvajte se peg. Vaše obličje bo krasno, čisto g :•!	in fino kakor aiabaster.	=:
I	Pege, pike, izpuščaje §
Ej! rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise EEE EiE in vsak neprijeten nedostatek odstrani za- EEE EEE jamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin“. Ste- EH E:E klenica K ‘2'50. Rationell bals. milo K V20. EH EH Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EH
1 Neprijetne dlačice = Ш
E:E z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EH EH lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EH EH	Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2'50.	EH
EH Specialiteta za dame „Salvorin voda“ za od- EH ::E stranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna EH EIE za umivanje in česanje las, katera jih sama EH EIE skodra in je dela lahke in dela lahke in lepe. EEE ji!	Steklenica 2 K.	j;!
II	= Bujna rast las in brk = III
E E ge doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo ni П	(izvlečkom) „Po ari n e“. Cena K 4—2.	==
Bujno polnost-krasno 1 == oprsje — I
~ doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. =E EEE Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- = EH znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- EEE EH pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EEE EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- |EE \= klenice univerzalnega sredstva Et - Admille EH EEE z navodilom 5 K. K temu posebni kremni =E E= izvleček „Vladicco“ 2 K. Prodaja in razpo- jn EH	šilja edino ord. kosm. laboratorij	==
« W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. «
Nagrada bralcem tega lista.
Mi mieliio 3000 parov čevljev!
Vsled vpeljave naših izbornih veleelegantnih čevljev iz najboljšega, trpežnega chevrousnja, moderno izdelanih, razdelimo 3000 parov, kakor kaže slika.
Samo delo v znesku 15 K za 3 pare se nam naj plača. Mi Vam pošljemo kakor želite ali čevlje za gospode, ali dame po vsaki poljubni številki ali centime-terski meri. Vi dobite torej za samo 15 K, 3 pare izvrstnih čevljev, ki stanejo drugače 42 K iu bodete z njimi gotovo zadovoljni.*) Pošilja se po povzetju ali če se plača naprej. Zamenjava dovoljena, zato ni rizika Vsa naročila se naj naslavljajo na
R. Bergerjevo razpošiljalnico čevljev, Dunaj 27, poštni predal 42.
*) Šele po Vašem priporočilu bomo imeli dobiček.
Ustanovljena leta 1831. IVajvoéjl»,	ГО vulllifit il>^!$tro-0*»-rs-»ke <ÌT*£avo Ustanovljena leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu
Glavni ?astop v Ljubljani. Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah — Tekom leta 1911. zavarovalo se je 21289 oseb za kapital na 170 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad
1 milijardo in 63 milijonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 416 milijonov kron
—j————————————n»—————————————.........................
: Lepa prihodnjost! :
Zaradi nezmožnosti samolastnega vodstva se prodata 2 hiši z gruntom in opravo. Priprave za gostilno, hotel, trgovino, za penzionat, ali za kmetijstvo. Ob Bohinjskem jezeru, lepi stavbeni prostori s pravico do kopališča in lastnega čolna. V nekaj letih se bode dobil Skratni denar, ako se proda na drobno. — Pojasnila pri M. Orobotek, Bohinj. Bistriva
= Teodor Kom ea
poprej
Henrik Kom
pokrivalec streh in kicp&f, Y$Msij*ioc strelovodov ter inštalater vodovodov
LJUBLJANA, Pofjc.iiskii oests. S
priporoča se p. n. občinstvu za izvršavani e kakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z ..ogle-škim, francoškim in tuzemskim Skriljem, : ashesi, cementnim škriljem (Eternit) patent Halschek, izbočeno in ploščnato opeko, lesno-ccme tuo h. strešno opeko. Vsa stavbins^j ip galante -jjak., kleparska dela v priznano šolnini i*vrših — p«, prave točno in ceno. Proračuni brezplačni љ •, ‘ž: nine prosto. — Kuhinjska oprema. Htš.ia ■-
Stampilije
vseh vrst as
ere*% društva, trgevce itd.
