UM« d vik nt na meMC tn iker prvt {»trlek po I. In 15 v mesecu. Cena mu |« t K 60» n« lelo, (ia N«mtljo 2 K 8 v, Z, Ameriko In druge tuj« drJave 2 K jO v). — Spisi In doplal »e poiiljjio: Ured-,Ki,u .Domoljub«*, L|ubljaoa. Seme-,llk( ulice >1 2, n»ro{nln«, r«kl»m,ci|* la fetnii pt Upr»*nl»tvu .Domoljubi* ljut>l|«n«, Kopitarje*« olK« M 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. liMtratl M »prejemajo po tledetlh cenah Enoslopna petitvnta (lesltna. Domo-ljubove* Urin«. 34 mm) >tane u enkrat M v te •• litka dvtknl 20 v. Ce M tisk, trikrat 24 v Prt večkratnem objavljenju tat len popu al — Reklamne notice navadna girmondvrtta 00 v mmmmmmmm. Čekovni prom« poltno - hranfln&iega urada ti. «24.79} Štev. IZ. U Ljubljani, dni 21. lunlja 1905. LOtO XVIII. Kako ]e drugod? Za delavce po tovarnah je mnogo postav, za kmečke delavce takorekoč nobene, ne v korist delavcu, ne v pomoč kmetu. O poslih govori samo posdski red. ki je že zelo zastarel, o drugih delavcih pa par paragrafov (1151—1162) državljanskega zakonika. Vzrokov je več: prvi je ta. ker je kmet najbolj pozabljen v državi, drugi pa, ker so razmere za kmečke delavce po posameznih deželah zelo različne. Kdor ne pozna teh zanimivih raz-ločkov, si ne more niti misliti, kako se godi Nekatere dežele imajo silno veliko kmečkih poslov, druge malo. Planinske dežele (zlasti Koroška, Štajerska in Kranjska) potrebujejo razmerno največ hlapcev in dekel Na Koroškem je bilo po štetvi leta 1900 45.109 kmečkih poslov, torej malo nego dvakrat toliko kot na Kranjskem (2^.760), dasi ima Korona le 367 000, Kranjska pa 508.000 Prebivalcev. In vendar tudi kranjska dežela potrebuje razmerno mnogo več Poslov, nego druge dežele. Po Primorskem in v južnem Tirolu, med Lahi, ne potrebujejo toliko poslov, ker imajo veleposestniki in večji kmetje takoimenovane kolone. Mali kmetje še pravzaprav niso prosti. Zemljišče je gospodarjevo; uživajo ga samo; zato pa morajo plačevati neko letno svoto, ki jo tudi odslužijo z dninami. Kadar gospodar potrebuje delavcev, morajo na delo. Jasno je, da gospodar pri tako odvisnih družinah tudi mnogo ložje dobi potrebnih poslov, kakor drugod. V Galiciji in Bukovini je vse polno majhnih posestev, ki ne morejo preživeti družine. Zato pa hodijo taki bajtarji na dnino h kmetom in graj-ščakom. Poslov jim je vsled tega treba mnogo manj. Dnine so zelo nizke. Tak bajtar je navezan na večjega posestnika, zlasti na grajščaka. Stelje, drv ne more dobiti na svojem, ker ima premalo sveta; tudi s svojo pašo ne izhaja; vsled tega mora iskati teh reči pri grajščaku in ta ga pri tem dvakrat pritisne: prvič zahteva od njega, da mu pride delat; drugič mu plača le majhno dnino. Saj imamo še na Kranjskem na par krajih take razmere. Kmetiči, ki potrebujejo stelje ali drv iz grajščakovega posestva, delajo za staro cvancigarico (66 vin.) na dan ob svojem. Kmet pa še za goldinar težko dobi delavcev. Tu vmes je treba z močno lučjo posve- titi, da se bo videlo, kako cvete še staro oderuško tlačanstvo. Na Češkem in Moravskem je največ po posebnih pogodbah vezanih delavcev. Dninarjev se ne manjka; poslov se pa razmerno mnogo manj potrebuje, nego pri nas. Po zadnji štetvi je bilo v Avstriji kmečkih in gozdnih delavcev 2,106.270 med temi krog 700.000 poslov. Kakor smo že rekli, je razmerno največ hlapcev in dekel po planinskih deželah. Tam, kjer so same grajščine in velike kmetije, ni tolikega pomanjkanja delavcev, kakor pri nas. Zato pa moramo na vsak način zahtevati, da se posamne planinske dežele zganejo in kaj storč v korist kmeta. Ko je pred par leti dr. Schweitzer predlagal v kranjskem deželnem zboru, naj dežela prične razpravljati poselsko vprašanje, so liberalci imeli za odgovor nečeden krohot. In vendar ne more iti drugače. Od države ne moremo pričakovati popolne pomoči, ker se ne d£ napraviti nobena postava, ki bi bila za vse dežele enako primerna. Ker so razmere po posam-nih deželah različne, morajo biti tudi postave. Škofijski zovodi. »Škofijski List", ki se sedaj tiska, ima o škofijskih zavodih nastopno poročilo in povabilo. Škofijski zavodi so skoraj do zidani. Tudi vodstvo je vže pripravljeno. Duhovni odločeni za vzgojo so si mnogo zavodov ogledali in jih proučili doma in na ptujem. Izbral sem si dobrih duhovnov in poskrbel za vzgojno njihovo izobrazbo do bro vedoč, da je srečen vzgojen uspeh ravno od osebnosti vzgojitelja posebne odvisen. V zavodih bo deško semenišče, ki je določeno za mladeniče, o katerih se po dosedanjem njihovem življenju in vzgoji, pa tudi po njihovem nagnjenju in po njihovih sposobnostih upa, da bi mogli kedaj postati duhovni; bo pa v njih tudi k o n -v i k t, določen za mladeniče, ki si hočejo izbrati druge posvetne poklice. Nameraval sem otvoriti ob enem semenišče in kenvikt; toda po odločnem svetu v vzgojevanju izkušenih mož sem sklonil za sedaj začeti samo zdeškim semeniščem, s konviktom pa počakati par let. Z deškim semeniščem bo združen tudi pouk v vseh gimnazijskih predmetih v obsegu in po načrtu, kakor je predpisan za avstrijske gimnazije. Poskrbel sem za vestne profesorje, ki so vže kot duhovni šli na razna vseučiliša poslušat potrebne predmete. Eden od njih ki bode ravnatelj gimnazije, je vse izpite že dovršil in podučuje že drugo leto na državni gimnaziji. Drugi bodo potrebne izpite napravili deloma letos, deloma prihodnje leto. Letos v septembru bomo začeli s poukom za prvi gimnazijski razred. Že lani sem mislil za četi s štirimi razredi, toda želja, da bi dijaki dobili vso vzgojo v zavodih, kakor je v smislu določil tridentinskega koncila, me je nagnila, da to misel opustim in začnem lespoukom zaprvi gimnazijski razred. Gojenci bodo v zavodih dobili vso telesno oskrbo, primerno vzgojo in popolen gimnazijski pouk. Poučevali se bodo kot prosti predmeti razni moderni jeziki; tudi stenografija, petje in glasba se bode negovala: za vse je dobro preskrbljeno. Sprejemali se bodo mladeniči iz vseh slovenskih pokrajin, ne samo iz Kranjske. To bo veljale posebno z a k o n v i k t ; v deško semenišče se bedo pa mladeniči rojeni izven Kranjske le izjemno sprejemali. Ker smo zavode zidali s prispevki duhovnov in ljudstva naše ljubljanske škofije, imajo tudi le pridni in siromašni mladenči ljubljanske škofije pravico, da se v zavode sprejmejo brezplačno ali po znižaniceni; mladeniči iz druzih škofij pa bodo morali plačati popolno vsoto. Vendar se bode pa prva leta le prav malo mladeničev meglo sprejeti brezplačno ali za znižano ceno, ker se je nabrani denar potrošil za zidavo. Zato sem pa prosil rednega pobiranja prispevkov skozi 15 let, namreč do leta 1914,, da se bode sedaj nabirala glavnica za v z d r ž a -vanje zavodov. V zavodih je prostora za 400 dijakov, namreč za 200 semenišnikov in za 200 konviktorjev. Letos jih bomo za prvi razred sprejeli popolno število. Brezplačno ali za znižanoceno jih bomo moglisprejeti le prav malo. Vsi drugi bodo morali plačevati in sicer mladeniči iz ljubljanske škofije po400Kna leto, mladeniči iz drugik škofij bode plačevali po 5 00 K; plačevalo se bo vsaj po dva mesca naprej. Šolnina se ne bode zahtevala, le za prvi sprejem se bode plačala pristej-biua 10 K, potem pa v početku vsacega leta po 4 K za razna učila. Vse prošnje za sprejem naj se ne-kolekovane pošljejo na knezoškofij-ski ordinarijat. Prošnje mladeničev, ki torej hočejo vstopiti v prvi gimnazijski razred, najsepo-šljejo do 6. julija; priloži naj se jim: a) k r s t n i 1 i s t, b) 1 i s t o stavljenih kozah, c) izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pripomnjo da se je izdalo, ker hoče mladenič vstopiti v gimnazijo, d) u b o ž n i list za tiste mladeniče, ki bi radi brezplačno ali po znižani ceni bili sprejeti v zavode. V prošnji naj se tudi pove, ima-li mladenič veselje in sposobnost za duhevski stan, je li popolnoma zdrav, in kako hoče plačevati. Mladeniči, o katerih se bode sodilo, da bi se mogli sprejeti, se bodo pozvali k prejemnemu izpitu, ki se bode v onem obsegu, kakor ga postave zahtevajo, vršil v Ljubljani v Alojz-nici dne 13. julija ob deveti uri Kdor iz posebnega vzroka ta obrok zamudi naj pošlje prošnjo do 1. septembra in pride potem k izkušnji, kakor se bode naznanilo y začetku šolskega leta. Zunanji učenci se v šolo ne bodosprejemali, ampak edino le gojenci zavoda samega. Kdor želi bolj natančnih poročil naj povpraša pri preč. gospodu dr. Ja- ne z u Z o r e t u , prefektu v bogoslovnem semenišču v Ljubljani. V Ljubljani na praznik sr Antena Pad., dne 13, junija 1905. Anton Bonaventura škof. ' Kotiček za a. p. in p. Saj sme vedeli, da bodo v tem kotičku najglasnejši — abstinentje. Ali morda gospod urednik „pivcem" ne daste besede? Le dajte jim jo no! Pritajena nevoljabi znala škodovati. Za danes naj v njih imenu znani pesnik, bivši pivec, povč zakaj ljudje „p i j o* ... Dandanašnji. Čc težko sc poslavlja kdo, Tedaj sc pije za slovo. Ko se povrne v domovino, pozdravi ga najprvo vino. Čc koga tužen duh mori, s pijačo lajša si skrbi, ko mu srcc veselja skaCe, nc more biti brez pijače. Ce kdo je truden in zaspan požirek v/drami ga močan, a čc jc buden in brez spanja, uspava ga požirek žganja. Otrok se porodi in krsti, pijača prva je na vrsti. Celo na praznik nove maše mogočno žvcnketa)o ča4c. A čc sc poročita dva, od mize vino kar curlja. Ob birm1, čc nc preje, v roci imajo kupice otroci. 1'ogreb jc tih, pokop jc hiter a glase vzdigne polen liter. Na 7,borovanjih in na shodih, ob vesclicah i# izletih po važnih sejah in posvetih sušijo doge sc na sodih. Tako se pije, pije, pije, dokler človeka grob nc skrije, a tudi potlej si želč bokal nekteri vrh zemlje. Anton lakusil. Tako je ves svet mislil — doslej. Ali od zadnje japonske zmage v korejski morski ož:ni se je to mnenje mečno predru-gačilo. Svet čimdalje bolj občuduje Japonce in hvali — vodo! Sam nemški cesar Vilhelm je povedal pred kratkim svojim oficirjem (njemu pa njegov sin, ki je tam bil) da so ruski oficirji v Cifu vse najmočnejše vine pokupili. O Rusih je sploh znano, da radi pijeje „vodko" ali po naše žganje. V začetku vojske so sicer prepovedali predajati vse žgane pijače, kakor so Rusi tudi že pred stoletji dan pred bojem razbili sodčke in po tleh spustili žganje, kar ga je bilo ostalo od prej-Snjega strašnega popivanja in so v strelih ki bi bil morda skril kako ste • o j a k a, lenico žganja. Pa pri zadnji biši gasiti je prekasno. ker so hoteli s tem udušiti češko obstrukcijo v državnem zboru, kar so tudi d°segli. Ko je odstopil Korber, prejšnji mi-mstrski predsednik, in nastopil novi mini- Istrski predsednik Gavč, so Čehi opustili obstrukcijo v državnem zboru, Nemci pa v češkem deželnem zboru. In tako se je po- srečilo, da so v treh tednih rešili začasni proračun, dovolili podpore po uimah poško dovanim in pričeli z uravnavo rek. To mirno zasedanje češkega deželnega zbora in stvarne razprave o gospodarskih vprašanjih utegnejo ugodno vplivati tudi na državni zbor. Za to srečno zasedanje ima gotovo največ zaslug ministrski predsednik Gavč, ki je posredoval med nasprotujočima si strankama. Da se ohrani še nadalje mir, je vlada obljubila, da hoče že v jeseni deželnemu zboru predložiti načrt novega deželnega volivnega reda, s katerim se razširi volivna pravica. S tem bo Čehom zakonito zagotovljeno število poslancev in tudi Nemci dobe primerno zastopstvo. Take dela vlada tam, kjer ji nese; pri nas se pa krčevito ustavlja vsaki premembi volivnega reda, ker tega ne žele liberalci, katere vlada podpira. Ogerske zmedarije. Tisza, dosedanji ogerski ministrski predsednik, ni mogel izvleči zavožene ogerske politike iz blata; zato bode odstopil. Vsa pogajanja so se razbila. Sedaj so pooblastili na Dunaju nekega Fejervarja, da sestavi novo vlado in napravi red v državni zbornici. Dvomimo, da bi se mu to slednje posrečilo; ker ogerski nezadovoljneži