- SEOVENJEC kop.tarjev.uL 6/111 ^ ^ ^^^^ jeva b, telefon 2V9J Telefoni uredništva! dnevna služba 2050 - nočna 29%. 2»4 in MM --Ithaja vsak dan ajutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Vera in politika Katoliška cerkev, mati evropske krščanske kulture, se je vedno varovala ckstremov bodisi na desno bodisi nn levo. Kdor je v posesti najvišje verske in nravstvene resnice, ne more za-pasti ne eni ne drugi skrajnosti. Vsaka skrajnost izpremeni lahko največjo resnico v najhujšo zmoto; iz načela osebne svobode na primer se more roditi najrnzbrzdanejšn anarhija, iz resnice o potrebi nadosebne avtoritete lahko nastane zmota nnjbrezobzirnejše tiranije. Ker je katoliška Cerkev v zgodovini kot učiteljica narodom vedno kazala pravo pot sredi zablod, ki nastajajo iz pretiravanja ali boljše rečeno, izpačenja resnice, je obvarovala kulturne narode evropskega območja najhujših katastrof trajne anarhije ali trajne despotije ter z njimi zvezanega propada, ki označuje nekrščuuske civilizacije. To vlogo vrši katolištvo tudi danes in to v tem večji meri, čini bolj je v sodobnem vrenju |M>-treben stalen in nepremakljiv kažipot političnemu, duhovnemu in gos|>odnrskekmu življenju človeštva. Božična okrožnica avstrijskih škofov, ki je zbudila pozornost vsega evropskega političnega sveta, spada med najvažnejše izjave katoliške cerkvene učne oblasti v našem času, ker z vso jasnostjo zarisuje katoliške smernice javnemu življenju. Povdarjnjoč načelo, da je vsaka državna oblast utemeljena v božji avtoriteti, ki svetni avtoriteti šele oblast poverja, izključuje tak<5 revolucijo .samopašnih nagonov množice, ki samd rušijo, kakor despotijo »fiihrer jev«, ki hočejo vladati po svoji osebni samovolji brez obzira na božji oziroma nravstveni zakon in naravno pravo, škofje vidijo edino najsigurnejše jamstvo zn upostavitev in ohranitev oziroma za novo zgradbo resničnega političnega in socialnega reda v vzajemnem sodelovanju med Cerkvijo in državo. S tem se svet vnovič opozarja na princip političnega življenja narodov, ki so ga ti pred sto in petdesetimi leti po vplivu francoskega enciklopedizma zavrgli, se v času največje stiske po razdejanjih francoske revolucije zopet k njemu vrnili, pa ga, ko je velein-dustiializem privedel do varljivega in navideznega, samo meščanstvo oblagodarjujočega raz-cvita, vnovič vrgli ined staro šaro. Danes, ko se posledice naukov o »svobodni cerkvi v svobodni državi« kažejo v čedalje bolj pogubnih oblikah, Cerkev s posebnim povdnrkom zopet spominja krščanski kulturni svet na resnico, da kulturna družba ne more dolgo olistojati, ako Cerkev in država ne sodelujeta v čim popolnejšem soglasju zn občo blaginjo: Cerkev s tem, da. od nikogar ne ovirana, daje smernice in nuja nadnaravno pomoč za posvečevali je in izveličan je duš pu za naravnanje naravnega moralnega življenja k večnim nadnaravnim smotrom — država pa s tem, da v svojem neodvisnem delokrogu gradi in pospešuje svetni blagor državljanov, ki po svoji naravi služi nadsvetnim ciljem za večnost namenjenega človeka. I'a dvojnost dveh po svojem delokrogu neodvisnih, pa druga na drugo tesno navezanih družb je fundament krščanskega kulturnega občestva in kdor ruši ta dva stebra ter moti njuno harmonično kooperacijo, je sovražnik kulture, sovražnik urejenega državnega življenja in socialnega reda. Avstrijski škofje pa zaključujejo svojo okrožnico še z drugo, načeloma važno izjavo, ki e z vprašanjem o razmerju nied katoliško Cer-tvijo in krščansko državo oistveno v zvezi, namreč vprašanje razmerja med Cerkvijo in politiko sploh. Liberalizem je namreč obenem z »osvoboditvijo« države od Cerkve (ki je privedla do zasužnjen ja države samovoljnosti enega ali strank) vrgel v svet krilatico, da vera in Cerkev sploh nimata nobenega opravka s politiko, da so javne zadeve izltljučno oblast civilne države, da je politika območje, ki je verskemu delovanju bistveno tuje in sc ruvna samd po svojih lastnih političnih smernicah iu zakonih. Kakor da estetika nima nobenega stika z etiko in tako dalje, tako da se delokroga Cerkve in religioznega življenja čisto nič ne tiče politika. Med drugim so v dokaz te svoje trditve navajali s prav posebnim povdarkom znano odredbo avstrijskih škofov, ki so duhovnikom naložili, da izstopijo iz vseh političnih zastopstev nd občine do parlamenta in da se aktivno politično sploh ne udejstvujejo. Tudi ta krilatica liberalizma je svoje vrste do svojega nasprotja izpačenn resnica. Vera in politika sta dve različni območji, dva samosvoja delokroga, dve razni strani življenja, vendar pa nikakor nista brez bistvenega odnosa med seboj, ampak sta podrejeni nujni zakonitosti, ki vlada nad vsemi vrednotami življenja: du so namreč vse vrednote med seboj urejene v hierarhijo vrednot. In vera je v vsakem oziru višja od politike, ker zasleduje višji, nadnaravni, nad-n«rodiii, naddržavni večni smoter. Ker morajo vsi naravni svetski smotri biti vsak po svoje usmerjeni k nndzemskemu in večnemu, zato tudi javno politično udejstvovanje kristjana in krščanske družbe ne sme biti v nasprotju z večnim hI n grom, ne sme žaliti ne naravnih etičnih zakonov ne zahtev svetega živl jenja in vrednot. ki jih Bog veli udejstvovati izvelioanemu človeštvu, ampak mora politika krščanske države to višjo smotrenost pospeševati. In zato avstriiski škofje v svoji božični okrožnici, v kateri popravljajo napačno tolmačenje svoje naredhe. da se naj duhovščina umakne iz sedanjega političnega razvoja v Avstriji, poudarjajo kot nespremenljivo načelo Cerkve, da njihova naredim »nikakor ne pomeni, dn bi se Cerkev odrekla v principu svoji pravici, da zastavlja svoj vnliv nn javno življenje v svrho realizacije krščanskih principov.« Kar je torej liberalizem hotel izvajati iz naredhe avstrijskih škofov. je temeljita zmota. Cerkev se ne more m ne sme odpovedati svoji nalogi, da skusa uresničiti načela krščanskega nravstva ne samo v življenju posameznika, ampak tudi v občestve-nih oblikah življenja, to je v politiki, in sicer z vsemi primernimi sredstvi, ki k temu cilju vodijo. Ako bi Cerkev odstopila od tega načela, bi ne bila več vesoljna krščanska in živa cerkev. ampak brezpomembna pietistična (lrn/.ba daleč stran od vsega življenja in realne resnice in absolutno nepotrebna. ... ... Je Da seveda nolitič-iio delovanje duhovnika Usoda „podonavske obnove u t' Francoski zunanji minister je pOflClZCll karte ttaliia-Franciia imata skupen načrt Pariz, 29. dec. tg. Tukajšnji listi objavljajo vsebino razgovora, ki ga je imel francoski zunanji minister Paul-Boncour z dopisnikom madjarskega »Pesti Naplo« o raznih važnih podonavskih vprašanjih. Paul-Boncour se je prvič jasno izrazil o svoji fiolitiki v Podonavju, kar je dragocen prispevek k razumevanju diplomatične aktivnosti, ki jo opažamo po vsej Evropi in ne najmanj tudi v podonavskih deželah. »Vam Madjarom,« je začel Paul-Boncour, >bi rad predvsem povedal nekaj o naših (francoskih) od-nošajih do Ilalije in do italijanskega pakta štirih. Med nami in Italijo so obstojali mali nesporazumi. Nam je mnogo ležalo na tem. da ta napetost izgine in zato sem poslal v Rim de Jouvenela kot poslanika Francije. Uspeh, ki smo ga dosegli, je zabeležen v sporazumu štirih. Pakt štirih je predmet neprestanih napadov posebno še odkar je Nemčija zapn-stila Zvezo narodov. Toda jaz pravim, če bi nain pakt štirih ne bil prinesel drugega uspeha kot zbli-žanja in pomirjenia z Italijo, bi že samo to bil velikanski uspeh, vreden vseh naših trudov. Zbližanje med Francijo in Italijo se vrši na vseh poljih, da smo upravičeni upati, da bo še v nadalje tako blagodejno vplival tako na splošni med-narodnopolitični položaj v Evropi kakor tudi predvsem na razorožitveno konferenco, na kateri trenot-no pogrešamo Nemčije. Tcda pakt štirih velesil, ki smo ga podpisali, je izredne važnosti tudi. če izvzamemo to izboljšanje odnošajev z Italije, ker se dotika vseh važnih evropskih problemov. k< nam delajo skrbi. Mi Francozi smo mnema. da pakt štirih, takšen kot smo ga pedpisali in kol leži pred nami, nikakor nc če ustanoviti neke vrsle nadvlado štirih velesil nad Evropo, ampak nasprotno, da le dviga spoštovanje do osnovnih načel Zveze narodov in vzdržuje enakopravnost malih in velikih držav.« Obno»a Podonava O obnovi v Podonavju je Paul-Boncour rekel sledeče besede: »Reorganizacija in ozdravljenje podonavskih dežel je mogoče le, ako se spoštuje državna needvisnost avstrijske republike. Samo pod tem pogojem bo mogoče zajamčiti red in politično ravnotežje v Evropi. Iz tega sledi logično, da moramo Avstriji za-jamčili vsa sredstva, da bo mogla mirno živeti, a to je zopet mogeče le s pomočjo enotne organizacije podonavskega ozemlja. Naša dosedanja prizadeva- nja v tem pravcu bodo rodila uspehe, upamo, odkar obstoja skupno enotno stališče Francije in Italije. Ker preje tega sporazuma ni bilo, so bila vsa prizadevanja v Podonavju zaman. Dne 25. avgusta smo obrazložili evropskim vladam, kako si francoska vlada zamišlja rešitev podonavskega problema. Dne 10. septembra smo poslali italijanski vladi daljšo spomenico, v kaleri predlagamo italijanski vladi uvedbo dvostranskih prefcrencijalnih pogodb in sicer s sodelovanjem nekaterih velikih držav. Dne 29. septembra je italijanska vlada sporočila v Ženevi vsem interesiranim velesilam svoje italijansko mišljenje o tem vprašanju. Med našim francoskim in italijanskim stališčem so ostali le še malenkostni nesporazumi. Na tem temelju torej smo začeli pogajanja z državami Male zveze in z Avstrijo. Dr. ! Beneš je ob priliki svojega bivanja v Parizu izjavil. ' da vsebuje italijansko francoski načrt o rešitvi podonavskega vprašanja zelo veliko točk, ki jih v polni meri sprejema ludi Mala zveza.« Listi izvajajo iz te Boncourjeve izjave, da je poslak) sedaj jasno, da sta se Italija in I rancija sporazumeli glede skupnega postopka v [»donavskem vprašanju in da se vodi vsa sedanja diplomatska otenziva za to. da bi se dosegel tudi pristanek inte-resiranih, to je jiodonavskih držav samih, na ta sporazum. Zato je bilo potrebno potovanje dr. Beneša v Pariz, zaradi tega je bil povabljen Titulescu v Pa riz in zaradi tega tudi se bodo vršili v januarju prihodnjega leta velevažni obiski ' " pri predsedniku francoske republike. Diktatura v Grčiji? Venizelos zastražen - Kondilis bodoči diktator Atene, 29. dec. m. Snoči okoli pol 9 je pričela obkoljcvati hišo šefa grške liberalne strun-ke Venizelosa velika skupina tajnih policijskih agentov in orožnikov. Nekoliko dalje od Venize-losove hiše je bilo tudi zbranih kakih 15 stražnikov. Razen tega so vsake pol ure kontrolni policijski organi in orožniški častniki v avtomobilih obšli pripravljene straže. Vse to se je dogajalo v času, ko je še trajala seja parlamenta, katere se je udeležil tudi Venizelos. Radi tega so nekateri opozicijski poslanci, vznemirjeni radi dobljenih vesti o postavitvi straž, prosili merodajne kroge za pojasnilo. Notnnnji minister, kakor tudi sam predsednik vlade Cnl-daris sta izjavila, da so bili vsi varnostni ukrepi storjeni radi tega, ker so oblasti dobile obvestilo. da nnmeruvn neka skupina napasti Venize-losovo hišo. Predsednik Caldaris je še naglasil, da je on sam osebno izdal nalog, da se Venize-losova hiša dobro zastraži ter da se tako zavaruje šef liberalne stranke Venizelos. Včeraj je bil v parlamentu sprejet tudi volilni zakon o ločitvi predmestij od glavnih mest. Zakon je V imenu prijateljstva do Avstrije v Župnik Stare naj se vrne v koroški deželni zbor (Dr- Božidar Nikolajevič v .Pravdi') Belgrad, 29. dec. m. »Pravda« prinaša uvodnik, ki ga je napisal dr. Božidar Nikolajevič o Avstriji in katoliški Cerkvi. Iz članka povzemamo sledeče mnenje o škofovski protipolitični okrožnici: »Bodi tako ali tako. toda ta odločitev (namreč škofovska prepoved duhovnikom, da ne smejo politično delovati) je pomebna tudi za nas radi koroških Slovencev. Ne mislimo se niti najmanj vmešavali v notranje razmere sosedne republike nili v od nošaje našega tamkajšnjega življa do avstrijske politike, vendar imamo kljub vsemu svojemu prijateljstvu, ki ga Jugoslavija kaže ob vsaki priliki avstrijski republiki, pravico, da se zanimamo za možnost, da se tamkajšnji slovenski živelj uveljavi v javnem življenju. To pravico je nedavno proglašala zase polurad-na »Reichspost« glede nemške manjšine na Madjar-skem. Zato mislimo, da nam ne bo nihče v Avstriji štel v zlo, če posvečamo koroškim slovenskim bratom ljubezen in pozornost.« Pisec teh vrstic ni »klerikalec«, nc osebno ne po rodbinski tradiciji, toda je še manj zaslepljen v glavnem naperjen proti opoziciji, ki 1k> radi tega v primeru novih državnotvorskih volitev zelo mnogo izgubila. Radi tega zakona je ojmv zicija pričela z ostro kampanjo proti vladi in v njej posebno izkorišča zadnji atentat na Venizelosa. Sploh se je notranja politična situacija i v Grčiji v zadnjem času zelo poostrila. V dobro i poučenih političnih krogih sc izjavlja, da bo v tem težkem položaju prevzel v kratkem vso , oblast v svoje roke vojni minister general Kondilis, ki bo razpisal tudi nove državnotvorske volitve. Po poročilih današnjega atenskega časopisja že pripravljata general Kondilis in general Pangalos vse potrebno zu proglusitev obsednega stanja v Grčiji. S"ons"»» poslanih pri Vatikanu Vatikan. 29. dec. (a). Po poročilu španskih listov bo bivši minister llurgos Mazos, profesor kanonskega prava, v kratkem imenovan za španskega poslanika pri sv. stolici. Sv. oče je včeraj sprejel skupino vseučili-ških dijakov razne narodnosti. Po kratkem nagovoru je blagoslovil dve zastavi mehiških dijaških organizacij. Molotovo mirol ubnosti Rusi'e Moskva, 29. dec. c. Na zasedanju izvršilnega odbora Sovjclskc zveze jc imel komisar Molotov velik govor, v katerem se je dotaknil ludi zunanjepolitičnega položaja. Podčrtal jc. da si Sovjetska Kusija želi mirnih odnošajev z vsemi državami, ker sedaj niso časi za vojno. Treba je borbe na gospodarski bazi za čim boljše iispevanje proletar-ske države in ljudstva. Sovjetska zveza zeli ludi dobre odnošaje i. Nemčijo, kakor so bili žc preje. Vendar je ofenzivnost nemškega nacionalnega socializma za to velika ovira. Kljub temu ho sovjetska vlada skušala zholjšati odnošaje ■/. Nemčijo. Vsem narodom jo potreben mir, posebno sedaj, ko je na vseh straneh nevarnost vojne. Na koncu je Molotov kritiziral delovanje Zveze narodov in izjavil. da so od tc ženevske institucije lahko mno go pričakuje, fe se jo osvobodi slabega vpliva posameznih velesil. Francosko rus^a pogodba »antiklerikalec., da bi zanikal, kar jc očividno. Če prične katoliški episkopal delati izjeme in daje posameznim duhovnikom ponovno pravico, da še naprej vrše svoje politične funkcijo, smo mnenja, da je treba isto pravico vrniti tudi onemu slovenskemu župniku, ki je eden od dveh slovenskih narodnih poslancev v koroškem deželnem zboru. To bi bil viden in lep dokaz, da leži slovenska manjšina Avstriji na srcu in da Dollfussova vlada iskreno želi živeti v prijateljskem sosedstvu z našo državo.