ANTON ČERNE
»Tavec te iedelevate* kavéekovB
L jubljana, Stari trg Ä
Ovniki frank*.
izprašani optik FR. P. ZAJEC » LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
Švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
P lok6 e vseh vrst in v vseh jezikih
V 9’ftO ПРПГвј — Г*жпИг
Živce bolnikov
utrudi vsak najmanjši napor in jim vzame odpornost proti brezštevilnim organizem pustošečim boleznim. V takih primerih deluje elektrika čudovito. Z njo se lahko zdravi doma vsakdo, ne da bi ga zdravijenie motilo v poklicu. — Pri splošni oslabelosti živcev, glavobolu, nespanosti, otožnosti, protinu, otrpnelo-stih in pri različnih ženskih boleznih se rabi inravni galvanski tok z najboljšim uspehom.
Glavna načela elektri-ške metode so popisana v krasno opremljeni, 80 strani obsegajoči knjigi in to knjigo more dobiti vsakdo
brezpla čno in poštnine prosto
brez vsake obveze.
Elektro-Vitalizer zdravniški zavod, Budapešta, VI., Theresien-ring 7, mezanin 179.

Јца ÈL /\ Pozor !
Jar
Velika zaloga dvokoles, šiv. in krnel, strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Mehanična delavnica. Poliranje z elek-tričnojgonilno silo ter emajliranje dvokoles na plin. "Kolesarjemlv korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, najtiga pošlje takoj emajlirat, ki stane 6 K, v'različnih barvah 8 K pri
BATJBL-Ü
Gorica, Stolna ulica št. 2—4.
Prodaja na obroke. Ceniki franko. Velika izbira že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Iz proste roke se po ceni proda
na Gorenjskem lepa nova hiša. Zraven je velika njiva. V hiši se nahaja trgovina. Pripravna je tudi za gostilno in za letovišče. Oddaljena je od kolodvora Žirovnice četrt ure. Stoji ob cesti, ki pelje na Bled. Hiša ima 8 sob in 3 velike kleti. Več pove Ivan Soklič, Breg, pošta Žirovnica, Gorenjsko.
A.	Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje ?
B.	Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je fin umetni brusač. Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga, stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3.
Ana Goreč
Ljubljana, Rimska cesta št. 11
Podružnica :
Marija Terezija cesta štev. 14,
gostilna pri „Novem svetu“.
Trgovina s kolesi in deli. : Najboljše pnevmatike. : Izposoj e va »je koles.'
/p	..-------------------------=^j'
Ljubljansko mestno kopališče
odprto od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer. 222
„KOLEZIJA“
(Hribarjev gaj.) Nanovo otvorjena gostilna z vso točno postrežbo. : : :	Prostor za baline nje
Se priporočata	i Vil 11 ili Lucija Gril.
KLIŠEJE
na cink, baker in medenino za časopise, umetniške priloge, učinkujoče (efektne) inserate, cenike, varstvene znamke. Debeli tisk za fotolitografijo; stance, risbe vsake vrste.
JOSIP STRANYAK
fotokemigrafičen umetniški zavod
DUNAJ VIII/2,
Tigergasse štev. 13 Telephon 18.085

Občinska branitoiea
v Drnišu v Dalmaciji
sprejema
hranilne vloge
od K 2-— do K 100 Ü00-—
proti 5obrestovanju, ter povraća zneske do K 5001 brez odpovedi, zneske do K 20.000 proti prijavi 8 dni, večje zneske po dogovoru. — Za polletno izplačevanje obresti izdaja na zahtevanje obrestne knjižice Dopisovanje v slovenskim in hrvaškem jeziku.
Za varnost hranilnih vi og in njih obrestovanjc jamči občina Drniš.
Trgovina s steklom
M.TBlŠek, Ljubljana
Stari trg štev. 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, Ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov zu podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela.
Najsolidnejša in točna postrežba.
ПЕЕВЗЗЕИЖЖИ	i » ^~птрггктУтп
Turisti f Naročite se na -elegantni, krasno 1 til loti • jn bogato ilustrirani turistki časopis
„Slovansky Turista“ IV. letnik.
Samo pogled v ta turistki organ Vas neredi njegovim prijateljem. — Celotoletna naročnina 6 K.
Slavnim kopališkim oskrbništvom, hotelom in restavracijam pp. dohavateljem turistovskih in športnih potreb se priporoča, da inserirajo v „Slovanskem Turistu“.
Upravništvo v Pragi-Smichov, Švarzenbergova ulica 19.