FOLKLORNA SKUPINA JAVORJE JE GOSTOVALA NA MADŽARSKEM Ob mednarodnem letu družine so letos od 21. do 24. julija gostovale v univerzitetnem mestu Godollo na Madžarskem, 30 km oddaljenim od Budimpešte, družine z več otroki iz dežel vzhodne in zahodne Evrope. S posredovanjem Društva učiteljev gospodinjstva Slovenije sta se srečanja udeležili tudi dve slovenski družini (družina Tomazin s petimi in družina Kos s šestimi otroki). SREČNO POT, ŠOLARJI Namen srečanja je bil poglobiti prijateljstvo, zadovoljstvo in spoštovanje v družini. Otroci so se vključevali v razne zanimive delavnice, kjer so se spoznali z različnimi spretnostmi in domačimi obrtmi, ob večerih pa so lahko vsi skupaj prisluhnili koncer- žica tujcev, ki se je spojila z nami v eno samo veliko družino in tako dala veliko priznanje našemu delu. Ljudsko rajanje je trajalo še dolgo v noč. Priprave na našo prvo predstavitev v tujini so bile dolgotrajne in misliti smo morali ne ključih s kopanjem v Moravskih toplicah. V pomoč pri izvedbi nastopa v tujini so nam bili številni sponzorji, ki se jim iskreno zahvaljujemo (Slovenske železnice, KS Šmartno, Kovina, Občina Litija, IUV, Mesarija in pre kaje val niča Litija, OS tom klasične in ljudske glasbe. Zadnji večer srečanja je bil namenjen Folklorni skupini Javorje, kije s svojim programom "Plesat me pelji" predstavila belokranjske, prekmurske, štajerske, gorenjske in seveda domače šmarske plese ter prelepe slovenske narodne v izvedbi tamburaškega orkestra in pevske skupine. Na razmeroma majhnem prostoru slovenske zemlje se razvrščajo vse možne geografske enote, od visokih gora, položnih hribov, prostranih polj, do kraških planot, jezer, morja in tako je tudi naše ljudsko izročilo vsebinsko bogato in glasbeno ritmično zanimivo. In prav to je navdušilo naše občinstvo, da se tudi po nastopu ni moglo raziti. Okrog nas se je sklenila tisočglava mno- le na programsko izvedbo, ampak tudi na oblikovanje in prevod napovedanega programa v tuje jezike, predstavitvene lepake, priložnostna darila in razno promocijsko gradivo Slovenije - zemljevide, turistične karte in vodnike, ki smo jih razdelili navzočim. Celotno potovanje pa je bilo turistično zanimivo, saj nas je pot vodila po južni strani Blatnega jezera, kjer smo se tudi kopali, do Budimpešte, mesta na obeh bregovih Donave s številnimi umetnostnimi spomeniki. Začutili smo utrip velemesta in večina od nas se je prvič peljala s podzemno železnico. Vračali smo se po severni strani "madžarskega morja", se ustavili v etnološko in zgodovinsko zanimivi vasici Tihanv in potepanje za- Šmartno, Dom Tišje, ZKO Litija, Fructal Ajdovščina, Gostilna Krznar, Velana, King Valvasor in gospa Katja Kra-gelj, gospa Vera Dušak-Prevc in gospa Slavka Adamlje. Rezka Železnik v imenu FS Javorje Prvi in najtežji dnevi so že za nami. Starši, učitelji in otroci smo se počasi že privadili novemu delovnemu utripu. Spet bo treba resno in trdo delati, da ne bo pokvarjen konec šolskega leta ali celo počitnice. Vsi skupaj se bomo po najboljših močeh trudili, da bo šolsko delo prijetno in koristno, da bodo iz teh rodov zrasli pametni in vzgojeni ljudje. Še beseda voznikom. Ali veste, koliko nesreč se zgodi v Sloveniji, tudi v naši občini? Koliko otrok umre na poti v šolo ali postanejo invalidni? Rotim vas, vozniki, bodite pozorni na otroke. Če pa do nesreče kljub temu pride otroku vsaj nudite prvo pomoč in ne kot motorist ob koncu lanskega šolskega leta, ki je po nesreči s povečano hitrostjo odpeljal dalje. Srečno pot želim vsem šolarjem, še posebno prvošolcem. Lučka Hostnik SAVA IMA NOVO SOLO V nedeljo, 4. septembra 1994, smo v litijski občini pridobili nov šolski objekt, podružnično šolo Sava, v kateri bo tudi vrtčevski oddelek. Objekt je predal svojemu namenu minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Od 1. 1990 dalje je pouk potekal v utesnjenih prostorih Zadružnega doma na Savi, kajti šolski prostori so postali zaradi pokanja sten neprimerni za izvajanje pouka. Idejne zamisli za novo šolo so zrasle že v takratnem vodstvu Osnovne šole Litija in podružnične šole Sava, realizirale pa so se ob močni podpori in koordinaciji mnogih dejavnikov. Leta 1993 so izvajalci del stari ob- jekt porušili in v letu dni na istem mestu zgradili sodobno in prijazno šolo, v kateri bodo učenci in malčki nabirali nova spoznanja. Objekt je bogata pridobitev za našo občino, Osnovno šolo Litija in krajevno skupnost Sava, saj je naložba v najmlajše dolgoročna, vendar koristna. Ob tem slavnem dogodku bi se rada v imenu vodstva šole zahvalila vsem, ki so kakorko- li prispevali k tej pomembni pridobitvi: občini Litija, krajevni skupnosti Sava, Gradbeni operativi Litija, Komunalno stanovanjskemu podjetju Litija, Projektivnemu inženiringu P1NO, d.o.o., domačim gasilcem, vsem organizatorjem in izvajalcem programa ter vašča-nom. G. Komotar 99 6073^3^7 STRANKE SPOROČAJO SPOŠTOVANI! Pred nami je zopet čas pomembnih odločitev. Dobili smo lastninske certifikate, s katerimi lahko uveljavimo pravico do dela družbenega premoženja, za katerega smo se ob osamosvojitvi Slovenije odločili, da se razdeli vsem njenim državljanom. Ni vseeno, komu bomo zaupali svoj certifikat. So dobra in slaba podjetja, so bančne, zavarovalniške in borzne družbe, in je Kmečka družba za upravljanje investicijskih skladov. Naši lastniki so fizične osebe, pretežno kmetje in zadružniki iz cele Slovenije (preko 500 jih je), Slovenska zadružna kmetijska banka ter borzno posredniška hiša PM&A. Ti zagotavljajo legitimnost, vestnost in poštenost dela Kmečke družbe, v Kmečki družbi zato poznamo potrebe in interese slovenskega kmeta ter sprejemamo nujnost domače kmetijske predelave. Ni nam vseeno, ali pijemo slovensko ali uvoženo mleko, jemo kruh iz domačega ali tujega zrnja, uživamo domače ali uvoženo meso. Kmečka družba pa ne izstopa samo po svoji lastniški strukturi, temveč tudi po strokovnjakih, ki jih je združila v svojih vrstah. Povezali smo se s priznanimi sodelavci iz Ekonomske fakultete v Ljubljani ter Ekonomske poslovne fakultete v Mariboru. Kmečka družba hkrati po vsej Sloveniji ustanavlja regijske investicijske odbore, katerih sodelavci bodo s svojo strokovnostjo, praktičnim znanjem in poznavanjem lokalnih razmer veliko pripomogli k uspešnemu upravljanju naložb kmečkih investicijskih skladov. Kmečka družba namerava zato postati velika vseslovenska finančna družba. Ne bo se zapirala v posamezne regije, ali v centre, saj je Slovenija že tako premajhna. Imamo vsestransko podporo zadružnega poslovnega sistema, mreže Hranilno-kredit-nih služb, kmetijskih in gozdarskih zadrug, Slovenske zadružne kmetijske banke ter podporo Sindikata slovenske kmečke zveze, kar je dodatno zagotovilo za uspeh družbe. Vabimo vas torej v dobro družbo, v družbo, vredno zaupanja. Vaša Kmečka družba. Kmečka družba d.d., Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana, tel: 061/132 60 47 Vpisovanje certifikatov v vseh poslovalnicah Hranilno-kre-ditnih služb in njenih izpostavah, v poslovalnicah Slovenske zadružne kmetijske banke, borzno posredniške hiše PM&A ter na vseh slovenskih poštah in zadrugah ter mobilnih enotah Slovenskih brazd. KMEČKA ^ > Hinjen« Hl I L**liri ) lFKIJauVrl