« Uodajemo, da so avstrijski krščanski socialci edina skupina, ki podpira gradiščanske llrvale in koroške Slovence, med tem ko so socialni demokrati njihovi nasj^rotniki, čeprav se skoraj vsi nekatoliški listi divijo avstrijski socialni demokraciji samo zato, da so dosledni antiklerikalci. Vprav Slovanom v Avstriji ne preostaja nič drugega, kakor da se priključijo Dollfussovi »patriotski fronti«. I o so gra- Pariz. 29. dec. (a). Trgovinska pogodba med diščanski Hrvati tudi že storili, ker vedo, da bi j Francijo iu Sovjetsko Rusijo bo podpisana še zinaga narodnih socialistov bila za njih obsloj zelo pred koncem letošnjega leta. Rusija lx> takoj nevarna. ! na to naročila v Franciji blaga za čez 3 milijone I funtov šterlingov. pa vsakega resnično krščanskega človeka sploh podrejeno gotovim zakonom in obzirom. Tudi v tem oziru kaže Cerkev izreden čut realnosti, kakor ga kaže vselej in povsod. Politika je svetna reč, vera pa je razodetje nadsvetnega, politika se suče okoli zemskih in zato relativnih. pogojnih vrednot, vera kaže nndzcmske, absolutne vrednote. V politiko se radi človeške narave, ki je padla, vmešavajo tudi sebični cilji, manj vredne strasti in nagoni, materialna stremljenja, ki niso vedno v skladu ali vsaj rada pridejo v nasprotje z duhovnimi. Zato vlada med nadsvetnim in svetnim vedno neka napetost, ki ni v sebi slaba, lahko pa vodi k slabemu. Za to je za katoliškega človeka v političnem življenju podana dvojna smernica: da zeniske dobrine, politične vrednote in oblike, nacionalna, državna in svetskokulturna stremljenja pa oblike socialnega redil skuša v luči svoje vere urnvnavnfi tnko. da bodo služile •najvišjim nravstvenim ciljem, in prav zato mora interes katoličana na političnem življenju biti posebno velik, globok in vsestranski. Druga smernica pa je tn. da mora katolik imeti v svojem javnem udejstvovan ju svojo posebno metodo, svojo lastno taktiko in čisto svojsko. katoliško zadržanje: Hn ohrani v nevarnem vrvežu političnih afektov, strasti in teženj, v katerih se luč meša s temo. vzvišenost kntollškegn nravstvenega Ideala, osebno integriteto in poleg čuta in borbenosti za s-fvarno resnico in pravico tudi ljubezen do človeka, do osebe, katerikoli stranki pripada, da vedno zna ostro ločiti med bistvenim in zgolj prigodnim. da varni«* ekstreiuov, ki so najhujši sovražniki resnice ia ohrani neko univerzalnost, krščansko širokost gledanja preko časnih in relativnih obzorij. Da ; ima duhovnik v politiki še posebne ozire in strožje obveznosti, je iz vzvišenosti njegove j službe, ki iz zgolj naravno etičnega vodi v oblast svetega, samo po sebi razumljivo in Cerkev to tudi upošteva, ko stavlja aktivno politično delavnost duhovniku v odvisnost od dovoljenja škofa, ki ima presoditi potrebo in eventualne pogoje takega delovanja. V tem okviru je politično delovanje, delovanje za splošni svetni blagor, za katoličana brez izjeme naravnost dolžnost. Potreba po več ali manj intenzivnem javnem udejstvovanju je lahko večja ali manjša, tudi oblike takegu udejstvovanju so zelo različne. V fevdalni dobi so bile na primer drugačne ne^o v času demokracije; tam, kjer verski principi niso ogroženi in je Cerkev kot duhovna voditeljica krščanskega življenja svobodna, se katoličani udeležujejo Iioliiike svobodno v eni ali v drugi stranki, inkršni so par posebni vidiki teh strunk nn izključno politične in socialne probleme; kjer pu obstojajo stranke, ki veri in Cerkvi oziroma njenim etičnim principom niso prijazne nli izpovedujejo njej nasprotna načela, tam so katoličani organizirani v svojih lastnih strankah. Pa tudi v tem slučaju kaže Cerkev svojo tradicionalno modrost in previdnost: ona se kot božječloveška ustanova izveličan ja za vse l judi nikoli ne istoveti i nobeno stranko, četudi je v specifičnem pomenu katoliška, ker Cerkev ne more in ne sme nositi odgovornosti /a stvari, ki so izključno svetnega in relativnega pomena in glede katerih se tudi katoliški človek ali ka- toliška stranka kot političnn lahko zmoti. Pod vsemi temi vidiki je politika /. ozirom na svojo važnost in iieobhodnost za življenje nravstvena obveznost /.a vsakega katolika iu je liberalna krilatica o iiokompalibilnosti vere in politike nesmisel, neglede na to, da je baš liberalna era v demokraciji proklamiralu popolno svobodo in pravico vsakogar do udejstvovanju v političnem življenju. Čisto logično je torej, če avstrijski škofje v svoji božični poslanici nadalje izjavljajo, dn je odpoklic duhovščine iz politike samo iaktie-nega in začasnega značaja, škofje nočejo, da hi avstrijska duhovščina, ki se je udejstvovnla v krščaiiskosorialni stranki, iz ozira iu ve/.imosti na politični in socialni program te stranke bila ovira za stvoritev enotne putiiotične fronte iz več različnih strank, ki je z ozirom na Dollfus-sovo prizadevanje za novo državno obliko potrebna. oziroma ne želijo, da bi se duhovščina obsovražila pri strankah, ki imajo o laki državi nekoliko drugačne nazore nego krščanski so<- niči. Začasni umik iz sedanjega političnega snovanja in preMiavljaujii v Avstriji je tem lažji, ker je Dollfuss zndostno jamstvo za to. da se bodoča stanovska oblika in listava države ne bo realizirala v protikrščanskem duhu. ampak nasprotno. Kadar se bo škofom zdelo potrebno, iu to bo bržčas potem, ko bo nova državna oblika v Avstriji definitivno Izkonstruirana. hode duhovščini zopet odprli pot na politično areno-Tako okrožnica. Konklu/ije liberalnega čnsopisja so bile t«>-rej tendencioz.no napačne. Kar je bilo jasno že pred božično izjavo školov. Pogajanja z Nemčijo Anglija pridno meša Vesli o angleško-italijanshem sporazumu Duca, romunski predsednik - ubit Ustrelil ga je neki akademik Pariz, 29. dec. b. Po informacijah, ki so prišle od francoskega poslanika v Rimu, se opužn v francoskih vladnih krogih golova nervoznost, ker se čuje, da bodo skušali na sestanku med angleškim zunanjim ministrom sirom Johnom Simonom in Mussolinijem, ki bo dne 4. januarja, najli nek kompromis med Veliko Britanijo in Italijo, in td-cer tako, da hi so Nemčiji dovolilo dopolnilno oboroževanje. Franciji pa bi se naložilo znižanje oborožene sile. Pričakuje se, da bo francoska diplomacija stavljena pod gotov pritisk, ki ga bodo posebno neugodno čutili v Parizu radi tega, ker v krogih same francoske vlade ni tako zelo potrebnega soglasja. Daladier namreč zastopa stališče, da se morajo direktna pogajanja i. Nemčijo izvesti za vsako ceno in sicer tako, da se Nemci j. dovoli dopolnilno ohorožovanjc, a istočasno garantira Franciji varnost ozendja. To stališče ju sprejeto na vseh straneh s splošnim odobravanjem. V javnosti razen lega vsebolj kritizirajo sklep francoskega zunanjega ministru Paiil-Boucniirja. da sc morajo Nemčiji žo sedaj dostaviti francoski predlogi, o katerih bi se moralo razpravljati skupaj /. ostalimi državami. Na vsak način se tako postopanje smatra za prenagljeno in se tudi iz okolice Paul-Boncourja izjavlja, da jc francoska spomenica skozi in skozi informativnega značaja in da ho Francija svoje prave predloge izročila šele v Ženevi. Tisk opozarja* posebno na okolnost, da Velika Britanija in Italija pripravljata kompromisne predloge, radi česar ho nastal izreden diplomatski položaj. Velika Britanija je zapustila Francijo in se odrekla sporazumu, medtem ko se strinja z Italijo. Na drugi strani se je Francija na podlagi septem-herskega sporazuma sporazumela z Malo zvezo in Belgijo v cilju, da v Ženevi izroči nove predloge. Če se sredi januarja .sestane razorožitvena konferenca, bo stanje sledeče: Nasproti britansko-italijanskemn predlogu bo stal francoski predlog in bo uspeli razorožitvene konference odvisen od zakulisnih pogajanj in od Nemčije. Slo bo za kompromis ineil velesilami, radi česar bo prišla Francija v neprijeten položni, kar tiče njenih zaveznikov. Radi tega ni izključena kriza v francoskih zavezniških odnosih. Če bo Francija šla na rokn velesilam in se z njimi sporazumela, bo Paul-Bon-courjeva politika že prihodnje tedne postavljena pred važne sklope in radi lega ni izključeno, da bo izhod iz neprijetnega položaja iskal ne samo v spremembi kurza. temveč tmli > spremembi vlade. Tudi del tiska, ki gleda nasproti težkemu položaju. smatra, da mora ostati Francija brezpogojno močna, če hočo hraniti svoje praviee. Samo na ta način bo stopila nn pot in zavrla akcijo nemškega cesarstva. Trije načrti - trt fronte London, 29. dec. b. »Daily Herald« v svojem uvodniku opisuje položaj, ki je nastal po sklepu francoske vlade, da razorožitvena pogajanja ponovno prenese v Ženevo. Po mnenju »Daily Heral-da« so na dnevnem redu tri teze in sicer: francoska teza, ki zahteva, da se razorožitvena pogajanja takoj nadaljujejo v Ženevi, nemška teza, po kateri bi se imela ta pogajanja nadaljevati direktno med Berlinom in Parizom in teza italijanske vlade, da naj bi se razorožitvena pogajanja vodila izven Ženeve na temelju procedure pakta štirih zapadnih velesil. Po mnenju • Daily Heralda^ bi prišla tretja teza v poštev samo takrat, če bi sc vnaprej zagotovilo, da bodo pogajanja le preliminarnega značaja in da se bodo pozneje prenesla v Ženevo. Vprašanje je samo, čc bi hotelu Nemčija, ki se je umaknila iz Ženeve, sodelovati v tej proceduri, kajti kakor znnno, se mora vsaka akcija štirih velesil vršiti v okviru Zveze narodov. Spomenica je - je ni • zopet bo Pariz, 20. dcc. c Poročajo, da so prezgodnje vse vesti pariških večernih listov, ki so javili, tla jc spomenica francoske vlade žc redigirana in da jo bo že danes francoski poslanik v Berlinu odnesel v Nemčijo. Prezgodnja je celo vest, da je spomenica dokončana v vseh podrobnostih. Izgleda, da je Francois Poncet prinesel iz Berlina iakc informacije, da so povsem spremenile situacijo, tako da je francoska vlada smatrala za potrebno, izvesti mnogoštevilne korekture v prvolnem načrtu. V političnih krogih trdijo, da novi tekst francoske spomenice nc bo tako odločen proti vsem nemškim zahtevam, kakor se jc to včeraj javilo. Poslanik Poncet sc vrača v Berlin šele v1 nedeljo, in sicer brez spomenice. Francoska vlada bo sestavila končni tekst spomenice šele po 4. januarju, to je po sestanku sira Simona z mussolinijem. Do tedaj je francoska vlada sklenila, da se ne prenagli. To kaže, da francoska vlada ni prepričana, da bo njena spomenica mogla imeti oni uspeh, ki ga pričakujejo. Polom vseh pogajanj? London, 19. dec. b. Današnji »Daily Herald« komentira snočnji sestanek francoskega zunanjega ministra Paul-Boncourja s svojim berlinskim poslanikom Fran<;ois-Poncetom, kakor tudi bodoči sestanek Mussolinija s sirom Johnom Simonom v Rimu in poroča, da se v londonskdi vladnih krogih absolutno računa, da bodo razorožitvena pogajanja, ki potekajo neugodno, doživela svoj popolen polom. V vseh krogih je ta vest povzročila veliko senzacijo. Radi tega so naprošeni vsi angleški ministri, da so pripravljeni za izredno sejo, ki sc lahko skliče vsak trenutek. List dodaja, da se v diplo-matičnih in političnih krogih v slučaju, da se bodo pogajanja nadaljevala, predvideva sklenitev latoro-žitvene konvencije, četudi brez Nemčije. Ne omagati! Nov francoski načrt Pariz, 20. dec. c. Kakor javljajo jutranji listi, bo francoska vlada predložila razorožitveni konferenci svoj predlog v obliki novega načrta. Najvažnejše točke francoskega načrta bi bile sledeče: 1. stalna mednarodna kontrola oboroževanja z avtomatično sankcijo, 2. zbiranje napadalnega orožja na nevtralnih tleh iu njegovo uničenje po dveh letih, čc bi se kontrola oboroževanja vršila uspešno, 3. postopno zmanjšanje obrambnega orožja z namenom, da sc po osmih letih doseže popolna enakost oboroževanja, 4. uničenje vseh letal vojaškega značaja, 5. organizacija mednarodne zračne policije, 6. internacionalizacija civilnega zrakoplovstva. Ako. bi nemška vlada odklonila ta predlog kot temelj za nadaljnje razgovore, bi francoska vlada vložila formalno pritožbo proti Nemčiji z motivacijo, da se Nemčija ne drži vojnih določil versaillske mirovne pogodbe. V tem slučaju bi se moglo pričakovati objav-ljenje znanih tajnih dokumentov francoske vlade o nemškem oboroževanju. Francija: „Ne govorimo o razoroževanu v Parizu in o oboroževanju v Berlina" Pariz. 20. dec. AA. Današnji I£xcelsior< takole karakterizira stališče Francije nasproti fran-cosko-nemškini razgovorom, ki so se dozdaj vršili o vprašanju razorožitve: Nemogoče bi bilo razpravljati v Ženevi o razorožitvi. če hi se v istem času v Berlinu razpravljalo o oborožitvi. Takšen paradoks bi upravičeno takoj prisilil vse tiste države, ki so neposredno ali posredno ogrožene zaradi nemškega oboroževanja, da takoj zapuste Ženevo. Mogoče so v Rimu, mogoče pa tudi v Londonu razmišljali o nekem kompromisu. po katerem naj bi se Nemčija delno oborožila. Francija pa delno razorožila, da so tako doseže nekakšno ravnotežje glede vojaških efektiv in inaterijahi ili da se da Nemčiji zadoščenje glede načela enakopravnosti pri oboroževanju. Francoska vlada je prehitela objavo teh formul in manifestirala svojo voljo, da se razbistri položaj, ki Iti sicer mogel postati nevaren za vso Evropo. Francijo ni voljna priznati kot dovršeno dejstvo nedovoljeno oboroževanje. S tem je nastopila proli tekmovanju pri oboroževanju, ki bi imelo za neizogibno' posjedico nezmiselne koncesije v tem vprašanju. To bodo razumeli na Angleškem, kjer se je g. Simon že dvakrat iavno izrazil zoper vsako novo oboroževanje Nemčije. No more biti dvoma, da sc isli strah kaže tudi v Italiji, kjer mora vlada zmagati mnogo večji proračunski primanjkljaj. kakor ga ima francoska vlada. Novo tekmovanje v oboroževanju, ki bi nastalo zaradi pristanka na nemško oborožitev, bi bila stvar, ki pač nikogar v Evropi ne bi mogla pomiriti. Nov razlog, da se vrnemo k ortodoksnosti konferenc za omejitev in znižanje oboroževanja, lo je v Ženevo. Kalija: Francija hoče Evropo zapreti v .fženevsbo ječo" Rim, 29. dec. b. Taktika francoske vlade in direktna zveza z nemško vlado, ki jo jc vposlavila nenadoma pariška vlada, sc ocenjuje v tukajšnjih političnih krogih kot spreten diplomatski manever. Francija noče svoje pozicije kompromitirati in jc radi tega vsaka njena poteza odmerjena. Ona predvsem smatra, da diplomatska zveza z Nemčijo nima značaja direktnih pogajanj, ampak da gre tu lc ra navadno izmenjavo misli, in razgovori, ki se vodijo preko diplomatskih predstavnikov, imajo samo namen, da se zberejo vse potrebne informacije. Ta diplomatska zveza se lahko po mnenju vlade nadaljuje, če se že vnaprej izključi sprejem kakršnihkoli sklepov, ki bi predstavljali obveznosti, ker francoska vlada vztraja na svojem stališču, da se morajo vsi sklepi sprejeti v Ženevi. Na predlog, ki tfa je nemška vlada formulirala, je francoska Bukarešti 29. decembru, k. Danes popoldne je bil predsednik romunske vlade Jon Duca v avdijenci pri kralju v Si nuj i. Nato se je vrnil na sinajski kolodvor, ker sc je mislil odpeljati nazaj v Bukarešto. Ker je imel vlak precejšnjo zamudo, se je sprehajal po peronu s sinajskiin županom. Ob pol H) zvečer je pristopil k njemu neki študent, ki je sprožil štiri revolverske strele v Duco, ki so ga vsi zadeli v glavo. Duca se je na mestu zgrudil mrtev. Poleg tega je vrgel tu študent ludi bombo, ki je eksplodirala in ranila sinajskega župana, študent se imenuje Konstnntiueseii. Policija je takoj aretirala nje-ga iu šc tri njegove tovariše. Konstantinescu jc bil član železne garde« in protižidovskegn društva, ki ga je nedavno Ducova vlada razpustila. Jon Duca je prevzel vlado od Vajdc Vojc-\oi!a šele pred dobrima dvema meseccmn in in je uivnoknr odnesel veliko zmago na volišču. V Biikure.