SLOVENSKI Leto - Año VI. No, 297 "EL SEMANARIO ESLOVENO" Uredništvo in upravništvo °alle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 sprejemanje strank vsak dan od 15,—18 (Naročnina za pol leta $ arg. 3.-leto $ 5.— celo Italija, Nemčija in mi ° s H .3 « s PS g O M Cena iU 6žHt. TARIFA 1 mudiu FRANQUEO PAGADO Concesión 1551 A T v. nasi neposredni bližini — da, na samem uasem ozemlju — sta si že nekaj časa v laseh imperializma, dve ekspansiji, ki sta prav na našem telesu tako usodno trčili skupaj: obeljeni "Drang nach Osten" današnje Nem-Clje z "mostom do Adrije na jug in podonav-Najnovejši fašistični publicisti nam tega sPora prav njg ne prikrivajo. Vsi so si edini "^''-balkanska politika" fašistične Italije. x da je imperialistični zalet fašistične I-naletel v Podonavju, ne samo na močan l)(|por prizadetega avtohtonega elementa (zla-'^llf?oslavije in ostalih dveh držav Male an-tante), ampak tudi na resnega konkurenta — Otoški ekspanziji proti Vzhodu in Jugo-^«du. Mussolinijeva Italija, ki je do pred tlpan2i.iske načrte v Evropi. Mussolini je še ob ^avem času vrgel iz naročja . . . kačo, ki je ž "jo nameraval pikati druge, ki bi pa kmalu 'loži n;,e!?a samega — svojega "dobrotnika"! — pr-pičila. . . Danes se ta kača zvito in ško-Hino smeje za Brennerjem Mussolini j evim ekspedieijam in čaka. čaka — na Pifia. je besna. Fašistično časopisje divja. i,s°pisna polemika, ki je že pred nekaj me-Sec¡ vzbudila evropsko pozornost, kar noče Hienjati. Vsak, še tako skromen in nedolžen ^¡italijanski pojav današnje' nacistične Misije fašistično časopisje sproti beleži in na Vsakefia tudi sproti reagira. Monopol za odbore ima navadno "Giornale d'Italia", kate-a glavni urednik Virprinio Gavda "atorita- ^atr ko 11 sproti zavrača nemške izpade, ostalo ča-pa slepo posnema, da je odgovor iz-nejši. Le redko se še kak drug časopis toli-°.iunači, da sam odgovori. .. ^akih zabavnih primerov te svojevrstne pomike je bilo zadnje čase mnogo. Dva slučaja "ta posebno zanimiva: 1) Gavdova reakci-na članek nekega Gustava Giereja v ber-reviji "Volk nnd Reich" in 2) reakcija na Gobbelsov izzivalni govor z dne 8 fe- uarja t. 1. ^a nas je ta polemika toliko bolj pomemb- na- ker nam nazorno razkriva nemške in itali- '8n$ke namere v naši neposredni bližini. Na-8t0 llOü so se odkrila prirodna bogastva, je kar na"1 k lit nastala potreba določitev meje in 111 Bolivijo iri Paraguayem je nastal krvavi boj-boj dveh kapitalističnih družb za katere P1' i.'.vajo kri povsem nedolžni ljudje pod Pr? zo, da se borijo za domovino. "Bolivijanski Chaco", Lagun- Gaibo Boh-viar Corp. Prvi koraka bolivijanske vlade J1 bil, da je dala tej družbi koncesijo, da guni izgradi pristanišče, da naseli pokrajin0 da napravi veliko zeležniško omrežje, flotilj0 tovornih parnikov — nabavljenih v Turčij' Romuniji — od katerih sta se "Presidente • ' les" in "Presidente Saavedra" predkratk1®1 potopila.. Zgoraj navedena družba je kmalu propadi0 brez da bi izvršila le eno navedenih del-mesto nje pa je družba Standard Oil postal8 absoluten gospodar boliviganskega Cliac8, P,odvzela je takoj bojne korake, da se ji lZ1<) či pristanišče Babia Negra, ki se nahaja 0 reki Paraguay. Iz Santa Cruz pa do Babia Negra inia i1«1 men družba zgraditi oljevod ki bi bil d<>'í-G00 Km. in bi objel najvažnejše točke peti0 • fpV lejskih vrelcev v Chacu. (Panja, Uyunm Borealni Chaco). Parniki last Lloyd Brazilero, ki vršijo Pr°' met po Rio de la Plata, bi prišli brez vsaki'1 težkoč do pristanišča Bahia Negra. Kot razvidno, je družba Standard Oil, dobro pre- računala pomen te pridobitve. Seveda si 0i1 vaja tudi prost izhod na Tihi Ocean. Načrt, za zgraditev oljevoda od Santa pa do Uyenni kjer bi črpale velike sesalke Pe trolej na vrh hriba Cordillera de los Fra^j ki je 5000 metrov nad morsko gladino i» tu dalje v Pampa de Uyenni 3800 m. nad "lür jem, je po mnenju strokovnjakov neizv®*^1 Iz Pampe de Uveni bi se moralo prevažati P° železniški progi Antofagasta v Bolivijo. Oboj1' stranska dolžina bi merila 1300 Km. i o®* Družba Standard Oil se ogreva za prM črt, četudi bi bil v zvezi z velikanskimi sti( ški ter naknadno zahteva prost izhod na je, da bi tako postala absoluten gospoda^ cifika. (Nadaljevanje) Cru* BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Prodaja vozne listke za Jugoslavijo in Italijo ter iz teh držav v Južno Ameriko za vse p?;rnike in po najbolj ugodni tržni ceni ter daje v to svrho hitre in liberalne kredite brez poviska kupne' cene. Izvršuje hitro, solidno in varno ter po najbolj ugodnih tečajih. DENARNA NAKAZILA........ Sprejema VLOGE NA HRANILNE KNJIŽICE Vprašajte za pojasnila ustmeno ali pismeno pri banki-prijatelju, vedno le v Vašem jeziku. Oddelek je v spretnih rokah Vaših izvežbanih rojakov. ^BANCO ARGENTINO DE AHORRO Y EDIFICACIONES Corrientes 562 Buenos Aires Corrientes 562 Utrinki iz nase Prostoslav Savinjski: V BOTANIČNEM VRTU Botanični vrtovi so nekakšna sinteza vesoljnega rastlinstva. Lahko bi jih imenovali živeče muzeje, ker predstavljajo zbirko živečega rastlinstva, organičnega življenja, ki ga opazuje vsa obiskovalec, še bolj pa znanstvenik — botanik. Človeški um je združil v botaničnih vrtovih sveta vse kar more zanimati njegovo inteligenco ter idiosinkrazijo. Za vlade predsednika republike Carlos Pelle-grini-ja je takratni ravnatelj mestnih sprehajališč Francoz Carlos Thays predlagal ustanovitev botaničnega vrta v Buenos Airesu. Kopati in saditi so začeli 1. 