PooblaMena tltuZba za upravljanje lnve\}uijskih ikladav Mtklotiirva 4. Ljubljana, tel.: 061/I.U (,u r POBUDA SLS LITIJA 0 REŠITVI CESTNEGA PROBLEMA SLS podružnica Litija zahteva od IS SO Litija in Občinske skupščine nujno zaščito cest pred vse večjo erozijo tam, kjer je bil ljudem s strani občine obljubljen asfalt in so krajani s prostovoljnim delom in prispevki pripravili spodnji ustroj ceste. Vseh teh cest je preko 100 km, zato menimo, da je nujno čimprejšnje ukrepanje in ureditev cest, saj so poletna neurja naredila že ogromno škode, zato bi bilo neodgovorno, da se sanacijo le-teh in njihovo ureditev zavleče v jesenski ali zimski čas, s tem pa nastane bojazen o ponovnih dodatnih stroških za popravilo. Vse omenjene ceste so v zelo slabem stanju in povzročajo mnoge okvare avtomobilov in slabo voljo tam živečih krajanov, zato je popravilo nujno. UO SLS podružnica Litija SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Slovenska ljudska stranka IZJAVA ZA JAVNOST Občane in občanke občine Litija obveščamo, da se pogovori o skupnem in usklajenem nastopu na lokalnih volitvah med Slovensko ljudsko stranko, podružnica Litija, Slovenskimi krščanskimi demokrati, odbor Litija in Socialdemokratsko stranko, odbor Litija, uspešno nadaljujejo. Omenjene stranke smo se pripravljene pogovarjati tudi z ostalimi strankami SLOVENSKE POMLADI, institucijami civilne družbe in demokratično usmerjenimi osebnostmi s skupnim ciljem, da bo občina Litija v prihodnje res po volji občanov. Slovenska ljudska stranka - podružnica Litija Slovenski krščanski demokrati - odbor Litija Socialdemokratska stranka Slovenije - odbor Litija LEPO JE BILO NA KMEČKEM PRAZNIKU NA VAČAH Prvi sončni žarki so posijali na Vače, vas v središču Slovenije. Naznanjali so lepo nedeljo letošnjega 21. avgusta. Razveselili so vaščane in navdušili organizatorje "Vaškega dneva" na Vačah. Aktiv kmečkih žena Vače, Podeželska mladina iz Vač in Slovenska ljudska stranka, so ga že tretje leto uspešno pripravili. Vaški dan seje začel ob 10. uri. Pod vodstvom g. Stanka Buserja so se obiskovalci sprehodili po geološki poti in izvedeli veliko o bogati in pestri zgodovini Vač. Vse, ki so jih zanimali podeželski običaji, so si lahko svoje znanje o življenju in običajih kmetov razširili ob 14. uri. Običaje so dobro predstavili in opisali domačini. Tudi ljubitelji domačih dobrot so prišli na svoj račun. Kmečke žene so za ta dan napekle domač kruh, potice in pecivo. Staro in mlado se je ob 15. uri zbralo na igrišču, kjer so se ekipe iz Zgornje Jevnice, Kresniškega vrha, Felič vrha, Štangarskih Poljan in Vač pripravljale na začetek kmečkih iger. Pomerili so se v sestavljanju kmečkega voza, "paj-sanju" hloda, izdelavi pletenice, prenašanju vode v buči in boju za pastrisko palico. Zaradi izenačenega rezultata, so se prireditelji odločili, da zmagovalno ekipo določi skupinski skok v daljino. Najbolje se je odrezala ekipa iz Vač. K prvemu mestu je pripomoglo domače občinstvo, ki je svojo ekipo najglasneje spod- bujalo. Tudi nasmejali smo se, saj nobeni ekipi ni vedno šlo vse po načrtu. Prireditev je povezoval in skrbel za veselo razpoloženje g. Slavko Podboj. Veseli Zasavci pa so igrali za ples in zabavo. Po končanih igrah je prisotne pozdravil g. Franci Rokavec, predsednik SLS, g. Metka Karner Lukač, poslanka Slovenske ljudske stranke je predstavila program stranke, prihajajoče pobiranje podpisov za referendum o dodatni delitvi certifikatov in poudarila, da osnovna programska usmeritev SLS temelji na krščanskih vrednotah. Večer je popestrila gledališka skupina GEOSS s "podoknico" in s tem zaključila kulturni program. Lepo je bilo na vaškem dnevu in mislim, da nikomur ni bilo žal, da je sončno avgustovsko nedeljo preživel na Vačah. Velik obisk in zadovoljni obrazi so poplačali trud organizatorjev, med katerimi velja še posebej omeniti g. Lijano Lovše, g. Kristino Potočnik in gospoda Francija Rokavca, ki so s svojim osebnim prizadevanjem pripomogli k temu, daje prireditev dobro uspela. Takšen odziv pa je tudi spodbuda, da vaški dan postane tradicija. Petra Hiršel IZJAVA ZA JAVNOST SLS PODRUŽNICE LITIJA Slovenska ljudska stranka podružnica Litija ostro odbija žaljive laži g. Golouha v junijski številki Glasila občanov na račun poštenih prizadevanj SLS podružnice Litija, da se prepreči pozidava najboljših kmetijskih zemljišč v občini Litija. Žal pri tem ugotavljamo, da se vse bolj uveljavlja praksa, da kdor nepravilnost odkrije, je krivec za storjeno nepravilnost. Ob tem pa smo v podružnici SLS Litija ogorčeni, da so med nami ljudje, ki na račun političnega boja ščuvajo nestrpnost med stanovi (delavci, kmeti...). V SLS podružnici Litija cenimo posebnosti in spoštovanje do vseh stanov naše družbe, kot do vseh občanov občine Litija in ne bomodovolili, da bi skrajneži grenili življenje našim občanom. UO SLS podružnica Litija 5. TABOR SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV Slovenski krščanski demokrati smo imeli letos že peti tabor, in sicer v soboto 9. septembra v Kostanjevici. Tabora se je udeležilo preko pet tisoč članov in simpatizerjev. V sklopu tabora je stranka predstavila delo ministrstev: gradnja cestnega omrežja, telefonije, železnice, notranje zadeve... Imeli smo tudi okrogle mize o lastninjenju... Svoje delo pa so predstavili tudi člani Slovenske ženske zveze, Ljudska krila... Ves dan so potekale razne športne, kulturne in zabavne prireditve. Glavni del tabora so bili razni pozdravni govori gostov iz prijateljskih strank in gostov iz tujine. Glavni govornik pa je bil predsednik stranke, g. Lojze Peterle, ki je Slovenski ljudski stranki ponudil združitev, za kar je pripravljen žrtvovati predsedniško mesto v stranki SKD in izstop iz vlade. Vse priznanje za organizacijo tabora si zasluži občinski odbor Krško, saj smo se vsi udeleženci zadovoljni vračali domov. H.M. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA ZBIRANJE PODPISOV ZA DODATNO RAZDELITEV CERTIFIKATOV Spoštovane občanke in občani! Prvič v zgodovini lastne države imate možnost soodločati pri projektu stoletja, ki naj bi prinesel čim pravičnejšo in gospodarsko čimbolj učinkovito preobrazbo družbene lastnine, v lastnino znanih lastnikov. Nedvomno bo prav od načina izvedbe lastninjenja odvisna prihodnost naše družbe, oblika družbenega reda, kakor tudi politična in gospodarska samostojnost države. Predlagatelji sprememb in dopolnitev zakona vam nudimo možnost, da se do predlaganih sprememb, ki jih večina poslancev Državnega zbora, žal, zavrača, neposredno sami opredelite in s tem sooblikujete zasnovo bodočemu razvoju slovenske družbe. Namen spremembe zakona: - razdeliti dodatne lastninske certifikate, - povečati možnost brezplačne razdelitve družbenega kapitala v podjetjih s sedanjih 20 na 40%, - omogočiti podjetjem, da razpoložljiva likvidnostna sredstva in denarne prihranke zaposlenih namenijo za lastni razvoj in tekočo proizvodnjo in ne za izčrpavajoči notranji odkup. Namen dopolnitev zakona: S predlaganimi dopolnitvami odpiramo možnost uporabe lastninskih certifikatov pri: - lastninjenju družbenega kapitala gospodarskih javnih služb, zavarovalnic, bank in drugih subjektov, ki se sanirajo z javnim dolgom, ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja, - lastninjenju podjetij, ki so v lasti sklada RS za razvoj, za katera naj bi veljale določbe Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Kako pristopiti k podpori? Dne 23. avgusta 1994 je pričel teči 60-dnevni rok za zbiranje podpisov podpore volivcev k zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma. V navedenem roku moramo zbrati 40.000 podpisov podpore državljanov in državljank, ki imate volilno pravico zato, da ustvarimo pogoje za razpis. Zato pozivamo vse čliine SLS, da do 23. oktobra letos daste podporo za zakonodajni referendum, o dodatni razdelitvi certifikatov na upravnem mestu občine Litija (matični urad). PRI TEM PA BODITE POZORNI, DA VAM SLUČAJNO NE BI DALI V PODPIS OBRAZEC, KI JE NAMENJEN SPREMEMBI ZAKONA O DENACIONALIZACIJI, ki gaje sprožila Združena lista. Pri upravnem organu je ustreznih obrazcev dovolj, ob uradnih urah pa boste lahko dali podporo tudi na krajevnih uradih v Smartnem, Gabrovki in na Dolah. Možno pa je tudi dajanje podpore v podjetjih, če se sindikalne organizacije dogovorijo s pristojnim občinskim organom. Spoštovane članice in člani SLS, gotovo boste imeli v teh 50-ih dneh kakšno od svojih poti v omenjene kraje. Priporočamo vam, da po možnosti uskladite pot z uradnimi urami upravnih organov, ob tej priliki pa daste podporo za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah lastninske zakonodaje, s tem pa tudi svoj delež, k pravičnejši in lepši Sloveniji. PRAZNIK V SOBRACAH Pozno poletno nedeljsko popoldne, 11. septembra letos. Pred gasilskim domom v Sobračah se zbirajo ljudje iz bližnje in daljne okolice. Prišli so na tretji Ljudski dan (prvi 1992 v Sobračah, drugi 1993 na Primskovem) v organizaciji SLS podružnica Litija. Med množico ljudi vidimo tudi ugledne goste: dr. Franca Zagožcna, predsednika glavnega odbora SLS, dr. Stanka Buserja, predsednika Zelene zveze pri SLS, dr. Berto Jereb, Upokojenska zveza in Katarino Smrkolj, predsednico Ženske zveze. Že dopoldne so se zbrali zainteresirani kmetje iz Sobrač in Prim-skovega pri okrogli mizi na obrazložitev Slavka Bokala o ustano- vljenih strojnih krožkih. Veliko boljši obisk, kot pri okrogli mizi (premajhna cerkev) je bil pri maši za slovenske družine v cerkvi sv. Andreja. "Vrnimo življenje v slovenske vasi", je bil naslov osrednje prireditve, ki je razveselila staro in mlado. Med nastopajočimi vidimo med ostalimi tudi družino "Smrekar", ki zna ob spremljavi harmonikarja dobro zapeti in tudi zaplesati. Istočasno z okroglo mizo sočlanice Aktiva kmečkih žena pod vodstvom mentorice Lijane Lovše pripravile razstavo dobrot iz kmečke peči v Gasilskem domu. Karolina Šušteršič IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA ŠMARTNO LAHKO ZAZIVI TUDI KOT STROKOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE V Osnovni šoli Šmartno pri Litiji je družba Vesta 29. julija organizirala prvo strokovno srečanje naročnikov mednarodne modne revije Rundschau iz Miinchna. Srečanja se je udeležilo 72 naročnikov iz vse Slovenije. To so bili konstruktorji in modelarji iz tekstilnih tovarn, srednjih tekstilnih in usnjarskih šol, fakultete in številni obrtniki. Srečanje je bilo namenjeno seznanjanju slovenskih naročnikov ugledne strokovne revije Rundschau z novostmi na področju konstrukcije krojev in še posebej z možnostmi izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja na področju oblačilne stroke. Revija Rundschau, ki jo izdaja Akademija za oblačilno stroko v Miinchnu, je razširjena v 42 državah Evrope, Azije in Amerike. V Sloveniji je to edina tovrstna strokovna revija, ki mesečno objavlja kroje Mullerjevega sistema, vodilnega v svetu. Enodnevno srečanje je vodila predavateljica iz nemške akademije ob simultanem prevajanju. Srečanje bo nedvomno pripomoglo k hitrejši realizaciji že začetega medsebojnega sodelovanja med Vesto in Akademijo. To pa pomeni, da bodo seminarji in tečaji strokovnega izpopolnjevanja za kon- Družba Vesta vabi vse, ki bi v Šmartnem ali bližnji okolici lahko ponudili prenočitvene zmogljivosti, da to sporočijo na naslov: Vesta, d.o.o. 61000 Ljubljana, Resljeva 44 ali po telefonu 13 13 097. struktorje in modelarje organizirani v Sloveniji, udeleženci bodo prejeli skupne listine o šolanju od družbe Vesta in Akademije, v Vesti pa si prizadevajo, da bi čimprej pričeli tudi z prevajanjem strokovne literature, kot tudi revije v slovenščino. To je bila tudi izražena želja vseh udeležencev. Srečanja se je udeležila tudi pomočnica direktorja zavoda za šolstvo gospa Irena Perenič, uspešen potek srečanja in lepe pozdrave pa je poslal predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Strokovno srečanje so ob koncu obogatili s kratkim nastopom pevci Kvarteta Smar-tin, lep sprejem na gradu Bo-genšperk pa je pripravil predsednik obrtne zbornice Litija gospod Nace Šteferle. Prav vsi, vključno z gostjo iz Miin-chna, so odšli z najboljšimi vtisi in z željo, da bi se spet čimprej srečali. Seveda je treba poudariti, da so se v šoli zelo potrudili, daje bilo vse nared. Posodili so tudi učne pripomočke, za kar se jim organizator in pobudnik srečanja družba Vesta tudi javno zahvaljuje. Potrudili so se tudi v gostilni Maček, kjer so imeli udeleženci kosilo. Ob koncu lahko ugotovimo, da ima Šmartno velike možnosti, da postane izobraževalno središče ne le za Zasavje, temveč v slovenskem merilu za določene stroke. Seveda pa bo potrebno storiti še veliko, da bi lahko zagotovili: ustrezne prostore in prenočitvene zmogljivosti, kot tudi dobro izvenpen-zionsko ponudbo. Treba je začeti že danes... Magda Breznikar Srečanje je bilo organizirano na vrhuncu dopustniške sezone, zato tolikšnega obiska niso pričakovali niti največji optimisti. Šmartno in Bogenšperk sta se lepo promovirala. SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV RK Litija - desni breg je 9.7.1994 pripravil družabno srečanje krajanov, starih nad 75 let, ki je bilo v prostorih Gostišča Valvasor v Litiji. Slavnostni govornik je bil predsednik 00 RK Litija g. Karlo Lemut. V krajšem kulturnem programu so nastopili: Nataša Pavlin, ki se je predstavila na sintisajzerju, Jana in Špela Kolenc z Vač sta poskrbeli za dramske užitke in Dejan Vidergar iz Litije, ki je navdušil navzoče s harmoniko. Kulturnemu programu je sledila pogostitev in najpogumnejši so tudi zaplesali. Iskrena hvala Cvetličarni Vijolica za darovano cvetje. Leonida Hauptman V ŽUPNIJI PRIMSKOVO SIMBOLIČNO POKOPALI MED VOJNO PADLE IN PO VOJNI POBITE DOMOBRANCE V nedeljo 12. junija 1994 je bil turoben deževen dan. Kakor da je hotelo tudi vreme prispevati svoj delež k žalni slovesnosti, ko so v župniji Primskovo simbolično pokopali 85 med vojno padlih in po vojni pobitih domobrancev. Na spominsko ploščo, ki je postavljena na župnijsko cerkev, je vklesanih 84 imen fantov (eno manjka) iz zaselkov: Gradišče, Doljni vrh, Gorni vrh, Jezni vrh, Kamni vrh, Stara gora, Mišji dol, Obla gorica, Poljane, Sevno, Vinji vrh in Zagrič. Za župnijo, ki danes šteje nekaj čez 300 faranov, pred vojno pa je imela okoli 500 prebivalcev je bila to velika tragedija. Pogrebno slovo se je začelo že dopoldne, ko je bila žara z prstjo iz Teharij in Roga postavljena v kapeli