štii vlada velikansko razburjenje. Vojaštvo je zasedlo mesto in železnice. Kabinet se je sestal, da sklepa o položaju. Titulescu je bil brzojavno pozvan v prestolieo, ku-mor bodo tekom noči prispeli tudi vsi politični voditelji. Govorice o prekem sodu so preurn-njcnc. Uradna poročita ltukarešt. 29. dec. AA. Rador javlja: Duca je bil nocoj v Sina,ji ustreljen s štirimi revolverski-mi streli v glavo. Atentat se je izvršil okoli 22 zvečer. Atentator se imenuje Nikolaj Konstantiescu in je študent. Po vsem izgleda, da pripada železni gardi, organizaciji desničarjev, ki je bila razpu-ščena od vlade. Po atentatu na Duco je študent vrgel bombo v sinajskega župana dr. Gonslinescu-ja. ki je bil v spremstvu Duce. Bomba ga je ranila. Bukarcšt, 29. dec. AA. Rador poroča: Po želji kralja Karla so truplo ministrskega predsednika Duce prenesli v kraljevi dvorec v Sinaji. Brzojavno je bil poklican v Sinajo prosvetni minister An-gelescu. Angelescu bo kot najstarejši minister prevzel posle ministrskega predsednika in" jih vodil do imenovanja novega ministrskega predsednika. ltukarešt, 29. dec. AA. Rador objavlja: Po vsej verjetnosti je imel študent Konstantinescu še tri tovariše, ki so mu pomagali. Atentatorja so prijeli. Atentat se je izvršil na kolodvoru v Sinaji, kjer je Duca čakal na vlak, da bi se vrnil v Bukarcšt. Francoski, italijanski m nemški kritiki vlada po svojem poslaniku v Berlinu odgovorila s spomenico, ki pa, kakor vse kaže, še ni dokončna in ki nima obliko diplomatske note. Spomenice Francija formalno ni poslala Nemčiji, ampak svojemu poslaniku v Berlinu, da mu služi pri razgovorih, ki jih bo imel z Hitlerjem in nemškim poslanikom von Neurathom. Spomenico lahko Fran-cois-Poncet izroči predstavnikom nemške vlade, toda to ne pomeni, da je bila izvršena izmenjava diplomatskih not, in da so se s tem pričela uradna diplomatska pogajanja, v katerih bi se pričela reševati vprašanja, o katerih sc sedaj vodijo neobvezni informativni razgovori. Tako Francija, čeprav ne sprejme nemških predlogov, ni prekinila zveze z Nemčijo, ker ne gre v direktna pogajanja. Francija smatra, da je baza za obvezno diskusijo o teh vprašanjih edino ona, ki jo določa Zveza narodov in 'e v Ženevi sklicala konferenco. Francija hoče Evropo nonovno zapreti v »ženevsko ječo«, pristavljajo fašistični listi. Težkoče, na katere je naletela Francija pri svoj'h pogajanjih z Nemčijo, odstranjuje s spretnimi diplomatskimi potezami. Pri tem pa razvija v3e svojo sile za okrepitev vezi z Malo zvezo in Polisko, da nato Inhko prične odločno akcijo napram Nemč!ji, kn bo raz-! Sirila regionalen sporazum med srednja Evropo in balkansk;mi državami. Ta francoski poskus no mo-| re razbistriti položaja v Evropi. Edina pot, da se I pride iz sedanjega položaja, je v tem, da se Pariz t in Berlin sporazumeta na bazi štirih zapadnih i velesil. Nemčija: „Francasha izmi^alntt taktika" Berlin, 29. decembra. AA. Wolffov urad poroča: Francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet je na brzojavni poziv odpotoval v Pariz, dn prevzame spomenico, ki bo podlaga za nadaline razgovore med poslanikom in nemško vlado. V nemških političnih krogih komentirajo ta dogodek in pravijo, da je videti v tem, da jc dobil v trenutku, ko se vrše v Parizu direktni razgovori med mnogimi zunanjimi ministri in frincosko vlado, francoski poslanik v Berlinu nalog za nadaljevanje | razgovorov, izmikalno taktiko, ki bo le težko obrodila pozitivne sadove. Gobbclsov organ »Der AngrifL objavlja danes uvodni članek, v katerem pravi, da sc ne more zanikati, da je Francija danes znpel prevzela vlogo, ki jo je letos poleti prevzel Rim. Toda stare zveze, ki jih ima Francija, riso dovoljne in ona gleda sedaj na sovjetsko unijo lako. da to rjeno koketiranje daleč prekaša sedunjc pakte o nenapadanju. Čuie se, da v Moskvi prčakuicjo frnncosko delegacijo pod vodstvom Herriota, Zaenkrat se šc re more dobiti jasno sliko o ciljih sovjetske politike, enako pa se Jc ne more presoditi, kakšne koristi pričakujejo sovjeti od opustitve rspallfke in berlinske pogodbe. Vs»kakor morajo v Moskvi priznali, da so Poincareovi časi minuli, da je k ur z, ki g* ie Pninc.irp skozi oO let trdovralnii branil, tn | ki jc končno dovedel do vojne, prenehal. London, 29. dec. AA. Poluradno poročilo iz ! Bukarešte, ki je sporočilo vest o atentatu na ml-| nistrskega predsednika Duco, pravi, da smatrajo v političnih krogih v Bukarešti, dn bo imel ta atentat še velike in luide politične posledice. »V Dr. Jon G. Duca je bil rojen 20. decembra 1879 v Bukarešlu. Njegov oče je bil glavni ravnatelj romunskih železnic, njegova mali pa je bila rojena Ghika. študiral jo v Bukarešti in Parizu in je promoviral na pariški univerzi za doktorja prava. Bil je nekaj časa sodnik, potem se je posvetij strokovnemu gibanju in je poslal leta 1907 ravnatelj osrednje blagajne romunskih ljudskih bank. Leia 1907 je vstopil v politično življenje in je pripadal ves čas liberalni stranki. Skoro nepretrgoma je bil poslanec parlamenta in je kot tak deloval v prvi vrsti na naroduo-gospodarskem in socialnem področju. Poleg Bratianua je bil najvidnejši voditelj liberalne stranke. V kabinetu Jonela Braiianua lela 1914 je bil naučili minister, 9 .februarja 1918 je z Bralianovo vlado vred odstopil. Konec 1918 je prevzel v novem kabinetu Braliauua kmetijski porlfelj. Pod njegovim ministrovanjem se je uzakonila agrarna reforma, ki ni bila povsod priznana. Leta 1919 je s kabinetom odstopil in je bil nato pod Bratianom zunanji minister. Več kot štiri leta je vodil usodo Romunijo v zunanji politiki. Zastopal je državo na zasedanjih Zveze naredov in je z vnemo sodeloval pri gradnji Male zveze, ki je. v njem videla svojo glavno oporo. Svoji osebni in politični odločnosti so ima zahvalili, da je postal leta 1927 v poslednjem kabinetu Jonela Bratianua notranji minister. Ta porlfelj je obdržal tudi potem, ko je postal ministrski predsednik Vintila Bratianu. Z njim je Duca !!. februarja 1928 ludi odstopil. Svojo vodilno vlogo v liberalni strankt je Duca utrdil še posebno po smrti Jonela Bratiaiua. Njegova zasluga je, da se je stranka po vrnitvi kraija Karla II. osvobodila svojega neprijetnega položaja napram kralju. Duca je nastopil taktično modrejše kakor pa Vintila Bralianu. Sodeloval je pri memo-ranrlu, katerega je Vintila Bralianu, na svoji poti v Canosso, v 'avdijenci julija 1930 izročil kralju. S tem svojim posredovanjem med kraljem in liberalno stranko je Duca končno rešil to nekdaj tako močno romunsko stranko. Po smrti Vintila Braiianua je postal 28. decembra 1930 Duca voditelj liberalne stranke. Izjavil je, da se bo tudi v naprej prizadeval, da bo delal za dobrobit države kot zvest služabnik kralja. Razorožitev v Ameriki 102 novi bomi ladji - za 25 milijard Din Washington, 29. dec. c. Ameriško mornariško ministrstvo je izdelalo obsežen program za gradnjo novih bojnih ladij. Ta program določa spopolnitcv ameriškega brodovja do one višine, ki jo določa londonski mornariški pakt ameriškim Združenim državam Brodovje, kolikor ga je še potrebno, bi so moralo zgraditi v naslednjih petih letih. Ameriški politični krogi pričakujejo, da ho program sprejet brez vseh težkoč tako s strani predsednika Rooseveltn kakor tudi kongresa. Do 1. 1939 bodo lorej ameriške Združene države zgradile 102 novi bojni ladji, kar bo stalo državne blagajne okoli 600 milijonov dolarjev. V mornariškem ministrstvu smo zvedeli, dn bosta v prihodnjem zasedanju kongresa vloženi dve resoluciji, ki bosta zahtevali ohranitev moči in silo ameriškega brodovja na primerni višini. Prva resolucija bo vsebovala zahtevo, da se mora M I M I M kraljica čokolade Lepo in poceni darujete, če porabite za Vaša darila odlične in okusne Mirim izdelke. Pazite in zahtevajte izključno Mirim izdelke, pri katerih Vam je kvaliteta zajamčena. zgraditi toliko ladij, da ho ameriško brodovje do» seglo tisto moč, ki mu ja dovoljuje londonska pogodba. in da mora ostati kasneje tudi vedno na isti višini, ki jo zahteva žc varnost Združenih držav, katerih obramba sc omejuje skoro edino snmo lc na morje. Druga resolucija pa zahteva pooblastilo za vlado, ila lahko po potrebi zamenja staro ladjo z novimi. V okviru programa mornariškega ministra Svvansona, ki so dotika moderniziranja in zgradbe vojno mornarice, se prosi kongres, o* sprejme proračun 100 milijonov dolarjev, pbfrbb-nih za izdelavo vojnih ladij. Gre za'gradnjo 2 težkih torpednih ru.šilcev, 12 lažjih torpednih rušil-cev, G podmornic, 1 težke in 2 lažjih križark, katerih gradnja je bila žo dovoljena. Roosevelt hvali Zvezo narodov Washington, 29. dec. AA. Na obletnico \Vilso-nove smrti je predsednik USA Roosevelt imel govor, v katerem je hvalil Zvezo narodov. Ta vzvišena ustanova, je dejal Roosevelt, mora ostati primerno močna, du bo mogla hrod miru pripeljati v varno pristanišče. Ta ustanova mora ostati taka kakršna jc danes. Zedinjene držnvo nimajo namena, da bi vstopile v Zvezo narodov, toda to nn pomeni. da bi te ustanove ne priznavale. Z Zvezo narodov smo že sodelovali in hočemo sodelovati tudi z narodi samimi. Roosevelt je nato ponovil predloge, ki jih je stavila ameriška vlada IG. maja o sodelovanju Zedinjcnih držav pri razorožitvi in pri solidni organizaciji miru. Revolucionarna zarota v Argentini Buenos Aires. 29. dec. c. V vsej republiki vlada veliko razburjenje radi vesti o pripravah velike zarote. Vlada zaseda v permanenci. Snoči je notranji minister prevzel direktno poveljstvo nad policijo in vojsko. Dve diviziji pehoto sta koncentrirani v vojašnicah in pripravljeni, da vsak čas nastopila proti zarotnikom. Po teh pripravah se vidi, da je ta zarota mnogo nevarnejša, kakor so običajne zarote v državah južne Amerike. Pričakujejo, da bo vlada proglasila obsedno stanje nad mestom in morda nad vso državo. Bolgarija in Jugoslavija Solija, 20. dec. AA. Zunanje ministrstvo jc obvestilo glavno direkcijo !x>lgarskih državnih železnic in gospodarska ministrstva, da bo v kratkem prišlo do sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko. 7ato jih prosi, naj mu spo-roče, kakšna vprašanja bi kazalo rešiti s lo trgovinsko pogodbo. Seja vlade Hclgrad, 29. decembru. AA. Danes od 12—13.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsed-nišlvoni predsednika vlade dr. Milana Srskiča. Zveza hotelskih nameščencev Belgrad. 29. der. m. Ženevska zveza hotelskih in restavraterskih nameščencev je imela v Novem Sadu tretji letni kongres, na katerem so se pretresala razna stanovska vprašanja. Sprejela se je tudi resolucija, ki med drugim poziva glavno upravo in odbore vseh sekcij hotelskih in restavralerskih nameščencev, da naj delajo sporazumno z vsemi organizacijami za zaščito delavcev na svetu, kakor so delavske zbornice, okrožni uradi, javne borze dela in slične ustanove. Resolucija nadalje zahteva od ministrn za socialno politiko in narodno zdravje, da naj ukrene vse potrebno, do so ne bodo zlorabljali predpisi obrtnih zakonov. Kongres Zveze hotelirskih in restavraterskih nameščencev zahteva nadalje v resoluciji, da sc takoj ukinejo vse privatne posredovalnice za delo in da se prepove zaposlitev ženskemu osebju po hotelih in restavracijah, odkoder nnj se odpusti tudi vse nekvalificirano osebje. Resolucija bo dostavljena vsem meroilajnim krogom. Konferenca MZ v Zagrebu Ilelgrad, 29. decembra m. Od 8. do 11. januarja 1934 bo v Zagrebu redna konferenca zunanjih ministrov Male zveze. Ob tej priliki bodo odgovorni zunanji ministri treh prijaleljiskh in zavezniških driav podrobno pretresali vsa vprašanja, ki. so na dnevnem redu in ki zanimajo Jugoslavijo, It rini unijo in češkoslovaško v zvezi s političnimi dogodki zadnjih mesecev v Evropi. To je prvi sestanek zunanjih ministrov, odkar je bil sprejet in ratificiran nov statut Mah' zveze in nora določba o njeni organizaciji. Jugoslovanski nogometaši v Berlin Berlin, 29. dec. ni. Nemška nogometna zveza je povabila jugoslovansko reprezentanco na gostovanje v Berlin v mesecu januarju I934. Nemška nogometna zve/a je ponudila, da bi se tekmo med Jugoslavijo in Nemčijo odigrale 14* 21. in 28. januarja. O nemškem inivobilii bo razpravljala jugoslovanska nogometna zve/n na svoji seji dne 2. januarja. Osebne vesti Belgrad, 29. dcc. m. Napredovali so: za načelnika kmetiskega oddelka banske uprave v Ljubljani v 3. pol. skupini 2. stopnje Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka iste banske uprave; za kmetijskega inšpektorja banske uprave dravske banovine 4. pol. skup. 2. stopnje Franjo Tramptiš, višji kmetijski svetnik isle banske uprave; za viš e katasterske inšpektorje 5. pol. skupine pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani Franc Zupančič, Ivan Verbič, Karel Kavšek ter višji ka-tasterski agronom 6. pol. skupine Štefan Pavlečič; za višje katasterske geometre 6. pol. skupine Leopold Juran, Bazilij Jcras in Franc Osole; za katasterske geometre 7. pol. skupine F-anjo Sifrer, Ivan Kalin, Ivan Marinčck, l.eopold Arinič in Hin-j ko Prclovec; za kataslerskega geometra 7. pol. I skup. Stanko Cukala. V dravski finančni dirckciji ie napredoval z.a višjega kataslerskega geometra i h. pol. skup. Anton Čuden. V vardarskem finančnem | ravnateljstvu je napredoval za višjega kataslerskega inšpektorja 5. pol. skupine Dragotin Frberžnik. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, bla-ga temperatura s padavinami (/.lasti v zapadnem j delu države). Javna gradbena dela v Ljubljani v letu 1933. Ceste, ulice in trgi Proti lanski delavnosti zaostaja leto 1033. Zaostaja glede cestnih uredilev tudi v primeri z drugim! leti. Tlakovala se ni na novo skoraj nobena pomembnejša cesta. 