1892 ali šele po 16 .leti1' dne 7. sept. 1908 je bil vrt otvorjen občinstvu. Od tega časa so ga obiskali strokovnjaki — botaničarji vsega sveta ter se izrazili, da ako ni eden največjih je pa eden najkras-nejših ter najpopolnejših na celi zemeljski obli. Kdor vstopi v buenosaireški botanični vrt dobi utis kakor, da se nahaja v kakem zgubljenem kotičku paradiža. In nobeno presenečenje bi ne bilo, da zagleda ob kakšnem debelem deblu ovito svetopisemsko kačo. Ali obiskovalčeve oči zagledajo pri vsakem koraku majhne bele tablece, ki nosijo v španščini in latinščini ime dotične rastline ter njeno do- nove domovine movini in, to obiskovalca več ali manj strezni. Staro drevo s škorjo oglodano od zoba časa stoji zamišljeno; saj je videlo ob svojem vznožju korakati razne generacije. Poleg njega mladeniško drevo v vsem poletu svojih mlečnih let. In ob vznožju mladeniškega orjaka rastlina—plezalka, ki mu bo v malo letih zdrobila kipeča prsa. Na tisoče oblik in barev, od onega pritalnega cveta, ki kipi samo par centimetrov nad zemljo pa do onega drevesnega orjaka, ki štrli proti nebu, kot bi nam hotel ustaviti oblake s svojimi najvišjimi vejami. ** * , Ne morem vam žal v slovenščini navajati raznih botaničnih imen, ker Slovenci imamo silno malo izrazov za rastlinstvo, ki ne uspeva na naših tleh. Tu pa vidimo na tisoče rastlin in dreves, ki pri nas nikdar niso rasli in ne bodo. Gumijevo drevo — ficus suptriplinervi — se pomnožuje ogromno. Veter in ptiči so sejalci njegovega semena. Opazujem kaktejo "Yatay", ki daje žlahten plod, takozv. "coquito". Seme gumijevega drevesa je padlo ob vznožje kakteje. Njegove korenine so životarile mnogo let dokler niso premagale svoje gostiteljice. Danes obdajajo kaktejo liki bi jo hoteli zadušiti. Korenine srkajo življenjski sok družice v koje naročju so se rodile ter jo obkrožajo kot du- cati krempljev morskega polipa. To je drevo-parasit, zajedalec, ki ubija gospodarja, ki mu je dal streho. Že se pojavlja na kakteji Yatay bledica in za kako leto ji bo povsem odklen-kalo... Drevo zvano "tala" je najstarejši eksemplar botaničnega vrta. Strokovnjaki mu dajo 150 let. Njegovo botanično ime je "Celtis austra-lis" ter dosega 16—18 metrov visočine. Na argentinskem severu se je najde posebno često. Poraja majhen, črešnji podoben sad, izredno sladak. V južni Evropi, kjer tudi raste, se je goji za okras. Stara rimska klasika Teofaster in Plinij opisujeta to drevo z velikim navdušenjem. Vsi argentinski bičevniki so narejeni iz lesa tega drevesa. Čakarerji zatrjujejo, da so bičevniki in telege iz tega lesa najtrpežnejši, in da se jih ne loti noben mrčes. Iz koščice njegovega sadu prešajo na argentinskem severu olje, ki baje ne zaostaja za maslinovem. To je dedek botaničnega vrta, ki razdaja svoj sladek sad med ptiče in otroke. Iieta so mu nekoliko pripognila njegove vršace, ki se vzpenjajo iz vrta ven preko ulice. Ptice ga spremljajo pri njegovem starobnem premišljevanju s sladkimi napevi ter mu vsako pomlad zagodejo kako novo. Ob njegovem strumnem deblu pa se vspenja rastlina-plezalka —-"lijana" ter mu objema že vejevje; ali ji bo odolel? Sprehajam se po peščenih potih in zdi se mi, da se nahajam na potovanju okrog sveta. Po južni in severni Ameriki blodim ter pre- Ob pogledu na njeno angeljsko lepoto se mladi častnik ni več mogel premagovati. On poklekne pred princeso, pritisne njeno roko na svoja goreča usta in posiplje njene vitko prste stresočimi poljubi, da celo s solzami veselja, ki so mu privrele iz oči. — O, žarko ljubljena deklica! Kakor kak sijajen pojav iz solnčnih višav se sklanjaš k meni — smrtniku. Feodora, moi ■jenje pripada tebi, — ali, skoro bi želel, da bi ti ga laliko poklonil kot žrtev! — Vladimir, moj dragi, — se izvije s sladkim vzdihom preko ustnic velike kneginje, — morda nama niti ne bo drugo preostalo, kakor skupna smrt. Kajti jaz, — jaz se te ne odrečem, četudi bi se proti nama postavilo nebo in pekel. Toda jaz sem zaračen-ka nekega drugega, — veliki knez Aleksej me imenuje svojo zaročenko. Za celo življenje me hočejo privezati na prerano ostarelega, starcu sličnega človeka, ki ga nikoli nisem ljubila. Toda prisegam ti, Vladimir, tisočkrat prej, predno bom stopila z njim pred oltar, bom šla s teboj v smrt! Lepe vijoličasto modre princosine oči so bile napolnjene s solzami, ko se je sedaj sklonila in zakopala svoja ženja usta v njegove. 