pred cerkvijo. Pogrebno mašo, ki se je začela ob tretji uri je opravil domači župnik Pavel Sporn. Po maši so se od padlih in pobitih domobrancev poslovili domačina Vinko Zadražnik, kije bil glavni organizator žalne slovesnosti in Anton Mulh ter predsednik Nove slovenske zaveze dr. Tine Velikonija. Sledil je krajši kulturni program z deklamacijami in žalo-stinkami, ki jih je zapel pevski zbor pod vodstvom Rudija Vi-dic. Nato so pred ploščo z imeni žrtev pokopali žaro. Tako so se številni sorodniki, svojci, domačini pa tudi mnogi drugi vsaj simbolično poslovili od svojih bratov, sinov, očetov, znancev. SREČANJE PRITRKOVALSKIH SKUPIN IZ VSE SLOVENIJE Šmartno. V nedeljo, četrtega septembra, ob treh popoldne je bilo srečanje pritrkovalskih skupin iz vse Slovenije. Po krajšem uvodu v cerkvi so se šmarski pritrkovalci povzpeli v zvonik in z ritmom zvonov začeli prireditev. Za njimi so se izmenjavale še naslednje skupine: Dornberk, Šempeter-Otočec, Šentvid pri Stični, Občine pri Trstu, Žalna, Videm-Dobro polje, Šmartno ob Paki, Vodice, Škocjan pri Turjaku, Dobliče, Družina Melink iz Tolmina, Izola, Metlika in Ajdovščina. Melodije zvonov so napolnile šmarsko okolico, veliko pa se jih je pridružilo poslušalcem na dvorišču župnišča. Ob šestih zvečer je bil sklep s podelitvijo priznanj in značk "slovenski pritrkovalec". Šmarčlani pa so poskrbeli tudi za prijetno pogostitev za vse nastopajoče in poslušalce. Prireditev je bila lepa osvežitev nedeljskega popoldneva. H.M. ČIPKARICA MARIJA Kadar zagledamo čipke, kot iz pajčevine stkane in umetelno prepletene, največkrat občudujemo le njihovo lepoto. Malokrat pa se zavemo, da morajo biti ljudje, ki jih izdelujejo, zelo potrpežljivi, natančni in morajo imeti svoje delo zares radi, da ob njem zdržijo ure in ure. Marija Gjurik s Ponoviškega gradu je tudi ena tistih, ki ljubijo in delajo čipke. Svoje znanje in ljubezen pa želi predati še naprej, mladim generacijam in vsem tistim, ki se želijo lotiti čipkarstva. Letos je z njimi že obiskala učence litijske šole in upokojence, da bi vzbudila zanimanje zanje. Marija Gjurik v svoji mladosti niti pomislila ni na to, da bo kdaj izdelovala čipke. Danes pa to dela z veseljem. Dve leti zaporedoma seje udeležila tudi čipkarskega festivala v Idriji. Letos je potekal od 23. do 27. avgusta. Tam je postavila svojo stojnico in pokazala čipke, ki se od idrijskih razlikujejo po načinu izdelave, ter vzbudila veliko zanimanje. Svojih čipk ne prodaja rada, saj je težko oceniti čipkarski izdelek. Zelo rada pa bi naučila delati čipke druge in vabi vse, ki jih to zanima, da jo obiščejo v Ponoviškem gradu. Če bo zanimanje, bo organizirala tudi tečaj v Litiji. Joža Ocepek RAZSTAVA NA VAČAH Konec meseca avgusta, so imeli obiskovalci Vač priložnost si ogledati zanimivo razstavo kiparja samouka Lovše Milana iz Zgornjega Loga pri Litiji. Njegov osnovni poklic je poimenoval "obrazi". monter ogrevalnih naprav, s kiparstvom pa se ljubiteljsko ukvarja od leta 1980. Prvo samostojno razstavo je imel že leta 1985 v avli občine Litija, s svojimi deli pa je sodeloval tudi na razstavah v okviru društva likovnih samorastni-kov. Letošnja razstava ni njegov prvi stik z Vačami, saj je že leta 1988 sodeloval v kiparski koloniji in ustvaril kip, ki ga je poimenoval "družina" in stoji v neposredni bližini Grilčeve domačije na Kleniku. Drugi leseni kip, ki je tudi nastal v času kolonije na Vačah, pa stoji blizu sušilnice lanu in ga je V zadnjem času pa se predvsem ukvarja z rezljanjem stenskih ur in puškinih kopit. Posebna soba Turistične hiše na Vačah je bila skoraj premajhna, saj je bilo razstavljenih več kot 20 izdelkov. Največje bilo ur z različnimi izrezljanimi motivi, od lipovih listov do raznih nebesnih znamenj. Pravi umetniški izdelek pa so puškina kopita z raznimi lovskimi motivi. Če si želite imeti izdelek Lovše Milana tudi v svojem stanovanju, potem se oglasite pri njem, saj z veseljem izpolni vašo željo. L.L. DRUŠTVENA DEJAVNOST ZAKON JE OSNOVA DRUŽINE Velikokrat slišimo, kako je zdravje naroda v veliki meri odvisno od zdravja družin. To je vsekakor res. Redkeje pa se zavedamo, daje zdravje družin odvisno od zdravja zakonov. Pa še nekaj: ko otrok še ni bilo, sta zakonca že bila. In ko bodo otroci odrasli in se osamosvojili ter večinoma odšli od doma, bosta še vedno zakonca tista, ki bosta živela svoje poslanstvo poročenih. Samo dober zakon lahko osrečuje in samo dober zakon je lahko primemo in toplo gnezdo otrokom. Za zakon, za katerega mož in žena želita, da bi se razvijal, da bi bil osrečujoč, je treba vedeti, kakšen je, na kateri stopnji je v tem njunem obdobju. Potem bosta tudi vedela, kje ga je treba utrjevati, v čem še razvijati, s katerimi stvarmi čimprej obračunati. Kako sla na splošno zadovoljna s svojim zakonom? Ali imata občutek, da sta se prav odločila, ko sta stopila na skupno pot? Ali se čutita sprejeta drug od drugega? Ali smeta biti takšna kakršna sta? Vsaj na začetku zakona, kot vesta navadno zelo motijo večje ali manjše razlike. Manjše včasih še bolj bodejo, ker jih prej, ko sta samo skupaj hodila, ni bilo videti. Ali mi ugaja sozakončev način življenja? Ali bi menjal, ko bi se še enkrat poročal, ali pa bi se še enkrat odločil tako, kot sem se? Iskreno ocenita najprej vsak samega sebe in potem drugega, kakor pač čutita. Tako dobljena podoba vajinega zakona vama pa seveda lahko pomaga do globljega razumevanja drug drugega in do pogovora še o marsičem. Samospoštovanje. Ali čutiš, da je ohranjena tvoja enkrat-nost? Si pač moški ali ženska, takšnega ali drugačnega značaja in vzgoje. Zato ne moreš enako misliti, čutiti, govoriti doživljati in se odzivati kot sozakonec. Ali te on ali ona nekako sili, da misliš po njegovo, po njeno? Včasih je kar smešno videti in slišati, kako mož in žena drug drugega popravljata in si delita navodila, kot da bi bila otroka, ne pa odrasla človeka. Kot da bi se čutila ogrožena v svoji enkrat-nosti, posebnosti. Kakšna je to- rej vajina samostojnost, kakšno je vajino medsebojno spoštovanje, še prejjta spoštovanje samega sebe? Če ga imaš, si sposoben spoštovati tudi drugega. Tovarištvo. Kako znata sodelovati pri stvareh, ki so skupne zakonu in družini? Marsikdaj je treba delo razdeliti, saj ne bosta zmogla vedno oba vsega delati, velikokrat pa je potrebno prav sodelovanje. Ali pride med vama kdaj do veljave tisto sebično pravilo 'kdo bo koga'? Kdo bo močnejši, kdo bo vztrajnejši in koliko časa ne bo popustil, da bi le obveljala njegova? Vrhovno pravilo pa ne bi smelo biti 'po moje' - 'po tvoje', ampak kaj je v skupno korist zakona, s tem pa tudi družine. Ali imata vedno več skupnega? Skupni prijatelji, skupni obiski, skupno planiranje, rast omike s pomočjo knjig, revij, glasbe, filma, gledališča, vera. Kako si pomagata drug drugemu v vsakodnevnih opravilih? Kdo doma na primer pospravlja, kadar je to potrebno? Ali vedno samo eden, morda predvsem ona, ali kar oba? Razume se seveda, da so dela, ki jih laže opravi mož, druga pa bolj ustrezajo ženi. Traktor na primer, kadar ga bo treba popraviti, najbrž ne bo redno urejala žena, ampak mož, on pa najbrž, ne bo kvačkal, ampak žena. Vsa opravila bosta delala oba, seveda po dogovoru -eden to, drugi