silno hrepene po ločitvi ©d Avstrije in ne bodo mirovali preje, dokler tega ne dosežejo. Da na Ogerskem hrepene po ločitvi nam priča dejstvo, da nameravajo poslanci neodvisne stranke s posebno spomenico pozdraviti ločitev Norveške od Švedske. Posvetovanje jugoslovanskih škofov. Pred kratkim so se sešli v Rimu jugoslovanski škofje k posvetovanju o slovanskem cerkvenem jeziku. Jugoslovanski škofje, zlasti krški škof Mahnič, so z vso vnemo zagovarjali stare pravice Jugoslovanov glede jezika pri službi božji. Ker so bila posvetovanja tajna, o sklepih ne moremo še sedaj poročati nič gotovega. Sklepe so izročili svetemu očetu, da on izreče končno besedo glede tega vprašanja, ki je zlasti za Hrvate velike važnosti. Balkanski narodi se bratijo. Po Bolgariji potujejo rumunska odposlanstva. Ljudski učitelji bolgarski so koncem maja potovali po Rumunski in bili povsod sijajno sprejeti, med drugimi tudi v Sinaju, kraljevi letni palači. Pred kratkim pa so rumunski učitelji in dijaki dospeli v Sofijo. Tu so jih sprejeli Bolgari nad vse prisrčno. Govorniki so naglašali pobratim-stvo bolgarskega in rutnunskega naroda in so se spominjali slavnih dni, ko sta se Bolgar in Rumunec skupno borila proti Turku. Kmalu odidejo Bolgari na Srbsko, da vrnejo Srbom lanski poset. Odkar se Rusija poganja za nadvlado v Aziji in zanemarja balkanske narode, se ti med seboj združujejo. Napad na španskega kralja v Parizu. Na svojem potovanju po nevesto je obiskal španski kralj predsednika francoske republike; na tem obisku pa bi ga bila kmalu dohitela smrt Ko se je peljal s svojim gostiteljem po mestu, vrgel je nek anarhist bombo ravno za kočijo, v kateri sta se peljala visoka dostojanstvenika. Konji, ki so vozili kočijo in nosili spremljajoče kirasirje, so poskočili, eden je padel z jezdecem, ker je bil zadet z bombo. Pok je bil jako močan in veliko oseb je bilo ranjenih. Prava sreča, da sta ostala živa španski kralj in francoski predsednik. Nastala je zmešnjava, a kralj je ostal ravnodušen in je zaklical, mahaje s svojo kapo: „Nič ni, gospodje, pomirite se. Sprejel sem ognjen krst, ne da bi bil v bitki. Napadalec je slabo vrgel bombo, ki bi bila padla, če bi jo bil vrgel z močjo, na kolena predsedniku. Ranjenih je 27 oseb, a nobena smrtnonevarno. Pariška tajna policija je dobila nalog, zapreti vse anarhiste. Napad so pripravljali anarhisti že precej časa. Iz Pariza je šel španski kralj na Angleško obiskat angleškega kralja in iskat neveste. Norvežani so odstavili kralja. Na polotoku Skandinavija se nahajata pve državi Švedska in Norveška, ki so pa bili od začetka minolega stoletja združeni pod jednim vladarjem vendar rako, da je imela norveška, ki je morala priznati švedskega kralja za svojega kralja, svojo ustavo in svoj državni zbor. Pred kratkim pa je došla vest, da seje Norveška ločila od Švedske s tem, da je odstavila kralja Oskarja, ker ta ni hotel potrditi sklepa norveškega državnega zbora, ki zahteva samostojno norveško zastopsto pri zunanjih državah. Dočim bi tega drugod ne mogli izvesti brez prelivanja krvi in brez velikih nemirov, so Norvežani brez razburjenja izvedli dosledno, kar jim dovoljuje ustava. Ta slučaj je dokaj visoke izobraženosti, mirne vesti in pravega svobodoljublja, ki ne kriči in se ne razvname, ampak dela brez sovraštva in ne da bi komu storilo krivice. In to zmorejo le Skandinavci, ki imajo najboljše ljudske šole, kjer je najmanj alkoholikov in zločincev, in kjer so se rodili najslavnejši modroslovci naše dobe. In kralj ima o svoji oblasti jasne in prave pojme: on je ugovarjal proti Norvežanom preprosto in mirno. Kako se bo spor po- ravnal, pokazala bode prihodnost Sicer pa srečen narod, ki brani svoja ustavna načela z moško resnobo, brez vznemirjenj in praznih fraz. Na Ruskem. Kar smo slutili se je zgodilo. Ko je zvedel narod o velikanski nesreči na vzhadu, je revolucija znova začela dvigati glavo. V težkih dneh, ko joka na tiseče in tisače rodbin za svojci, ki sa preminuli v grozni pomorski bitki, ni čuda, da sa izbruhnili v obbal-tovskih pokrajinah in tudi v notranjosti države nemiri. YT več peterburških tovarnah so stavkali delavci. V tovarni za vozove so razgnali kazaki delavce z biči. Dvomimo, da bi se posrečilo ruski vladi zadušiti to revo lucijsko gibanje, ki se ponavlja že več kot pol leta, z železno silo, s katero nastopa sedaj. Prej ali slej bo Rusija prisiljena dati svojim podložnikom več svobode in tudi besedo pri zakonodaji. Rusho-Joponsko volsba. Na suhem. Na suhem se bosta menda kmalu udarila Linevič in Ojama. Vsak čas pričakujemo poročilo o velikanski bitki. Obe armadi ste pripravljeni za boj. Rusom manjka vode in šotorov. Tudi vročina jim nagaja. Dosedaj so se vršile le majhne praske večinoma med konjenicama. Če ne pride skoro do premirja, vršila se bode v kratkem velikanska bitka, v kateri Rusi ne bodo mogli imeti mnogo upanja na zmago, čeprav je že skrajni čas zanjo, da ponižajo saj nekoliko ohalo Japonsko. Na morju. Tu se sicer zadnih štirinajst dni ni zgodile nič posebnega, vendar moramo nekoliko pojasniti in natančnejše popisati ruski poraz. Najprej izpopolnimo poročilo, katere smo podali v zadnji številki „Domoljuba" o bitki, — Združeno drugo in tretje rusko bodovje se je pojavilo v japonskih vodah in plulo skozi morsko cesto med Japonske in polotokom Koreje. Poveljujoči admiral je nameraval razpršiti japonsko brodovje in je zato poslal nekaj križark na opazovanje. Ruske glavno brodovje je spremenilo smer kaker bi se hotelo vrniti. Ob istem času v soboto zjutraj je zapustilo združeno japonsko brodovje svoje opirališče. Rusi so pluli po močnem morskem toku in so se obrnili proti severu. Kar so Japonci, pripravljeni na boj odposlali s veje pomožne brodovje proti isti smeri, da je zastavilo Roždestvenskemu pot Sedaj se je pričela bitka. Togove ladje so se gibale z največjo natančnostjo; vse njegovo začetno gibanje je bilo preračunjeno. Kmalu so Japonci obstreljevali Ruse od vseh strani v fronti in ob obeh bokih. Prizor je bil grozen. Gromeli so velikanski topovi petdesetih ladij; Rusi so odgovarjali, obe brodovji pa sta se vedno gibali. Rusi so morali spremeniti svojo prvotno smer. Rožde-stvenski je bil v par urah premagan, ker je imel eno sovražno divizijo pred seboj drugi dve pa ob straneh. Ni imel ne ene poti, kjer bi se bil mogel rešiti in je prišel v zasedo, ki so jo Japonci pripravili zanj že takrat, ko je bil odplul iz Madagaskarja. Japonci so takoj spozaali trenutek, ko je ruski admiral ugibal, kam naj krene in so pri tej priliki podvojili svojo moč. Vsi topovi japonskih ladij so bili namerjeni na Ruse. Nad morjem so ležale goste in dolge proge dima, neprestano ožarjenega od ognja topov. Prizor je bil veličasten in pretresljiv. Kmalu sta se potopili dve ruski ladji. Sedaj je nastal med ruskim bredovjem velikansk nered. Ladje se sploh niso držale nobene smeri in nobene lege, ampak bežale sedaj proti zahodu sedaj proti vzhodu. Tedaj so se Japonci približali. Takoj so spoznali da ruske ladje nimajo nobenega enotnega vodstva več. Pritisnili so na brodovje z najhujšo silo in so gnali večino ruskih ladij proti japonski obali. Po tem prvem napadu je poslal admiral Togo svoje torpedovke v boj. Rusi so obstreljevali torpedovke, toda slabo, zadeli niso skoro nobene; lastnih tor-pedovk pa so imeli kaj malo, medtem ko so japonske z rušilci vred spuščale torpede v ruske ladje in eno za drugo potapljale. V tej noči so se potopili Rusom še štiri velike ladje in trije topniški čolni. Rusom Japonci niso dali počivati niti trenutek. Ko je napočila nedelja se je japonsko brodovje še bolj približalo ruskemu in ga obstreljavalo. Boj je trajal še celi dan. Rusi so bili izgubljeni, ker niso imeli nobene luke, kamor bi mogli pribežati, Japonci pa so bili doma v svojih vodah. LISTEK. »In spet se oglasi jih sto, Le-ta nam županil ne bo." (V. Kosmak.) „Dober dan, oče župan", je pozdravil občinski sluga, stopivši v sobo, kjer je sedel pri mizi dobro rejen mož, z očali na nosu, tn pregledoval pred seboj kopo listin. „Bog daj! Tomaž, kaj pa boš ti povedal«, ogovoril je prišleca s samozavestnim glasom. Pri .Nerad vas nadlegujem, pa moram. N». ročilo mi je več občanov naj vas opozorim da je treba napraviti pri občinski drevesnic! nova vratca in pa malo plotu bo tudi treba obnoviti. Nevarno je, da ne bi kako gevedo zašlo noter, ki bi napravilo lahko »bčutno škodo." Županu se je čelo nagubandilo „Že spet popravljati! Zdaj je treba pravila pri šoli, zdaj pri cerkvi, zdaj župnišču, občina naj pa plačuje. Kje pa M„ denar jemljem? In ravno danes sem dobil od okrajnega glavarstva opomin, naj kolikor mogoče varčno ravnam z občinskim de narjem." sRes je, res, stroški so, stroški", prj trjeval je Tomaž, .saj bi vas tudi jaz nato ne bil opozoril, ko bi ne vedel, kako skrbite za občino, da je vse v redu. Ko bi bil §e stari župan, bi bila tudi meni drevesnica deseta briga. Zdaj bi pa prav težko posluša kakega sitneža, da bi zaradi te malenkosti morda grajal celo vaše vzorno župani-vanje." Županu se je zjasnilo čelo in s sladkim nasmehom na licu je odvrnil: „Seveda, seveda. No, jaz že dolgo nisem šel tam mimo, ker imam zadnji čas silno veliko dela pisarni, drugače bi bila vsa stvar že zdavnaj popravljena. Le čakaj — se bo vse napravilo. Rad pa bi se e tej stvari pasvetoval prej z odborniki — tudi še par drugih stvari moramo ukreniti danes — pojdi torej, pa jih pokliči skupaj. Saj danes nimajo tako nujnega dela in vsa stvar bo kmalu pri kraju." Tomaž je odšel, župan pa se je nekoliko lepše opravil in prebiral razne listi« dalje. Počasi so se pričeli shajati odborniki Župan jih je pozdravljal, prijazno ogovarjal in imel še za vsakega posebej uljuJno besedo. Ko so bili vsi skupaj, je slovesne po vzel besedo in rekel: „Dal sem vas poklicati, da se pogovorimo e več važnih stvareh, ki se tičejo naše občine. Najprvo vas mo ram vprašati za svet, kaj naj ukrenem gled< občinske drevesnice, pri kateri bo trebi nove ograje. Denarja nimamo in stvar precej stala, če napravimo vso ograjo novo, kaj naj torej storimo?" Med odborniki se je pričelo polglasncl govorjenje, vsak je imel kak nasvet, pa M beden ni hotel prvi na dan ž njim. Eni so trdili, da se bo dale to prav po ceni napraviti, saj ne bo treba drugega, kot novega železja k vratom in pa na par mestih nekoliko nove ograje; drugi so temu ugovarjali, češ, ako se že popravlja, naj se na pravi vse novo, da bo petem dalj časa trajalo. Ke pa je nazadnje predlagal župan, naj gredo na lice mesta pogledat, kaj bo najbolj primerne, so bili s tem vsi zadovoljni Odšli »Koliko pa ste zaslužili?" »Malenkost, Šestdeset krajcarjev.