2e razpisana licitacija tlako-valnih del na Bleivveisovi cesti v odseku od Tržaške do Aleksandrove ceste, se ni izvedla. Pri tem ne zadene mestne uprave nobena krivda. Pravne ovire za napravo zadnjega odseka V i 1 h a r -je ve ceste ob nekdanji Zabkarjevi livarni do Dunajske ceste so menda odstranjena. Tako je upati, da se bo izvršila ta zelo potrebna regulacija prihodnje leto. Pretlakovala pa se je vsa T y r š e v a cesta od Ajdovščine do Masarykove ceste. Napravili so se na Ajdovščini odtoki po načrtih ing. Mačkovška in po njih uredil promet. Pretlakoval se je tudi ves prostor pred glavnim kolodvorom in obenem na novo mveliral. Lepo se je letos uredila cesta ob Grada-ščici med Emonsko cesto in Gorupovo ulico ler okolica mostu čez Gradaščico pred trnovsko cerkvijo. Bregovi proti levemu bregu Gradaščice so se po načrtih mojstra Plečnika mojstrsko uravnali. Napoleonov trg je dobil letos tako potrebne tlakovane prehode, enako tudi Igriška ulica na križišču z Gregorčičevo ulico. Taki prehodi so še na drugih cestnih križiščih potrebni, tako n. pr. na križišču Zoisove ceste in Brega, na spodnjem delu Novega trga. ki se pa bo, kakor smo brali, prihodnje leto vendar enkrat uravnal, na križišču Bleivveisove in Rimske ceste itd. Na Marijinem trgu se je prostor med Maverjevo (prej Lasnikovo) hišo in trimostjem asfaltiral, uravnala se je deloma tudi spodnja Zaloška cesta in razširilo (zaradi tramvajske proge) križišče Hrvatskega trga in Jegliče-ve ceste z odstranitvijo trafike in stranišča. Trafiko so prestavili na nasprotno, zahodno stran v novo, lično hišico, slično oni ob trimostju. Razširila in začasno posula se je po odpravi nelepih starih hiš ob Tvrševi cesti tudi G a j e v a ulica, uravnal odsek Gledališke ulice med novozgrajenimi Dukičevimi šestnadstropnimi hišami in I. državno gimnazijo, prav tako ustrezni del Puharjeve ulice, ki se je v tem delu nekam čudno zasukala. Na novo nasula in utrdila se je Groharjeva ulica in okolica brezimnega mostu v njenem jx>-daljšku Prav tako se je nasuto št. Petersko nabrežje od Št. Peterskega do Zmajskega mostu; obenem so se omilili klanci do inosiov. Uravnava še ni jx)vsem končana. Asfaltiranje pločnikov je posebno napredovalo na M i r j u , kjer so se asfaltirali pločniki na desni spodnje Gorupove ulice, nadalje v Groharjevi ulici, v Levstikovi ulici in na Vrtači, po celi levi strani in deloma po desni strani spodnje Gregorčičeve ulice nadalje v Tobačni ulici itd. Prav tako sejevGradišču in v zgornjem koncu Erjavčeve ceste ob Luckman-novih nišah napravil širok asfaltni trotoar. Tu so se podrla stara Pollakova gospodarska poslopja, ki so utesnjevala cesto. Za Bežigradom se je nadaljevala započeta kanalizacija nekaterih cest in ulic; v zadnjih mesecih tega leta so začeli preurejati kanalizacijo fj^aič i š k a n s k e ulice, pa jih je prehitela zima. Omeniti je treba še podaljšanje Ver stovškove in Marmontove ulice na Mirju, ki je postalo potrebno zaradi novih zgradb ter razširjenje G 1 i n š k e ulice ob jx>slopjih Stana in doma tja do železniškega prehoda. Parhi in nasadi Letos se je uredil nasproti Jakopičevemu pavi- Sonu med desno stranjo tako zvanega Kozlarjevega revoreda in železniško progo iz nekdanje ledine tako zvani otroški park po načrtih mojstra Plečnika. Ženijalno zamišljena, enostavna lepota tega parka se bo šele s časom pokazala, ko bo zelenje in grmičje dodobra doraslo. Prav tako lepo so uredili Hrvatski park pri Sv. Petru in majhne nasade pred L e o n i š č e m. Lani zasnovani park pred Trnovsko cerkvijo, v čegar središče mislilo, če smo prav poučeni, postaviti spomenik trnovskim fantom in možem, padlim v evropski vojni, so letos dokončno uredili. Uredil se je tudi del Grajske planote; obsežna dela bodo šele prihodnje leto dovršena; že sedaj se kaže, koliko bo pridobil Grad z njimi, zlasti majhen park in šetališča ob bivši golobji postaji bodo nekaj posebno lepega. Za enkrat pa je dostop do tega dela še zabranjen. Kakor znano, mislijo tudi urediti mestne vrtnarske nasade in jih napraviti deloma dostopne občinstvu. Dela pa letos še niso prišla v odločilni Stadij. V vrtnarskem pogledu treba tu omeniti uspelo ureditev okolice cerkve Sv. Florjana in ulice na Grad, enako tudi križišča ceste za Gradom in Streliške ulice. Regulacija Ljubljanice Je letos lepo napredovala. Poglobila in uravnala se je natančno po programu struga od Frančiškanskega mimo Zmajskega in Šentpeterskega mostu prav do mesta pod cukrarno, kjer se je poglobitev Eredlansko lelo končala. Ljubljanska gradbena druž-a je dovršila vsa dela. tudi uravnavo in izgraditev nasipov, še pred določenim rokom. Z izkopanim materijalom se je zasula vsa obširna in globoka, tako zvana Ravniharjeva jama vzhodno od pokopališča pri Sv. Krištofu in severno od Vilhar-jeve ceste tja do Linhartove ceste. Cez to nasipino se bo izpeljala nova, nad 20 m široka cesta, ki poteka od Tyrševe ceste čez severni del opuščenega novejšega dela pokopališča pri Sv. Krištofu vzporedno z Linhartovo cesto. Elementarni nalivi v pozni jeseni preteklega leta so pokazali, kako neprimerno je, vršiti urav-nalna in poglobitvena dela v etapah — oziraje se zgolj na proračunske možnosti — in kako potrebno bi bilo dovršiti jih, če le količkaj mogoče v enem zamahu. V nevarnosti sta bila zaradi izpodmlevanja opornikov Hradeckega most in stari Frančiškanski most, pa tudi vse »Obrežje 20. septembra« na des nem bregu. Zato so se z odobritvijo gradbenega ministrstva še v zadnjem trenotku, tja do meseca decembra, vršila zavarovalna dela ob obeh mostovih in se v bistvu tudi dovršila, tako da je neposredna nevarnost zaenkrat odpravljena. V posredni zvezi z uravnavo je tudi namestitev podzemskih stranišč pod trimostjem. ki so prav moderno urejena, in posrečena zgraditev lepega stopnišča pod Gerberjevo hišo, izvršena po načrtih prof. Plečnika. Številne nesreče, ki so se zgodile v teku leta 1033 ob nezavarovanih bregovih novo uravnane Ljubljanice so napotile mestno načelstvo do umestnega ukrepa, napraviti ograje na obrežju od F ran čiškanskega mostu do nekdanje prisilne delavnice. Javna poslopja Preteklo leto se je dovršila lepa trinadstropna stavba Trgovske akademije na vogalu Blei-vveisove ceste in Gregorčičeve ulice, nadalje Delavski dom ua vogalu Bleiweisove in Gospo-svetske ceste, slednji po načrtih arh. Mušiča. Obe stavbi ix>menjata novo arhitektonsko pridobitev Ljubljane; z njima so se tudi izpolnile praznine v zazidavi notranjega mesta. Tudi lepa in obširna stavba trinadstropnega Vajeniškega doma v Kersnikovi ulici je na zunaj v bistvu dovršena. Pričelo se je tudi graditi pri Sv Krištofu novo svetišče po načrtih mojstra Plečnika, ki bo posvečeno sv. Cirilu in Metodu. Od starejših javnih poslopij se je prenovila (prav posrečeno) fasada Narodnemu muzeju na Bleivveisovi cesti, I. drž. gimnazije v Tomanovi ulici in mestne deške osnovne šole na Vrtači. Izvrstno se je posrečila prenovitev cerkve sv. Flori-jana in ureditev njene okolice ter ulice na Grad, prav lako tudi preureditev okolice cerkvice sv. Jerneja v Šiški. Tudi ta dela so se izvršila po zasnovah mojstra Plečnika. Cestna železnica Med važnejša javna dela je vsekakor šteti zgraditev krožne proge električne cestne železnice od kolodvora po Masarykovi in Jegličevi cesti do Zaloške ceste, ki se je radi pozne rešitve finančnega vprašanja zavlekla do jeseni. Proga je bila dograjena meseca novembra. V zvezi ž njo je temeljita preureditev stare proge od kolodvora po Tyrševi cesti do Mestnega trga in odtod naprej čez Poljansko cesto, Ambrožev trg in Sv. Petra cesto prav do konca proge na Zaloški cesti. Ta dela so 1. 1933 dospela skoraj do Mestnega trga ter so se nadaljevala tudi v zimskem času. Zaradi potrebne preureditve kanalizacije v Prešernovi ulici in zaradi neugodnih vremenskih razmer se bodo dovršila vsa ta dela. kakor vse kaže, šele do spomladi. S krožno progo iu preureditvijo stare glavne proge, ki bo skoraj povsod dvotirua, se bo tramvajski promet precej zboljšal, ne samo, da je skrajšana zveza med kolodvorom in vzhodnim deloin mesta, ampak tudi hitrost vožnje se bo zelo pospešila, ker vozovom ue bo treba čakati na izogi-bališčih. S hitrostjo vožnje bo pridobila uporabnost proge, s tem pa bo tudi naraslo število vozečega se občinstva. Ljubljana je tudi leta 1933 napredovala glede udobnosti prometnih sredstev, glede lejx>te novih javnih stavb in zlasti v ]>ogledu na regulacijo Ljubljanice. Naj bi ji leto 1934 prineslo dovršitev zapo-četih del in uresničenje številnih novih načrtov! Sem in tla po Zagrebu V božičnih dneh so bili tudi Zagrebčani kaj pobožni. Na splošno si ne stopajo na pnste po cerkvah, čeprav jih ni zelo veliko, ob polnočtiici pa so stale tisočglave množce pred cerkvami, ki so bile že ob 11 napolnjene. Samo stolnica je bila tudi za polnočnico dovolj prostorna. Razume se, da je bila tudi sv. Roka cerkev premajhna. Čeprav je bila hladna noč, pa je bila v cerkvi prava vročina, tako je bila nabita. Postavili smo nove, skromne sicer, a vendar prav lepe jaslice. Sveta družina in ovčke 6 pastirji so dar »Naše Sloge«, slona in c6la sta darovala cerkvena ključarja. Štalico pa smo morali plačati. Pa je tudi ta lepa in precej velika. Pravimo, da so najlepše jaslice ravno pri sv. Roku . . . Drugi menijo, da so najlepše frančiškanske, naše da pridejo bolj pozno na vrsto . . . Posebnost zagrebškega božiča je izpostava »Herodovega deteta« v stolnici na dan nedolžnih otrok. Stvar zanimiva za male in velike! Kralj Andrej II. ga je prinesel iz Svete dežele in ga daroval Zagrebu. Eno izmed detet, ki iih je dal umoriti kralj Herod, ki ga je v Sveti dežeii našel navedeni kralj in ga prinesel Zagrebu. Seveda, resnici na ljubo moram povedali, da podrobna zgodovina tega malega trupelca ni nikjer popi ana, zato je težko ločiti, kaj je resnici pristavila ljudska domišljija, ki je bila in je v Zagrebu jako iznajdljiva. Gotovo je to, da je bil znani zgodovinar kanonik Rački mnenja, naj se dene »Herodovo dete« ad akta. Pa naj pristavim še to da so nekateri učenjaki postavili trditev, da je bilo to dete ženskega spola. Po svetopisemskem poročilu torej ne more biti iz števila nedolžnih otrok. Ohranjene so seveda le kosti, obličje je rekonstruirano. Župnija Sv. Marka izdaja že tri leta svoj farni vestnik, letos pa je uresničil svojo večletno željo tudi sv. Blaž, ki je za novoletni dar poklonil svojim vernikom prvo številko svojega župnega vest-nika. Za tukajšnje razmere je to res jako potrebna stvar. Kako naj sicer sploh župnik obvesti svojih 50.000 vernikov, ki jih nikdar v cerkvi ne vidi. Na božič je bila v velikem gledališču predstava dramatiziranega Šenoinega romana »Zlatarjevo zlato«. Saj ni bila to premijera — a zame pači Lep spomin slavne hrvatske preteklosti, pa tudi trpljenja je ta sličica iz časov škofa-bana DraSkoviča, ko so velikaši prodajali narodove koristi tujcu za zveneče naslove. Bilo pa je tudi narodu zvestih ljudi plemenite krvi. Jako poučna je ta zgodba in občinstvo jo je spremljalo z velikim zanimanjem in gromkim odobravanjem, ki je večkrat zagrmelo čez dvorano tudi sredi predstave. Na Štefanovo so dekleta slovenske Marijine družbe priredile prisrčno božičnico. Pri usmiljen-kah, kjer imajo vedno dvorano na razpolago, so si postavile jaslice in božično drevesce in si povedale marsikaj za res in za smeh.. Pri njihovih sestankih je vedno živahno — kako ne, če se zbere skoro 200 deklet — ta dan je bilo pa še bolj, ker je vsaka prinesla s seboj prav veliko božičnega veselja, ki se je še povečalo iz raznih zavojčkov in božičnih darilc. Tih jubilej Radeče, 27. decembra. Šestdeseti rojstni dan je praznovala te dni znana dobrotnica vseh ubogih in trpečih gdčna Marija Plazer. Rojena je bila v šentjanški fari dne 22. decembra 1873 Kronika Marijine družbe bi vedela mnogo povedati iz tistih let, ko ie Plazerie-va Micika bila prednica družbe — in to je bilo celih deset let. S svojo podjetnostjo si je postavila v Radečah prijazen dom, ki je neštetim revežem bil zavetje pred mrazom in nočjo in jim tako ostal v hvaležnem sipominu. Kakor prej v Št. Janžu je bila gospodična tudii tu navdušena za vse dobro in lepo. Mnogo let je bila cerkvena pevka, veliko žrtvuje za lepoto domače cerkve; cvetje z njenega vrta gre stalno v cerkev — in kakor ima vedno polne roke dela, vendar žrtvuje tudi čas, da sama pomore okrasiti svetišče. Pred par leti je zbrala — in seveda tudi sama precej žrtvovala za nove jaslice itd. itd. Za vse tihe molitve in trpljenje in žrtve, s katerimi je gdčna Micika polnila in dajala resnično vsebino svo:emu življenju toliko let — pa ve le Bog in ji bo On plačnik. Naj ji da doživeti še mnogo let v vedrem zdravju in polni močil Jezušeka ie p^sa-a Poštni uslužbenec na pošti v Somboru je dan pred prazniki dobil v roke nenavadno pismo: na- j stavljeno je bilo na jezuščka v nebesih. Uslužbenec ; se je znašel v veliki nepriliki. Sam se ni upal ni- ' česar ukreniti zastran pisma, zato ga je izročil upravniku pošte Jovanu Petroviču. Ta je pismo v navzočnosti komisije odprl. Izkazalo se je, da je pismo pisala Ana Novosad, učenka III razr. ljudske šole v Somboru. Vsebina pisma je bila zelo ge-nljiva. Mala Ana piše v njem Jczuščku, v kakšni revščini živi s svojo mamo. Stanujeta v majhni podstrešni sobici, ki je vlažna in mrzla. Večkrat morata biti lačni. Nadalje piše, kako se vse njene tovarišice radoste daril, ki jih bodo dobile o božiču. Ona pa ne bo dobila nič, ker je mamica revna in nima denarja niti za kruh. Zaradi tega ponižno prosi Jezuščka. naj ji on pošlje kakšen dar za božič. Upravnika pošte Petroviča je pismo silno ganilo. Takoj se je spravil na delo in je v jx>l ure nabral med svojimi tovariši na pošti nad 300 Din denarja, ki ga je poštar takoj odnesel Anini materi. & ugodju. Ne dopuščajte, da Vaši frpe! Pri boleznih vsled prehlajenja in pri vseh bolečinah pomagajo hitro in zanesljivo Aspirin ta-blete. So popolnoma neškod« Ijive. V znak pristnosti imajo Payerjev križ. ASPIRIN v t |ugtf> k i Zifrcb. Ur>l 12 Ofl«, k 'C(,m pod S b. H07 od I al f Mihetova mati z Grenca pri Stari Loki Dne 28. decembra je umrla gospa Marija Tril-ler, roj. Zakotnik, stara mati, ugledne družine p. d. Mihelove na Grencu pri Stari Loki. Pokojna jc učakala častilo starost 83 let. V srečnem zakonu z leta 1909 umrlim možem Jernejem jc imela 14 otrok, od katerih je živih še osem. Vsi so poženjc-ni. oziroma pomo/.ene na dobrih kmetijah. Poleg teh zapušča 61 vnukov in 13 pravnukov. Na božični praznik je prejela še primerno zdrava v cerkvi sv. zakramente obenem za sv. popotnico. V noči na 28. december pa je odšJa po zasluženo plačilo v nebesih, — Pogreb bo danes ob 9 na starološko pokopališče. Pokojni blagi materi večni mir —■ ugledni Mihelovi družini pa naše sožalje! Smrt na tračnicah Med postajama Grobelno in Ponikva je prišlo do tragične smrtne nesreče. Preglednik proge 55 letni železničar Ivan Kolar se je nahajal na službenem ogledu. Šel je radi snega, ki zakriva pobočja proge, po tirih. Ker mu je privozil nasproti osebni vlak. se je umaknil Kolar na drugi sosednji lir. V tistem hipu pa je privozil izza njegovega hrbta tovorni vlak št. 502, ki ga preglednik radi bližajočega se osebnega vlaka ni slišal. Lokomotiva ga je v hipu vrgla pod se in sicer tako, da je truplo priletelo no pobočje, glava pa je ostala na tračnici ter so jo kolesa zdrobila. Nesrečna smrt priljubljenega železničarja je vzbudila v vsej okolici splošno sočutje. Borec-sportnik-svetnih Boj z.a lepo dušo je boj za le|io telo; lelo za zdravo dušo je delo za zdravo lelo; skrb zu čisto življenje je skrb za .srečno bodočnost. To jc programatična formula za »Novo mladost«. Kako (»e ta formula obnene v praktičnem življenju, bi radi pokazali na živem zgledu iz vrst naših slovenskih mladcev. Ali med našimi športniki »premalo je volje, energije, požrtvovalnosti. vztrajnosti — idealizma pa navadno sploh nič...