8 tihim vzklikom navdušenja je ovil mladi častnik roke okrog prekrasnega dekliškega telesa in položil svoj obraz na njeno glavo. — Ne tako, moj dragi, — zajeclja velika kneginja, ' razburjena od blaženosti, — na moje grudi položi svoj obraz! Dovoli mi, da tepoljubim na usta! Ah, kaj je posvetna veličina, kaj veličanstvo, kaj prekrasni sijaj krone napram ljubezni, ki edina nudi človeku pravo srečo na zemlji! Dolgo sta se držala objeta. Ti dve mladi srci se nista mogli nasititi poljubljanja. Zdajci potegne Vladimir svojo drago nežno na divan in sedla sta drug poleg drugega. — Kako srečna je bila misel, da si se vsako noč ogrnila v belo tančico, — spregovori tiho Vladimir, Bela gospa iz Petro-pavlovske trdnjave plaši po pripovedovanju praznovernih butic neizobraženega ljudstva, ki mu r>r:--'\i.io tudi tisti, ki so v službi dvora. Mislim, da bi se marsikdo, če bi te srečal, — prekrižal in s strahom pobegnil. — Toda na srečo me še nihče ni videl, — odvrne velika kneginja. — Ah, le Bog v nebesih ve, kako FEODORA Pleve se je nagnil z gornjim delom telesa; za belo gospo iz Petro-pavlovske trdnjave je poslal vprašujoč pogled. — Fanarin, t— spregovori tiho, — prišla je že na konc hodnika, — sedaj stoji pred vrati stražnice. — Za vraga, — odvrne Fanarin, — to je predsoba, v kateri se nahaja službujoči častnik. Mar je tudi on zapleten v zaroto? — Kdo ima danes nočno službo? Ali veste? — Vem. Poročnik Vladimir Borotin od preobražen-ske garde. — Ha, kaj je to? — ga prekine Pleve. — Fanarin, ali ne slišite, prikazen trka na neki čudni način na vrata. Odprla so se, ah, lopov je nama pobegnil, izginil je v poročnikovi sobi. — Nasprotno, ekscelenca, — odvrne Fai^arin, pri čemer si je radostno pogladil svojo obrito brado, — lopov jo padel v nastavljeno past, kajti častnikova soba ima le e nizhod in sicer napram veliki stražnici, odkoder pa ne more pobegniti, ker so danes med vojaki razvrščeni moji ljudje, — spretni detektivi, ki bodo takoj stopili v akcijo, če bodo kaj sumljivega opazili. — Toda splaziva se k vratom in prisluškujva! Jaz imam dobra, v službi izvežbana ušesa in radoveden sem, kaj ima opraviti bela gospa iz Petro-pavlovske trdnjave s poročnikom Vladimir jem Borotinom! Oba ta "lovca na ljudi" sta se tiho plazila proti vratom. Da se ne bi slišali njuni koraki, sta obula gumijeve čevlje in sta se tako,popolnoma neslišno priplazila do vrat. Jedva pa je Pleve prislonil uho na vrata, je prijel Fanarinovo roko in jo močno stisnil. Dejal je: — Fanarin! žena, zaljubljena žena in ničesar drugega, --toda vendar, ta glas mi je znan, — osta- niva na svojem prostoru, — ni sicer nihilist, ki ga bova ulovila, vendar pa se nadejam, da bom nocoj prišel na sled skrivnosti, ki je zame miljone vredna! 2. POGLAVJE, žrtev ministra Pleve j a. Bela prikazen, ki sta jo Pleve in Fanarin s toliko marljivostjo zasledovala, je res izginila u tisti sobi, ki je služila tistemu častniku, ki je bil poveljnik stra- že v palači, za njegovo bivališče. Soba je bila zelo razkošno opremljena, zlasti se je nahajal v njej široki baržunasti divan, potem pa je bila tu tudi miza, na kateri je ravno sedaj stalo nekoliko srebrnih posod polnih jedi, ki so jih prinesli iz ko vrne kuhinje: na nasprotni strani pa se je dvigala polica s knjigami. Vtej sobi se je nahajal vse do trenutka, ko se jo oglasilo po vratih sedemkratno trkanje, neki lepi, mladi častnik, v uniformi preobraženske garde. Zamišljeno je' slonel na divanu. Možato smeli obraz, ki je imel največji okrasek vsakega moža — brado, — je bil lahno zardel. Glavo so mu krasili črni, valoviti kodri in njegov obraz je izdajal, kako za nečim poželjivo koprni. Od časa do časa je častnik potegnil iz žepa malo srebrno uro in napeto gledal na kazalce. V trenutku, ko je slišal, da bije ura na cerkvi sv. Izaka dvanajst, se je dvignil z divana in je z nervozno kretnjo svoje bele roke potegnil črne pramene svojih las na visoko, belo čelo. — Ali bo tudi danes prišla? — je zašepetal s tihim zvonkim glasom. — Oh, edino ljubljena deklica, kakim nevarnostim se izpostavljaš vsako noč radi mene, — celo življenje polno hvaležnosti ne bi zadostovalo, da ti to poplača! Beseda mu je zamrla na ustih. Slišal jo, kako je nekdo potrkal na vrata. — To je ona. Ha, izginite skrbi strah! Ona je pri meni! Ne bi hotel menjati niti s carjem, ki nosi najmogočnejšo krono v Evropi! Kajti tudi jaz sem kralj, a moje kraljestvo je večno kraljestvo ljubezni! . Urno je pohitel k vratom in jih odklene. Skozi malo odprtino, — kajti on je odprl vrata samo na pol — pride v sobo bela, s tančico ogrnjona deklica. — Moja ljubezen, — vzklikne mladi častnik, ko je vrata zopet skrbno zaklenil in koprneče razprostrl roke, — draga moja, hvala ti, ker si prišla! Toda Bog te je varoval, kajti, ali ne, niso te videli in brez zaprek si prišla sem? — Vse mogočni Bog ščiti najino ljubezen, Vladimir, nebeški angelji pa se radujejo, da sta se našli najini srci, — odgovori deklica z milim glasom in trenutek nato je odložila tančico. V krasnem, snežno belem in s čipkami okrašenem negližeju je stal avelika kneginja Feodora pred koprnečimi Vladimirovimi pogledi. STRAN 6 SLOVíiNSKI TEDNIK No. 297 stopim v Evropo, Azijo in Afriko. Izmed tiso-čev zdi se mi omembe vredno argentinsko drevo "Yuchán" ali palo boracho (lat. chorisia in- -signis) ki mu je domovina argentinski sever. Njegovo deblo je trebušasto v obliki soda ter svetlozelene barve kot buča. Ko mu odpade listje, se prikažejo sadeži, viseči kakor stekleni okraski na božičnem drevesu. Ko sadež dozori se odpré in lahna semena frfotajo po zraku. Semena se nahajajo v svilenomehkih dlakah ter se vporabljajo za napolnjevanje zof, divanov. Les tega drevesa, ako se ga dlje časa tolče ter moči vržen v plitvejšo reko baje tako omami ribe, da se jih lahko lovi z roko. Odtod tudi