« „N* dobro, zdaj pa malo p/isedite in izpijte čašo piva za likof." Jozelj je rad ubogal in se ni branil niti piva, še manj pa pečenke. Tako je čas hitro potekel in ko se je začelo mračiti, je vprašal župan za račun. „Samo 7 gld. 54 kr." »Toliko?" čudil se je župan. „No, to je malenkost za vas, g*sp*d župan, saj to gre iz občinskega; in to se vendar spodobi, da si ga vi privoščite kozarec, ki tako skrbno vodite in gospodarite naše občino." Župan je plačal in družba se je počasi razšla Doma pa je zabeležil primeren znesek med »stroške" za poprav* občinske drevesnice in odbornikom za trud. Spomin na dvestoletnico Marijine Božje poti v Kropi. (Konec.) , polagoma iz hiše ter se napotili na gornji Lnec vasi, kjer je bila ob potu občinska drevesnica z majhnim čebelnjakom na sredi. Prišedši do drevesnice, so se ustopili drug zraven drugega k ograji, pregledovali, siresavali in presojali jo »d vseh strani, kot nektar ciganskega konja. Slednjič se oglasi župan: »No, kaj pravite k temu, možje?" popraviti bo treba." Vse skup je že trhleno.' "vse bo razpadlo", tako in enako so se oglašali adborniki drug za drugim. n|at pa mislim, da nekaj časa to še lahko potrpi, če se za silo skup zbije in popravi. Kes je že vse bolj slabo — toda kam bomo pa prišli, če bomo hoteli imeti vse novo". Te besede, ki jih je precej pogumno Spregovoril premožni pa precej varčni Do-linar, niso bile brez vpliva. „Res je to", pritrdil mu je župan, de-larja imamo malo, toda vsaj ta vratca se norajo dati popraviti, kar tako jih ne mo-em« pustiti, ker hodi živina noter, kokoši n otroci in kdor hoče." Začelo se je zopet dolgotrajno ugibanje n posvetovanje, dokler se niso slednjič :edinili v tem, da zalogo še puste kot je, /ratca pa dajo popraviti, da se bo moglo i^saj zapreti in tako zabraniti vhod nepoklicnim gostom. Naročili so torej županu, naj 14 vratca Jozeljnu, ki je imel v vasi napol podrto kovačnice, da bo za silo pribil nanje novo železje. S tem pa ogledovanje in ukrepanje še ni bilo končan*. Nekateri so posvetili svojo pozornost čebelnjaku, ki res ji bil ravno v najboljšem stanju. »Streha je že vsa luknjasta", menil je :den izmed odbornikov. »Saj je na šoli še slabši", odgovarjal Bu je drugi. „Saj kar je občinskega, je tak* skoraj 'se najslabše", oglasil se jp precej zbadljivo iretji. »Ker so se moji predniki premalo brisali za občinske stvari, zato je pa vse v tako slabem stanju. Jaz seveda kar namah »e morem vsega prenoviti", se je izgovarjal župan. Med tem jo je slučajno piimahal mimo kovač Jozelj, v zamazanem, napol sežganem predpasniku in z majhno črn*osmojeno čepico na glavi. Župan ga je poklical bliže in »u pokazal vratca, ki so ležala na tleh in ?a vprašal, če se bodo dale popraviti. Jozelj jih je začel motriti s strokovnjaš-kira pogledom. „Samo nove ključavnice bo treba, tukaj Par žebljev in pa vse bom malo skupaj zbil, Pa bodo še kakor n*ve." »Tedaj jih vzemite takoj seboj in jih Popravite. Kdaj pa bodo gotove?" „No, to bo kmalu, v eni uri prav gotovo." »Dobro, pa jih potem prinesite k meni na dom, kjer dobite takoj tudi zasluženo plačilo", naročal je župan Jozeljnu, ki je pograbil vratca in odšel počasi proti svoji k*vačnici. — Mnogo hitreje pa, kot gledd p*pravila ograje pri drevesnici, so se zedinili odborniki v tem, da bi se sedaj vsakemu prilegla čaša piva. In ker za pot pri ogledovanju drevesnice nis* dabili odborniki nikake odškodnine, je izjavil župan, da je opravičen plačati mesto tega odbornikom čašo piva, na občinske stroške. In mahnili so jo počasi na sredo vasi k Korenu, ki je bil mesar, gostilničar in posestnik vse v eni osebi. Ko je videl Koren, da prihaja slavni občinski odbor z županom na čelu proti njegovi hiši, je hitel vun in že na pragu s silno postrežljivim obrazom vpraševal s čim sme postreči gospodu županu in odbornikom. »Prinesite vsakemu kozarec piva, če je sveže", naročil je župan in v par trenotkih je bila vabljiva pijači že na mizi. .Ravnokar sem ga nastavil, sveže je in hladno, da ga nima para'1, hvalil je Koren prinešeno pivo. „Ali bi ne hoteli tudi malo prigrizniti, gospodje odborniki? Mrzlo telečj* pečenk* ali šunko imam tako izbora*, da jo je škoda komu dati — za vas pa kot nalašč." Župan je molčal in odborniki tudi. Čez nekaj časa pa se »glasi Dolinar: ,No prinesite mi za poskušnjo kos pečenke!" »Lepo porcijo pečenke!" zaklical je Koren v kuhinjo in kmalu jo je prinesla domača hči na lepem krožniku in jo postavila pred Dolinarja. Košček je bil videti tako vabljiv in okusen, da so drugim začele kar sline teči, ko se je začel Dolinar gostiti. Župan je parkrat poželjivo pogledal k njemu na kr*žnik in kenečno dejal: „No, Koren, prinesite še nam vsakemu košček, saj druge odškodnine itak za današnji trud ne dobim*, to lahk* še plačam iz občinskega kot odškodnino za današnjo pot." Koren je odhitel v kuhinjo in začel prinašati zaželjene p*rcije, ki pa niso bile več tako obilne in okusne kot prva, ki je bila samo za vabo. No, t* pa skoraj vsak v6, da se na pečenko tudi brez posebnega truda lahko pije. Zato je velel župan kozarce napolniti drugič in ker so bili tudi drugič kmalu prazni, še tretjič in tako dalje. In ko je prišel Jozelj povedat, da so vratca že gotova, so bili možje že prav dobre volje in p*govor jim je tekel še bolj kot sveže piv* po žejnih grlih. »Zdaj moram iti pa vratca pogledat", dejal je župan in vstajal *d mize. »Saj so tukaj zunaj", dejal je Jozelj. Resnično se nahaja tukaj navada, ostala iz davnih časov, da o kapeliških sejmih radi prirejajo plese. Toda vedi, dragi bravec! da se Marija Časti le s pobožno molitvijo, s svetimi pesmami, ne pas plesom in zabavami. Ko so leta 1868. cerkveno zidovje dozidali skoro za meter in zvonik zvišali ter napravili novo streho tako na cerkvi kakor na zvoniku, so ljudje kazali tisto požrtvovalnost za kapelico, kakor poprej vselej. Kaj mi je pravil J. Z., žrebljar, ki še kuje: „Vozili smo kamen in vse druge za stavbo potrebne reči samotež. Vozne živine ni bilo dosti v Kropi. V nedeljo po večernicah sem vzel voz, sam sem šel v ojnice in na voz se vsede toliko ljudi, kolikor jih je bilo potreba, da smo pripeljali po strmi cesti kamenja za kapelico. Zdrčali smo iz Krope po cesti navzdol, pri Karlovci sem se iz-podtaknil, pal sem in voz je šel čez me, pa nič žalega se mi ni zgodilo." Mož pravi: Nobeden drugi me ni obvaroval, kakor Marija. Ko je bila prenovljena cerkev, je bila prenovljena tudi čudodelna Marijina podoba. Na željo pokojnega gospoda prošta Jožefa Zupana so čč. gospe Uršulinke v Ljuue(|q <' okrasile podobo z lepim vezenjem in imenovani gospod je kupil zanjo lep in dragocen okvir. 8. avgusta 1868. 1. so se pripeljali vis. C. gosp. prošt Jožef Zupan sami v Kropo. Župnijsko predstojništvo jim je šlo do Pod-narta naproti. Po bližnjih hribih in dolinah se je razlegalo pokanje možnarjev in zvo-njenje Ovšiške župnije, da se bližajo s čudodelno podobo Kropi. Pri znamenju Hrm InmruivJB *Urrr- buip r vr?ti\ . --r. tu »v • • vnpmtm K- SH* n tu a zi&r *ir > • r-.tr n ni^M *«t.k r? jm« a. ta ii - .-s l tm tiv.7- ocž na ' r- -JBBil tUKi ttr. .'-TIT ~ - »VT ; .T ■-. *rr. mam*tj- c - irr~ a :.- mv«^ jTtsr unni .--rTrv-. - r *.» utfBKKn/A KUtmui u. a ur >arr:~ r r-« «r.i ?f »- ~ar --r- "" -j«-, u.'a s ••..-r-. *irr 1a»". A •'i. ■■ l a TITL nX- sv-r f»HL Irrupi ;r.rn. tr- 1 t" nrr~— : in-tcin " v- uarsis-fn «rr--v:ni i taa*k: ■ r.fsi.t jravt ?ir ir> rr ia'rr. • rvT .-u'*; str-r-rr; ~ .-.'Fr.i vrjiT.t- .„:••. t *. '.::-. l>iS r U.t SflPV-TKi - -ii:.- : --'iT -T.' *T> 4 *sr~ -vas^ - - - - r r. Udi • . r j#ur«i : "" I 4 .-rm* rnat usi nsit ts u iuu i* -- r-f j,- ■ um/-- '::»: ' -š*:. - *• rsan s " • - rs mm: t-c jAw:i:. • itrrv *r:>. t.".:;.- u -m i.> is:*« >.'* Asr • ' 4 ar; >•:... * .: r- jj»- oimr-nk f.mv.rn .1»: .--m t-t^en • -r w ••. ts rr-im ,-r.M. Itna-is n' t<=- vvnssgaz. ~ uii n-~m tn- ts - teeca —rtrv ti t. jrrorv-.-Tin tsj>» * šarit* r tai^r »»m ' jm tatt rtu m sanjan-.11 tnui, illri' .- >> m .* iivmirt ls. - tona ,-;m •iirr : .* tac -ftt ^ -ar '•j^eis. r, * uiti ■ rn^mtni iijjrn ij_<~ TT.i.-fSI s^TT jr-i,-:. in jrjr '.--m ia-- JT^MUtu - 'čutita n: i* lrtrnsff3i • iii/li i > -~n i »umi. •t; >» rnsan -jmir/c r' 2 j,-xm n '.na tti ^ j/ima*gas jr-fniijr^' — ; -r^:- rscr^,- r. •■ >» m s» > ts w jri- srtrje< trunač.^sr« is ^iii. ..ICfVtietif — -----ii— — > -.rncmu ti-.— i ir-i. - *. .--ia ^rr ta uki r rr - u. -r -r— r" -.u-nr rr rja.sH, L^zir -T - - t-. „* _-fr: T ikC ^ 23 ' ..------- —-j .irr x j. mur. r- - - - ~ " - "rr-"' ».-• »jr-r ~ .^r- .;- rra v::3 . .S2J - - ' ~.mt. - -ftuir: - '-•n uhr r - aa: u; irvr —.-■;- «i • - zacnatt ^•Si.:. i " — - r r .-i- r - :.'•- trr-er:: i ,-rrr ' - -i -jpt - '--T- -; .m. ~ ~~rrr.rnt .- ».t -- - : -srar. rr nur. ; ..ar jh-: r - —_ ~rrr rHinr - n.rrrr.rr : ■ t-^-rr . rr; .r rx lorr-frjiap.T ILian uiusua r.^—.- sv »ar--:-išT Jsme- 4 r:' - r tjttč- --rrc. ■- jm-jrf.T -rr -t f?i a - 'r- ' -j- LUJKR i-' T : :•• - :.*." " "T ir^jrfe Li^an. t i _Trm pr,. -nat • JTi r -i«; 7.m - ii -tuetHTT • .fin^ism "1- ^.r-Tnsnfe m ;«:nttsiin : at^es«rm rs . -JTT;. u:>i 4." Aari;: ";tr-;a:i n :—i ikz««. vmi t: .na tsc".; : i - Urril A.- !LA : rvi^i - - riiii-r Lr-.—a 1-. '"♦iir. .'tia i?.! luim- « JTj3ai>t: tt» ittt»rnn : t • vatKfi .tsv- ua « t'» v mi '-!iiw;m air^ri^rr 'ii r-, -•.ix-'rff'T t. n nu ua r . mi 4 7»sns»iw.-i fS'v. 2tl.li r. s.-,i '-.uii- mr. ; I«.. »Oli.4 -»sris • n ta* "i Tat'-jh« ts^taiiis iiuiirtt snrac ir: 1. rm; H rfiv,_-*tt i: »t ■ . , zr-n::: rr rrii ;r ijrtn* irTtJT. "rs: 4.'r h Traf-.»i«aii-r :.. r-t ;vj TBiaterr ■ ar. n ±v —iii ■ i ; : Qa r-. TEi' rrjitimrna ta tu : - ;n. rt • — tir ■.rmsi. snoiki nat r' rmkom -ja «-. 2CiiaaTt: _ TI r sr t- -na n ..-»s - :i ti h iin:m\''i«ji smc: «war h - j K -tHir JIH« riL Aaiii;« iralSiiia « nika • tJtssriu. «r»*d ta :<• rsa ^ariin : : :rr::.r «e. ta en srsm Aariim: iniMtant' tri aop larT- an« liKomrir* : fr-e.ri ta i'- er-:n m nsjcvjeiK "arin. -ii»»« ta ni:nrr _ea h rti n iuimr ian it tacrr'-i«'ta >ainfta i-taatrina tn;nt n *!« : in: •« tar:- aa «ni-' ~;«ute" t^v > - ■' 3 tafTM waria r«'i sin..' ms: i«. -rta. nfa » -n a : renr :a tat < ' 11 : ur ' -.- »sr t : Ttscnt »sv n v es jast . ♦'ai; isntiiti-ta r. irt..%.i t^r. iu»tr. f- r<-r_-t«. ti . ;3 ~uV' rr-. n: n jm».t ;:;e Lijmt j;« »i -ri «itujjsi-.-i a v rrsu Ihr-azi i m met sra; »n»t i m ti ta --Xa • ulnau '»j#t»i2r vt;i . •ssiitttT«. Trtni :Zvi \art tJim turimiii - I»IJ > M t-t-a iuLm.1 sr-av_i irii it . ^ lažane. n p; l-iv i& ln na * ns « m n«. Z tHf^iii jh uioravig —-umi ia -.alt raa ti IHIll « -ir.-a-;ai. Zaiti «;raa , < i/Ktani i>_- •»t itunjant n*et *"ne e. *uini»» ; _aut3 ai ir-;.': "sa Datniei n j«»vžiK. • •i ■•-rir:2 H IlUDUDl J - smitnurn a tiu {-Hiai. n vid. tu natmcr r-iriit svetni u m iriii*ai. _im vem m n, w mi J S'i'ani. c ur i>tB>ii. Zeiezi nactti; ši :cd. - :>r»: fii,- »torti: U &..a -M.il i-:.; r:mit ji «a u nt r^M-ca. ■ »i.incven i itsfca -,t jc>..niit 'f11 .'«n>oela i IS^II lumstVi nn-i tmrii! "itrit; i»ninmu«- noci: nx wxn črn. ♦ iiLT :;atus št iniiuitf. taritisi: n,»ici:iiar sttti .•o:«i»: *»'ia ocu. ■ nan. visr TI>.<~ mt :>b ioirr ' žrer C'Mtr --'iuintrT a t f«c • t«-: « TT.,oh: ZeloiK rut', tri. iro rrc:.ri..:rriiia rc.hifi. St .12 ___Domoljub 1905.