ono. Približno pol bremen eden, pol drugi. Pomivanje ali previjanje otroka nikakor ne bi smelo biti stvar samo žene ali matere. Kar zadeva opravke z, otroki, je toliko bolj pomembno, da je tudi oče v rednem stiku z njimi. Zgodi se, da on ali ona nekega dne odpove. Ali je utrujen, morda nerazpo-ložen, žalosten, se mu kaj zgodi, mora tisti, ki v danem trenutku to bolj zmore, malo 'podežura-ti', pa namesto sozakonca kaj opraviti, čeprav po dogovoru to ni njegovo delo. Sodoživljanje. Koliko čutiš s svojim sozakoncem in koliko po tvojem mnenju on čuti s teboj? Čutiti pomeni razumeti kljub morebitnemu neodobravanju, tolažiti ga, če je žalosten in ga bodriti, če v čem omahuje, podpirati v vseh njegovih podvigih in prizadevanjih. Pogovor o vsem. Pogovor o čisto vsakdanjih stvareh - o službi, o ljudeh, ki jih srečujeta, 0 materialnih zadevah, o šoli vajinih otrok, o vzgoji itd. Veliko bolj pa je pomemben pogovor o vajinem notranjem svetu, o doživljanju sebe kot moškega ali ženske, moža ali žene, matere ali očeta, človeka. Nemogoče je človeka poznati brez gledanja v njegovo notranjost. Vanjo pa gledamo tako, da nam sozakonec svojo notranjost razodeva s pripovedovanjem o njej. Človek ne more ljubiti nečesa, česar ne pozna. Govoriti bi morala o svojem zakonskem početju, o ljube-zensko-spolnem življenju, o tesnobah in načrtih. Otroci niso zakon, so pa sad zakona. Na njih se vidi, kakšen je odnos med očetom in materjo, torej med možem in ženo. Iz odnosa mož-žena se torej razliva dobro ali slabo na starševstvo, na vzgojo, na otroke. Zakonsko skladna in razumevajoča oče in mati bosta veliko lažje in bolje dajala otrokom vse, kar potrebujejo, kot če imata med seboj nerešena vprašanja. Opora in medsebojna pomoč v osebni rasti. Zakon ne sme biti nekakšna kletka za človeka, ki se je poročil. Zakon je za tistega, ki čuti, daje v ta način življenja poklican, po sebi velika možnost, da se v svojem življenju razvija še naprej. V zakonu na primer moški ostaja in mora ostati moški in se v tej moškosti še razvijati. Svojo moškost ob ženskosti svoje žene še bolj doživlja kot nekaj enkratnega in za ženo dopolnjujočega in osrečujočega. Če pa bi žena nenehno pričakovala in zahtevala, naj njen mož vendar ne misli in ne sklepa vedno znova po moško, ampak vedno bolj po žensko, da naj se veseli stvari in načinov ženske, ne moškega, bi bil mož oviran v svoji enkratno-sti, ne pa podpiran v svojem razvoju. Obenem ne bi več bil svoji ženi pravo dopolnilo tistega, kar sama ni. Podobno velja za ženo. Prisrčnost pomeni neko sproščenost, ko je človek brez skrbi in strahu takšen, kakršen je. Gre za obzirnost v napakah, spodrsljajih in pomanjkljivostih. Danes ljudje le še hitijo in garajo. A živeti pomeni tudi ustaviti se. Zakonca si morata vzeti zase čas, sprehod v naravo, branje knjige, razmišljanje, pogovarjanje. Ali znata razveseljevati drug drugega? Ali komaj čakaš, da se spet vidita, da bosta spet skupaj, da bosta toliko laže mož in žena, podpora in dopolnilo drug drugemu? Ali pa se zgodi, da si malo podaljšaš svojo odsotnost s tem ali onim opravkom, ki je pravzaprav izgovor. Najvišja oblika ljubezni - tudi med možem in ženo - je prijateljstvo, velika naklonjenost, ki se veseli notranjih in zunanjih stikov in jih potrjuje z dobroto, ne da bi mislila na povračilo. Po knjižici V.V. Kakšna zakonca sva pripravila Lučka Hostnik LASTNINJENJE - PODPORA VOLILCEV Veliko gospodarskih podjetij je v preteklosti vlagalo v razvoj, ker je bilo to nujno za prilagoditev tržnim razmeram. Tehnološka usposobljenost je pogoj za konkurenčnost na svetovnem trgu. Podjetja so si dolgoročno ustvarjala svoje ime, svojo vrednost in svoj delež na trgu, ki edini ustvarja novo vrednost. Lastninjenje je tako za gospodarstvo nujen "projekt stoletja", ki bi v končni fazi še dodatno omogočil vlaganje zainteresiranih partnerjev. Na tej osnovi bi se podjetja krepila, večja bi bila produktivnost, s tem pa tudi stabilnost in zanesljivost poslovanja. To pa je ključno za delavce in njihove družine in tudi za državo Slovenijo, ki bi slonela na uspešnem in zdravem gospodarstvu. Sedanji zakon o lastninskem preoblikovanju omogoča, da zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci s certifikati "odkupijo" do max. 20% vrednosti svojega podjetja. Naslednjih 40% delavci poizkušajo od države odkupiti z notranjim odkupom, s 50% popustom, kar pa je velika prevara. Vsi vemo, da so edini vir za notranji odkup plače delavcev, tu pa si država prisvoji še 120% od vrednosti odkupa (davki, prispevki, dohodnina, itd.). Pa tak popust! Zadnjih 40% vrednosti podjetja (družbe- nega premoženja) pa je država razdelila med sklade. Večina ekonomskih strokovnjakov dokazuje, da bo s tako obliko lastninjenja hudo prizadeta uspešnost poslovanja podjetij, še huje, praktično stagniranje razvoja celotnega gospodarstva za naslednjih pet let. Če se notranji odkup ne predvidi pa to pomeni, da je država večinski lastnik, ki odloča o vsem. Nikjer v svetu to ni bilo dobro. Tako bi lahko razumeli, da je cilj države ali razprodati vsa dobra podjetja tujcem po nizki ceni ali pa jih v celoti podrediti svoji vladajoči politiki. Nisem za tako državo, kjer so podjetja ustvarjali dobri delavci, strokovnjaki, ki bi v perspektivi ostali samo cenena delavna sila, brez svojih misli in idej. Delavci si v državi Sloveniji zaslužijo, da s svojim delom odločno vplivajo na poslovanje v svojem podjetju, to pa lahko samo z ustreznim lastniškim deležem. Pobuda treh poslancev državnega zbora, da se volilci opredelijo do sprememb in dopolnitev Zakona o lastninskem preoblikovanju, je poštena. Glavni cilj teh dopolnitev je ravno v tem, da bi z državljanskimi certifikati delavci v podjetjih pridobili možnost "odkupa" do 40% vrendo-sti podjetja, ter s tem odločanja za poslovanje in nadaljni razvoj. To ni darilo, to je odgovornost in garant, da se bomo delavci v popolnosti identificirali s svojim podjetjem, z njim živeli in se razvijali. Ustvarjena sredstva se bodo z veliko večjo zanesljivostjo vračala v investiranja, kot bi to delala dr.žava ali kakršnekoli družbe. Ljudje v parlamentu, ki odločajo o naši usodi, ali v večini nimajo poštenih namenov do podjetjij, do delavcev (jih bolj zanimajo svoji cilji), ali pa verjetno sploh ne poznajo resničnega življenja v podjetju, v gospodarstvu, v sedanjih razme- rah - ki je drugačno od svetle pisarne v Ljubljani. Osebno sem prepričan, da predlagane spremembe lastninskega zakona, ki jih moramo podpreti z osebnim podpisovanjem, morajo uspeti, ker zagotavljajo veliko bolj realno in pošteno prihodnost delavcev. S samim izvajanjem programov lastninjenja nima to nobene zveze, da bi ga oviralo, prej obratno. Vsi volilci v Sloveniji imamo tako priložnost, da sami odločamo o svoji usodi, o svoji prihodnosti. V nasprotnem primeru, če te dopolnitve večina Slovencev ne bi podprla, pa si moramo iskreno priznati, da smo popolnoma otopeli, nezainteresirani, da nas je politika v celoti okupirala in zastrupila ter da se ne znamo sploh več odločiti za naš prihodni, delavski obstoj. Tako poceni se pa menda le ne bomo prodali. Anton Peršič IZ MATIČNE SLUŽBE ROJSTVA, POROKE, SMRTI (za obdobje junij, julij in avgust 1994) Na območju