ime "palo boi-acho". "Tunas i pencas" so rastline ki estoično kljubujejo največji suši in ki so predstavnice puščav. Te rastline povračajo potom svojih listov ono malo vode, ki zavživajo njih korenine. Njihovi trnji so morali biti listi v onih dobah, ko jim ni primanjkovalo vode. "Higuera del monte" (gorska figa) rodi sadež tako-zvan "papaina" ki je silno okusen. Na argentinskem severu zavijajo meso pred vporabo v liste te gkorske fige, trdeč, da postane meso v tem bolj mehko. Kaj bi rekli eksotičnim drevesom iz rodbine dateljev, ki so jim domovina Nubija, Egipet in Arabija, oboževanim od nomadskih narodov! opevajo v svojih spevih od pamtivekov ter jih V njih najdejo nomadci hrano in senco, njih poveličujejo na stebrih svojih svetišč. In tople magnolije iz vlažne Floride severoameri-ške, kojih belina presega vse kar so pesniki napisali o lilijah! In drevo "encinas" kojega skorja nam nudi tanin, deblo pa zamašite! O cedrovem lesu smo slišali še kot otroci, da je Salomon dal z njim postaviti tempelj v Jeruzalemu ! "Sofora" z upognjenimi vejami sli-čna naši vrbi-žalujki, ki služi na Kitajskem kot simbol žalosti. V pozni spomladi se njen cvet raztrese ter pokrije vso okolico kot s snegom. Japonski ligustri, ki jim vrtnar lahko da obliko kakoršno si želi. In stoglava rodbina iglastih dreves, brez cvetja, sair > poraja svoje bodeče in nebodeče storžke, zibelke njih potomstva. Silno resni in v sebe zamišljeni o- troci stvarstva so vse te pelke, bori in smreke. Ker so tako resni nimajo cvetja in čebele, metulji in ptiči se vsedejo na njih veje samo pomotoma. (Dalje prihodnjič) Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija \ slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 mi srce trepeče od straha, ko so podam na svoje po-nočno tavanje, ker je neka oseba, ki se je bojim. Njegove zeleno-sive oči so tudi nocoj počivale na meni, kakor da slutijo mojo skrivnost. To je Pleve, petro-grajski krvolok! — To je človek, ki ga zaničujejo vsi plemeniti ljudje v Rusiji, ravno tako, kakor je njegovo ime pro-kleto od ponižanih in tlačenih, — izusti z jezo mladi poročnik. — In tega človeka je postavil car, ki mi je drugače tako naklonjen, za upravitelja mojega imetja, — se potoži Feodora. — Toda če bi bilo samo to, — 011 je obenem tudi moja straža, ta lopov, ker vem iz najzanesljivejšega vira, da je dal veliki knez Aleksej, prodno je odšol v Port-Artur, Pleveju ukaz, da pazi name in mu poroča o vsakem mojem koraku. In tako me obdajajo sami vohuni. — In vendar, Vladimir, — Feodorin glas je zvenel nepopisno mehko in nežno, — vendar som radi tebe pripravljena tudi na najhujše! Kajti rajše bi se odrekla celo solnčni svetlobi, kakor pa pogledu na tvoj vroče ljubljeni obraz. In ona ga poljubi na oči, usta in polagoma, kakor na angeljskih krilih mine zaljubljencema ura dra-žestne, čiste ljubezni. — čas je, ločiti se moram od tebe, — zašepeče zdajci Feodora in vstane. — Kmalu bo zadonela iz , . .i...p .... Izaka mogočna "ena" in takrat jo minila ura duhov in prikazni. — še en poljub, moj dragi, potem pa se morava ločiti! — Bog to naj blagoslov-ij — odvrne Vladimir. — Misli name, tebi pripadajo vse moje misli! — Zbogom, — edini —< raje v smrt, kakor pa v naročje drugega! Tiho jo odprl Vladimir vrata, za hip je prisluhnil, nato pa se je deklica zopet ogrnila, še enkrat objame Vladimir njene bele roke, nato pa stopi Feodora na hodnik. Polagoma je stopala dalje. Slišala je glasno utripanje srca. Ali se ji bo tudi tokrat posrečilo, da bo prišla neopaženo do svoje sobe? — Stoj peklenska pošast! — zagrmi naenkrat neki surovi glas, iza ogla pa, mimo katerega je pravkar hotela stopiti, sta skočila dva človeka in ji z dvignjenim samokresom zastavila pot. Feodore se je lotevala omedlevica. Toda ne, sedaj nikakor no smo biti slaba, samo sedaj ne! Sedaj mora svojo ulogo tudi doigrati! — Umakni se nesrečnež! — zakriči ona s spremenjenim glasom izpod bele tančice. — Bela gospa iz Petro-pavlovske trdnjave ukazuje ,umakni se, beži, kajti njen pogled prinaša smrt! — Ne bojim se ljudi na zemlji, še manj pa duhov! vzklikne eden izmed dvojice. —- Vse to je le komedija, grda prevara! — Sedaj pa ji bo konec! Odkrij se, mladenič, ki si se drznil izvajati v hiši svojega carja tako nedostojno lakrdijo! Feodora se opotečo, kajti neka roka je segla po tančici, ki si jo je Feodora zaman pritiskala na obraz, da bi ga skrila. Toda tuja roka ji je brez usmiljenja strgala pajčolan raz obraz in — Pleve, petrograjski krvolok, je stal pred njo, preko njegovih ramen pa se ji režal ostudni obraz lovca na ljudi. Fannrina. — Izgubljena sem, — pomisli Feodora, — sedaj je konec! — Ha, vi ste to, velika kneginja Feodora, — vzklikne sedaj Pleve s jeklenskim posmehom. J— Oprostite, nisem mogel slutiti, da bi dovolila ruska velika kneginja malo lakrdijo in ponoči iskati ljubimca — princesa, ki je zaročenka velikega kneza. Toda jaz ne bom opustil priložnosti, da ne bi obvestil njegove carske visokosti, kake "nedolžne" šale počenja po Petrogradu njegova zaročenka, medtem, ko se 011 pripravlja, da hrabro ponudi svoje čelo v bran sovražniku domovine! — Molčite, gospod, — spregovori Feodora, ki je sedaj ponovno dobila svojo prejšnjo odločnost. Z