« (»Slovenec«, 24. dec. 1955, str. 15). Sezimo torej po zgledu iz inozemstva! Mladenič Jurij Frassati iz. Tirolske, tako se imenuje naš vzornik, kaže. da se mora zdrav mladinski šport gojiti le v okviru celotne vzgoje. Duša vpliva po naravni vzajemnosti na razvoj ielesa. Frassati uči. kakšno stališče naj zavzema S|Kirt v življenju mladega človeka, zlasti izobraženca in dijuka. /.a Frassatija je veljalo neovrgljivo načelo: »Duša stoji višje ko telo. dolžnost je važnejša ko šport, dom je bližji ko gora.« lo je neizmerno važno načelo za srečo mladega življenja. Najprej duša, potem telo. »V sebi zrušena duša,« je modroval Frassati: »zruši tudi naj močnejše telo. nasprotno pa daje lepa duša tudi šibkemu telesu čudovito moč in odpornost.« Najprej dolžnost — poleni šport! Športnik ne sme v mladeniču izpodbiti sina in brata. Nekatere mlade športnike s|K»rt tako prevzame, dn nimajo več smislu za družino. za starše, za brate in sestre. Njih skrb in misel je le pri športu. Za bol in raiii |H>trpežljivosti. prizanesljivosti, postrežlji-vosti in dobrotljivosti. V društvu in družbi je bil vselej in povsod na svojem mestu. Posebno vesten je bil Frassati v svojem študiju. »Ne študiram, da bi si pridobil pozneje čast. ugled in lx>gastvo: marveč ker vidim v tem delu svojo krščansko dolžnost. Kovač in krojač se učita, da bi zinila svoje rokodelstvo, tudi jaz hočem in moram bili podkovan v svoji stroki. Gore. moje ljube gore, trdno stoje in me bodo že počakale, dokler svoje naloge nc rešim. Potem bo sv idenje še veselejše in lepše!« Frassati je bil namreč navdušen turist. Tako je idealni borec pred športom vršil svoje dolžnosti. »Goro so moj vzgojni pot. ne moj končni namen. V gorah si okrepim |H>gum in voljo zn svoje delo in življenje. Rad bi kakor gore nepremakljivo stal v tem. kar je velikega, močnega in lepega.« Frassati. če bi hotel, bi si v planinstvu priboril svetovno ime. Saj se je z drznim pogumom tolikokrat povzpel na najvišje vrhove. Ali njemu ni bilo za reikord in konkurenco. Frassati jo bilo odločen nasprotnik |dačanega tekmovanja in iskane senzacije. Kar gu je pri njegovih potili in najiorih dvigalo, je bilo le plemenita želja, da bi v samoti tihih gora našel sebe in vedno več Boga. V tem stremljenju je bi! Fra««"ti tako preprost, naraven in ne-usiliiv. da nikocar svojih muiLuujhcv ni nikoli inotil ne z izrečeno, ne s pridržano beseda Njegov govor je bil molčeč in njegov molk je bil zgovoren. Bolj ko z besedo, je hotel hiti Frassati z dejanjem svojim tovarišem učitelj, voditelj in varuh. Frassati je tudi kot športnik razvil v svoji čisti, idealni duši vso polnost življenja. Pogled in korak sta pričala o njegovi močni osebnosti. Čista duša v čistem telesu je mati zdravja in moči. To se je razodevalo tudi na Frassatijevi lepi in krepki stasitosti. Z veliko ročnostjo in prožnostjo jc poučeval novince v tehniki liribo-la*dva; pa še bolj ko tehnična spretnost je mladini turistom ugajala njegova ljubezniva obzirnost. V planinski koči si io navadno izbral zadnje mesto, zadnji je legel k počitku, prvi je zopet vstal in uredil tovarišem obutev po vseli pravilih tehnike, vsako jutro in vsak večer se je po kratki molitvi priporočil in izročil božjemu varstvu. »Kje boš molil, če ne v gorah, kjer je toliko nevarnih sil. kolikor je strmih »kal!« Jurij Fra.ssati po tli bil enostranski s|k»H-nik. Čoln, avto, kolo, konja, vse siportne vrste je gojil in obvladal. V gore |>a je bil naravnost zaljubljen. Nikoli se ni čutil takti močnega, kakor če se je na katerem morda 'MKM) m visokem vrhu zagledal v nebo nad seboj in v dolino pod se Ivo j. Kakor venec planink ob liožjem vznožju so se m ii takrat zazdele sinje gore. modro nebo pa mu je svetilo kot božje oko, polno luči. ljubezni in lepote. »Ko bi ne bil vajen bogoslužja v naši domači cerkvi, bi ta planinska narava s svojim bogočastjem ne mogla seči v mojo dušo s tako silo in s tako iskreno resničnostjo.« Jurij Frassati je bil kakor zvezda, ki nepričakovano pride in gre. I'ra**«iti je ninrl pred 20 leti, a njegov duh živi tn naj živi mod športniki! Liublianske ves ti: Rolstva in smrti v bolnišnici Ljubljana, 28. decembra. Ljubljanska bolnišnica je oni kraj v deželi, kjer največ ljudi umre, pa tudi kraj, kjer se poraja največ novih Zemljanov. Bolnišnici na čast pa je treba priznati, tla kljub visokemu obisku sorazmerno tiuirc le malo ljudi in še ta odstotek se od leta do lota niža. V bolnišnico •sicer hodijo le ljudje, ki so resno bolni, mnogo ludi smrtno nevarno, vendar pa najde v njej ogromna večina zdravje. Dušno skrbstvo v bolnišnici opravljata ku-rata gg. Slana in Kolcnc, ki sta pač priča mnogemu trpljenju, ki ga lajšata z verskimi tolažili. Oba sta preobjo/ena in če bi bil še en kurat ali dva, bi imela tudi dovolj dela. Saj da žc matični urad sam (pisarna) dela zn tri fare. Zato drsi pero g. kurata po pisalni mizi dan za dnem od 7 zjutraj do 7 zvečer in le opoldne si g. kurat privošči malo oddiha. Poleg tega pn opravljata gg. kurata še dnevno in nočno službo pri bolnikih. številke o smrti in rojstvih so nekoliko manjše kakor lani, ko so bile rekordne, vendar pa kljub temu Se vedno velike. Nekoliko je namreč padel tudi v primeri z lani naval bolnikov na bolnišnico, kar ie tudi svojevrstno znamenje krize, zlasli kmetski stan težko utrpi bolniške stroške. Novorojenčkov je bilo letos 1750 (24 manj kakor lani) in sicer več dečkov kakor deklic. Mrtvorojenih je bilo med temi 69. Od tega skupnega števila je bilo Ljubljančanov le 492 (60 manj kakor lani). V teli številkah pa niso všteti drugoverci in brivkonfesionalci, zato bo izkazovala splošna porodna knjiga v porodnišnici bržkone nekaj več rojstev. Umrlo jc v vseli ljubljanskih bolnišnicah 782 oseb (128 manj kakor lani). Med temi je bilo Ljubljančanov 257. Strahotno je število otrok, ki umrejo še v nežni dobi. Tretjin« vseh umrlih v bolnišnici je namreč umrla še v dobi pod sedmini letom, med temi pa je bilo precejšnje število v sili krščenih otrok, ki ,so umrli takoj po rojstvu. Najstarejši, ki je umrl letos v bolnišnici, jc hil 94 letni vdovec Janez Bczlaj iz št. Vida nad Ljubljano. Po njegovi smrti se je oglasilo cela procesija tujih ljudi, ki so se zanimali za njegovo smrt. če bi dobri Janez vedel, kolikokrat je bil zavarovan od tujih ljudi, ki so komaj čakali, da bi umrl, bi se gotovo sedaj še v grobu obrnil v sveti ogorčenosti nad takim neipietetnim koristolovstvom. Kol temu starčku, tako se je godilo tudi drugim bolnikom, ki so bili nevede zavarovani od tujih ljudi. Dobro je le. dn so si- te kupčijo s smrtjo drugih nehale. jih sreča sveta Družina; njena revščina gane njih srca, da ji podarijo vse, kar so nabrali. To dobro delo jih potem zveličuje kar po vrsti: najpoprej pastirja Jurco, ki ga pride svetonočno dete iskat, da odideta na drugi svet, nato se ob Marijinem znamenju reši tudi Grega in nazadnje krene na pot dobrote Tinač. Dobrota božjega deteta jih išče v njihovi bedi in naredi iz zavržencev božje in dobre ljudi. To je kratka vsebina, ki pa seveda nikakor ne more pokazati miline in ljubezni nove igre. Pridite pogledat Novega leta dan ob pol 8 zvečer v Rokodelski dom. Predprodaja vstopnic jutri in po-jutranjem od 10—12 v pisarni Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. 0 »Nauke iz suhe in zmočenc Amerike« bo na svojstven način podajal priznani zdravnik in priljubljeni govornik <1 r. A n t. Brecelj v sredo 5. januarja ob 20 v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica 12. Nauke bo »zabelil z ocvirki«, da predavanje nc bo eumo poučno-zanimivo, temveč tudi prijetno-zabavno. Pridite vsil Vstopnine ni. — Sveta vojska. © Za družabni večer »Krke« na Silvtslrovo pri Mikliču je sestavljen zelo pester spored: za koncertnimi točkami nastopi takoj šramel, za njim 6 pristno silvestrskimi razni pevci in pevke, pri klavirju prof. Škerjanec, kupletist in harmonikar itd., kajti spored še dolgo ni izčrpan. Začetek ob 8 zvečer. 0 Uprava cestne železnice sporoča, da bo uvedla s 1. januarjem tudi mesečne vozne listke za neomejeno število voženj po vseh progah po ceni 150 Din mesečno. Mesečni vozni listki za določen« progo so se izdajali dosedaj samo do 3, oziroma 6 delnih prog. Od 1. januarja dalje pa bo uvedla te vozne listke tudi za 4 in 5 delnih prog. Mesečni vozni listek za dve vožnji dnevno do 4 delnih prog stane mesečno 70 Din, za 5 delnih prog pa 80 Din, za štiri vožnje dnevno do 4 delnih prog 100 Din, do 5 delnih prog pa 110 Din, Mariborshe vesti: Hišni posestniki in pomožna akcija Zaslužnemu meščanu ob 70 letnici Na novega leta dan obhaja g. Fran Krapež, eden najbolj znanih in uglednih meščanov ljubljanskih, sedemdesetletnico svojega rojstva. Gosp. Krapež je bil prišel v slovensko prestolico kot mlad fant in si je pomagal naprej z izredno prid- 'ŽmMMi: m ISiPS ■ ^ i Slovo g. Stradnerja Kakor smo že svoj čas javili, se g. tajnik avstrijskega konzulata v Ljubljani Josip Stradner poslavlja od Ljubljane in odhaia v Varšavo 1. januarja 1934 z dunajskim brzovlakom, opoldne ob 12.39. Kakor nam je izrazil g. Stradner, mu jc slovo od Ljubljane, ki jo je izredno vzljubil, nadvse težka. Rad bi se osebno poslovil od številnih prijateljev in znancev in se jim zahvalil za ljubeznjivo tovari-šijo in družabno pomoč vsa leta njegovega bivania v Ljubljani — a mu žal radi prezaposlenosti ni mogoče. Zato se tem potom \-6em iskreno oprošča in kliče; Z Bogom! Živeli in na svidenje! Soboto na sad velika goshc in na sadnem trgu — Vodnikov trg velika i rodaja zaklane perutnine siedcli® ivostjo, vztrajnostjo in podjetnostjo, dokler se ni lotil kavarniške obrti, ki je še pred 40 leti bila v Ljubljani izključno v rokah Nemcev ali Švicarjev. Naš jubilant, ki je najpTej otvoril kavarno v prvem nadstropju Bischofove hiše na Jurčičevem trgu, je potem služil v Fischerjevem »Nationalkaifee«, potem pa odprl slavnoznano »Narodno kavarno«, ki jc bila do prevrata kavarna narodnega meščanstva našega mesta in dijaštva, ki je tu zasnovalo marsikatero plodovito misel in pokret. Kakor gosp. Krapež, tako je tudi njegova kavarna vseskozi odsevala njegovo globoko in iskreno narodno zavest. Po prevratu je jubilant prevzel restavracijo in kavarno »Zvezda«, katero slednjo še danes vodi. Poleg ljubezni do narodne stvari, odlikuje gosp. Kra-peža nadvse usmiljeno srce in darežljivi roki, ki sta vedno pomagali vsakemu siromaku in pomoči potrebnemu, kateri se je k njemu zatekel, čeprav jubilantu Fortuna ni bila preveč mila, kakor bi nesebični mož bil zaslužil. Gosp. Krapežu naše iskrene čestitke in da bi še dolgo let ostal naš naročnik, kar je že 40 let! Obrtniško silvestrovanje v Trgovskem domu Jamčim za blago, katero prodajam Feldman Kaj ho danes? Drama: »Turške kumare.« Izven. Globoko znižane cene. Opera; »Boheme.« Gostuje gdčna Anita Mc-zetova. Izven. Znižane cene. Kino Kodeljevo. Ob 8: »Ob zori« (R. Forsler). Nemške podmornice v svetovni vojni. Nočno službo imajo lekarne: mr. Lcuslek, Res-ljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska 21, in dr. Kmet, Dunajska 41. * 0 Sv. maša za smučarje in turiste bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice v nedeljo, dne 31. decembra 1933, in na novega leta dan, dne 1. januarja 1934, ob polsedmih. © Sivestrovanje v »Unionu«. Silveslrovi večeri glasbenega društva »Ljubljane« so postali že tradicijonalni. Vsako leto so bili obiskovalci prav zadovoljni. Za jutrišnji Silvestrov večer je pa pri-pravljavni odbor poskrbel za posebno pester spored. Sodelujejo: celotni pevski zbor, kvartet »Fantje na vasi«, godba pod vodstvom gosp. Fr. Dolinarja. Za zabavo bodo skrbeli: duhoviti kuple-tisti, komični prizori. Krasna polnočna alegorija. Preskrbljeno je tudi za ceneno, a izborno jedačo in pijačo. V veliki dvorani bo igrala popolna godba na pihala, v stranskih dvoranah pa »Jazz-band«. Vstopnina je zelo nizka, za to pričakujemo, da bodo v nedeljo zvečer vsi prijatelji »Ljubljane« napolnili vse Unionske dvorane. © Nova igra »Trije kralji« v Rokodelskem domu. Težko je dobiti lepšo in primernejšo igro za božični čas, kakor je igra »Trije kralji«, ki jo bo uprizorilo rokodelsko društvo Novega lela dan ob pol 8 zvečer. V treh zgodbah nam slika Timmer-mans življenje trojice zavržencev: Grege, Jurce in Tinača. V krčmi jih vidimo prvič in izvemo, da bodo šli koledvat z nabožno pesmijo. Na tem potu Včeraj zvečer so je vršil pri Orlu izreden I občni zbor društva hišnih posestnikov v Mariboru, j Bil je sklican radi določitve prispevkov, ki jih oo-do mariborski hišni lastniki dajali za pobijanje bede in revščine v mestu. Mestna občina 'e naslovila na nje apel, da priskočijo na poinoč pomožni akciji in odzvali so se z naslednjimi sklepi: Pri letnem donosu poslopij bo plačal vsak hišni iust-nik: pri 25 000 Din 10 pri 30 000 Din 20, 40.000 Din 50, 50.000 Din 80, 00.000 Din 110, 70.000 Din 150, 80.000 Din 200, 00.000 Din 250, 100.000 Din □ Duhovniški tečaj Katoliške akcije je bil v čelrtek in petek v tukajšnjem Dijaškem semenišču. Uvodno besedo je imel prevzvišeni knezoškof ilr. Ivan Jožef Tomažič. Tečaja se je udeležilo 40 duhovnikov lavantinske škofije. Predavali so o Katoliški akciji in njenih aktualnih prizadevanjih nu polju duhovne, nravne in socialne obnove bo-gosiov. prof. dr. Aleksič, bogoslovni ravnatelj kanonik dr. Cukala, bogosl. prof. dr. Jeraj, ravnatelj F. Jerebic, špiritual A. Karo, tajnik K. A. F. Kolenc, dr. Meško, prof. Prijatelj, dr. Trstenjak in urednik dr. Fr. Vatovec. □ Silvestrovo! Jutrj zvečer se poslovimo od leta 1933 v dvorani na Aleksandrovi cesti 0. Na sporedu »Kovačev študent« I [J Nn v a gradbena in uporabna dovoljenja. V četrtek zvečer so je vršila seja mestnega sveta, na kateri so se v glavnem obravnavala gradbena vprašanja. Dobili so gradbena dovoljenja: Toni Ivan za zgradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Dalmatinski 32 in dr. Leveč Anton za zgradbo gospodarskega poslopja na dvorišču Aleksandrove 01. Gradbeno iu uponibno dovoljenje se je pode- lilo Ivanu Vodopivcu za zgradbo enonadstropne vile v Aljaževi 25, uporabno dovoljenje pa so dobili: Ciriiova tiskarna za zgradbo nove knjigoveznice in povečanje tiskarne na Koroški 5. Zelenka et Conip. za povečanje predilnice, Florjančič Terezija za nadzidavo drugega nadstropja Ob brodil 3, Franjo Vrabl za zgrajeno gospodarsko poslopje na Radvanjski 124 in mestna občina za sezidano zasilno stanovanjsko zgradbo v Metelkovi ulici. □ V fond za zgradbo »žila PTL v Mariboru so darovali: Mestna hranilnica Din 300; tvornica »Zlatorog« Din 50; Terezija Hrovat. vdova po poštnem kontrolorju Din 50; Hedvika Kager Din 108; Rdeči križ pri Sv. Lovrencu na Pohorju Din 30; občina Slovenjgradec Din 40; Anton Kociper, župnik v Ponikvi, Din 25; župnijski urad Zavrč in Sv. Ilj pri Velenju Din 40. □ Mariborske kavarne; Astoria, Bristol, Central. Jadran, Senica, Spatzek, Union in Velika kavarna so mesto koledarjev in drugih novoletnih daril ter mesto časopisnih voščil darovale podporni akciji Din 930. □ »Grofica Marica« se vprizori v tukajšnjem gledališču na Novega lota dan kot prva letošnja Kalmanova premiera. Gostuje Gjuka Trbuhovič v ulogi Tassila, v ostalem stara zasedba. □ Iz zveze brezposelnih izobražencev. Člani naj dvignejo legitimacije za tekoče leto! Sestanek združenja brezposelnih učiteljev bo danes v so- | hoto ob 18 v društvenih lokalih. □ ltibc na trgu. Sardine (50 kg) so se proda-] jale po Din 13, orade (15 kg) po Din 20, kabljo i (20 kg) po Din 20, karpi (20 kg) po Din 10, ščuke (18 kg) po Din 20 in fogoši (10 kg) po Din 35 za kilogram. □ Sultanova hči in dobri vrtnar. Prelepo igro s tem naslovom uprizori na Novega leta dan j»Da-nica« v svoji dvorani skupno z božičnico. Pričetek ob pol 17. Na Novega leta dan vsi v Mladinski dom! □ Podaljšek policijske ure. Do treh zjutraj bodo odprti javni lokali na Silvestrovo. 