občine Litija seje v tem obdobju rodilo 17 dečkov in 14 deklic. Na gradu Bogenšperk se je poročilo 130 parov, med njimi: Virant Miran, prodajalec iz Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu in Mlakar Lidija, farmacevtski tehnik iz Jevnice. Obolnar Janez, mizar iz Riharjevca in Pajtler Alenka, gospodinja iz Podšentjurja. Zupančič Franc, delavec iz Vrha pri Sobračah in Gorše Fani, frizerka iz Dvora pri Bogenšperku. Krhlikar Ciril, kovinostrugar iz Sp. Hotiča in Grilj Jelka, PTT tehnik iz Zg. otiča. Poklar Jože, delavec iz Podroj in Prelogar Metka, delavka iz Gobnika. Medved Branko, ključavničar iz Bukovice in Struna Monika, živilski tehnik iz Rađanje vasi. Kastelic Bojan, mizar iz Gabrovke in Ko-drič Anita, prodajalka iz Gabrovke. Zunič Igor, komerciaist iz Litije in Kastelic Karmen, ek. tehnik iz Litije. Benegalija Miroslav, snemalec kož iz Cerovice in Zaman Stanislava, tekstilni konfekcionar iz Cerovice. Pašič Kemo, elektrotehnik iz Sanskega Mosta in Šljivar Emka, administratorka iz Litije. Odlazek Marjan, mizar iz Slavine in Hribar Ana, gospodinja iz Slavine. Groznik Pavle, delavec iz Zavrstnika in Kralj Marija, delavka, Zavrstnik. Mekše Vojko, policist iz Zidanega mosta in Mohar Mihaela, študentka iz Šmartna. Novak Franci, delavec iz Liberge in Pleško Kristina, delavka iz Račice. Gabrijel Danijel, direktor iz Zavrstnika in Petje Jasmina, bančna delavka iz Zavrstnika. Selqan Izidor, oblikovalec kovin iz Mišjega Dola in Baje Branka, šivilja iz Jelše. Dolar Stanislav, elektroenergetik iz Polšnika in Murn Ida, ušiteljica iz Polšnika. Tome Vojko, delavec iz Velike Preske in Mimič Gordana, pomočnik tekst. konf. iz Velike Preske. Šteh Jože, avtomehanik iz Male Račne in Kline Sonja, tekstilni konfekcionar iz Vač. Andrejčič Matjaž, prometni tehnik iz Litije in Bučar Mirjam, vzgojitelj predšolskih otrok iz Litije. Tomažin Anton, avtomehanik iz Spodnjega Loga in Fojkar Irena, šivilja iz Spodnjega Loga. Zeljko Martin, rudar iz Trbovelj in Centa Marija, bolniš'ka negovalka iz Dol pri Litiji. Jančar Marjan, strojni tehnik iz Litije in Cirar Mateja, ek.tehnik iz Litije. Lovše Igor, avtomehanik iz Spodnjega Hotiča in Gril Janja, prodajalka iz Zgornjega Hotiča. Obreza Metod, oblikovalec kovin iz Zg.Jablanice in Berčon Simona, usnjarsko krznarski konfekcionar iz Bukovice. Umrli v obdobju junij, julij, avgust: Kreti Stanko, star 63 let, iz Litije. Oblak Eduard, star 65 let, iz Brega pri Litiji. Kalin Anton, 61 let iz Litije. Kokole Jožefa, stara 99 let, iz Litije. Horvat Marija, stara 71 let, iz Litije. Tekalec Maksimilijan, star 64 let iz Litije. Šegš Frančiška, stara 66 let, iz Litije. Juvan Franc, star 91 let, iz Leš. Kokalj Ivanka, stara 65 let, iz Kresnic. Sončar Marija, stara 70 let, iz Kresnic. Sevljak Marija, stara 88 let, iz Malih sel. Sever Ivana, stara 71 let, iz Kresniškega Vrha. Firm Anton, star 82 let, iz Ribč. Rant Jožef, star 52 let, iz Sobrač. Lamovšek Frančiška, stara 80 let, iz Šumnika. Terdin Janez, star 83 let, iz Potoka pri Vačah. Cerar Angela, stara 84 let, iz Verneka. Upelj Ivana, stara 94 let, iz Kresniških Poljan. Janša Franc Evald, star 52 let, iz Litije. Novak Ludovik, star 93 let, iz Litije. Mali Albin, star 74 let, iz Litije. Ciglar Alojzij, star 75 let, iz Litije. Poglajen Janez, star 87 let, iz Jelše. Obolnar Hrnjičič Grega, star 4 leta, iz Litije.Dermota Marijan Aleksander, star 70 let, iz Litije. Prijatelj Angela, stara 83 let, iz Hudih Raven. Frelih Marija, stara 74 let, iz Ščita. Bučar Ana, stara 80 let, iz Gozd Reke. Cilenšek Marjan, star 42 let, iz Moravč pri Gabrovki. Mrhar Hema Jožefa, stara 64 let, iz Tihaboja. Smrekar Angela, stara 89 let, iz Dvora pri Bogenšperku. Prelogar Ana, stara 81 let, iz Kresnic. Ribič Marija, stara 83 let, iz Zg. Jablanice. Ramšak Štefanija, stara 73 let, iz Šmartna pri Litiji. Ambrož Marija, stara 65 let, iz Riharjevca. Miklavčič Ignacij, star 74 let, iz Mišjega Dola. Lebar Terezija, stara 56 let, iz Šmartna pri Litiji. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE PREDŠOLSKI ODDELEK S POSEBNIMI POTREBAMI NA SAVI Po dolgoletnih naporih nam je uspelo, da bomo v vrtcu Litija odprli oddelek s POSEBNIMI POTREBAMI za predšolske otroke. Z dejavnostjo bomo začasno pričeli v BEZJAKOVI DOMAČIJI na Savi, kjer je doslej domoval vrtec "Kekec" in so ustvarjeni vsi pogoji za nemoteno delovanje, saj smo nabavili le opremo, ki je specifična za te oddelke Za otroke katerih starši nimajo prevoza bomo organizirali prevoz s kombijem. V oddelku smo zaposlili specialnega pedagoga, varuhinjo, honorarno zaposlitev pa bosta opravljale fizioterapevt in logoped. Organizacija dela oddelka bo potekala v skladu z organizacijo dela v vrtcu ob upoštevanju individualnih potreb otrok. Upam, daje odprtje oddelka na Savi le začasna rešitev, potrebno bo vložiti vse napore, da se zgradi prizidek k vrtcu "Najdihojca" v Litiji in dokončno reši problem staršev, saj so bili doslej na predšolski stopnji v naši občini prepuščeni svoji iznajdljivosti. Zahvalili bi se staršem, OS Litija - EPP, Sožitju, Zavodu za šolstvo (g. Kastelic Lidija), Občini Litija, pediatrični službi in svojim sodelavcem, ki so vložili vse napore, da smo z odprtjem tega oddelka končno le uspeli. Prišel pa sem do spoznanja, daje v naši družbi vse manj posluha za človekoljubna dejanja, saj smo ob prošnji za prispevek k nabavi opreme za ta oddelek dobil i le dva pozitivna odgovora RI AN A-Pra-protnik, Litija in Penčur Tine - Hotič). Izgleda, da potujemo v tako demokracijo, kjer se bomo razdelili \ bogate in revne, zdrave in bolne in za te druge bo prostor na obrobju. Franci Končar NOVICE IZ VRTCA 1. Pričelo seje novo šolsko leto. Mali šolarji so se poslovili. Sprejeli smo novince, naši vrtci so polno zasedeni. V vrtcu "Medvedek" v Litiji ni bilo dovolj prostora za vse otroke. 2. 4. septembra 94 smo se preselili v nov vrtec na Savi. 3. 15. septembra 94 bo pričel delovati oddelek za predšolske otroke s POSEBNIMI POTREBAMI V BEZJAKOVI DOMAČIJI na Savi. 4. V mesecu juliju močno deževje s točo ni prizaneslo vrtcu "Medvedek" na Graški Dobravi v Liliji. Uničena sta bila dva avtomobila, razna orodja, potrošni material, rolete ob oknih in drugo. Zahvaljujem se sodelavkam v pisarni, tehničnemu osebju ter nekaterim varuhinjam, da smo sanirali objekt. Za odpravo nastale škode nismo dobili nikakršne pomoči. 5. V mesecu septembru je v osnovnih šolah vpis šolskih novincev, v oktobru pa se prične mala šola in to v vrtcih s celoletnim programom ter 240 urnim programom za otroke, ki ne obiskujejo vrtcev. 6. V mobilnem razvojnem oddelku je pričela z delom specialna pedagoginja Mojca Dragar. 