__Stran 183 Razgled po domovini. Dogodki v Domžalah. Nemci v Domžalah so ošabno dvignili glavo. Na Vnebohod so razvili zastavo svojega društva Andrej Hofer", a pri tem so se toliko iz-pozabili, da so na veseličnem prostoru izobesili veleizdajske vsenemške črno-rudeče-zlate zastave, proti katerim bi Avstriji zvesti tirolski junak Andrej Hofer gotovo ugovarjal. S tem so Nemci hoteli pokazati, da so oni gospodarji na naših slovenskih tleh. Umevno je, da je to razburilo domačine Slovence in da so zahtevali, naj se odstra-i nijo te zastave, ki nimajo pravice nikjer na naših tleh in seve tudi ne v kamniškem okraju, kjer živi 40.000 Slovencev, in le okoli 400 Nemcev. Namestu, da bi se opravičeni zahtevi ugodilo, je padel na Slovence strel iz nemške šole, Nemke in .nemškutarke pa so metale kamenje na Slovence. Zapo-vedalo se je streljati na Slovence! Enega Slovenca je neki orožnik nevarno zabodel. Tako so branili v Domžalah Slovence izzivajoče zastave I In nemški listi si upajo pisati, da so bili Slovenci surovi! Ali morejo Slovenci mirno gledati take zastave ? Nam je svet slovenski značaj naše zemlje. Prav je imel državni poslanec kamniškega okraja g. Pogačnik, da je vložil v državnem zboru o teh dogodkih odločno interpelacijo in vprašal vlado: Ali hoče vlada poskrbeti, da se obvaruje cesarju udano slovensko prebivalstvo pred izzivanjem z izobešanjem vsenemških zastav in ali hoče narediti za vselej konec takim izzivanjem? Mi pa pravimo k tem dogodkom: Ti dogodki so pokazali, kako prav imajo naši poslanci, da se najodločnejše in najbrezobzirnejše bore proti takim razmeram v deželi, katere nam s pomočjo slovensko - nemške zveze ustvarja deželna vlada. Kdor v resnici pošteno in odkrito čuti za svoj dom, naj se pridruži v tem boju našim poslancem, da boSlovenec res svoj gospod na svoji zemljil Slovenski slamnikarji v kamniški okolici pa se združite v mogočno zvezo, ki bo nastopila za domačo obrt, katero tujci sedaj le izkoriščajo in izrabljajo! Nafta domača zavarovalnica je »Slov. Narodu" silno na srcu prirastla, kajti priporoča jo zopet prav iskreno rekoč, da se more le ona zavarovalnica v deželi vzdržati, katera ima najboljša poslopja v deželi zavarovana. Obče je znano, da so najboljša poslopja za zavarovanje cerkve, ker 'majo največjo vrednost in je pri cerkvah nevarnost z« požar najmanjša. Ker so pa vse naše cerkve zavarovane le pri naši d o-m a ž i zavarovalnici, je jasno, da »Slov. Narod« naši zavarovalnici najlepSo prihod- nost prorokuje. Sicer pa tudi ptuje zavarovalnice, ki iščejo dobička v naši deželi, odločno uvažujejo naš domači zavod, kajti njih potovalci se izdajajo čestokrat za po slovnike naše domače zavarovalnice, in lov<5 na take limance nevedne kaline. Kadar pa vjeti zapazi, da je bil zapeljan in ogoljufan, kar so že razne sodnije ugotovile, se otrese s pomočjo sodnije ptuje židovske zavarovalnice in priteče v mirno zavetje našega domačega zavoda. Pa tudi podpise na ponudbah ponarejajo taki agentje in sleparijo na ta način naše pošteno ljudstvo, ki ima vsled tega nepotrebna pota in skrbi. Goljufija je na potu, vsak zaveden domačin naj se varuje nepoznatih ljudi, — in zahteva od vsakega, da mu pokaže pooblastilo naše domače zavarovalnice. Dr. Tavčar na Dunaju popolnoma zbesnel. Sicer vsi „Domo-ljubovi" bravci že dolgo vede, da dr. Tavčar besni, vendar tak6 popolnoma ob gamet še nikoli ni prišel, ko zadnje dni v državnem zboru. Državni poslanci so kar debelo gledali, kako more olikan človek tako surovo govoriti. Napadel je slovensko duhovščino. Naša duhovščina sicer ljubeznivosti od njegove strani ni vajena; vendar tako nesramnih, surovih in lažnjivih napadov pred vsem svetom bi tudi od dr. Tavčarja ne pričakovali. Izvrstno sta ga zavrnila dvorni svetnik Šuklje in dr. Žitnik, pa tudi. drugi neslovenski poslanci so mu dali krepke zaušnice. Dr. Tavčar tega dneva ne bo tako hitro pozabil, pa tudi zgodovina ne bo pozabila, kako podlo je grdil slovenski poslanec najboljše sinove lastnega naroda. Sprejem v knezoftkofijsko Alojzijeviftče. Kakor druga leta, se bodo tudi še letos sprejemali dijaki v knezoSkofijsko deško semenišče .Collegium Aloi-sianum". Dijaki, ki želč z novim šolskim letom biti sprejeti v zavod, naj izroči prošnje če le mogoče osebno najkasneje do 25. julija, najprimerneje pa takoj ob sklepu sedanjega šolskega leta alojzijeviškemu vodstvu. Prošnje naj so naslovljene na knezoškofijski ordinarijat; priloži naj se jim; a) krstni list; b) vsa dosedanja gimnazijska izpričevala prosivčeva; c) izpričevalo ubožnosti, če se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. — Prošnje, ki bodo vložene po omenjenem obroku, se ne bodo mogle več upoštevati. Pogoji za sprejem so obširneje označeni v »Škofijskem listu" (I. 1894., št. 36, str. 68, in 1. 1898., štev. 29, str. 88), kjer je tudi pojasnjeno, da se sprejmejo tudi dijaki iz okoliša kranjske in novomeške gimnazije. Vsi dijaki bodo dovršili svoje študije na I. državni gimnaziji v Ljubljani. —Vodstvo Alojzije-v i š č a. Umrl je v Leonišču v Ljubljani č. g. Frančišek Fik. Rojen je bil 1. decembra 1867. v Škofji Loki, posvečen 19. jul. 1890. Bil je nazadnje spiritual pri ur-šulinkah v Škofji Loki, kjer se ga je lotila huda bolezen, ki ga je po več kot dveletnem velikem trpljenju položila v zgodnji grob. Pogreba se je poleg duhovnih tovarišev, sorodnikov in znancev udeležila dolga vrsta loških samostanskih gojenk pod vodstvom sedanjega spirituala č. g. Ig. Nadraha. Bodi skromnemu, vdanemu pokojniku blag spomin! Cerkveno odlikovanje. Prem. g. knezoškof ljubljanski je imenoval za duhovna sv6tnika čč. gg. Janeza K 1 u n a , Župnika v Spodnjem Tuhinju, in Antona K u k e 1 j , župnika v Šenčurju pri Kranju. ,,Žrtev spovedne molčečnosti". Pod tem naslovom je izšel pripovedni spis, obsegajoč 261 strani, ki prinaša eno najlepših Spillmanovih pripovesti. Povest nam ganljivo opisuje neomahljivo zvestobo blagega duhovnika, ki žrtvuje rajši svojo čast in življenje, kakor da bi z najrahlejšo opazko izdal in kršil veliko dolžnost, katero mu nalaga spovedna molčečnost Jedro te povesti je vzeto iz resnične zgodbe, ki se je dogodila 1.1888. nekje na Francoskem in o kateri so svojedobno mnogo pisali časopisi. Ker živč še nekatere osebe, ki so s povestjo v zvezi, je pisatelj njih imena, kakor tudi imena krajev premenil. Knjigo je prevel naš rojak Frančišek Krže, župnik v Ameriki. Čebelarski shod bo dne 29. junija ob treh popoldne v Predvoru pri Kranju v gostilni pri Selanu. Na tem shodu se bo razpravljalo e trgovini s čebelami in o čebelarjenju v kranjskem panju. Čebelarji, udeležite se tega shoda, ki je le v vašo korist! Gorenjske novice. * Petind vajsetletnioo slavi letos s kat bralno in izobraževalno društvo v Gorjah dne 25. junija t. L Slavnost je velikega narodnega pomena, zato se vabijo vsa društva k največji udeležbi. Spored: I. 1. Sprejem došlih gostov ob tri četrt na deset v Spodnjih Gorjah. Na meji gorjanske fare sprejmo jih mladeniči na konjih. Zajutrk pri gosp. Vinkotu Janu. 2. Ob polenajstih slovesna sv. maša za žive in mrtve ude, ki jo daruje mnsgr. Temo Zupan. Po maši sprevod k rojstni hiši pisatelja Tonejca — Samostala, kjer se vrši kratek nagovor, ket ustanovitelju društva. 3. O dvanajstih slavnostni banket v prostorih gostilničarja gospoda Jakoba Kunstelj. 4. Ob pol treh večernice ipete litanije). II. 1. Divji lovec, narodna igra v 4. dejanjih, spisal Fr. Ser. Ftnžgar. Igrajo gorjanski diletantje. Med predstavo svira jeseniška tovarn, godba 2. Slavnostno zborovanje. III. Odhodni sestanek v Spodnjih Gorjah v prostorih g. Vinkota Jana. Društva se prosijo, da prineso seboj svoje zastave in društvene znake. Pri slavnosti sodeluje iz posebne prijaznosti: tovarniška godba, tam-buraški in meš ni zbor z Jesenic. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Vabi se posebno še, ker se ljubljanska „Zveza' udeleži v večjem številu. Za postrežbo bo preskrbljeno kar najboljše. Poživljamo torej vsa društva, da se slavnosti udeleže v kar največjem številu. Ona društva, katerim se ni mogoče poslalo vabil, naj opreste in ne vzamejo za zlo, ker vabljena so tako vsa in nam je vsak dobromisleč gost dobre došel. Torej 25. junija v Gorje! * Dvajsetletnico obstanka slavi dne 23. julija slovensko bralno društvo v Železnikih. * Umrl je 27. maja v Radoljici p* sestnik in trgovec g. Janez Bulovec v 73. letu starosti. Pokojnin je bil vzgled pravega kristjana v vsakem oziru. Rad je pomagal ubogim in rad posegel v žep, kadar je bilo treba za dobro reč. Krasen Marijin oltar iz belega marmorja v domači firni cerkvi je Bulovčev dar. Daroval je kat. izebraž. društvu nov harmonij, sploh je za vsako napravo v čast božjo rad prispeval Ob svoji smrti se je spomnil cerkve z večjo vsoto. Svoje otroke je vzgojil vzgledno in jim je priskrbel častno ekzistenco. Ranjki je"bil vseskozi miroljuben človek, blaga duša, ki nt storil nikomur kaj želega, zate pač zasluži, da ga ohrani Ra-doljica v najlepšem spominu. * Razstavo vajeniških del priredita obrtni zadrugi Radeljica in Bled skupno z obrtno nadaljevalno šolo v Radoljici v prostorih novega šolskega poslopja v Radoljici. Razstava se etvori dne 29. julija in traja do 6. avgusta. * Družba treznosti se je vpeljala v Ribnem pri Bledu. Začelo se je pri rednem občnem zboru dekliške Marijine družbe. * Za novo cerkev na Bledu je cesar daroval 2000 K. * Strokovno društvo kranjske industrijske družbe na Savi pri Jesenicah je imelo v nedeljo dne 4. junija javno preda-vanjo. Predaval je g. poslanec dr. Žitnik o delavskem zavarovanju za starost in onemoglost. • Levo roko je zmečkalo tovarniškemu delavcu Andreju Šokliču na Savi pri Jesen;cah. Padlo mu je na roko 5000 kg. težko železo in mu jo popolnoma strlo. Pod komolcem so mu morali roko odrezati, da so ga rešili izpod železa. ♦ Slavnost blagoslovljenja zastave kat slov. izobraževalnega društva in Marijine družbe v Šenčurju pri Kranju se je binkoštni ponedeljek popoldne jako slovesno izvršila. Na slavnost je prihitela slov. krščansko-soualna zveza iz Ljubljane z zastavo in številno deputacijo. k s. izobraževalno društvo iz Mengša in Jesenic z zastavo in mnogobrojno udeležbo, ravno tako Marijine družbe iz Preddvora, Pred-* oselj, Velesovega itd. Zastavo je blagoslovil ob velikanski udeležbi ljudstva iz domače in sosednjih župnij domači župnik vč. g. svetnik Kukelj: cerkveni govor pa je imel L. Smolnikar, stolni vikar iz Ljubljane Po cerkvenem delu slavnosti. pri katerem je s krasnim petjem odlikoval moški pevski zbor domačega izobraževalnega društva, se je na župnikovem prostornem ukusno zato prirejenem podu vršila ljudska slavnost z zanimivim vsporedom. V prvi vrsti je zopet vse očaral domači pevski zbor izobraževalnega društva z nastopom v prav dobro pro-izvajanih pevskih točkah, gostje iz Mengša so iznenadili mnogobrojne udeležence od blizo in daleč z naslopom vrlega mladeniča, ki je v dovršenem govoru prinesel pozdrave mengiških svojih tovarišev in pa z nastopom šaljivega fotografa, ki je vse občinstvo spravil v jako dobro voljo. Vmes pa so primerni nagovori ljudstvu pojašnje-vali pomen tega dneva. Kot zadnja točka je bila dramatična predstava velike igre: Skriti biser ali sv. Aleš. Ljudstvo je pazljivo sledilo igralcem, izmed katerih je večina prav izborno pogodila svoje vloge. Vsa slavnost se je zaključila pod vtisom, da je bil ta dan nekaj posebnega za Šenčur in nov kamen za zgradbo krščanske omike med našim ljudstvom. Zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli da se je veselica tako dobro obnesla: govornike, razna društva, domače fante, ki so se toliko za slavnost trudili kakor tudi dobrotnike, ki so nam pomagali napraviti zastavo. Zastavo so izgotovile č. šolske sestre v Trstu v našo posebno zadovoljnost. Stane pa s trakovi vred 744 K. * Naklo pri Kranju. Tukajšnja mlekarska zadruga v Naklem je imela prvo upravno leto 1904 52 članov, ter 27.845-44 K denarnega prometa. Hranilnica in posojilnica pa tretje upravno leto 48 članov ter 57.704-73 K denarnega prometa. Iz majhnega raste veliko. * Iz Dola pod Ljubljano. Vo- litve. — Občinske volitve bi se bile mo- rale vršiti že pred tedni, pa glavarstvo v Kamniku še ni rešilo reklamacij, g. na(j župan menda že ve, zakaj. Preveč so ga po svoje prikrojili, preveč vpisali in preve( izbrisavali. Nadučiteljeva stranka ali |j(,e. ralna stranka, razvija strastno agitacijo. Ve-liko jih je sedlo na lim njemu in Johanu iz Beričevega, a najlepše pri tem je, da nihče neče biti liberalec. Verjamemo, da v svoji slepoti ne vedo, v kak jarem so se vpregli Toda »Narod" je po zadnjih volitvah pisal: »Najhujša klerikalna trdnjava je padla,- Torej se je tedaj dvignila iz razvalin liberalna trdnjava. — Sami se sramujejo svojega liberalnega kolovodje in se rote, da ga ne bodo več volili, ki je zdaj nadžupan. To je pa le pesek \ oči! -Pravijo: »Pod prejšnjim županom smo imeli velike naklade, sedaj pa majhne. Toda, g. župan, ali je to vaša zasluga Sola in pa cerkev po potresu sta napravila višje doklade. Nadalje pravijo: ,Prejšnji županje zapustil dolg." Ali ni to očitna neresnica ko je ravno prejšnji župan plačal ves dolg občine in v blagajni pustil še 400 kron gotovine. Seveda, kjer je gotov denar, tam ni treba naklad. — Seveda tudi izobra* ževalno društvo silno bode nad-župana, župana in Johana iz Beričevega v oči. Zato vedno vpijejo, da bodo klerikalci, če zmagajo, društvo premestili v staro šolo, in učitelju najeli drugo stanovanje. Tudi trirazredno šolo bodo klerikalci vpeljali, novo šolo