300, 120.00 Din 400, 150.000 Din 500, 170.000 Din 000, 200.000 Din 700, 250.000 Din 800 in nad 250 tisoč Din 1000 dinarjev prispevka pomožni akciji. Občni zbor je bil zelo dobro obiskan. Vodil ga je požrtvovalni predsednik društva g. MegliČ, ki je podal tudi gornji predlog. Navzoči so ga soglasno osvojili. Mariborski pomožni akciji se je s sklepom društva hišnih posestnikov zopet zagotjvd stalen dohodek, ki sicer ne izkazuje posebno vi3> ke postavke, na katerega pa bo lahljra. Foe-dranspergova), po nekaj letnem študiju pa jo je hre|>enenie po popolnejšem izoblikovanju glasu privedlo k privatni pedagoginji ge. Loh, katero je izredna darovilost prevzela. Tako je kmalu pn lem |xi trpkih preizkušninh nnšeoa tipičnega ulioš-tva pa tudi nerazumevanja vendar vodila njena pot na Dunaj, kjer je pri priznani pedagoginji in pravi umetnici ge. Rado Danieli našla vso naklonjenost in zavzetje, pa tudi silen razmah in izpopolnitev svojega glasu, tako da je že nn lanskem mednarodnem tekmovanju nn Dunaju prejela nagrado in vso pohvalo od naistrožie kritike. Na operno polje je prlvedel pevko predvsem njen klic. V niega skrivnosti pn io je r veščo roko in prisrčnim zavzetjem pogbbliala predvsem ga Cirila Medvedova Se v času njenih šludii v I.lub ljani. Priznani igravka ji jo odkrila tajne oderske umetnosti in tako je postala danes Anita Mezetova operna pevka-sopranistinja, v svojem mladostnem pričetku predvsem zazrta v smer mladodraniat-skih partij, a po svojem umetniškem pojmovanju zasidrana v pristnih tleh notranjega doživljanja in iskrenega izraza. Z lepimi nadami čakamo na njen današnji nastop (Mirni v operi Boheme). pa v nadaljnem na njen visok razvoj. tzrvdne publihacie Slov. Mlalice »Slovenska Matica« bo obhajala v letu 1934 70 letnico svojega pravnega obsloja. Kulturna ustanova, ki je bila nekoč osrčje slovenskega kulturnega življenja, izpolnjuje še danes kulturno poslanstvo dostojno in častno. Vsakoletne izdaje to močno potrjujejo. Svojega jubileja SM ne bo praznovala s šummmi manifestacijami, lemveč z izdajo globoki zasnovanega, za Slovence prevažnega dela, •Slovenije« (I. del), ki jo je napisal univ. prof. dr. A. Melik. S tem delom bomo dobili Slovenci prvi moderno zasnovan opis svoje zemlje. Knjiga, ki bo vsebovala vse geografske, etnografske in politične strani naše ožje domovine, bo bogato ilustrirana. Obravnavala bo pa tudi one jxikrajine izven naše države, kjer so Slovenci kompaktno na-scjjeni. Obsegala bo približno 400 strani. »Slovenija« pa se bo mogla natisniti lc v tem primeru, če sc bo zglasilo vsaj tisoč naročnikov, ki jo bodo dobili kol subskribenti vezano za 134 Din. broš. za 120 Din. Na isti način bo SM poslej izdajala tudi Cankarjevo »Z g o d o v i n o likovne umetnosti v Zahodni Evropi«. Preden bi se zaključilo io momimentalno delo z rednim izdajanjem, bi poteklo 10 let. Z izrednim izdaianjcm pa (ker je založnica združila naslednje zvezke v tri dele) bi bilo kmalu celotno delo v javnosti. Seveda se SM obrača zdaj na vse dosedanje člane in sploh na ljubitelje Icjie umetnosti, naj se prijavilo kol subskribenti. Sleherna knjiga bo stala 100—112 Din /n In sistem izdajanji pn sp mora prijavili vsni 1000 naročnikov, sicer je knjigo nemogoče založiti. Naročnina se more odplačevati tudi v obrokih. Subskribenti naj se javijo na naslov: Slovenska Matica, Kongresni trg. Češki glas o Debevčevih »Gledaliških zapiskih«. Brnski Divadelni list (št. 7) je posvetil »Gledališkim zapiskom« Cirila Debevca dokaj obširno oceno. Pred vsem omenja, da je dosedanja literatura o slovenskem gledališču pač nesorazmerna z njegovim umetniškim pomenom, ki ga ima v zboru kulturnih narodov. Zakaj slovenska mojstra, »z etičnim bistvom in večnim hrepenenjem prežeti Ivan Cankar in z bergsonovskim vitalizmom opo-jeni ljubitelj življenja, Oton Župančič,« sta enakovredna vsem velikim svetovnim mojstrom. To ob-čulno vrzel v slov. kulturnem življenju so izginili zdaj po idejni kakor tudi po praktični strani pozornost vzbujajoči Zapiski odličnega režiserja Nar. gledališča v Ljubljani, Cirila Debevca. Gledališki zapiski Cirila Debevca pa nikakor niso v historičnem smislu pisana knjiga, ki bi retrosjx?k-livno ali s kritičnim ali didaktičnim merilom zasledovala razvoj slovenskega gledališča, marveč je to nenavadno dinamična knjiga, ki jx> svoji sodobni in aktualni življenjski bujnosti s pregnantno in čisto aforistično zaokroženo obliko razpravlja prav tako bistro kakor strokovno o gledališču in vsem, kar je z njim v zvezi. Vrednost tega dela tiči v tem, ■s kako resnobo in globokoumnostjo se jih avtor loleva. ki poleg svojega praktičnega gledališkega znanja neprestano uveljavlja svoie veliko svetovno obzorje in ki postavlja velike zahteve kakor režiserju iu igralcu, tako tudi gledališkemu kritiku in gledalcu. To so ostra, resna in borbena |x>glavja ... V njih se čuti zavest o umetniški iu etični odgovornosti dramske umetnosti. Jasno je, da knjiga, ki se odlikuje s takimi vidiki, nima samo krajevnega pomena, saj so ta načela občeveljavna za zvišanje liigoslovausKega kakor češkoslovaškega gledališkega nivoja in občinstva. Zato bi bilo nrav. da bi se ia knjiga prevedla v češčino ... — Prav tako simpatično je sprejela to knjigo srbska javnost, kar jasno priča zadnja številka »Srpskega književnega glasnika«. Divji mož v bosanskih šumah V gozdove okrog Bosanskega Broda je pred letom dni pobegnil'43 letni delavec Ferdinand Golik. Golik je bil zaposlen v kamenolomu pod planino Vučjak. Nekega dne je nenadoma znorel in navalil z nožem na nekega svojega tovariša. Hudo ga je poškodoval in nato zbežal v planino. Od tega dne je ves čas blodil po gozdovih in se sploh ni prikazal v človeška bivališča. Ker se ni nič bril in sirigel so mu zrasli dolgi lasje in na obrazu tnočna l-rada. Letos jeseni jc nekoč naletel na skupino lovcev, ki so lovili na Vučjaku. Ko so ga zagledali. so se ga tako prestrašili, da so pustili ves plen in orožje na licu mesta in pobegnili. Od tega .Ine dalje je pričela po okoliških vaseh krožiti pra- vljica o divjem tnožu v planini Vučjak. Te dni ponoči pa so kmetje v bližini vasi Pečnik opazili napol golega moža divjega videza, ki je zlezel v stog sena. Zjutraj so obvestili o čudnem videnju orožnike, ki so obkolili stog in izvlekli iz njega čudnega j moža. Kmetje so v njem takoj prepoznali »divjega ' moža« s planine Vučjak. Kmalu se je videlo, da jc ! to znoreli Ferdinand Golik, ki se je vse leto skrival ' po gozdovih. Sedanji mraz ga je prisilil, da se je zatekel v dolino. Orožniki so ga aretirali, ker ga sumijo, da je ubil nekega kmeta, čigar truplo so našli na Vučjaku. Otroci v okolici so se globoko oddahnili, ko so zvedeli, da so orožniki zaprli »divjega moža«. Kaj pravite? Število katoličanov, ki so *rojeni utrujenije neverjetno veliko. To je tako res, da — splošno — celo aktivnost soseda zelo teii njihova ramena; in ko jili prosite pomoči, vzkliknejo: »Toda čemu vse to, kar hočete napravili? Vi vendar ne boste vsega spreminjali? Jaz bi na Vašem mestu ostal miren!.. ,< 7d je dejstvo sa veliko število katoličanov, ki so v tem iskali neke vrste razlago lastni lenobi; nezadovoljni, ker »rojeni utrujeni«, so zajeli ia-loslen poklic »rušilcev poguma*. In vselej, ko so videli dvigati se okoli njih navdušenje, požrtvovalnost, dobrodelnost, — so izjavili, ne da bi bili globlje pomislili, kaj prav za prar hočemo: *Ni-česar ne uosle dosegli!« Mogoče so celo, kje v globini njihovega srca želeli, da ničesar nc bi dosegli. Potem m namreč lahko dejali nekega dne: Ali vidite, imel sem prtre! , .-.<: Ne bodimo vendar, kakor je to tako dobro izrazil. velik francoski katoličan, Msgr. Grenle, katoličani, ki podajamo ost av ko, katerih življenje se veie v verigo kapitulacij... škof. Koledar Sobota, 30. decembra: Evgenij, škof; Liberij, Novi grobovi Na Jezici je včeraj umrla g. Neža Pucelj, Posestnica in mati ježenskega g. župnika Janeza uclja. Pogreb bo v nedeljo ob polosmih zjutraj. Naj bo blagi mamici Bog bogat plačnik za njena dobra dela. G. župniku in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje! + V Mostah pri Ljubljani je umrl g. Valentin Vojska, pleskarski mojster in hišni posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob četrt na štiri popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim našo iskreno sožalje. ■f V Laškem je nenadoma umrla med prebivalstvom zelo spoštovana gospa Ana Č e d e , roj. Neckermann, soproga zdravnika g. dr. Antona Če-de. Pogreb bo v nedeljo ob 15 na farno pokopališče v Laškem. Pokoj njeni blagi dušil G. soprogu in »inu Otonu naše sožalje! + V Dol. Logatcu je v četrtek zvečer mirno v Gospodu zaspala goispa Marija de Gle-K>fTp,ira roj. Babic, soproga trgovca in posestnika. Pogreb bo v nedeljo ob pol štirih popoldne na farno pokopališče v Dol. Logatcu. Naj ji sveti večna luči Zulujoči družini in sorodnikom naše iskreno sožalje! -J- V Žalcu je umrl v 60. letu starosti soda-vičar g. Ivan Na rak s starejši. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldan iz hiše žalosti v Žalcu na pokopališče sv. Koncijnna. Zaslužnemu in narodnemu možu blag spomin! — Telesno zaprtje, slaba prebava nenormalni razkroj in gniloba v črevih. prevelika množina kisline v želodčnem soku, nečista koža na obrazu, na hrbtu in prsih, tvori, mnogi katari ustne sluznice izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrocih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom Osebne vesli —. Grška odlikovanja. Belgrad, 29. decembra. AA. Pooblaščeni minister in poslanik grške republike na našem dvoru g. Melas je v spremstvu tukajšnjega grškega vojaškega odposlanca polkovnika Gliumbasa izročil 26. in 29. t. m. na svečan način našim častnikom odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik grške republike na predlog vojnega ministra generala Kondilisa. Odlikovani so: z redom sv. Spasa t. stopnje minister vojske in mornarice armijski general Dragomir Stojanovič, s kolajno za vojaške zasluge 1. stopnje arm. generali Milan Milovanovič, Vojislav Tomič, Josif Ko-stič, Milan Nedič, in div. general Peter Kosič, z redom sv. Spasa 2. stopnje div. generali Radisav Krstič, Bogoljub Ilič in Milorad Petrovič, z redom Feniksa 2. stopnje generalštabni brigadni generali Boris Ristič, Peter Karašič in Milivoje Alimpič ter pehotni brigadni general Dragan Kortis, z redom sv. Spasa 3. stop. topniški polkovnik Dušan Stojanovič, z redem Feniksa 3. stop. generalštabna polkovnika Milorad Majstorovič, Ivan Prpič, pehotna polkovnika Mihajlo Mihajlovič, Živko Štefanovič, topniški polkovnik za generalštabne zadeve Vladimir Petrovič, pehotni podpolkovniki za generalštabne zadeve Božidar Božič, Milan Stojanovič in Jovan Sokolovič, z zlatim križem sv. Spasa pehotna podpolkovnika Andrija Aleksič in Kosta Jara-kovič ter konjiški podpolkovnik Dušan Bojovič, z zlatim križem Feniksa pehotni major za generalštabne zadeve Vjekoslav Klisanič, pehotni major Franjo Finžgar, topniški kapetan I. ki. za generalštabne zadeve Milan Prosen, pehotni kapetan L ki. Mirko Vurster, topniška kapetana II. ki. Oskar Bestal in Boško Todorovič in pehotni kapetani II. ki. Vučič Matovič in Milička Jankovič, s srebrnim križem sv. Spasa pehotni kapetan Živan Kneževič in poročnik bojne ladje II. ki. Miodrag Pokorni, s srebrnim križem Feniksa pehotna podporočnika Miodrag Jevtič in ViSeslav Petrovič in pehotni podporočniki Antonije Pelivanovič, Ljubi-ša čurčič, Milomir Popovič, Dimitrije Tomovič, Borielav Milojevič, Radoje Velikovič, Stanko Aleksič, Borivoje Krstič, Pantelije Živankovič, Slo-bodan Mitič, Borislav čurkovič, Antonije Maksi-movič in Marjan Mišovič. =: Napredovala sta v višjo skupino: gg. ing. Josip Zidanšek, načelnik kmetijskega oddelka pri kralj, banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, ter višji kmet. svetnik Franjo Trampuž pri isti kralj, baniski upravi. Ostale vesli — Dar v dobrodelne namene. Neimenovanemu dobrotniku na njegovo željo hvaležno potrjujem prejem 500 Din za dobrodelne namene. Bog povrni! — Al. S. Ljubljana. — Novoletno voščilo gasilcem. Vsem župnim in četnim upravnim ter nadzornim odborom kakor tudi celokupnemu članstvu Gasilske zajednice Dravske banovine želi prav srečno in veselo novo leto 1934 s prijaznim povabilom na nadaljnje složno tn vztrajno sodelovanje v procvit naše velike in mogočne človekoljubne organizacije do vedno višje popolnosti: starešina Josip T u r k, — Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja: Potniki, ki potujejo v skupinah s potrdili po znižani vozni ceni, morajo potovati skupno z vodnikom v istem vagonu od vstopne do izstopne postaje. Potnike, ki bi se tej odredbi ne pokoravali, bo železniško osobje izključilo na osnovi § 11, točke 1 - Ž. S. U. od prevoza. Na lo odredbo se opozarjajo zlasti turisti, športniki, smučarji in večja društva, ki potujejo v skupinah. — Pojasnilo. Pod rubriko »Kaj pravite?« |e »SI ovenec« 19. novembra postavil vprašanje, ali je res, »da je moral nekdo zato, da jc bil sprejet v službo pri nekem podjetju, prestopiti iz katoliške cerkve v drugo?