strim, zaničljivo zvenečim glasom jo nadaljevala: Minister Pleve, vsaj pred menoj bi se lahko pazili, da ne bi priznali, da ste plačani Aleksejev vohun! Toda ker ste se sedaj izdali, pojdite in pišite velikemu knezu vse, kar vam bom sedaj dejala: — Nikoli, ne danes, ne jutri in ne v rečnosti, ne bo postala princesa Feodora ruska, soproga kneza Alek-seja. Nikoli — nikoli ga ni ljubila, nikdar ga ne bo 'jubila, ker njeno srce pripada drugemu! — Drugemu, — ponovi zamolklo Pleve, čigar obraz je bil bled in spačen. — Poznam tega drugega — to je nizkotni kmet — človek, ki se ne bi smel predrzni-ti niti s pogledom dotakniti kake princese! — Kmet? —• Za to besedo boste odgovarjali miljen-cu mojega srca, tudi če bi pri tem izgubila svoj ugled — ne morem trpeti madeža na poštenju moža, kateremu pripada moje srce! Vladimir Borotin! K meni! K meni! Feodora je povzdignila svoj glas, da bi poklicala na pomoč. Pleve se umakne za korak nazaj, ker ni želel, da bi postala princesina skrivnost na dvoru ob; če znana. —- Molčite, velika kneginja, — zašepeče Pleve • skoraj s prosečim glasom. — Skrivnost, ki som jo ravnokar zvedel, bom zadržal zase, shranjeno v svojih prsih! x — Prepozno je, petrograjski krvolok! — vzklikne Feodora. — Ti si se drznil razžaliti: tistega, ki mu pripada moja ljubezen. Toda jaz ne trpim madeža na njegovi časti. Sedaj sem jaz zanj odgovorna. Ah, tu je že! — Ljubimec mojega srca, ljubezn moja, brani mene in svojo čast. Glej ta-le se je drznil imenovati , te kmetom! Miskovito naglico so so odprla vrata na koncu hodnika, skozi nje pa piane lepi častnik, poln groze >n straha. Spoznal je glas svoje Feodore. — Nazaj, poročnik Vladimir • Borotin, — zagr»11 Pleve s ponosno zvenečim glasom, — z vami bomo govorili pozneje — sicer pa, če boste razumni, se bom še morda odločil, da bom molčal o tem, kar se je zgodilo! — No potrebujem vaše milosti, minister Pleve, odvrne mladi častnik, ki je z eno roko držal Feodo-ro, z drugo roka pa je z bliskovito naglico izdrl svoj meč. Vi ste se drznili razžaliti princeso, a to zal)' teva kri! — Kri? Imeli jo boste! —< se zadere neki glas tem trenutku odjekne strel v podzemnem hodl"la_ obokane zimske palače; s tihim vzklikom izpusti dirnir meč. Fanarin, predrzni lopov, ga je zadel Bft®° v roko, toda s tem ga, je prisilil, da je izpustil — Straža, sem! — se zadere v tem trenutku ve. — Izdaja! Straža! Luč! Dogovor proti življe»Ju carja je odkrit! — To se torej misli, — vzklikne Vladimir, obraz je bil mrtvaško bled. Njegov pogled je ves pr^ plašen počival na Feodori. — Beži draga, zaklin;,a.tj te, beži! Ne smejo te tukaj najti, ne smeš stavi svoje dekliške časti na kocko! __o(j. — Ne grem odtod, dragi, pri tebi bom ostala, vrne Feodora z odločnim glasom. (Dalje prihodnjič; PRIMORSKE VESTI MATERE IN ŽENE SE UPIRAJO IN NE PUSTE, DA BI ŠLI NJIH MOŽJE IN SINOVI V KLANJE Trst, marca 1935. — V tem času se razvijajo dogodki okoli vprašanja vojne z Abesinijo Razpoloženje italijanskega ljudstva je v.sled iega skrajno napeto in odpor narašča zlasti vedo in tudi store. Prvo kar je bilo, je bil de-ifted ženskami, ki še edine lahko kaj več po-kert, ki ga je izdalo ministrstvo vojne, da se ne sme poročati o vojni ničesar drugega kot to, kar odobri in cenzurira ministrstvo vojne. Dalje je bilo skupno 1.500 vrst uvoznih artiklov podvrženih kontroli. V Genovi so med drugim 22. teb. t. 1. vkrcali na ladjo "Nazario Sauro" 1.300 brezposelnih ddavcev za Afriko, kjer naj bi gradili mostove, ceste in slično. Kot pišejo časopisi, gredo ti in drugi delavci prostovoljno v Afriko. Res, gredo "prostovoljno", ker bi sicer umrli od lakote v Italiji sami. Fašizem špekulira na to prostovoljnost, kot tudi na prostovoljnost mi-licije katere člani, večinoma delavci in kmetje, so bili prisiljeni vsled lakote obleči črne srajce. Prizori, ki se odigravajo ob "slovesnih" vojaških transportih so večkrat nepopisni. Matere in žene se upirajo in ne puste, da bi šli njih možje in sinovi v klanje. Upori so večkrat in pri mnogih vkrcavanjih le s silo zatrti in povsod skušajo že naprej organizirati s plačami manifestacije, da vsaj na ta način zakrijejo prvo sliko. V Caltanisetti je prišlo do sedaj do enega prvih in največjih uporov pro-H tej vojni in izbruhnila je generalna stavka v žveplenih rudnikih, kar je ustvarilo v mestu zelo napeto stanje. Zanimivo je citirati sledeče iz nekega pisma iz Caltanisetti, kjer pravi mati, ki piše svojemu sinu v emigracijo: "Pišem ti z zamudo, ker je tu pravi pekel f že osem dni. Svet se je spremenil kar na mah. Mojega sina letnika 1911 so klicali v vojno in Morda ti ne razumeš vsega, ker si predaleč, bi že pred tremi dnevi moral oditi, toda v žveplenih rudnikih so pričeli stavkati in od tedaj dan in noč hodili možje in žene na kolodvor in nepuste, da bi njih sinovi odpotovali. Do danes se še ni moglo dobiti kruha in "pašte". Trgovine so zaprte. Ñé ve se kako se bo končalo". Te bežne slike iz stare Italije ne povedo sicer vsega, a podajajo nam lahko v razumevanje resničnega položaja marsikaj, česar sicer ne bi mogli razumeti niti vedeti. SMwf'*"" ' VLADIMIR KENDA OBSOJEN NA 18 LET JEČE Jjeiia od karabinerjev. Ivo sta videla v kakšnem položaju sta, sta se skušala iz