zidali, sedanji »žabjek pa prodali baronu za 2000 gld. Klerikalci pa le to rečemo, da bi bil morda za kaj tacega vnet le g. nadžupan. ki pa ne plača občini vinarja davka. Najbolj vnet za g. nadžupana pa je g. nadzornik šole, Johan iz Beričevega, ki seveda ne ve, kaj se je godilo z otroci v šoli. O. Johan, zakaj ste >e dali vpreči v liberalni voz, katerega vlečete s takimi nelepimi sredstvi? Dosegli bodelele to, da bodete pri vseh poštenih ljudeh spoštovanje in čast izgubili. O. Reichu in vsem, ki ž njim drže, moramo pri volitvah pokazati, da ne maramo gnjilega liberalizma. Kmet naj voli kmeta-poštenjaka, liberalci so mu Še vselej škodovali. * Katol. slov. izobraževalno društvo. Na praznik Vnebohoda so v Dolu prvič stopili na oder domači mladeniči v šaloigri: »Zamujeni vlak". Vsi gledavd so enoglasno priznali, da so jo fantje dobro pogodili. Mnogo bučnega smeha j« vzbudil »Peter iz Domžal". Vrli pevski zbor mladeničev je prijetno iznenadil vse z lepo ubranim petjem; takega petja >z fantovskih grl doslej v Dolu nismo bili vajeni slišati. Igra se na splošno željo ponovi l. nedeljo po binkoštih, nova bo takrat deklamacija in novih več pesmi-Mladeniči! Le krepko neustrašeno naprej do omike, bo le Vam v korist in v blagor mile slovenske domovine, katero gotovo ljubile iz srca. Ne zmenite se za riganje nasprotnikov, ki so mojstri samo v surovih zabavljicah. • Shod moških Marijinih družb dekanije kranjske pri sv. Joštu. Zopet nekaj lepega! Nad 200 mladeničev se je zbralo. Vreme krasno! V Šmartnem pri Kranju je bila tiha maša 0b o zjutraj. Tam so se družbe zbrale in od tam odkorakale skupno v procesiji s predoseljsko zastavo na čelu ; druge družbe jih niso imele. Proti vrhu je bil sprejem. Nato je bil v cerkvi lepo govoril gospod župnik lirešar in navduševal fante: „Kvišku srca!" Potem je sledila slovesna sv. maša, kjer so prepevali lantje iz Št. Jurja in Pre-doselj. Po obedu je govoril na pripravljenem odru g. župnik Janez Kalan, kjer je navduševal fante za ljubezen do domače zemlje Nato je izpregovoril prednik pre-dosoljske Marijine družbe par krepkih besedi, potem pa je sledila deklamacija na kar je gospod župnik Kalan zaključil shod: „Na svidenje prihodnje leto na Bledu." Po petih litanijah se jc vračala mladina skozi Šmartno proti domu polna svetega ognja, pripravljena vstrajati na strmi poti pod zastavo Marijino. Dolenjske novice. Z ribniške zemlje. t V nedeljo, dne 28. maja je imelo izobraževalno društvo v Laščah predavanje. Najprvo so pevci zapeli par pesmic in nato je zanimivo predaval g. dr. Lvgen Lampe. O. predavatelju se lepo zahvaljujemo ! t Kaj Laščanje bero ? »Slovencev" 18, okrog 170 »Domoljubov", 64 -Bogoljubov", 55 »Glasnikov najsv. Src" in več drugih dobrih časopisov. Družba svetega Mohorja ima letos 240 naročnikov pri nas. Pa naj reče kdo, da nismo napredni! 1 V velikolaškem okraju je vsled škrlatinke in drugih nalezljivih bolezni umrlo že precej otrok. Bolezen še ni jenjala. Pred kratkim sta gospodu kontrolorju Josip Vardjanu v Laščah v enem dnevu umrla dva otroka, triletna Antonija in šestletna ljubka Miroslava. Naše sočutje 1 f „ Lurška pastirica" na Robu. Naše izobraževalno društvo je s sodelovanjem Marijine družbe 21.in28.maja napravilo prijetno veselico. Slišal« so je lepe Petje in predstavljala se je ganjljiva igra »Lurška pastirica". Igralke so se vrlo držale vedle prav spedobne, kar bi o predstavah te igre na drugih krajih ne mogli reči. Romance namreč so se pred duplino tako pe domače vedle, da je bilo videti, kakor bi se norčevale iz božjih potov, česar seveda niso nameravale. f Na Kureščku je bil 28. maja shod Marijinih družb iz Roba, Želimelj in Tomišlja. Zanimiv cerkven govor je govoril župnik želimeljski, v katerem je omenjal zgodovine Marijine b»žje poti na tem visokem hribu. Ondi je bila v starih časih opazovalnica zoper Turke. Kadar se zapazili sovražnika, dali so znamenje s kresem in zato se je imenoval ta hrib kurišče, pozneje Kurešček. Gospod govornik je to dejstvo lepo obrnil na stražo zoper dušnega sovražnika. f Kaj je novega pri Novi Štifti? Dalje časa je bila pri Novi Štifti nova samo Štifta, zdaj imamo pa tudi več druzega novega peročati. Lepa, da, najlepša cerkev v našem kraju je vsa prav ukusno prenovljena. Dobila je pa tudi lep nov okrasek in sicer za oko in uho. Nove orgije so popolno dogotovljene. Že zunajna oblika je tako lepa, in prijetna, da take ni najti. Orgije s korom, ki je ves pred njimi, delajo same eno skupino, vrhu katere stoji lepo izdelan kip kralja Davida, obdan od štirih angelcev. Kakor vnajnost, tako prijeten je pa tudi njih glas. Te orgije se sad 18-letnega truda preč. gosp. Karola Klinarja, duhovnika pri Novi Štifti. On, vnet glasbenik je nabiral in nabiral, dokler ni nabral lepe svoto štirih tisočakov goldinarjev in zdaj gleda in posluša orgije z veseljem ket oče svoje dete. Radostno jih je izročil v svojem goveru presv. Trojici in Mariji Kraljici nebeški in pristavil: »Gori v Ljubljani stoji spomenik pesnika Vodnika, ki je bil tudi duhevnik in na spemeniku šteje besede: Ne hčere, ne sina pe meni ne be. Dovolj je spomina me pesmi pojo. Tudi jaz lahko rečem: Ne hčere, ne sina. Po meni ne bo, Dovolj je spomina, Me orgije pojo. Tudi mi želimo, da bi ga še dolgo pele in sicer pod njegovo spretno roko. Ondi je bilo 11. maja tudi celodnevno češčenje pre-svetega Rešnjega Telesa. Akoravne cerkev nima sveje soseske in je lep dan in še semenj v Sodražici, bilo je cel dan obilno častilcev pred tabernakljem. f Shod duhovnikov ribniške dekanije prt Novi Štifti je bil 7. junija. Predno so se gespodje poslovili, zbrali se še enkrat v cerkvi in zapeli troje milih sle-venskih Marijinih pesmi, ki so mogočne odmevale po visoki kupeli. Na ergljah je spremljal seveda »mejster pevcev" domači gospod. — Ako še omenimo, da bo gostilničar Rudolf Fajdiga svojo hišo popolno prena- redil in povečal, smo pa z novicami od Nove Štifte za dalj časa pri kraji. f Počeščenje in nesreča. Obč. odbor oboine Sušje je izvolil dež. poslanca Primoža Pakiža za častnega občana zlasti glede zaslug ob napravi prepotrebnega vodovoda. 6 junija se je peljal g. Pakiž s poštnim vozom v Ribnico. V Podstenah pa se je prevrnil poštni voz tako, da so padli vsi sopotniki, katerih je bil poln voz, na gosp. poslanca. Potrli so ga toliko, da ga zdravnik ni pustil dalj časa prepeljati iz Ribnice domu. Blagemu možu želimo skorejšnega popolmga ozdravljenja. f Kakor kužno živino so vozili predzadnjo nedeljo nemške tumorje v spremstvu štirih žandarjev po naši dolini. E, nikar se ne bojte, ne bomo pojedli vaših ljubčkov, ne! - t Lutersko reč — vrzite v peč! Ljubljanski luterani so tako nesramni, da trdno katoliškim ljudem pošiljajo svojo krivovero. »Blagovestnik" se imenuje dotični luteranski list. Kdor ga dobi, naj ga vrže v ogenj, tam je njegovo mesto. Če ga še kedaj dobimo pred oči, bomo pa več spregovorili o njegovi zmedi. f Tudi visoki gospodje jo dobijo pod nos. Tako se je zgodilo gospodom v c. kr. deželnim šol. svetu. Dol iz Dunaja so jim pokadili radi prepovedi, da otroci ne smejo donašati »Domoljuba-. Bomo videli, ako bodo kaj sporočili kraj-nim šolskim svetom, kako jim je dišalo. f Nove sorte „priftošelj". Neki tat je ukradel Matiji Prijatelj v Dol. Retjah 160 K in uro. Sosed njegov je tatu zasledoval z vozom in ga je dohitel na Blokah. Pri preiskavi niso mogli najti denarja pri njem, ker ga je imel nekaj v pasu, ki ga je dal še pred preiskavo žandarju, bankovec za 50 kron je imel pa v ustih. Naposled so le dobili ves denar. No, usta za »priftošelj" bi že bila, ker pri večini ljudi niso nikdar »suha", toda zapirajo se slabo! Možic bo imel pa zdaj v ustih mesto bankovca — ričet. f Umrla je 14. junija v Laščah soproga c. kr. davkarja Ana pl. FOdransperg. Bila je res plemenita gospa, v verskem oziru najlepši vzgled gospddi in kmetu. Naj počiva v miru blaga duša! t Strela je udarila 16. junija ob 4. popoldne v kratki nevihti v kozolec Janeza Novaka na Vrhu nad Vel. Poljanami. Zgorel je kozolec in kar je bilo pod njim, dva voza in še drugo kmetijsko orodje. Ponesrečil se je tudi vol, da so ga morali zaklati. Iz litijskega okraja. t Litija in okolica. Pri sodišču je v zaporu cigan Juvo Hrovat iz Varaž-dina, ki je član tiste tatinske družbe, ki sedaj krade po kočevskem okraju. — Prišli so spet delat tuji delavci na železniško progo med Litijo in Savo. Tujci dobivajo delo, domačini pa gredo na Prajzovsko in v Ameriko. — 6. junija je umrl Martin Božič v Lupinici. Zastrupil si je z nohtom kri na obrazu. — Na Libergi so dobili novo cerkveno uro, ki prav dobro gre. Spet nova zasluga našega vrlega Joška. — Litijska požarna bramba se punta, da bi še hodila za procesijami. Videli bomo, Če se bo radi tega res svet podrl. — Z Vagenšperka je odšel svetli vojvoda s princezinjo k poroki nemškega prestolonaslednika. — Letina, trava in vinogradi tu in v okolici prav dobro kažejo in obetajo. t Zagorje ob Savi. Za trahomoni je bolnih 96 oseb. — Velikan je 1« let stari steklar Anton Hofman. Visok je 178 cm. pa upa, da bo še zrastel. Da ga bo več ljudij poznalo, se bo predstavljal po Kranjskem. — Na Lokah stavijo te dni uro v zvonik. — Konsum socijalnih demokratov se te dni suši. Nadaljevali bodo zidanje, ko nažgo opeke. — Na Koritu v Ravneh je umrla Helena Herman, ki bi bila že pred štirimi leti lahko praznovala zlato poroko, a ni hotela vsled svoje skromnosti. Mož je še čvrst in zdrav. — Šest nesreč se je že doslej pripetilo pri novi elekrarni v Toplicah, a ni bila doslej še nobena smrtna. — Šolo bo treba povečati v Zagorju in v Toplicah, ker se mladi rod množi. t Sv. Križ pri Litiji. Nad 70 mladeničev mladeniške Marijine družbe iz Šmartna je priromalo binkoštni ponedeljek k nam. Bilo je prav prijetno, le žal, da je po lepem dnevu prišel na večer hud vihar. t Sava — Sv. Gora. Na binkoštni torek je šla letos spet zaobljubljena procesija s Save na Sv. Goro. t Št. Lambert. Slov. katoliško izobraževalno društvo priredi v kratkem tombolo. — Ovce, o katerih je zadnji „Oo-moljub" poročal, da so ukradene, so se našle v gozdu šentlamberskega župana. t Stanga. Sv, Anton je privabil mnogo romarjev, celo svetlo vojvodino Meklen-burško. Kresničani in Prežganjci so prišli s procesijami. Še večji je bil shod na praznik sv. Trojice. Belokranjske novice. f Umrla je mati g. župnika Jakoba Pavlovčiča na Suhoru. Bila je blaga, prijazna ženica, ki je vsakoga razveselila s svojo prisrčno besedo. Kljub svoji visoki starosti je bila še vedno skrbna za vse, kar je pri srcu dobri krščanski mamici. Pogreb je bil v četrtek 15. junija. Večni mir blagi „mamici!" f Dolg nos je dobil deželni šolski svet od osrednje vlade, zaradi znanega odloka z dne 29. januarja 1.1., da šolski otroci ! Domoljub 1905. ne smejo donašati staiišem domov »Domoljuba" in »Slovenca." Pravica se še najde na svetu, tudi na Dunaju! Čast našim poslancem katoliške narodne stranke, ki ne puste, da bi imeli učitelji več pravice do otrok kot njih stariši. f Toča je grozila te dni vinogradom v fari Metliški in semiški. f Predstavljen je okrajni sodnik v Metliki gosp. Jurij Sumerv Škofjo Loko. f Nov oltar je blagoslovil preč. g. semiški dekan dne 28. maja v podružnici Zilje, župnije Preloka. f Smešni liberalci so dali v »umazano „cunjo" »Slovenskega Naroda" gospode Ivana, kaplana, Mrt. Matjašiča, župana in Davorina Vukšiniča, oskrb. n. v reda, češ, da so v Jamo padli." Da .padli" so, a vrgel jih ni pohlep po denarju, ne po časti, ampak natančnost pa brezobzirost do enega'ali drugega naj si boste Aron ali Mojzes, liberalec ali klerikalec. V kolikor pa ljudje spoštujejo tega ali onega, to ^edo pa najbolje oni, ki ramo vpijejo zoper te tri, o katerih vedo, da so vsakemu čifutu trn v peti. Prvo sv. obhajilo v Metliki bode 21. junija na dan sv. Alojzija. Stariši, pridite