« ler je obenem izrazil željo, »da bi prejel pojasnilo na to vprašanje. Zdaj smo zadevno pojasnilo res prejeli in ga objavljamo: »2e v sestavku samem ste izrazili dvom nad točnostjo poročila, ko ste v listu pisali: »Ne vemo, kaj bi rekli o pogojih, ki so baje bili stavljeni tistim, j ki so baje bili sprejeti na delo.« V resnici ni bilo j ugotovljeno, da bi bil kdo pri prizadetem podjetju, j ki je zasebno, izrecno stavil komu. za sprejem v | službo pogoj, da mora prestopiti iz katoliške cer-i kve v drugo. Pač pa je res, da dela pri tem podjetju več delavcev, ki so izstopili i z katoliške cerkve; glede teh pa ni znano, da bi bil njihov izstop i iz cerkve v zvezi z njihovo namestitvijo in z njihovim delom pri podjetju sploh.« Zadeva je s tem I pojasnjena tudi za vse naše bravce — Razpis Kolenčevih ustanov. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpihuje di- I. jaške ustanove za šolsko leto 1933-34. Prednost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru | tako marljivi potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolcncem, veletrgovcem v Celju, v so-; rodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornje-i grajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, nc glede 1 na spol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in dr. ne glede na to, ali so v tu- ali inozemstvu, dalje dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celju. Sorodnikom g. Antona Kolenca pa se i smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah i izven Celja. Prošnje je vložiti izključno pismeno : na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Ko-! lenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju« do 15. januarja 1934. — Učiteljski p.evski zbor v Ljubljani vabi j svoje člane(ice) na izredni sestanek, ki bo 4. janu-I arja 1934 ob 10 na sekciji Frančiškanska ulica 6 ! v sobi odsekov. Radi važnosti vprašanj, ki se bodo obravnavala na sestanku, prosimo vse člane(ice), da ; se sestanka polnoštevilno udeleže. Vsem so bila \ poslana osebna povabila na mesta, kjer službujejo, j Tov. šol. upravitelje prosimo da vabila naslovljene ! na člane RPZ pošljejo na njihove počitniške na-! slove. — Odbor. — Za sv. Tri kralje na Zlatibor pri Užicah i priredi cenen izlet Putnik v Ljubljani, skupno z | Zimsko-sportno zvezo. Odhod iz Ljubljane 4. ja-i nuarja 1934 ob 20.03, povratek 9. januarja ob 9.40. Cena izleta, t. j. vožnja Ljubljana—Užice in nazaj III. r., avtobusna vožnja Užice—Zlatibor in obratno, hrana in soba 520 Din za osebo, doplačilo na II. r. je 140 Din. Smučarji ne zamudite ugodne prilike ter se udeležite cenenega izleta na Zlatibor. Prospekti in prijave pri Putniku v Ljubljani. — Pri slabosti je naravna »Franz Joseiova« voda priletno učinkuioče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuie telesne nadloge ker se izkaže že v malih količinah koristno — Umetniške fotografije-razglednice. bodoče univerzitetne biblioteke v Ljubljani. V svrho propagande akcije, ki ima namen dovesti do graditve prepotrebne univerzitetne knjižnice v Ljubljani in za spoznavo nove velike umetniške obogatitve, ki se obeta z izvedbo tega projekta v Ljubljani, je izdala Akademska akcija za univerzitetno knjižnico v Ljubljani umetniške fotografije-razglednicc modela bodoče velike nove stavbe. Razglednica kaže poslopje od treh strani, tako da je predstava celote popolna. Vegova ulica, kjer bo stala knjižnica, bo tako dobila svojo izpopolnitev Model projekta bo zanimiv za vsakogar, ki je radoveden na bodoči razvoj Ljublinne, razglednico si bo kupil tem raje, ker bo vedel, da s tem koristi dobri stvari. Dobe sc v nekaterih trafikah in pri vratarju univerze po ceni 2 Din komad. — S kolom po glavi. Na malo kateri dan je v letu toliko tepežev, kakor na praznik sv. Štefana. V ljubljansko bolnišnico še vedno prihajajo žrtve pretepov, ki so se pripetili ta dan. Tako so 21 letnega posestnikovetfa sina Ivana Tekavca iz Zapo-toka pri Turjaku na ta praznik na Visokem napadli neki fantje ter ga hudo pretepli s koli po glavi. V pričakovanju novega leta ... okrog vsa vnia druž nica in naiboljši prijatelji. Na mizi izredna jedilu in seve tudi v no . . . Ker alkoholnih pijač ni dobro pa ludi ne zdravo piti samih, ker ubijajo duha, si razumna gospodinja preskrbi nekaj steklenic znamenite rogaške slatine. Rogaška slatina se izborno meš.i z vsakim vinom, mu? odvzame previšno kislino ler mu d6 sočen in svež uUus. Mešanica rogaške slatine -n vina nekako prerodi človeka, ga veselo navdahne Jako, da osiauejo duhovi razgibani in zabava vedno na višku. Če mešate vino ■/. rogaško slatino, ne boste imeli drugi dan glavobola, lemveč bo vaša glava spočita, čista in jasna, a v srcu veselje, radost in sreča. Skladišče roasske slatine v Llub.iani. Gosnosvetska 13 (Ko izei) MWBgWWW«MBMMIMilftl ■ilMIII MIHU IIM Celje Naznanila 'Poselska zveza.- bo priredila v nedeljo, dne 31. decembra ob pol 5 popoldne Božičnico s sledečim sporedom: 1. Božično petje (poje zbor služkinj). 2. Božični nagovor (govori g. Al. KoSmerl.i, stolni vikar). 3. Igra Mali Jezus je prišel (igrajo deklice Klariee). Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali, h' obilni ude- j ležbi vabi Poselska zveza«. Preska pri Medvodah. Prosvetno društvo bo 1 uprizorilo na Silvestrovo ob 20 in na Novega leta dan ob 15 Nttšičevo veseloigro »Narodni poslanec. Poleg tega bo priredila preška godba, ki bo pri igri sodelovala, na Silvestrovo koncert. Dev. Marija v Polju. Prosvetno društvo vpri-zori ila Silvestrov večer ob 8 komedijo »Lokalna železnica? in »Navaden človek . Vstopnina 8. 6. -1 in 3 Din. •0' Podporno društvo za revno otroke v Gaberju je darovalo pri letošnji obdaritvi 286 najrevnejših otrok iz občine okolice Celje z obleko in perilom. Društvo se vsem dobrotnikom, ki so pripomogli k tej obdaritvi iskreno zahvaljuje. Savinjska podružnica SPI) v Celju je priredila o božičnih praznikih dva enodnevna smu-ška tečaja za začetnike 25. decembra v Lužah in 26; decembra v Ljubnem. Kolike važnosti so taki tečaji za razvoj smučarstva na deželi, je pokazal nepričakovano dober obisk. Obeh tečajev se je udeležilo nad 00 mladih ljudi. Oba tečaj« je vodil g. A. Kopinšek iz Celja, pri prireditvi pa je šel podružnici na roko posebno g. šolski upravitelj v Lučah. Ob tej priliki so bili obdarjeni najrevnejši fantje smučarji z zimsko-športnimi potrebščinami. Ss Tatvina božičnih drevesc. V mestnem gozdu v Liscah je bilo pokradenih za prodajo namenjenih božičnih drevesc v vrednosti 1025 Din škoda je tem večja, kor je bila tatvina izvršena na po-gozdenem delu gozdn in so bile snirekce vrste Douglas. Mestna policija je že Izsledila storilce in jih ovadila državnemu tožilcu. O Obveznice za likvidacijo agrarnih odnoša-,iev na področju bivše Dalmacije. Opozarjajmo svoje čitatelje na imenovani razglas mestnega načelstva celjskega, ki jo nnbit na uradni deski mestnega magistrata. £r Nogo si jc zlomil. Robek Josip, 24 letni sin posestnika iz Sv. Petra pod Sv. Gorami si je dne 28. t. ni. v Mestinju pred gostilno Smeh pri padcu zlomil desno nogo. tfrnn» Joselovc« grenčice popite ziutraj nn tešče brez truda izdatno rztreblienje črevesa, kni povzroči ugoden občutek olajšanja Trebnje Na Štefanovo popoldne je priredil Blažičev pevski zbor precej obširen pevski koncert samih božičnih pesmi, večinoma starih. Peli .-o po večini n capella, solopartije so spremljale taiiiburiee. Program, obsegajoč 16 pesmi, je bil razdeljen nn dva enaka dela. Zastopani so bili: Cvek, Rihar, Vavken, Levičnik, Premrl, Sott-ner, lome, Štolecr. Tri so bile pa neznanega skladatelja. Zbirka je bila lepa in tudi lopo podana. Čudno, Tobija«, »Jeremija« in »žalostinke^:. Pelrograjski listi, ki jih je zdaj kupila londonska vlada, vsebujejo posamezne drobce iz knjig »Genesis« in »Numeri«, ostali del Tobijevih in Jeremijevih knjig, knjigo »Judil«, Jezaijevo knjigo in manjše preroke z izjemo Iloze-alia, Amosa iu Miha. nadalje dve knjigi Maka-bejcev. Pariški hotel, kjer je bil sedež vohunov. Zgoraj levo: Smith, ki je posloval pod imenom »letalec«. — Desno: gospa Stahl in spodaj levo; učiteljica Marmont. O veliki vohunski aferi, ki je nastala v Parizu, so zdaj znane tudi že podrobnosti. Že več mesecev je policija sledila vohunski zaroti, toda do dna je lahko prišla šele pred dobrim tedinom. Doslej je aretiranih 18 ljudi. Vohune je zalotila v zadnjem trenotku, ko so že pripravljali svoje Kov-čege, da bi zbežali v inozemstvo. Dva sta v resnici tudi že zbežala, to je Raševski in Mackvvic. Tudi pri tej vohunski zaroti so imele važno vlogo ženske. Duša zarote je bila neka Lidija Stahl, ki je stara 37 let. Prikazujejo jo kot zelo bistro in privlačno žensko. Posrečilo se ji je priti v stik s profesorjem Martinom, ki ga je s svojim šibkim spolom kmalu popolnoma obvladala. — Profesor Martin slovi za prvovrstnega poznavalca tujih jezikov. Baje obvlada 68 jezikov in nareči|. Prav radi njegovega znanja jezikov ga je ministrstvo mornarice nastavilo kot tolmača in prevajalca Tako je lahko svoji ljubici Lidiji Stahl preskrbel dragocene podatke o francoskem obrambnem načrtu. Marija Luisa S c h u 1 e , ki je doma iz Le-tonije, je bila nekaka namestnica Stahlove. Ime gospodične Schule se je večkrat imenovalo tudi v I procesu proti angleškemu častniku Baillie Ste-ward. Ta je baje tudi našla pot, po kateri so važne dokumente prenašali iz Pariza čez Finsko v Rusijo. Lidija Stahl je imela za pomagača nekega Američana po imenu Smith. Vsi drugi aretiranci so nastopali le kot postranske osebnosti. Med njimi je tudi medicinec Salzmann, Poljak, in njegova mlada žena, nadalje Francozinja Marmont, kakor tudi neka francoska dijkinja, ki je postavila v njeni sobi telefonski radijski oddajni aparat, s katerim je lahko Marmon-tova neposredno sporočala vesti v inozemstvo. Poleg tega je baje zamešana v zadevo tudi žena nekega upokojenega francoskega policijskega častnika. Tudi na Finskem in Poljskem je bilo aretiranih več vohunov, ki so sodelovali s pariškimi. Doslej še ni javnosti znano, kakšne vrednosti so bili podatki, ki so jih vohuni pošiljali v Rusijo. Splošno domnevajo, da so vohuni delali na račun sovjetske vlade. Toda prav tako je verjetna tudi domneva, da je bilo tem vohunom vohunstvo pravi trgovski posel in da so za denar vohunili tudi za druge države. Pri Američanu Smithu so našli tajne spise vojnega ministrstva. Aretirana je bila tudi njegova žena. »Daglid Nya Ali eh and a« poroča, da je neki Finec slučajno odkril zaroto. Ta se je seznanil z ženo profesorja Martina v Helsingforsu in gospa Martinova mu je tudi dala priporočilo za gospo Stahlovo. Ko je obiskal Stahlovo, je opazil, da suši nenavaden filmski trak, na katerem so se videle kopije dokumentov francoskega ministrstva mornarice. Ko se je vrnil v Helsingfors, je vse to sporočil finski policiji in ta je vso zadevo sporočila v Pariz. \ rizu so bili končno aretirani vohuni. Finski listi tudi poročajo, da so v zvezi s to afero ugotovili tudi, da so vohuni umorili polkovnika Asplunda, ravnatelja municijske todpira in da prednost nakupu tega blaga le tistim odjemalcem, ki upoštevajo naše želje: Ne kupovati od šušmarjev! n. Borza ob koncu I. 1933 Pregled tečajev državnih papirjev v preteklem letu nam ne daje enotne 6like. Tako se tečaji inv. posojila in agrarjev niso dosti izpremenili. Upoštevati pu bi bilo treba, da srno dobili v poletnih mesecih veliko boso, ki jc dvignila tečaje iz najnižje dosežene točke. 7% inv. posojilo in agrarji so podali tja do mesecu aprila, od tedaj pa so se stalno dvigali in dosegli konec letu približne tečaje lanskega leta. Prav znaten dvig beležijo od maja sem vojna škoda in begluške obveznice, ki so narasle na višje tečaje kot ob ultimu lani. Posebno poglavje tvorijo dolarski papirji, ki so pod vplivom padca tečaja dolarja in transfernega moratorija padli ua nižji nivo kot leta 1952. Kdino 7% posojilo Drž. hip. banke se jc držalo dobro. V naslednjem jiodajamo pregled tečajev državnih papirjev za ultiuio 1951, 1952 in 1955. It c nd i ti (faktični donosi) znašajo po tečajih dne 29. dec. 1955: 7% inv. pos. 12.6%, agrarji 15.t, begluške obveznice 16.0 in vojna škoda e.4%. 1951 1952 1955 50. dec. 50. dcc. 29. dec. 54 — 57 54 — 57 296.5—297 284 —285 57 — 38 58 — 59 55 — 55.5 ?% inv. agrarji voj. škoda /a februar begi. 8% Bler 7% Bler 61 bi. 31 bi. 249—250 50— 55 25— 27 250—251 256—237 56— 59 52— 55 54— 55.5 46— 47 47— 47.25 45— 44 7% DHB 58 bi. 4«— 50 55 Zavarovanje vlog v USA l.etos je bil sprejet v zbornici zakon o zavarovanju bančnih vlog v USA (26. maja 19.33). Po tem zakonu se zavarujejo vse vloge do 10 tisoč dolarjev s 100%, od 10.000 -50.1X10 dolarjev po 75"o belo kakor od najlepših mladičev. Pri pravi reii sc da tudi z našimi prašiči več doseči, kakor z vsako tujo pasmo. V zadnjih tednin je vzela gospa Hude dve svi-njici za pleme, stari |x) 8 tednov, torei ravno odstavljeni. tehtali sta skupno 50 kg. Pri pitancih smo dosegli največ 200 kg po izpolnjenem osmem mesecu. 150 160 kg jc pa pri tej starosti čisto navadno. Na ta način se še danes izplača prašičjereja, ker so krmila splošno prcccj nizka v ceni. Pot do takih us|vehov je v pravi pasmi in pravilni krmi. Na tisoče in tisoče se ie dalo za luje mrjasce. ko bi lahko doma boljše dobili Ce se pa enkrat začne, se mora živalim ludi dali potrebna krma, naj bo gospodarska stiska še tako velika. \/. vseh kraje, prihajajo k nam |xi lejvo rejene prašičke Dobro biago sc samo hvali Naposled! Aparat, k\ izedinia vse oblike, ki se zahtevajo: Telefon 31-90 Moderna zunanjost Odlična kvaliteta Visoka selektivnost Idealno lep zvok Nizka cena in na 12 mesečnih obrokov! Obrnite se na naše zastopnike. Zastopstvo: && reg.zadruga o z o. z. V Miklošičeva cesta 7 Telefon 31-90 Klubski dan SSK Maratona Glede 11,1 nalog Jugoslov. zimsko-sporlne zvezo priredi SSK Maraton klubov sestanek 6. januarja združen s tekmami na Činžalu pri Fali. Vabijo so vsi člani in prijatelji kluba, da se te prireditve udeleže. Vlak odhaja iz Maribora 6. I. ob pol 0 zjutraj, od Fale pa je eno uro pešhoje do Činžata. Tekmujejo starejši (seniorji nad 18 let) in mlajši (juniorji od 14—18 let) dame iu otroci. Vsaka skupina tekmuje v smuškem teku in smuku in sicer: V smuškem teku: 1. Starejši, ki so že tekmovali, na progi 8 km dvakrat, z višinsko razliko cca 150 m; 2. starejši, ki še niso tekmovali, na progi 8 km enkrat, z višinsko razliko cca 150 111; 3. mlajši, ki so že tekmovali, na progi 8 km enkrat, z višinsko razliko cca 150 km; 4. mlajši, ki še niso tekmovali, na progi 4 km, z višinsko razliko cca 80 m; 5. dame, iti so že tekmovale, na progi 4 km, z višinsko razliko cca 80 m; 6. dame, ki še niso tekmovale, na jirogi 2 km, z višinsko razliko cca 80 m; 7. Otroci na progi 1 km l višinsko razliko cca 50 m. V smuku: Tekmovalci skupin pod 1.. 