7. V mesecu juliju in septembru smo v vrtcu CICIBAN v Šmartnem za otroke, ki ne obiskujejo vrtca organizirali CICI-BANOVE URICE. Program obiskuje več kot 30 otrok. Franci Končar MALČKI NA SAVI SO SE PRESELILI V NOV VRTEC Vrtec "Kekec" na Savi že več kot desetletje, od leta 1981, uresničuje svoje vzgojno poslanstvo. Pravimo mu kar DRUŽINSKI VRTEC, saj ga obiskujejo dojenčki, malčki, sredinci in mali šolarji. Vse do letos smo gostovali v prijazni BEZJAKOVI DOMAČIJI. Življenje v tem vrtcu je bilo zelo prijazno in sproščeno, zato smo hvaležni družini Bezjak, ki nam je vsa leta nudila gostoljubje. V šolskem letu 1994/95 smo se preselili v nov vrtec, ki je zgrajen skupaj s šolo. Malčki se bodo veselili in igrali v čudovito opremljeni igralnici, imeli bodo urejene sanitarije in garderobo ter uživali ob igri na pravljično urejenem igrišču. Alenka, Vera in Štefka bodo skrbele za prijetno počutje malčkov. Veliko naporov in volje je bilo potrebno vložiti, da smo dobili svoj dom "otroške sreče", zato se zahvaljujemo občini Litija, KS Sava ter izvajalcu del "Gradbeni operativi" kot seveda sponzorjem: Cvetličarna "Tila" - Šmartno, Servis gasilnih naprav in avtomobilskih hladilnikov Marko Pa-ternoster- Litija, Avtomehani-ka Jože Litrop - Šmartno, prodajalne: "Jurček" - Litija, "Chic" - Litija, "Barbi" - Litija, "Sara" - Litija, "King - Val-vazor" - Šmartno, " Minimar-ket - Kava bar" Dornik - Sava. Vsi so nam omogočili, da smo pripravili ob otvoritvi uspel nastop naših malčkov. Naš sosed je osnovna šola, upam, da se bomo dobro razumeli, saj navsezadnje naša pota vodijo k istim ciljem. Franci Končar POČITNIŠKE DEJAVNOSTI NA OŠ ŠMARTNO TABORJENJE V OŠ Šmartno se že nekaj let trudimo, da otrokom poleg redne šolske športne vzgoje ponudimo tudi dodatne aktivnosti v času počitnic. Že tretje leto organiziramo Taborjenje v času letnih počitnic v Bohinju. Letos pa prvič po daljšem času tudi poletno kolonijo na Debelem rtiču. Vse te aktivnosti v celoti organizira naša šola preko Športne zveze Litija. Vse stroške letovanj, zimo-vanj ... v celoti plačajo otroci. Naš namen je, omogočiti otrokom, da lahko aktivno preživijo svoj prosti čas in se seznanijo z različnimi dejavnostmi, ki bi jih sicer ne bi mogli spoznati. Pri našem delu so nam v veliko pomoč tudi različne delovne organizacije, obrtniki, ki vedno najdejo posluh za tako obliko delovanja in nam radi priskočijo na pomoč. Letošnjega "Taborjenja" v Bohinju se je udeležilo: v 1. izmeni 39 otrok in v drugi izmeni 37 otrok. Za otroke so skrbeli v vsaki izmeni po štirje učitelji, en zunanji sodelavec, ter kuhar in ekonom. Taborni prostor, ki smo ga za ta namen zakupili pri tabornikih "Savski rod" iz Ljubljane, se nahaja v Ukancu nad kampom Zlatorog. To je lep taborni prostor, ki obsega 20 do 25 šotorov, ki so namenjeni za bivanje otrok in učiteljev in dva večja šotora, od katerih je eden namenjen za kuhinjo, drugi pa za jedilnico (učilnico, igralnico v primeru slabega vremena). V taboru se nahaja vse potrebno za primerno bivanje v taborniških pogojih. V šotorih se nahajajo po dve postelji in pene na katerih spijo otroci. Spalne vreče oziroma posteljnino pa prinesejo otroci s seboj. Zavedamo se, da je to čas počitnic. Zato se trudimo, da imajo otroci čim več prostega časa in, da uživajo. Kljub temu pa smo pripravili in organizirali nekatere aktivnosti, za katere pa se je pokazalo, da jih otroci radi opravljajo. To so predvsem aktivnosti iz taborniškega življenja, seveda mi ne spoznavamo vseh, temveč le nekatere najpomembnejše. Veliko časa smo namenili varstvu okolja, saj menimo, da moramo mladim privzgojiti čustven, kulturen in spoštljiv odnos do narave. Če mladim privzgojimo tak odnos do narave, se bodo tudi pozneje v svojih poklicih zavzemali za varstvo narave. Otrokom smo posredovali nekaj teoretičnih vsebin (kaj je najbolj onesnaženo, kdo so glavni onesnaževalci), in tudi nekaj praktičnih napotkov kako ohranjati naravo, oziroma svojo okolico kjer živimo (tabor), ter kako ohranjati naravo na izletih, planinskih turah. En dan so tabor obiskale dve učiteljici naše šole. Učiteljica za zemljepis je pripravila ekskurzijo v Staro Fužino, Stu-dor, Srednjo vas, na Pokljuko. Na tej ekskurziji so videli Planšarski muzej, staro bohinjsko hišo v Studorju, različne krajevne znamenitosti in značilnosti. Na Pokljuškem polju so nabirali in spoznavali različne rastline. Te rastline so nato s pomočjo učiteljice biologije tudi proučevali in izdelali herbarij. Seveda pa smo imeli tudi veliko športnih aktivnosti. V ta sklop spadajo različne igre z žogo, štafetne in elementarne igre, plavanje v jezeru, veslanje s kajaki in kanuji. Opravili smo več krajših izletov: okoli jezera, do Slapa Savice in nekaj daljših planinskih tur: Vogel (gondola), Šija, Vratca, Žagarjev graben, Ukane; Šija, Vogel, Komna, Savica; Komarča, Sedmera jezera, Komna, Savica. Vsi otroci so bili razdeljeni v šest skupin (za katera so sami izbrali različna šaljiva imena). Vse skupine so preko celega tedna tekmovali v "Bohinjskem mnogoboju", ki je vseboval različne aktivnosti: večerni program, orientacija po zaznamovani poti in potnih znakih, kviz, kurjenje ognjev, lokostrelstvo in ve-sljanje. Vse točke smo na koncu sešteli in tako smo dobili skupnega zmagovalca. Pravega taborjenja pa seveda ne bi bilo brez tabornega ognja. Čas po večerji smo namenili druženju ob tabornem ognju, kjer smo prepevali pesmi in otrokom predstavili različne družabne igre. Zadnji dan smo v naš tabor povabili tudi starše. Seznanili smo jih z našim delom in kako poteka. Otroci pa so pripravili krajši program ob tabornem ognju. Z letošnjim "Taborjenjem" smo še posebej zadovoljni. Predvsem zaradi tega, ker smo glede na prejšnja leta popestrili program, ki je tako tudi bolj zanimiv za otroke in zaradi tega, ker smo program v celoti izpeljali tako kot smo si ga zastavili. Izpeljava programa je v veliki meri odvisna tudi od vremena in to je bilo letos res zelo ugodno. LETOVANJE V minulih letih je imela občina Litija za vse šolarje dobro organizirano letovanje ob slovenski obali. Sprva so otroci bivali pod šotori, od leta 1976 dalje pa v Mladinskem zdravilišču in okrevališču RKS na Debelem rtiču. Takrat je tudi sodelovala s še štirimi slovenskimi občinami pri sofinanciranju novega paviljona. Organizacijsko je letovanje vodila Skupnost otroškega varstva, ki je namenjala tudi del sredstev, pomagale pa so ji tudi vse matične šole v občini. Po ukinitvi SIS je to nalogo prevzela Občina Litija, vendar le za kratek čas. Tako, da smo 1. 1990 zadnjič letovali na Debelem rtiču. Po treh letih smo se na naši šoli sami odločili, da ob pomoči Športne zveze Litija, ponovno organiziramo letovanje otrok na morju. Letovanje so finančno podprli tudi Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije, ki je sofinanciral letovanje za 40 otrok (zdravstveno ogroženih) in Urad za mladino Republike Slovenije, ter območna organizacija Rdečega križa Litija. Letošnjega letovanja se je v dveh izmenah po sedem dni udeležilo 67 otrok. Za otroke so skrbeli kot vodiči in kot učitelji: v prvi izmeni pet, v drugi izmeni pa štirje učitelji, ki so tudi sicer vsi pedagoški delavci šmarske šole. Na Debelem rtiču je dobro poskrbljeno za prijetno preživljanje počitniškega časa otrok. V programu smo seveda največ časa namenili kopanju in učenju plavanja. Poleg tega pa smo pripravili tudi nekaj ostalih aktivnosti za otroke in sicer: učenje angleščine za otroke nižje stopnje, spoznavanje značilnosti obmorskega sveta (rastlinstvo in živalstvo), obale in krajev, različne športne in zabavne dejavnosti. Vključevali pa smo se tudi v dejavnosti, ki so bile organizirane za vse otroke, ki so letovali na Debelem rtiču. Učenju plavanja smo dali velik poudarek, saj se zelo dobro zavedamo, da