in veselite se z Vašimi otroci vred, z Vašimi angelci vred pri mizi Gospodovi! t Deževje nagaja letos, da ljudje ne morejo spravljati krme; pa tudi trtju škoduje. f Opozarjamo, da naj nihče veruje bedarijam, ki bi megoče nastale vsled nekega dovoljenja poslancu Plantanu zaradi belokranjske železnice. Tako dovoljenje dobi vsak, da le plača 1 krono, pa kljub temu še ne bo železnice 1000 let, če se ne bode drugi potrudil zanjo! t Dr. Tav£ar je v državnem zboru napsdal kranjske duhovnike, dasi sta ga strica duhovnika vzgojila in mu dala celo premoženje. Tudi nehvaležnost. Liberalec je liberalec. novice. — Notranjec peša. Že nekaj časa sem opazujemo, da prinaša to peto kolo med časniki vedno manj berila. Sedaj ima 12. št. že samo tri liste! Pa še teh treh listov ne moreja napolniti s svoja učenostjo, ampak so kar celih devet člankov s samimi' številkami prepisali. Kakor se kaže, bodo Notranjčevi učenjaki kmalu vse pove dali, kar znajo. — Kmetijska družba in zadružna zveza, tako se glasi uvodni članek „Notranjčeve" 12. Številke. Ta članek kaže, kako neumno berejo ti reveži Slo venca«. Kdaj pa je hotel ^Slovenec«, naj se „Kmetijska družba« zveže z »Gospodarsko zvezo?" Slovenec je v onem članku le vedal, da načelnega nasprotja med tema dvema zavodoma ne more biti, ker se lahko dru» drugega izpopolnujeta. Zadružna zveza naj zbira ljudski kapital in naj ga plcdonosno nalaga ter tako deloma vadi v varčnosti deloma pa trga ljudi iz oderuških krempljev Kmetijska družba naj pa deluje neposredno za povzdigo kmetijstva. — Kot gospodarski list, bi bil moral „N o t r a n j e c" z veseljem pozdraviti ta Slovenčev članek. A iz Notranjčevega članka se vidi, da se mu zdi dobra le slabotna organizacija liberalcev To nam pa tudi kaže, kako malo resen je Notranjčev stavek, ki pravi, da pri gospo-darstvu ne pozna strankarstva. Ko bi vi stran-karstva ne poznali, bi ne blatili vsake naše posojilnice in vsakega našega dela za ljudski blagor. No, prihodnjost bo pa pokazala, kje je jetika bolj nalezljiva Če bo » Notranjec" takrat še životaril, če mu neizprosna jetika do takrat še ne bo razjedla že tako precej slabotnih pljuč, takrat mu bomo povedali, in on bo zopet brcal, kakor zadnjič v zadevi Črnega vrha. — Širokoustneži. Nič nimamo proti ..Kmetijski družbi". Ker smo pa ravno pri njej in jo vi tako hvalite, bi pričakovali, da delate v njenem smislu. Toda čudno: V Postojni spi že dolgo d6bo .Kmetijska podružnica". Vemo! Članke pisati, zato da se slepi.4 ljudje, to ni težko. Delati, tega pa širokoustneži ne marajo. — Za delavska društva je .Notranjec". Od kdaj vendar? Saj so liberalci še pred kratkim časom taka društva imeno vali hujskarijo in delavce same so nazivali z nerazsodno maso. Že vemo! Tal vam zmanjkuje, ljudstvo vas zapušča, zato vam bo pa nazadnje še vse dobro, kar je naša stranka že davno delala. Pa se vendar ne bote vneli še celo za protialkoholizem!? — Nesramnost kranjskih nemcev je že čez vse meje, tako pravi „Notranjec", ko se spominja domžalskih dogodkov. Na take izbruhe v liberalnih listih in lističih mi drugega ne moremo reči, kakor tole: Nesramnost kranjskih nemcev je velika, ker si lastijo gospodarstvo, katero jim ne gre. Večja pa je nesramnost kranjskih liberalcev, ki so iz samega sovraštva do klerikalizma vstvarili take razmere, sedaj pa tarnajo, temu tarnate, kakor stare babe? Z zvezo z Nemci proč, pa bodo Nemci ponižni! — Slovensko bogoslužje bi rad imel »Notranjec". Radovedni smo, ka| bi liberalci delali, ko bi se to zgodilo. 0°' tovo bi bile cerkve prenapolnjene samih liberalcev. Toda skoraj ne moremo vrjelij Saj je spoved vsa slovenska, pa liberalci se malo spovedujejo; pridige so popolnoma slovenske, a tudi teh se liberalci ogibljejo; pri procesijah se moli samo slovensko, toda liberalci se jim posmehujejo. Notranjčevci! Vam ni za vero, vam je le za zgago! Iz Starega trga pri Ložu. — Društvene vesti. Dne 21. maja je napravilo naše mlado, a krepko se razvijajoče izobraževalno društvo zopet veselico. Ponavljali so igro „Don Manuel ali Ave Maria." Igra sama in (udi druge točke so vrlo dobro ugajale, in ljudje, ki jih je bila polna dvorana, so odhajali domov z vročo željo, da bi pridne fante kaj skoro zopet videli na odru. — Društvo se čedalje lepše razvija in v zadnjem času je storilo zopet dober korak naprej. Dobre roke so mu odstopile lepo sobo, kjer naj bi bil sedaj naš dom — naše shajališče in zabavišče. Tu so na razpolago vsi časniki, ki jili ima društvo naročene. Društveniki, le le pridno obiskujte svoj novi dom 1 — V nedeljo, 4. junija, je predaval g. Iv. P. Vencajz v našem društvu o zavarovanju. Z velikim zanimanjem je ljudstvo poslušalo praktični in poučni govor, in tudi g. predavatelj se je pohvalno izrazil o svojih poslu šavcih in naših društvenih napravah. Bodi mu tudi na tem mestu topla zahvala! — Vse gre lepo, samo da bi imeli še tudi kak dober in stalen moški zbor. Tega res nujno potrebujemo. Pesem bi nas v dolgih urah kratkočasila in blažila, ljudstvo pa tudi vedno želi, da bi se kaj „seštimali". Pevskih grl je dosti — tudi dobrih — samo malo več zanimanja! Vrhniške novice. , — Hranilnica in posojilnica je kupila poleg „Kat. doma" lep kos zemljišča, katero je za primerno ceno zopet razprodala zvečine delavskim rodbinam. Začelo se je že tam živahno življenje. Zida se že več hiš in kmalu bo stal tam lep del nove Vrhnike. — Nezaupnica g. županu. Dve močni vasi, podobčina Verd in vas Blatna Brezovica izrekli sta g. Jelovšku svoje nezaupanje. Čuje se, da bi še rad županil. Ljudje ga pa odločno ne marajo več. Kot pristaša brezverskega lista „Slov. Naroda" in odkritega nasprotnika katoliške stranke. Na nezaupnici je podpisanih — na eni dve tretjin i in drugi razun par vsi davkoplačevalci. Obe nezaupnici sta na vpogled v uredništvu „S!ovenca". Čuje se, da mu dajo podobne nezaupnice vse podobčine brez izjeme. Iz Vipavske doline. — Sestanek zveze vipavskih Katol. slov. izobraževalnih društev. Letošnji binkoštni ponedeljek dnč 12. junija »stane pač z zlatimi črkami zapisan v zgodovini našega katol. slovenskega 8'banja. Do sedaj so namreč naša izobraževalna društva delovala samo doma med štirimi stenami svojih stanovanj. Na letošnji binkoštni ponedeljek pa so privrela ven iz svojih domov, nastopila so skupno v javnosti in sicer z občudovanja vredno silo. Lep dan je to bil, tako lep, da takega še morda nikoli ni videla romarska Marijina cerkev v vipavskem Logu, čeprav stoji že mnogo mnogo let. Videti zbrane toliko moške mladine in sicer navdušene za brambo najdražjih svetinj, kdo ne bi bil tega vesel! — Po tretji uri popoldne se je začelo. Najpopred so bile pete litanije v loški cerkvi. Selze veselja so mi prišle v oči, ko sem čul odmevati po prostorni cerkvi mogočen glas iz stoterih mladeniških prs: »Marija k tebi uboge reve ..." Po litanijah je otvoril shod zunaj na prostem g. podpredsednik zveze župnik šturskijan. Kromar. Škoda, daje kmalu na to začel padati silen dež; vendar nas to ni dosti motilo, umaknili smo se v notranje prostore cerkveniške hiše. In če me sedaj vprašate, kaj sme vse čuli na shodu . . . to je težko povedati. Nastopali so mladi ljudje z dovršeno zgovornostjo. Čuli smo lepe deklama-cije. čuli govore... Kakšen naj bo slovenski mladenič kot član katol. slov. društva. Naj si šteje v čast, da sploh smč služiti svojemu Bogu, naj se ne boji tudi javno priznavati svoje vere. Naj skrbi s treznim in zdržnim življenjem, da si ohrani čvrsto in zdravi telo, da bo mogel če treba kot hraber vojak z orožjem v roki braniti čast lepe naše Avstrije. .. Naj se navdušuje za lepoto milega nam slovenskega maternega jezika, naj ne I zaničuje tujih narodnosti, vendar pa naj nad vse ljubi svoj materni jezik, naj se ga nikjer ne sramuje, naj živi varčno in trezno in zdržno, da bo mogel kedaj biti trden in ne-omajan steber svoje domače hiše Ne govorimo samo, klical nam je zopet drugi govornik, ampak delajmo, poslužujmo se svojih pravic kot občani in državljani, pokažimo povsodi in nevstrašeno v dejanju, da smo prešinjeni od katol.-narodnih idej. Svoji k svojim ! Take in enake besede smo čuli in to iz mladih mladeniških ust. Predragi mi „Domoljubovci", ali ni to veselo znamenje za našo vipavsko d»lin», ki je bila do zdaj tako razupita, da je liberalna? Med posameznimi govori pa je skrbel za veselje in zabavo vrli tamburaški zbor eolskega kat. slov. izobr. društva in so nastopali pevski zbori posameznih društev. Veseli in navdušeni smo se nazadnje razšli nesoč ogenj prosvete vsak v svojo občino, vsak v svojo vas in svojo hišo. V Ameriko! (Poziv nezadovoljnim gospodarjem). Ničesa imeti, je hudo, še hujše priti ob vse. Če pomislimo, da pride v Avstriji vsako leto na tjsoče družin na boben, potem si lahko razlagamo, odkodi tolike ljudstva, ki jadra proti obljubljeni deželi, v kateri se cedi med in mleko — proti Ameriki. Toda o takih nesrečnikih ne govorimo tukaj, ampak jim le voščimo boljše srečo, nego so jo imeli v domevini. Ni dolgo temu, kar se se odločili kar nepričakovano trije mlajši posestniki v naši vasi za v Ameriko, vsi navdušeni po zgledu drugih dveh sosedov, ki sta že nekaj let tamkaj, in sta že tudi poslala domov precej stotakov. Takim, ki imajo še lastno domačije, pa jim postaja tesno na nji brez potrebe naj veljajo sledeče vrstice. Koliko laži je raztresenih po naših krajih o Ameriki! »Amerika je pravi paradiž", pripoveduje prvi, ki je komaj živ ušel iz Amerike, »dolarji se služijo kar za igračo. Vsak bedak lahko zasluži po 3-4 dolarje na dan". Drugi zepet piše o izseljencih, ki so si čez par let nakupili v Ameriki velikanska posestva, na katerih rede na stetine goved in nažanjejo na tisoče kvintalov žita. ki imajo imenitne poljske stroje, ki delajo mesto ljudi in ki stanujejo v hišah čisto podobnih graščinam. Koliko pretiravanja, koliko laži! Ne rečem, da bi v Ameriki nihče ne obogatel, toda na enega bogatina pride sto drugih, ki si niso nič pridobili. Merda sledeča resnična povest edpre komu oči. Nek posestnik iz ekolicemesta Žatec (kjer prideljujejo najboljši hmelj) na Češkem je imel brata v Ameriki, ki se je izselil pred mnogo leti z ženo in otroci ter 3000 gld. denarja. Vsako leto je pisaril gospod Ame-rikanec domov, češ kako neumen da je brat, ako se doma ubija; naj le raje vse proda in pride v Ameriko. Pisal je, da ima sam veliko farmo (kmetijo) in vsako leto na tisoč dolarjev čistega dobička. Popisaval je svoje lepe črede živine, ki jih pasejo pastirji na konjih, opisoval, koliko ga je stal novi parni plug, s katerim lahko obdela v enem dnevu pol domače fare itd. Ni dosti manjkalo, in naš znanec bi bil šel na led. Postal je nezadovoljen in pobit, odločil pa se ni lahko. Kar stori odločna žena vsej zmešnjavi konec. Nekega dne mu pravi: „Naše posestvo je vredno kakih 25000 gld. Na njem je 9000 gld. delga. Nazadnje je že zele vseeno, če smo 9000 ali 10.000gld.dolžni. Ne prodamo ničesa! Vzemi 600 gld., ki si jih dobil za hmelj in pojdi si ogledat Ameriko. Če je res, kar ti piše brat, imamo še vedno dovolj časa za prodajo. Če pa ni res, pridi nazaj." Še isti dan je vzel mož kevčeg in denar in se peljal v Ameriko, ne da bi bil to naznanil bratu. Prišedši tjekaj je jel iskati bratovo farmo. Mnego dni je potoval po žgočem solncu Na potu je seveda videl velike, veliko krasnega polja. Slednjič dospe v pokrajino, kjer je imel prebivati brat. Nič več ni bile videti bogatega polja. Kraj je postajal vedno bolj gorat. Daleč na okoli ni videti druzega kot pašniki z napol suho visoko travo. Nikjer zlate pšenice na polji. Zastonj se je oziral popotnik po bratovem gradiču. Kar zagleda nedaleč majhno deklico, ki pase kravico. Vesel, da vidi zopet člo veško podobo, stopi k njej in jo vpraša, če ve, kje stanuje farmovec R .. . Otrok se mu dobrosrčno zasmeje v obraz češ: rSaj so