2., 3. in 5. na progi okrog 0 km z višinsko razliko okrog 400 m; tekmovalci iz skupin pod 4. in G. na progi t km 7. višinsko razliko okrog 129 m; tekmovalci pori 7. na progi cca 500 m z višinsko razliko cca 80 111. Točen popis prog bo objavljen pred tekmo. Tekmovati imajo pravico vsi člani in članice SSK Maratona in njegovi prijatelji in znanci, ki niso član nobenega drugega kluba ali društva. Tekme v leku so 6. I. ob 9 do|wldne, v smuku pa ob 14 po-jioldne. Tekmovalci se morajo prijaviti do 4. I. 1934 ob 12 pri klubovem tajništvu, Koroška cesta 1 ter obenem plačati prijavnino 2 Din. olrrci in mlajši t Din. Prijava po 4. I. podleže dvoitii prijavnim. Tekmuje so za naslov klubovili prvakov vseh kategorij. Prvaki dobijo diplome, drugi in tretji spo-nunske slike. Vodstvo tekem l-akor tudi oslale informacije in evenluelne spremembe bodo objaviiene v dnevniku i-Slovenre«-, ki je službeno glasilo SSK Maratona. Mariborska zimsko-sportna podzveza . Seja upravnega odbora v petek, 29. t. in. ob 20 v Aljaževi sobi hotela Orel. — Izpiti za sodnike v leku se vršijo v Mariboru v petek, 5. januarja 1934 v Aljaževi sobi hotelu Orel, in sicer za prl-glašence iz Koroške proge ob 15, za priglašence iz Celja, Ptuja ob 10. Za priglašence se priporoča starost vsaj 25 let. ki morejo obvladali tvarlno sodniškega pravilnika. Vsak kandidat more imeti v svoji posesti vse pravilnike, ki jili dobi pri podzvezi proti ceni 45 Din. Radi naslednjih praznikov 5. in ti. I. uporabijo udeleženci lahko lo priliko za smučarski dvo-dnevni izlet na Pohorje. — Dne 7. jan. je klubski sinuški dan, opozarjajo se člani, da vpošljejo razpise svojih tekem. Pri tekmah morejo sodelovati savezni sodniki v kolikor jih člani nimajo sami, naj jih zahtevajo od podz.veze proti predhodni upošiljatvi predpisnno takse. — Dne 14. Jan. Ilockev tekma pri Treh ribnikih \ Mariboru med SK Kastner A- Oehler. Uraz proti SK Ilirija, Ljubljana. — Dne 21 jan. Moloskikjoering in skijoering 11,1 vežbališču Tezno pri Mariboru — predpoldne skozi nieslo propagandna vožnja in ja-iianje. V vodstvu prireditve so /a MZSP — Parma -Aljančič-Golubič-Vetrih. — Prijave za lo I. prireditev v Mar:boru sprejema do 13 .1. 1934 g. Črepinko Oton, Maribor, Meljska c. 2. — Tečaj za zvezno učitelje na Krvavcu B. — IS. I. 1934 — prijavo do 1. 1. 1934 na JZ3S — dosedaj prijavljeni: Vezjak Viljem in Korbar Vladimir. — Tečaj /.a tekmovalce pri Senjorjevem domu — 8, —18 I. 1934 — prijave do 1. I. 1934 na MZSP. — Kol nov član se je prijavil: pododbor Udruženja rez. oficira i ratnika v Mariboru. Alpinskosporlni klub »Gorenjec« na Jesenicah razpisuje medklubske sankaške tekme s Črnega vrlia, katere priredi v nedeljo 51. dec. Start ob 1 popoldne, cilj pri Sv. Križu. Pismene prijave s prijavnino 5 Din sprejema klub do II dopoldne. Prijave na 6tartu se sprejemajo proti dvojni prijavnini. Stnrlajo lahko vsi verificirani in nevereficirani tekmovalci. Tekmuje se po pravilih JZSZ. Vsak tekmuje na svojo odgovornost. Tekmuje se v dveh kategorijah: fros|iodje enosedežno in dame enosedežno. — Jugoslovanska akademska smučarska organizacija si je tudi za letošnjo zimsko sezono sestavila bogul program /imskosportnili tekmovanj in prireditev, za katere je prevzel pokroviteljstvo g. reklor dr. Slavič. Mlada je še I« organizacija, vendar zelo agilna, da se je že udeležila mednarodnih akademskih tekmovanj v Švici, kjer je častno zastopala barve naše države in našo univerzo. Za letošnjo sezono si je nadela ta-le program: 8.—<). januarja tek na 18 km in skoki v Ljubljani; 28. februarja slalom na Golem Brdu; 4. marca smuk na Zelenici. Po smuku tradicijonalni i/let na Koroško. Obenem bo organizacija izvedla prvenstvo v smuku vseh univerz v naši državi. Skalaški dom na Voglu. T. K. Skala sporoča vsem smučarjem, da je novi smučarski dom popolnoma opremljen in oskrbovan. Nn razpolago je 30 postelj v kurjenih sobah. Penzija s prvovrstno hrano stone Din 42. Dostop od Sv. Janeza je zga-žen. od postaje do tu so za zmerno ceno dobili sani. Vremensko poročilo od 28. dec.: —5, 50 eni novega pršiča na stari zmrzll podlagi, po malem še sneži. Smuka zelo ugodna. VREMENSKO POltOf ll.O .IZSZ in SPD 2!). decembra (telefnničiio) Kra/ijska gora: 0", oblačno, 100 cin snega. — Rislricu-Boh, jezero: +1, 100 cm južnega snega, sneži dalje. — Rlcil-jezern: -1-8, 50 cm južnega snega. — Kočevje: +1, dežuje, snega (V) cm. Vremensko poročilo JZSZ iu SPD 28. dec. po pnldno (telolon): — fckofja Loko: +4. oblačno, ve-ier jug, 50 cm južnega snega, če preneha jug izgledi dobri, na Ljubnlku dobro, sneži, dostop i" lahek. — Podnarl: -13, dežuje, veter jugozapad, 30 cm južnega snega, smuka neugodna. Vremensko poročilo JZSZ in SPD 28. d (cenili ra (pismeno): Ratečc-Pliinica: —2, sneži mirno, 30 nn novega snega na podlagi 120 cm. --neg južen, izgledi za nedeljo dobri, smuka v planinah manj ugodna. — Sodražicn: —4. oblačno, Južno, ."0 cm južnega snega, smuka rolo slaba, izgledi ne-povoljni smuka v planinah nepovoljna. — Kanina (Jerica: -fl, megleno, dež s snegom, mirno brez velra, 50 cm južnega snega, smuka neugodna. — Višnja (»ora: 4 4. vreme južno, sneg južen, smuka in izgledi za nedeljo neugodni. — Bloke: telegra-lično 29 dec. ob 10.30: 2, sneži, vzhod. 80 cm južnega snega, smuka in izgledi za nedeljo dobri. MALI OGLASI V malih oglasih vetja »seka besede Din 1'—; ienitovanjakl oglasi Din 2'—. Na|man]ši znesek za mati oglas Din 10'—. Mali oglati se plačujejo lako) pri naročilu. — Pri oglasih rekiamnega značaja se računa enokolonska 3 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloZitl znamko. I! Službe iščejo Brezplačno službo prevzamem kot zdravniška asistentka, bolničarka pri boljši, slovensko govoreči družini, da bi se naučila slovenščine. Imam diplomo bolničarske šole na Dunaju. Ponudbe pod »Hrana io stanovanje« št. 15129 na upravo »Slov.« v Mariboru. (a) Preprosto dekle vajena vsakega dela, kuhati in šivati, prosi službe, najraje na deželo. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »Delovna« št. 15151. (a) ilužbodobe Iščem predvsem pošteno, zanesljivo, snažno, samostojno in preprosto dekle, ki zna vsa gospodinjska dela, periektno kuha in ne menja pogosto službe. — Starost ne čez 35 let. Ce ima katera vse te lastnosti, dobi službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 15183. (b) Čevljar, pomočnika prvovrstnega, za šivana in rbita dela, sprejme v stalno službo Josip Pogačar, Kamnik. (b) Služkinjo 20—30 let staro, pošteno, zmožno samostojne kuhe ter vseh hišnih del — iščem. Nastop takoj. M. Gurin, Kamnik. (b) Najkulantnejša posojila dajemo na vloge vale-bank, vrednostne papirje, vojno škodo, državne bone. Blairova posojila in na kurantno blago Naloge iz province promptno izvršujemo Pučka štedi-ona, Zagreb, Meduličeva br. 31. Telefon 90-03. — Naš zastopnik za dravsko banovino ie Rudolf Zori, Ljubljana, Gledališka ul. št. 12, na katerega se je obrniti. (d) Posestva Stanovanja Soba se odda 2 gospodoma na Miklošičevi cesti, Delavska zbornica. Naslov pove uprava »Sloven.« pod št. 15160. (s) Odda se dvosobno, parketirano in solnčno stanovanje na Dolenjski cesti, gostilna »Zeleni hrib«. (č) Stanovanje enosobno, s kuhinjo in dvosobno s kuhinjo — takoj oddam. Cerkvena ulica 21. (č) Stanovanje dvosobno s kabinetom in vsem komfortom oddam za februar. Streliška 22. Enonadstropno vilo z zemljiščem, v Radomlju - oddam v najem ali prodam. Pojasnila daje Josip Pogačar, Kamnik. (p) Prodamo Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie in naiceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana Židovska ulica in Stari trg lil Šivalni stroj za plahte in vreče, električen pogon, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15207. (1) Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A & M ZOPMAN Ljubi lana Man trg 32. Zimske suknje usniene sukntiče naiboli-ši nakup A Presker, Sv Petra cesta 14 11) Ptičjo hrano prvovrstno za vse vrste ptic — po znižani ceni: Sever & Komp.. Liubliana Gosposvetska cesta 5. |1| EfflB Oves in koruzo kupile na|c-enr|» pn »vrdfc. A VOLK. LJLBLJANA Veletrgovina t žitom Resi je v« ceMe 24. TPIOTPON iKadio cev, ki ustvarja čudeže Zahtevajte v vsaki boljši radio-trgovini novi ;enlk Xi-33 s praktično tabelo primerjave in karakteristik Glavni zastopnik za Jugoslavijo: F. L. ROSENFELD Beograd. Topličin venac 7 Poizvedbe Kdor ve, kje se nahaja Sodnik Ernest, rojen 1. 1905, se naproša, da sporoči na upravo »Slovenca« pod šl. 15181. (e) Dvignite ponudbe! o I . . ... V naši upravi nai dvignejo ponudbe inserenti s sledečimi šiframi: »A. A.« »Jaquard«, »Kurje oko«, »Kamnik«, »Sigurno štev. 13500«, »Snažna in poštena«, »Tajniško mesto«, ■Takojšnje plačilo 3«, Takojšnje plačilo 19«, •Parcelo kupim«, »Plačam«, »Proti plačilu«, »Vestna št. 12000«, »Skrb za piihodniost«. »Dobič-kanosno«, »Dobre knjige«, Doget, »Hiša«, »Hren«, Inštruktor«, »Likvidnost 33«. -.Kranj«, »Ljubljana-okolica«, 65.000 Din«, 20.000 Din«, »Marljiva«, »Marljiv vajenec«, »Matematika«, »Stalna služba«, »Poštena«, »Veselje do zemlje«, »Zelo poštena«, »Gospodinja«, »Elegantna«, »Varčnost«. »Treznost«, »Iskrenost«, »Pekarna«. (o) Enosobno stanovanje se takoj odda v Kamniški ulici 283. (č) Opremljena soba solnčna, zračna, parket, elektrika, separaten vhod, se takoj odda po ugodni ceni. J. Kopač, Celovška cesta 14/11. (s) — 1 Prima sladko seno ODDAJO: Skladišče s pisarno se odda v bli žini kolodvora. Naslov \ upravi »Slovenca« pod 81. 15206. (n) prešano in neprešano — prodaja na drobno in debelo Amalija Lottspeich. Rimske toplice. (1) Šivalni stroj za pogrezniti, prvovrstne znamke, se poceni proda. Dvorakova ulica št. 3-1., levo. (1) OBVESTILO. V smislu določil glede hranilnih vlog, obvešča podpisana Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani svoje vlagatelje, da je na podlagi uredbe ministrskega sveta o maksimiranju obresti z dne 22. novembra 1933 in v soglasju z drugimi denarnimi zavodi znižala od 31. decembra 1933 dalje obrestno mero od hranilnih vlog v tekočem račnnu na 4%, oziroma od vezanih vlog na 5%. Rentni davek se v smislu zakonitih določil odbije. — Kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani, dne 29. decembra 1933. Pridobivaite novih naročnikovi t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo bridko vest, je v četrtek ob 15. uri, po mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo, previden i sv. zakramenti, naš nadvse ljubljeni sin oziroma brat Gabrijel Fabiančnč Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 30. t. m. ob pol 15 izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Bučka—Ljubljana, 29. decembra 1933. Globoko žalujoči: Marija, mati; Vladislav, Milan, Vekoslav, bratje. V molitev priporočum drago mater Nežo Pucelj posestnico ki so mi umrli v 78. letti dne 29. decembra 1933, potem, ko so večkrat prejeli telo Gospodovo. Pogreb pokojne bo v nedeljo s sv. mašo ob pol 8. J e ž i c a , dne 29. decembra 1933. JANEZ PUCELJ, župnik in ostalo sorodstvo. -jfFr. ,-.-,• * VV-J,; v ' '-"'V.,;.. y > >.■■• -, Globoko potrti obveščamo prijatelje in znance, da nam je umrla nad vse ljubljena soproga in zlata mama Marija de Gleria roj. Babic soproga trgovca in posestnika v četrtek ob b zvečer, previdena s svetota.jstvi. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 31. decembru ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti ua farno pokopališče v Dol. Logatcu. Dol. Logatec, Ljubljana, Kranj, Bled, Jesenice, 28. decembra 1933. Žalujoči: Anton, soprog; Anton, Viktor. Stanko, Jože. sinovi: Minka, Mara, Dragica, hčere; Avgust Zadnik in Oskar Žilic, zeta: Betka, Jožica, Nada, Zinka, sinalie; vsi vnuki in vnukinje. Brez posebnega obvestila. Globoko potrti pod voljo Vsemogočnega javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes zjutraj 29. decembra 1933, previden z blagotajstvi svete vere, zapustil za vedno naš preljubi soprog, dobri oče, brat, stric itd., gospod Vojska Valentin pleskarski mojster in hišni posestnik v 50. letu starosti. Pogreb bo v nedeljo, dne 31. decembra ob pol štirih iz hiše žalosti, Ciglarjeva ulica 23, Moste pri Ljubljani, na pokopališče v Štepanjo vas. Moste pri Ljubljani, dne 29. decembra 1933. Žalujoči ostali. Pogrebni zavod Ivan G a j š e k , Vodmat-Moste pri Ljubljani. mmmm- Dr. Čede Anton, zdravnik v Laškem, naznanja v svojem imenu in v imenu svojega sina Otona in ostalih sorodnikov prežalostno vest, da je Vsemogočni nenadoma poklical k sebi, prevideno s tolažili svete vere, našo zlato ženo in skrbno mater, gospo CEDE ANO ROJ. NECK.ERMANN Pogreb nepozabne se bo vršil na farno pokopališče ▼ Laškem, v nedeljo dne 31. decembra 1933 ob 15. Sv. maša zadušnica se bo darovala v farni cerkvi v Laškem v torek, dne 2. januarja 1933 ob pol osmih. Vsem, ki ste pokojnico poznali, jo priporočamo v molitev. Laško, dne 28. decembra 1933. Rodbina dr. Čede in ostalo sorodstvo. % Aleksandra Rahmanova: Difaslvo, liubezen, 67 Ceha in smrt »Preveč je živela z živci v zadnjih časih. Mora se odpočiti. Pa tudi delala je preveč, duševno in telesno .. .« Občutek imam, da sem napisala zadnje vrstice v svojem življenju. 23. januarja 1919. V izolacijski dvorani za bolne za tifusom. Letini v dvorani št. 2. Vedno sem še tako slatia, da komaj pišem. 34. januarja 1019. Sestra mi je prinesla ogledalo. Pogledala sem vanj in se prestrašila. I>asje obriti, okrogla buča je bolščala v me. Obraz je bled, majhen liki obraz deteta. Ali sem to jaz? Šestnajst dni sem ležala v nezavesti, moj pegasti legar je bil hud slučaj. Toda zdaj je nevarnost minula, popravljani se. živim! Toda kakšna sem! Kakor oskubljena kokoš! 25. januarja 1910. Solnce se poigrava v medenem dušniku. S kakim veseljem gledam ljubi, svetli žnrek! Bog kako sem srečna, da živimi Kako sem Ti hvaležna, da si mi drugič podaril življenje! Šele zdaj se mi počasi vračajo v spomin zadnji dnevi. Prestrašeni obraz matere, ki se je sklonila nad menoj, ko sem se zgrudile čez dnevnik, njen vzklik: Saj imaš vročino! Ko so me položili v postelj, ko je pr.išel zdravnik in dejal: »No, no, dekle ima pegasti legar! Ko so me na žimnici prinesli iz hiše in položili na sani. Zdaj se točno spominjam, da se je lesketalo nad menoj zvezdnato nebo, ko so me peljali po ulioah; spominjam se, da so me položili v banjo, da so ostrigli lase. Poleni se pa neha. In potem me prično preganjati blodni prividi vročine. Na enega se spominjam z vso natančnostjo. Dve postavi sta stopili v dvorano. Nisem ju mogla natančno prepoznati, toda vedela sem. da sta bili Življenje in Smrt. »Takoj uiiirjeU — je rekla Smrt. — »Ne, pusti jo še živeti!« je prosila druga. — »Bolje je, da gre s sveta laka kakršna je. ljubljena od vseh. dobra in čista!* — »Ne, ne, ne sme umreti U je vztrajalo Življenje. »Ključ do sn>če ji polagam na prsti; dokler ga bo imela, ji zlo ne bo moglo do živega. Glej. njena sveča gori še tako svetlo. In vitlela sem veliko svečo, ki je živo gorela: pole« nje pa je stal majhen, čisto nizek koner sveče; majhen plamenček se je hlastno poganjal in liz