tega rešiti in pobegniti. Kot poročajo sta imela s seboj' tudi orožje in sta s streli prestrašila zasledovalce, tako da se jima je v resnici porečilo izmotati se iz zanjke. Toda, ko sta kasneje pričela iskati prvao pot, so fašisti ujeli Kedno in ga odpeljali v zapore. Obsojen je bil na procesu, ki se je vršil v liimn, kot smo že prej omenili, na 15 let ječe. Vendar pa, kar je bilo že v začetku zgotovljeno, ni višinu kazni, kot jo poročamo še točno ugotovljena in potrjena. Talco se je končala pot mladega dijaka, katerega je fílalo hrepenenje po domu preko meje in ki se je podal na to pot, kljub velikanskim nevarnostim, katerim se je s tem izop-stavljal. iT'lffllillWlfcilllllHIlWiWiiMlM "III <■■ "iHIi~i« HI III p'T"- ' i IZ JUGOSLAVIJE Predno se odločite katerega Vaših poklicati iz domovine, ali nameravate s?,mi odpotovati v rojstni kraj, obrnite se na Informacijski urad Slovenskega Tednika kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila, da neboste plačevali kakih nepotrebnih stroškov, kakor se navadno dogaja. Tudi v drugih kakoršnihkoli zadevah, bodisi poškodbe na delu, posredovanja, prošnje, itd., obrnite se s zaupanjem do nas, ki Vam bomo šli na roke kolikor bo v naši moči. Obiščite nas od 5.30 do 7 ure zvečer, ali pa nam pišite. Zahteve obrtnikov za izboljšanje njih položaja V Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se je vršilo te dni zborovanje Zveze obrtnih društev za dravsko banovino, ki mu je prisostvovalo okrog 200 odposlancev obrtnih društev i« bivše ljubljanske oblasti. Zborovanje je vodil podpredsednik ¿l;or::' c g Josip Rebek. Na koncu je bila sprejela resolucija, ki pravi med drugim: Obrtništvo je neomajno na načelu narodnega cd insi-va, obenem pa v tem; okviru tudi na načelu popolne dekoncentracije državne uprave po banovinah kot upravnih in samoupravnih (dinicah; Z zadovoljstvom jemlje obrtništvo na znanje zlasti oni del vladne izjave, ki posveča pozornost napredku obrtništva in gospodarstva sploh. Zbor opozarja, da sta številčna moč obrtništva in njegova vloga v socialnem, gospodarskem in političnem življenju naroda tako močna in odlo .'ilna, da predstavlja obrtništvo poleg kmeta enega glavnih slojev-naroda. Obrtništvo, ki je tako važen činitel naše gospodarske osamosvojitve, je danes v obupnem gospodarskem položaju, ker je padla njegova zaposlitev v teku zadnjih let za 50 do 80 odstotkov. Cene izdelkom so zelo oslabele. Na drugi strani pa so se pojavila nova višja bremena javnih dajatev. Obenem je nastopila zlasti v oblačilni stroki velika konkurenca velepodjetij. Dolgovi S pozornostjo izberemo vse naše predmete, kateri so najboljšega Okusa, in najnovejši in ekonomični Idrija, 10 marca 1935. — Vesti, ki prihajo 0 obsodbah izpred izrednega sodišča je težko kontrolirati posebno sedaj, ko se vrši vse delo te specielno fašistične pravne institucije skoro kot nam še iz nepotrjenih viroh poročaju, pro-Pri zaprtih vratih. Pred kratkem se je vršil, * i mlademu, komaj 18-letnemu mladeniču, di-Wku Vladimir ju Kendi iz Idrije proces pred l2;i'ednim sodiščem. Imenovani je hotel lansko leto obiskati, potem ko je že prej prekoračil me3o, svoj dom in se je podal z nekim svojim Prijateljem na pot. Po noči se je ustavil v neki 1'iši v bližini mesta. Tu ga je pa domača hči "vadila in zjutraj je bila naenkrat hiša obko- Najrazličnejša izbera za darove. URE — BRILJANTI — FANTAZIJE — POŠADA Lastna delavnica Točna popravila Uvoz direkten Ustamovljena leta 1907 ZRAVEN BANKE — "BANCO POPULAR ARGENTINO" S predložitvijo tega oglasa vam damo 10 o|o popust. STRAN 8 £LOVENST\I TEDNIK No. 297 obrtništva znašajo samo pri denarnih zavodih v dravski banovini okrog 150 milijonov dinarjev, blagovni in drugi dolgovi pa najmanj še enkrat toliko. Da se izboljša položaj obrtništva, smatra zbor za potrebno, da se čimprej izvedejo ukrepi za poživljenje gospodarske delovnosti, ki jih je napovedala in delno tudi začela izvajati vlada. Treba bo mogočiti zaposlitev obrtništva in njegovega pomožnega delavstva z javnimi deli s popolnim ukinjenjem režijskih del državnih in samoupravnih zavodov in z opustitvijo delavnic raznih državnih zavodov. V ta namen naj se izpremenijo določbe zakona o državnem računovodstvu tako, da bo mogočena uspešna konkurenca tudi malemu obrtniku. Z najodlič-nejšimi ukrepi je treba zaščititi obrtnika pred nezakonito kokurenco. Še bednostni fond Na zasedanju banskega sveta 9. februarja 1935 je bil na dnevnem redu proračun in Bednostni fond. Poročamo po "Slov. Narodu" od 9. febr. 1935.: Najprej se je oglasil b. s. Goloh, ki je uvo-tdoma poudarjal, da se zaveda, dá banska uprava v socialnem pogledu mnpgo stori, vendar to ne odgovarja zahtevam. Odsev svetovne gospodarske krize je zelo viden tudi pri nas, zlasti v Sloveniji. Govornik je nato poudarjal, kako so skušale druge države omiliti brezposelnost in pobijati gospodarsko krizo z velikimi investicijami za javna dela in je za primer navajal malo Avstrijo, Čehoslovaško pa tudi Poljsko. Tudi naša država se je začela v zadnjem času zavedati, da se da krizo pobijati s politiko javnih del in v programu vlade je kakor znano, najetje ene milijarde notranjega posojila za javna dela. Dolžnost države je, da pospešuje javna dela, kajti banska uprava lahko izvede samo majhna javna dela. Dotaknil se je tudi vprašanja bednostnega fonda, podčrtajoč dejstvo, da se po njegovem mnenju bednostni fond ne uporablja pravilno. Bednostni fond je bil v prvi vrsti namenjen večjim industrijskim krajem, zlasti Trbovljam, kjer je beda največja. Največ so za ta fond prispevali tudi delojemalci in delodajalci industrije. Iz statistike je razvidno, da je trboveljski revir 1. 