to moj oče u Začudeno gleda naš znanec okoli sebe. .1, kje pa stanujete? Kje so tvoji stariši?" In deklica skaklja pred njim in mu otročje vese'a pripoveduje: „Le pojdite z mano, precej tam le za gričkom stanujemo. Očeta in mame pa ni doma, odšla sta oba z mla-tilno družbo in prideta šele v osmih dneh domov. Ves prepaden gre za otrokom in ne verjame svojim lastnim očem. Ob strmem bregu stoji borna h-šica iz surovih brun, na pol zarita v hrib. Majhno okence s tremi steklenimi in eno papirnato šipo mu otožno zre nasproti. Do duše presunjen stopi v kočo in tu stoji v hiši, koje stene so zamazane z ilovico, na tleh ni nobenega tlaka, ampak sama prst; dve postelji, ena miza, nekaj surovo izdelanih stolov, nekaj posode in odprto ognjišče, to je vsa oprava In izpraševal je deklico in izvedel veliko, vel ko reči 1 Z grozo je stopil iz koče, v kateri bi doma komaj pastir hotel spati. Pred kočo je videl majhno njivo, deloma s krompirjem, deloma z žitom obdelano — raslo je bolj slabo. Dolgo je stal R . . . tukaj vtopljen v britko zamišljenost slednjič pa vzame pet desetak, ga vtakne v kuverto in zraven listek z napisom : Ljubi brat Tukaj Ti puščam 50 gld. Z Bogom! V Ameriko svoj živ dan ne pridem več! Tvoj brat R .. Pismo dene v miznico, pove deklici, da je njen stric, poljubi jo jokaje za slovo in hiti nazaj v Evropo, ne da bi bil videl brata To p potovanje je prineslo R... ju bogate obresti. Od tega trenutka je bil zadovoljen, priden skromen človek, in danes — 10 let je tega — ni samo brez dolga, ampak je tudi odštel vsaki hčeri doto več tisoč goldinarjev. To je samo en slučaj izmed mnogih, Kdor gre v Ameriko in ne zna kakega zelo pripravnega rokodelstva ali nima precej denarja seboj, ta se ne sme bati ne mraza, ne vročine. Življenje v Ameriki ni druzega kot gonja in lov brez miru in počitka. .Čas je denar", to je najimenitnejše načelo Ame-rikanca. Seveda se tudi zasluži denar, toda ne brez krvavega potu. Tam ne poznajo počitka opoldne, ne delopusta na večer. Ako tuintam pošlje kdo par sto krenic domov, ne smemo sklepati iz tega, da se mu godi kot zajcu v zelniku. 0 ne! Taki ljudje si mnogokrat odtrgavaje vinar od ust, da morejo skupaj spraviti milodar za Skrivalnica. \V. - ^V V 'V SAJ >w- > ■v '(.i r-ifej ' ra ps ' • 11 • . ) V r f ' ' f: .' ' o Kje je lisica ? svoje domače, časih iz bahavosti, da pokažejo koliko zaslužijo, drugikrat zopet iz i prave ljubezni do svojcev. Ne enemu, ne ! drugemu ne pust mi, da bi nam zmešal glavo! Tržne cene. Semena i I)<>mača detelja novo blago K 55' do K 58 -; nemška detelja (lucerna) K 125' do K 135'—; gorenjska repa K 8V— do K 86 -; laneno seme, domače ozimno K 11 50 do Kl2-—; konopno seme K — • do K •—; kuminovo seme K —■— do K — —. Fižol: Rudeči ribniški K 12 50 do K 13 50: rudeči Hrvat K 11— do K 1150; prepeličar (koks) K 13 — do K 14 —. Vse cene semen in fl-ioia veljajo ta 50 kg blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo naprodaj in sicer novo blago.) Krompir 50 kg K 5 —. Sulie češplje: v dimu sušene K •— do K • — , , brez dima sušene K 18'—do K 19-— Orehi domači: K 13' do K 14-— Jezice nove: K 6'- do K 6 25 Med s čebelami: po K 37'— do K 38 50 taSOkg, Kože. Goveje, težke nad 40 kg po K 5o — do K 52'—. „ težke od 30 do 40 kg , , 44'— „ „ 46'-. » 'ahke , „ 421- „ „ 44-—. (Te cene veljajo ta 50 kg in sicer ta koie itdelane po tukajšnjih običajih t rogovi vred ) Bikove krže po K —-70 za kg. Telečje kože: K — 65 za kg. Kozličeve kožice po K 125 do K 1 30 za kg. Svinjske kože: Čiste brez napak K 40 — Druge vrste K -'28 do K 30 za kg. Kože lisic po K 10"— do K 11- , kun belic „ , 30-- „ , 31-- » rumenic , , 36 - . „ 38" -, dihurjev „ , 6'- „ „ 6'50 , vidr „ „ 24- „ „ 25' - Kože zajcev po K 50'— do K -■— za 100 kom. Pepelika (potošl) po K 32-— za 50 kg. Žito. (Tržne cene za mesec april. Veljajo za trgovce, ki kupujejo blago po teh cenah. Vse cene so zaračunane za 100 kg. blago postavljeno v Ljubljani. Za drobno prodajo pa veljajo cene po pogodbi.) Ogrska pšenica K 20" -; hrvatska K 18' - • kranjska K 18-; rž K 17*00; ajda K 17-: ječmen K 16 00; proso K 12--; koruza (ame-nkanska) K 16 40; činkvantin K 19 00; oves Kkl k oves °8rsld k 19~; ovea Zo smeh in firateli čas. Iz vojašnice. Korporal judu, ki ni mi spletati pri telovadbi po drogu: ,Seveda, če bi bila na vrhu licitacija, bi bil pa prvi gori.* Ča -tnik: ,Kaj je dolžan prostak sv im čast-nikom ?" - Prostak: ,Nič, težko da bi mu kdaj kaj pos >dili.* Novi Sol-.ki nadzornik je vprašal v neki vj-. dečka za pot do Sole. Drugi dan pa vpra-a i^teiia dečka v Soli pri zemljepisju, kod se pride na I)..naj »Vi, gospod nadzornik," odvrne deček, včeraj nwe vedeli, k jd se pride v šolo, kako naj jaz vem, kod se pride na Dunaj.* A: ,Zakaj se pa ne učiš francoščine:-' - B. .1 kaj bi mi pa koristil jezik, ki ga nc razumem.1 ,Prosim, koliko bi stalo, če bi mi fot ^ranraii moje otroke?" — .Ducat 10 kron.* — „Tak J-igo ne morem čakati, pa jih fotografirajte zda, -amo b, čeprav malo več stane." • Tonček: (dedu, ko je končal voščilo za goJ) „Dedek, ali ste se že umili ?" — Dedek: „/akaj to vprašaš?" — Tonček: „Mama so rekli, da če ne boste umazani, mi bote dali krono.' „Kaj mora storiti, kdor hoče dolgo živeti?' — .Postarati se mora." rKaj revež lahko dobi, kar bogatin ne m.irer' — ,1'božno spričevalo." Besedni uganki. Kdor obe prav reši in bo izžreban, dobi za nagrado lepo knjigo. I. Tam v temnem gozdu senčnatem, tam raste vitko mi drevo kot sveča ravno in lepo. saj mora biti znano vsem drevo, ki vedno je zeleno: ko mrzli sneg zemljo pokriva, ko tu pomlad je ljubezniva, ko pride leto pomlajeno. In drugo še drevo poznam, drevo, ki ni tako lepo, drevo navadno, listnato: saj mora biti znano vam. A kdor drevo bi od drevesa po črkah hotel le ločiti, le eno mora spremeniti. — Povej mi ti ime drevesa! ii. Oči ima, pa nič nc vidi, ima ušesa, — sliši nič in nos ima, a z njim nc duha in z usti nc pokuša nič, Z rokami nikdar nič nc prime, z nogami se nc giblje nič. l'o žilah kri mu nič ne kroži življenja v njem ni najti nič. Čuj, skoro je podoben tebi: telo ima, a duše nič; pa vendar motiš se, če misliš, da to navaden je mrlič. Rešitev besednih ugank v zadnji Miki: 1. Čevljar. 2. Tat. Nagrado je dobil: Alojzij Novak, Drenov grič 4, p. Vrhnika. Opomba uredništva. Še enkrat opozarjamo re>.lvc na^ih ugank, da nagrado samoumevno nc more dobiti vsak rešilec, ki uganke prav reši, temveč -am<> tisti, kije izmed vseh izžreban Sicer bi morali za vsako številko razdeliti po več sto k n j i u. a tega menda noben razsoden človek nc bo zahteval. Svetujemo torej cenjenim rešilcem, naj gledajo, da se sreči ne zamerijo. Loterijske srečke. Dunaj. 17 junija 76 55 80 Gradec, 17. junija 15 79 68 Tr«t, 10. junija 79 33 87 liac, 10. junija 29 9 87 28 67 82 7 3 29 13 11 tta Prihodnja številka »DOMOLJUBA44 izide dn6 fi. julija 1905. gg Pravo ljudsko domače sredstvo, ki ga mnogo rodbin rabi iz lekarne B. FRAGNERJA, c. kr. dvornega založnika v Pragi, slovi že nad 50 let kot preizkušeno domače zdravilo, olajšuje bolečine, prepreči vnetje in pospešuje celjenje, vsled česar se je razširilo že po celi monarhiji in ga imajo v zalogi vse lekarne. To je pač najboljši dokaz za njegovo izborno učinkovanje. To mazilo ne izgubi flidi če ga leta in leta hranimo nič na učinku, in bi ga vsled tega ne smelo manjkati v nobeni hiši. 431 D b 7-2 Brezplačno darilo lahko preskrbite sebi in drugim, ako enostavno po dopisnici naročite krasni cenik tvrdkc ,Multiplex • Fahrradwerke, Berlin S. W. Gitschinerstr. 15' o bicikljih, šivalnih strojih, motorjih itd. Pri naročbi se je .-klicevati na jDomoljub". m********** 1 Cementne plošče 88 najceneje dobite enobarvne in slikane za tlakovanje cerkva in zakristij, za vete, hodnike in kuhinje, za trotoarje L t. d. (1 m1 od K 3 do K 6 loco Ljubljana); dalje cementne cevi 15—40 cm notr. svetlobe) in drugo cementno blago pri tvrdki cementarna na Pešati, poŠta Dol (Lusttal). J. Blti&Comp., Vzore! v naravi na zahtevo t mi Josip Kordin Ljubljana m Pred Škofijo 3. UDOm q Ljubljana Q Pred Škofijo 3. ' " priporoča N svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen ^ kakor: črne domače, lucern«; in rudeee detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče Nin bele pese, in korenje za kroio. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travniSnice, me-. šane za suho in mokro zemljo najboljša krma za živino in konje, Jesensk i repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, p 3 nizkih cenah. ^^ Poštnim potem izvršujejo se naročila točoo in solidno 481 D 12—7 NajodličnejSi profesorji in zdravniki -- prlporočajolprirullačnlti boleznih; kroničnem bronhijalnem kataru, oslovskem?kafljn, Jkrofolozl, Inflnencl. Kdo naj jemlje Sirolin? Sirolin Povečuje (last do jedi in teio telesa, odstranjuje kaielj, izme-tavanje gnoja, nočno potenje. 1 Vsikdo, kdor d«l|e čas« boleh« z« kaJ-IJem. Kajti boljše ie, bolezni preprečiti, nego |ih zdraviti. J. Osebe s kroničnimi bronhljalnl-ml katarl, katere ozdravlia Sirolin. 3. Kdor Ima naduho katero Sir lin zdatno olajša. 4. Skrofuloznl otroci z oteklimi ileza- ml, očesnimi In nosnimi katarl Itd., pri katerih Sirolin sij«|no vpliv t na sploino hranitev. /t .1 T Nahajajo se manj vredni ponarejeni izdelki! Treba V Y3ril0 1 'e paziti na t0' da ima vsaka steklenic.a našo posebno znamko .Roche' ,Roche" in zahtevati vedno le Sirolin 1805 I) 15-16 »jRoche Dobiva ui! z zdravniškim receptom po 4 K steklenica. F. Hoffmann — La Roche & Co Basel (Švica). Grenzach (Badensko). Pozor Amerikanci in vsi. ki prihajate v Ljubljano na novo trgovino in zalogo ugotovljenih moških ln ženskih oblek ^ domačega izdelka. Velika «Wa »ukna, obuval, srajc, klobukov, kovCe^ov k. trov . robcev, Cerp itd. po zelo nizki cen: Trt-nisa »e nahaja tik. & bro mane TiMerieve -::lne v Kolodvorskih ul »ah 2o. Kdor jc kupil enkrat, pride vedno rad. 27* D >« s Marija Rov&ek, trgovka IVidco, p itiB. tretea oienjen delavec, dobi takoj mM i^e-ova žena mora znat: nekcl.ko k-h*- dat- m gostilno meti ter delav..:-- k \( c. _ razna dela stan vanje breap'.ačt Za>". .k v _ • >t:lni je ve« njihov. — Kje ? pove pri a a »t upravniitTO .Domoljubi*. t:j> . < ; Botri pozor! Zo birmance gg; birmanskih daril » ure i* •••oikr K • irt u in ske J « • H riiicc, krilce. ob t $k c. p rs t a n <. iapc«t niče . < :'t rcc:c ztatnin« - »rt bmirc. Z* tv&k« »rs »< Jam 4ie 1*1 SUva p. a. iIMn "N - -' " . c r-ap .v . ^ r lir. * Fr. Hoffmann - a - Franc Keber 1135 D urar U -: Dunajska c< ta 12. v t i. c Mi- ata. Franc Stupica v Ljubljani Marije Terezije cesta 1 (zraven Figove«) trgovinaz železnino. poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom, priporoča: Portland- in Romancemet. železniške Sine in traverze za oboke, š:. r;a štrepe. -creai: klej in uolirplašče, ruše števLla ke. peč- kovanje ia okna , lV.ec: A_stn;a-. it.tzzc pcaajtz. -z cinkasto p »čevino. inreie ia srasje peska, snreie in bedeče fcco ograja, ter vse dre« stavrezs potrebščine, tehtnice in vociae ža^e. križe, si~> kol&ice. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, ključavničarje in kovače Navadne in stranske (Flugel) pumpe, pumpe za gnojnico, ic.i«;. pocmjsse — >rj-čene cevi ta napeljavo rede. R^^čke ra irleka. stroje ra josaersanj e zikkz. rso opravo » mkkarse. rzzzo kuij: -i:" Kine ptičje kletke ! Velika zadoga slamoremic.rb-1»v e-pel z:t. čistilnic. tr.jer;ev. prež n ircid č 13 sad i. stre^ev ra košn-.o. plagov ir bras. Preproge :a sve- tilke :a kcsiije Se—ena p Ijeddae. pcV-k: navec svr iei9 tcč:.z: pr?-ik i:v-.no, korenini m u. izdelovanje SSeu :n čop-.