1934 plačal v bednostni fond 570.000 Din, Trbovlje same pa 441.000 Din. Trbovlje pa so dobile iz bednostnega fonda lani vsega skupaj 2 vagona koruze, ki so jo morale deliti s Hrastnikom, 35.000 Din za javno kuhinjo in 100.000 Din za cestna dela. Ves trboveljski revir s Trbovljami vred je dobil lani komaj 500.000 Din iz bednostnega fonda. Govornik je mnenja, da naj za bednostni fond prispevajo tudi drugi ne samo industrijski delavci in industrija in zlasti naj se obremeni z njim lastnike gozdnih parcel, veleposestnike in druge, zlasti to v primeru, če se bo bednostni fond uporabljal za splošnost kot dosedaj ne pa kot je bilo prvotno določeno za industrijske kraje. V bednostni fond prispeva kom,aj 20% vsega delavstva Slovenije in industrije, a neobremenjeni so naši veleposestniki, prav tako pa tudi 3 milijarde naših hranilnih vlog. Je mneja, da bi se lahko za bednostni fond pobiralo tudi v naturnih dajatvah. In kljub temu, dodajemo mi, hočejo gospodje obdržati Bednostni fond. Mi pa bomo šli do državnega sveta, če bo tako. Vse bi rado jezdilo na plečali delavcev in vleklo iz njihovega beraškega zaslužka, za brezpo- seln fond pa nečejo prispevati, češ, naj delavstvo plačuje. Bomo videli! KMETJE BREZ ZEMLJE Siromaki so ogrski kmetje. Po najnovejših podatkih iz Madžarske je tam okoli 218.048 kmetijskih nameščencev in 563.582 kmetijskih delavcev, od katerih jih 650.000 nima niti koščka zemlje. Pretežni del rodovitne ogrske zemlje je še vedno v rokah ogrskih veleposestnikov, katerim obdelujejo polja njihovi najemniki in posli, sami pa clobro živijo v mestih. Pač je v teku že par let sem agrarna reforma, ki naj dodeli ubogim kmetom vsaj najbolj odviš-no zemljo ogrskih velikašev. Njeni uspehi pa so po priznanju ogrskih listov le bolj pičli. JANEZEK JE PIL Janezek je vino pil. Hu, da bi ga koklja! Težka mu je glava zdaj kot lesena coklja. V prsih pa srce, tok, tok. divje mu utripi je, ko da v njem kovačev sto kuje na vse kriplje. A v želodcu, tam še le, kakšen dirindaj! Kakor da divja po njem strašni gorski zmaj. Če bo Janezek še pil, šlo bo z njim navzdol: s pametjo ne bo prišel delj ko striček kol. ključ do vseh človeških znanosti in vednosti! Samo znati je treba s tem dragocenim ključem prav ravnati in druga za drugo se Ti Bodo odpirala vrata v človeške vede in umetnosti. Edina slovenska splošno kulturna in družinska izseljenska revija Duhovno življenje Te želi voditi po skrivnostnem duhovnem kraljestvu lepega, dobrega in resničnega in Ti služiti. Duhovno življenje ne prinaša nobenih malopomembnih dnevnih vesti ali malenkostnih domačih in tujih sporov, pač pa Ti nudi celo vrsto odličnih znanstvenih in leposlovnih sestavkov, ki so jih prvi slovenski umetniki in znanstveniki napisali nalašč zanj. Duhovno življenje je prava, IZSELJENSKA LJUDSKA VISOKA gOLA. Ni vseeno, če je odlična in edina SLOVENSKA bereš ali ne. Nespametno je omalovaževati odlične misli, ugotovitve in navodila, ki so jih nalašč za Te napisali najboljši Slovenci! Izobrazuj se! Kdor danes ne napreduje, nazaduje! Malokomu pa je temeljita in resnična izobrazba bolj potrebna kakor slovenskemu izseljencu, preprostemu in ubogemu sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno težko nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in sovražnem tujem svetu. Naroči si Duhovno življenje! Naročnina petih papirnatih pesov za revijo, ki izhaja tedensko na najmanj 32 straneh, je neverjetno nizka. Piši po številko na ogled in jo boš dobil popolnoma brezplačno! če bi ti list ne bil všeč, ga spravi nazajv kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov (brez nove znamke) vrzi v poštni nabiralnik, in stvar je urejena, ce bi Ti bil lis» všeč, pa je treba seveda čimprej nakazati naročnin*, na način, kakor je «na ovitku vsake številke posebej razložen. Avalos 250, Uprava Duhovnega življenja, Buenos Aires, Rep. Argentina. Ali znaš citati? ROJAKI Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku. Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem. S tem koristite samim sebi in listu obenem. dabofojdüA ccm Loó mj^ofeb materiad firurvoM: lufiulxy finxr y (joMja¿ck%lll(/br eójvecíalpariz jhmiliab ZUBOZDRAVNICA in FELIKS FALIOOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 TJ. T. 59 - 1723 Trelles 2534 Zelenjavo kuhaj vedno odkrito, le če jo dušiš, jo duši pokrito, Meso za juho na primer pa pristavi zmerom z mrzlo vodo, ker le tedaj bo juha dobra, medtem ko meso, če ga pečemo, ohlijémo ali pa položimo vselej v razbeljeno mast. Če pečeš močnate jedi. poglej vedno, da je pečica dosti topla, ker samo takrat se ti jed lepo speče in se pravilno za rumeni, seveda ne sme biti tudi pečica prevroča, ker se sicer jed zažge. Če cvreš bobe (krofe), deni v kozo masti samo za dva prsta, da bobi sicer lepo plavajo, a se vendar malo dotikajo dna. Če imaš preveč masti, ne bodo bobi nikdar lepi in vedno brez obroča (venca). Bolje je manj masti, kakor preveč.- Restavrant "O S O R 1 0" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno svadbe CENE ZMERNE — Prer-očiščo po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNAL Kave ne pusti nikdar vreti. Kava je fes dobra le takrat, kadar samo enkrat zavalovi ter se jo takoj nato odstavi in postavi na hladno, da se vsede. Krojačnica "La Confianza" ANTON KLINC Vam nudi na izbero najboljša nacionalna in angleška sukna. Svetovna znana tvrdka Komper DELO PRVOVRSTNO Cene ekonomične CALLE ROSETTI 1527 BUENOS AIRES Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur. Toplo se priporoča vsem Vladimir Gomišček Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires. Medicina News ación AL B UN STITUTU^^- ÍJ'^y Blenorragia SIFILIS y DEM« VENEREAS EL. INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS ñ^lV PLAZA CONSTITUCION ■BRASIL T rti ¡■iwrowwii SifiiMiiiiiiiw SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Nekaj nasvetov za kuhinjo Marsikatera gospodinja ne ve, da je vsaka zelenjava, najsibo fižol, kumare, solata ttd., veliko bolj okusna in redilna, če je nabrana zvečer kakor pa zjutraj. Na zelenjavo nalij krop in ne mrzlo vodo, kadar jo pristaviš k ognju, ker le takrat je °kusna in obdrži zeleno barvo. Zelenjavi ne °dcedi prve vode, ker vsebuje ta voda vse re-dilne snovi, kai jih ima zelenjava. Če pripravljaš iz zelenjave prikuho, ne pripravi pretemnega prežganja, ker dobi sicer Pfikuha okus po prežganju, a ne po zelenjavi: Vsaki prikühi, tudi zelju, ohrovtU itd., dodaj vedno nekoliko zelenega seskljanega peterka, ki okus zelo izboljša. Tudi žlica smetane 'zboljša okus tako prikuhi kakor raznim omakam — paradižnikovi in drugim. Če se prikuha pokuha, jo zalij vedno zopet s kropom, a nikdar z mrzlo vodo, in sicer zategadelj, da takoj naprej vre, se hitreje skuha 'h tudi ne otrdi, kar se pri krompirju rado %odi ter ima, krompir pust okus in duh. Kojačnica in trgovina MOZETIČ Vam nudi naizbero, češko in angleško blago kakor tudi od tukaj z i obleke in površnike. Velike zaloge zimskega p?rib, zi moške po konkurenčnih cenah 4 Rojakom se priporoča Sebastjan Mozetič 5019 — OSORIO — 5025 BUENOS AIRES (PATERNAL) Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; maternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkilt v . . Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob ne deljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA E N LA AMERICA DEL SUD Ml TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VI Núm. 297 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo: aprila 12. Con te Grande 14. Ppssa. M aria 15. Campana 16. Conté Grande Odplovejp: iz Genove 29.3. iz Genove 23.3. v Genovo 5.5. v Genovo 2.5. Veliki zavod "RAMOS M E JI A" ZDRAVNIKI SPECIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analizo krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analizo (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicaroliiju. ŽIVČNE BOLEZNI: NeVrastenja, izguba spomina in šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka pre-- bava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka, GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, nerodno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Piaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3-iOBOKrgrrzaoigipiasss S V dar dobite toteas na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvali Odprto tudi ob nedeljah. g F. Quiroga 1275 DOCK SUD o o Atelje MARKO RAD AL J U 10X301 SSOKrOKST: X0E30I aoao> O C3 O O KS5 O n o DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Mufiiz VENERIČNE BOLEZNI niud-.Tno in hitro zdravljenje. ITOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, tblati, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. ni Klinika IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni ' vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires Dr MILOSLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852 o-o CHKrtHfrmKHKHKHKHKHKHKHjfcs^^ O n o Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9 Slovenska gostilna pri Veselem Štajercu Veliki in zračni prostori, z igriščem na krogle in keglje. VSAKO NEDELJO PLES Svira izvrstna domača godba Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik Štefan Celeč MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd. Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika J. Trampuž in J. Brišček Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto Dr. J. HI H H Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda Eeli tok. — Notranje bolezni želodec in drobovje. — Gonoreja. Mehur. Obisti. Zdravljenje z Uitravioletnimi Žarki NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 — Sprejemr. od 3—8 zvečer Tucuman 2729, esq. Pueyrredón Ugodno tedensko in mesečno plačevanje Ako hočete biti zdravüeni od vestnega in olgovoraep zdravnika zatecite so na CLINICA MEDICA Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Spedjaüsti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-].;:ti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542