čsv. Vedno svete špecerijsko blago in rudnin ske vode. 471 D ,12—r Prtriiiici» UiHfirjkii iLui ujjriti Jir r. Ohranitev zdrauejn - želodca - t či najveC v ohranitvi, pospeševanju .n v uravnavi prebavljanja ter odstranitvi nadležnega /aprtia. Preizkušeno iz izbranih naj bolj-šh .n opein.h zdravilnih zeli »krbno napravljeno, tek zbujivče ;n prebavljanjc pospešuje m lahko idvajaicče d mače zdravilo ki ublaži in odttrani znane nasledke ne--d|tcr«ke m sarhve petnice prvst«. Zaloge v lekarnah Avstro Ogerske, v Ljubljani > d .i;- .. ..kar .h O. Pic-L pl Trnkoc«), M M«rdetschl«ger, J M»>r. «31 b i20 » a 1 v = t S Hnogo denarja zoslužile. I u: sii-. 1 s i - U krasni cenik .-r v j - -C: ZiftOT- . 1'MC-UHi ti, U i ir t T« :.i -11 ■ Far— it- '.' * * • car-.se prosto : : .... .'..- . t HM :: Shb. tet K 3 tj po-iAe-j J ■eio pismeno jamstvo. ' = - Zn: 1 r!Jl i - čudoiito Hi-r. :it -' < - ■ - i m : i p. . a,- - 1 ' Malti- ' B< »• M- K. fcitfkiamu u ^ * n - a: r - « mi:, ji-: Havre-New-Tork Toiije aanaaljlvo uajhitrajil braoparalki francoska prekomorska druiba. Idi a« najkrajia irU tri Bazel, Pariz In Havre v Ameriko Veljavne vozne li*te in bre/pl. p< ;asn.la da., cj^ ot>l«>t«en>j potrjena pot««ala« pl>aria i ; i> š i< v LJUBLJANI. Ounsjkks eosts IS, na-prou znane uo-tiln« pri .Figov.a*. Ifouf sejmi! la, v M krom gu na I »"Itn skitn se vrk vsak prvi četi tek *MCega mestca u v>akc vrste svinje, ia p tem dva nova letna in živinska sejma in n cer prvi na sobuto po prazniku .r>rca JerusoMga*, kalen pade letošnje leto na l.jul ja. in drugi sejem tretjo *o boto v mesecu septembru vsacega k:a 351 D * 3 Katol. Bukvama v IjuMjanl pr.poroia knjigo 1461 D '2) Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedils. Spisala in na svitlo dala Magdalena Plei»eii. Pe:i pomnoženi natis z okoli 70 str. obseca-jočim, po ,\J. Lartiiir sestavljenim dodatkom. Cela knjiga ima V1IL in 400 strani- -Cena K 3" , elegantno v platno vezana 3 K 60 vin., po pošti 20 vin več. Vsestransko pripoznana kot najbolj** kuhinjska knjiga Dobiva se po vseh knjigarnah I proste roke se proda takoj POSESTVO k: objv.sa n■:v i' , ka. gozda 1' t ha. vinograda 13 J. pato -sa : .:. travnika j, vna ?5 .:. Vsa r P.'? '•' - -re- -:an-c. — /glasiti se je pri lastnic: A"' Vozel, Kovk štev. 1. okraj Litija, pošta :r. nista p staja -ava jui žeL 123S D 2-1 Žrtev spovedne molčečnosti. Vr: -•*S miva re«s:čca iz najnovejše u dobe -------- ------- poveš. ^ —j----. >m2. Kr.- ca v rs.c- '■ - p«.'štnino vred K 2 10 in se dobiva v Katoli«1 Bukvami v Ljubljani. TflRB^BHy-J«v -m podfosfornoklsll apneni= železni sirup. Ta pred 36 leti vpeljani, od mnogo Klnvnikov odobreni in priporočeni pr prsni sirup ,|„ 0d»tranJuJo«e !■ kalelj pomirjajo«« ir«d»t»o. Ker ima v nebi grenke tvarine vpliva M dober tek in prebaTanJe Id poapeluje redlt«». To ta tiorjenje krvi tako vaino teletu 1« v tem siruPu v 141,110 "'mlllraBl •bilki zastopano. Zelo koriatno Je za slabotne otroke, posebno u utrjevanje ko.tl, ker ima v sebi fosforovo apneno aol. Ona eal ateklealel llerbabnjrjeveira »ororca ieleiaefa alropa K 2-&0, po polti " . . ___ii__I. onni r vr« u aavljaaje. •liav »ii» ) 2007 U 14—13 Svarilo! vs££S enakim ali podobnim imenom razAirJene, kar ne tiče nestavja in uCinka našega originalnega preparata. Cisto različne poriV redbc naAcga ie 36 let obstoječega fosfornokislega apneno-ieleznega purupj. proiimo tedaj, vedno odloCno zahtevati ,.IUrbabnjrJev apnenoleleinl «lrup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, ob-lutveno vknjiteaa varstvena znamka na steklenici nahajala. Idiot lideloT&nJe In glATDt riipoilljitn: Dr. A Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit" Wlen, Vlit KalseratraMC 73-79. Zalogu akoro r raeh pekarnah, V zalogi Je nadalje pri gg. lekarnarjih: r Ljubljani: M. Mardetachliiger, L Mayr, G. Piccoli, U. pl Trnk6czy; B e 11 a k: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; B r e l e: G- ElsSsser dediči: Celje: M. Rauscher, O. Schwarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hauser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I.Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A. Schindler; So vodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, 1>. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst: Volšperk: I. Huth. 1968 18-14 Slovenci! rr? le u domačo trgovino su. Cirilu ln Metodu 479 D 19-7 su. Cirilu In Metodu v Ljubljani, Lingarjeve ulice 1 Jtf nasproti loteriji ~m kjer se dobiva fino moško sukno, najnovejše volneno blago za ženske obleke. Najnovejše rute vseh vrst. Bela in ru-java kotenina = po zelo nizkih cenah. Poštena in prijagna postrežba, csa iS Nitke cene I Ernest Hammerschmidt-a nasl. Madile, Wutscher & K° trgovina železnin in kovin, LJUBLJANA, Valvasorjev trg 6, Prešernove ul. 50. Velika zaloga po,jed"skih s,rojev in orodja. »oooooo Xiilitevi»Jte pri nakupu 702 D 28 Sehicht~ovo štedilno milo Varstvena znamka. mmmm z znamko jelen. Ono je zajamčeno člato lu brez vsake škodljive primesi. Pere izvrstno. Dobiva povsod I Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno, znamko JELEN*. JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini. __________ __________1000S00L OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODO gAmer/1^^ 775 D Zastopnik: 17-5 FR. SEUNIG Ljubljana Dunajska cesta 31, zraven šrange. Vožnja samo 6 dni. Vsakovrstna pojasnila glede vožnje, kakor tudi preskrbitev priporočilnih kart družbe „Sv. Rafaela" točno ln brezplačno. Ceno Češko posteljno perje 5 kg novega skubljenega K 9 60, bolj-Sega K12'—; belega, (ako mehkega, skubljenega K 18 —; kron 24 — anežnobelega, mehkega, akub-Ijenega K 30'—; kron 36—. Po-illja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poStnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 159 817 p. Plzen na Češkem. Učenca za krojaški obrt sprejme takoj Andrej Pretnar, Sava pri Jesenicah na Gorenjskem. 1134 IJ 3-2 1600 kos najboljših s pravo znamko „Krondiamant" na Kranjskem prodajala je v teku 5. let tvrdka VALENTIN GOLOB trgovina z železnino Ljubljana, Mestni trg 10. — Kose so zopet došle in se razpošiljajo z garancijo za vsaki komad: 557 D 6-6 Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2-40 2-60 2 80 3— Lepo posestvo 1137 D 3—2 na Veliki LoKI na Polenjskem tik deželne ceste ob vodi preko mostu, le 4 minute oddaljeno od železniške postaje in pošte, e na prodal pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je zidana, obstoji iz 5 sob, kuhinje in kleti, je krita z opeko. Zraven jc na novo s slamo krit pod v prav dobrem stanju. Njiv je za 10 mernikov posetve, ki so obsejane z vsem potrebnim, ter gozd. Na željo se dobi lahko tudi več njiv in gozda. Več povtž lastnik Alojzij Slajpab, posestnik na Veliki Loki pri Trebnjem. Krepkega dečka Učenca poštenih staršev, ki ima z defele ir d o tre hiše veselje do pekovske sprejme takoj v pouk obrti, sprejmem iako Ignacij Vehar, mzar- ugodnimi ptig' ii tak j v >ki mojster. Gradaške ulice uk. Lovro Sušnih v >kofji I.oki 994 1) 5-3 •t. 1J, 1 ubljana. 121-1) 1-1 + Suhost + Lapa J OJ,»Ima trl.rua raiW-'«•' " i uporaba tak. j.ra.A,i (<1 «••* ,4lik. i ,UI. » hini« m Lan4onu 1904 a* *. MnfnMM e fld.Va. .v«^« M>m< •M.-—I- ftfrr'«^«. r ® 0 .t(l/„tn»,M|< t * *.,<» franka. D .'« 4 01i»na lalofa i« Av.tro • Ofnko ..Orlov« lekarna'.. Komoto« iCeikot o 1202 8 Domoljub 1905. Popolno prepričanje da J' Irkaraarja Tbierry-a Balstra in cenlif. raaillo p. T>rh aotr. holnalb lalturarl UUrlh, krflh lis »artjlb >»b int, «labo«tlb ■ ' »burnih l> u 1903 D arem m .nrvjiu > — u -.-V" motfaj« ' prrbail, raaab, »b»rr»lb i« U- I r * BI b poikotfbah Itd »rdoafiao uprla« trfd«tT0, Vam p.ijMal pri aari^llu bal >111 >11 aa trljo posrbrj brupla^ao pu.laua kallilra » tlmi? iMlr. i»b»alnlb pl»ml kol di.mafl »,fto»»lrr 12 mal <11 ft dmjalh itrkt balramao kroa.MI »»llb ■ II SO diojulb »tillrnlr K 16. — l»T» lon?»a reatlfulU.kre* matlla fraako t K 00 r. Proalm auloiitl aa lekarnarja A. THIERRY v Pregradi pri K«e» ikl-Slallal. — Poaar. la rarprud poaa-rrjaaj H aodaljiko lanlrdajrjo „A m « r i k *' I Fran Zecliner jun. lld>U'alt< htrmtaik, firadff, J*k <«ia]fattf *r S', p- - » MiHH|Mi2j;u l-t « £ tf harmonike Iščem dva krepka dečka vsloj prd^ovski obrt vsaj 14 let stara Anton Zore kovaMti n—:erv Krni* 113-1' k-, krač -k 2-2 ' » « b al-artan-bisi '»»lil ia>t»*j la puita. proeto. Jožef Pogača p, ko- /3 «*k:re v Grapi u pri Gcrjah Hled i š J e dva učenca ■z poštene rodovme. Xa->topita lahko takoj. Pogoji p> u»:n-.ieetn al: pismenem d -Tovoru 124" D (1 c MV O > « Hrt E. oblastveno koncesljoni-rana potovaina pisarna za Ameriko u Ljubljeni, Kolodvorske ulice 41 i is—5) (na dvorišču.) 468 u 6 mesecev na poskušnjo m • r I k a". T Karlovarski želodčni in prebavni orašek , » roprnto m«l". zakonito ta;a|r jrlcn «kai. tdrar&iiko p';, rablja pri Drredai pitfca,I. kr» kauru, kr.ih t ijt, banje. iUb*» "kam. bljnrat., . i;*.ti Ct w ribi Tttrajrio j l.don* Wlerni Primalna p,,®* Amd . Cono: Ena ikatlftna * kroni. pri *Mllk 'f-1 , hd«:oj« >n rarpoli;)* Irkarat pri nud,^.. Mor Kehoabfrn 47. Li,b.„ , lekari^h; kjtr ni zi.oge r.i i. , ■t Ifr ■•iodlu« « -d, f,. "Jiujt >« u- W »ul * UN < O Ml < » 3 4-i-'I) 4-3 Samo 2 gld. Sirapaz p-sv zistem Roskopf pntent remontoiruros sidro in sarr.ir - pokrovom odpiranje ratent-rr-p-jv, z, ia:ejjov«n e rere«. ;rr.i:L itulij^e. t :. jeklenem ali ni-kelnistezn okovu.>e n eierr.. s:o te^om 6 mej-ecer in - -:tl -iT.tr r-tz <«. '«« ?rc.riit. T:»el tiiulaii kil. svetorni - " ■ Strapaz Roskopf-ure. l^T^., £er -:!niiria futr!lom so: - «-•* ura bodočnost r«reia I » X. V B. to-—. - " ° „. . - •• - ----- - r .. »T.-p * dvojnim pokrovom jli 5 40. lU-^ pU-ue -'d 4-'-v pristno srebrnem oko.u gld. ?•_. x dvojnim krovom gld , . Ilv=rne „iele«i4ki Ro-kopf". ure z mb:n: R, .t K r.^i «r, triJ«*. fam-Kr* r*iU» k preu p.ri.t;. prra i, tti^t „ Mai Boh ne I. Z,r*r- D""»i iv. ' -^»rgarethtnstraMe J8 r^ba.alk e. kr. irteralk c Iz portland • cementa In peska Edini izdeloratelj za Kranjsko - Janko Traun izdelovatelj cementnin. Glince pri Ljubljani. Lepo birmansko darila! Krasna darila 'a birmo, kakor ure, ve-niice, kr žce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najr. zl:inejšo zlatnino in srebmino v modernem s^esijonističnem slogu po nainiijih v«nah pnporc^ia r n občinstvu. Fran Čuden ur.r in trgo»ec w Ljubljani, ulice, nlijalka «a Ment. nem trgu. 256 52-*>3 Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. Udajatelj ia odgovora! oradnik Dr. IffmMtJ Sltolk Stanje hranilnih vlog: nad 20 milijonov K. Rezervni raklad: okroglo 700.000 K i li mi Mbsut, svoji lastni hiši t Prešernovih ulicak. »prejema hranilne vl»ge vsak delavnik od 8. d* 12 ure dopoldne in jih obrestuje po A t ter pripisuje nevzdignjene obresti rsi-eega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloinih obresti plačuje hranilnica sama. ne da bi ga zaračunala vlagateljem. 3 D 12-11 Z« varnost vlog jaail poleg laitnegi riumiifa u klada mestna obilm ljubljanska ■ rsem svojim premoli nJem ln vso svojo davčno močjo Da Ji varnost vlof popolna, svodoči »lasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi lodllk denar mladoletnih otrok in var o v &non Denarne vlege sprejemajo se tudi I po pošti in potom c. kr. poštne hranilni«. Posoja se na zemljišča po 4* 4 \ na leta Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik tolike na kapital, da znašajo obresti m to odplačilo ravno 5% izposejenega kapitala. Ni ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolinik poplačati delg z obrestmi vred na primer v 33. letih, tedaj mora pl»-čevati na leto 6% izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 4',1 d» 5$. Gimnazijski konvikt benediktinskega samostana v Št. Pavlu V lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na Koroškem. 1235 D 3-' Javna popolna gimnazija in zasebni pripravljalni tečaj. Prospekte rat-pošilja na zahtevo samostansko predst- ništvo. Sprejmo se tudi dečki-pevci prot; -t pendtji ali brezplačni hrani. Tlaka: .K^tolUk* Tlakam*