je znanje plavanja v življenju zelo pomembno. Prav tako tudi vemo, da veliko otrok iz Šmartna in okolice nima veliko možnosti, da bi se naučili plavati. Poleg učenja plavanja smo imeli tudi različne igre v vodi in ob vodi, različna štafetna tekmovanja, na koncu vsake izmene pa tudi uradni preizkus znanja plavanja, kjer so se otroci pokazali kaj so se v tem času naučili in si tako pridobili ustrezne diplome (bronaste in srebrne "delfine"). Za otroke nižje stopnje smo organizirali krajši tečaj angleškega jezika. Tečaj je potekal v sproščenem počitniškem vzdušju in v takih oblikah, ki so primerne otrokom v tej starosti in v takem okolju. Te oblike so bile: učenje pesmic, razgovor, dialog, poslušanje audio in gledanje video kaset. Tako letovanje je tudi zelo primerno za spoznavanje obmorskega sveta. Tu imajo otroci priložnost, da vse tisto, kar so sicer že slišali v šoli, ali pa so slišali tukaj, tudi vidijo. Otroci so spoznali bljižnjo okolico (bližina italijanske meje), videli so kako poteka obmejni promet, delo carinikov. Slovensko obalo so spoznali, ko so se z ladjo odpeljali v Piran. Tu so si ogledali mestne znamenitosti, akvarij. Spoznali so tudi, kakšno je rasti instvo in živalstvo obmorskega sveta. Ob večerih smo imeli različne družabne aktivnosti (večer petja, skečev in družabnih iger, zaključni večer). Udeležili pa smo se tudi različnih prireditev, ki so bile organizirane za vse otroke, ki so letovali na Debelem rtiču (Karaoke, Igre brez meja, Miss in Mister Debelega rtiča, paviljoni se predstavijo, športna tekmovanja z drugimi skupinami). V prihodnje si želimo, da bi taka oblika letovanja ostala vsakoletna, da bi vključili še večje število otrok (zdravstveno ogroženih in takih, ki nimajo drugačnih možnosti, da bi odšli na morje) in da bi čas ene izmene podaljšali na deset dni. Boris Žužek, Albert Pavli Šmarska šola je organizirala med letnimi počitnicami zadnje dni junija dvodnevno likovno kolonijo na Primskovem. Na njej je sodelovalo 24 mladih ustvarjalcev iz Šmartna in Litije, ki so jih vodili mentorji Marjana Šuštaršič, Marija Bregar in Jože Meglic Kultura DRUGE JESENSKE SERENADE NA GRADU BOGENŠPERK Letos je že drugič soustvarjalec Jesenskih serenad, poleg Glasbene mladine ljubljanske, Trubarjevega antikvariata, KUD Oder treh herojev, Glasbene mladine Jesenice in Glasbene mladine Slovenije, tudi Odbor gradu Bogenšperk. S KINO PREDSTAVAMI V LITIJI BOMO NADALJEVALI Letošnje Jesenske serenade so nam ponudile štiri intimne glasbene večere in popoldneve /. mladimi solisti ter skupinami, prepletene z umetniško besedo dveh mladih umetnikov, Polone Juhove in Jerneja Kunlnetja. Prva serenada je izzvenela gospodu Adolfu Saxu v čast, pred 100 leti umrlemu izumitelju sak-safona v KVARTETU SAKSA-FONOV. Mladi ansambel, kije na tekmovanju osvojil največ kar lahko - 100 točk, je igral originalna dela avtorjev našega stoletja, med katerimi sta bili tudi dve novi skladbi Iva Pctriča in Milka Lazarja. Drugo serenado BACHOVE SUITE je izvajal violončelist Gregor Marinko, študent zadnjega letnika Akademije za glasbo; tretjo, SLOVENSKE UMETNE IN NARODNE PESMI je pripravila vokalna skupina Kvarta, ki je povsem novo pevsko združenje. Štiri odlične pevke Ljubljanskih ma-drigalistov so se letos preizkusile tudi v kvartetu in na Jesenskih serenadah predstavile ljudske in umetne pesmi, med katerimi je tudi noviteta Marijana Gabrijelčiča. In kot četrto serenado smo poslušali ŠPANSKO IN LATINSKO- AMERIŠKO GLASBO v izvedbi odličnega kitarista Dejana Krušeca, študenta graškega Konzervatorija, ki je s svojim inštrumentom in izbranim programom navdušil publiko tudi na Bogenšperku. Z Jesenskimi serenadami pa nismo končali koncertne sezone na gradu Bogenšperk, ampak le odprli. Skozi sezono se bo tu zvrstilo še šest koncertov najboljših mladih koncertantov, prvi koncert TRIO FLAVT bo že 21. oktobra ob 19.30, na katerega Vas prav prisrčno vabimo. Rosana Maček Po treh letih in pol smo ob podpori mladih in s prijaznim sodelovanjem Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija, ki nam je dovolil uporabljati aparature, ponovno pričeli redno vrteti filme v dvorani na Stavbah ob sobotah ob 19. uri in nedeljah ob 18. uri. Za nami je že skoraj trimesečno poskusno predvajanje. Čeprav smo se v tem času spopadali z nekaterimi težavami, ki so jih povzročale tudi dotrajane aparature, smo vendar zadovoljni, saj so predstave kar dobro obiskovane, novi filmi pa celo zelo dobro. Program filmov bomo pripravljali največ za dva meseca vnaprej, saj bomo na ta način sproti lahko spremljali novitete, ki prihajajo v Slovenijo in jih uvrščali na spored tudi v našem kinu. Do konca leta si bomo med drugim v rednem programu ogledali predvsem komedije in akcijske filme kot so Kremenčkovi, Na razpotju, Prava stvar, Ledena steza, Waynov svet II., Volk, Hitrost. Za najmlajše in šolarje načrtujemo tudi posebne predstave z novimi risanimi in mladinskimi filmi, predvsem med prazniki in počitnicami, v dogovoru s šolami pa bomo pripravljali tudi filmske kulturne dneve. V septembru, natančneje 29.9., bomo pričeli s filmskim gledališčem. Tu bomo vrteli kvalitetne, nekoliko težje filme kot so Klavir, Schindlerjev seznam, Philadelphia, ki pa jih ne bomo uvrstili v redni program, saj redne predstave obiskuje tudi veliko mladine. Filmsko gledališče bo projekcija filma s komentarjem in sicer med tednom ob 20. uri zvečer. Kdaj natanko so kino predstave in kaj je na sporedu, najdete vsak dan na video straneh ATV Signala Litija, v dnevnem časopisju in v petnajstih oglasnih omaricah kina Litija, ki smo jih med poletjem na novo naredili in razobesili po Litiji in Šmar-tnem, vsak mesec pa naredimo še mesečne programe, ki vas jih veliko dobi tudi na domove. Rosana Maček KVARTET SMARTIN V NOVIH OBLAČILIH Imenitna vokalna skupina Kvartet Smartin je bila v zadnjem obdobju zelo dejavna. Potem, ko so pevci sodelovali na promociji brošure Kultura pitja, avtorja svetovno priznanega enologa dr. Dušana Terčelja in založnika družbe Vesta v Vili Bled, so bili polno angažirani tudi na letošnjem jubilejnem vinskem sejmu. Obogatili so otvoritev vinskega sejma, ki ga je odprl gospod Lojze Peterle, podpredsednik vlade in zunanji minister, sodelovali so na podelitvi nagrad in priznanj z mednarodnega ocenjevanja vin ter še na sprejemih in promocijah. Nastopili so že v novih oblačilih, ki jih bodo še dopolnili s fraki. Za začetek jim je pomagala družba Vesta, vabijo pa tudi druga podjetja, obrtnike in posameznike, da jim nakažejo svoje prispevke. Imidž pevcev veliko pripomore tudi k imidžu kraja, zato jim pomagajmo! LEVSTIKOVA POT DO VELIKE LOKE Od letos naprej je Levstikova pot podaljšana do železniške postaje Velika Loka. V zadnjih letih je bilo z organizacijo cilja in avtobusnih prevozov s Čateža precej težav in organizator pohoda se z. nekaterimi na terenu nikakor ni uspel dogovoriti za ustreznejši pristop k urejanju cilja pohoda, zato bo letos hoje za 5 kilometrov več oziroma skupaj okrog 25 kilometrov. Od Litije do Čateža bo pot nespremenjena, s Čateža pa bodo morali pohodniki naprej skozi Dolenjo vas, Roje, Škovec in Trnje do Velike Loke. Podaljšek poti sploh ni težaven, saj vseskozi med vinogradi hodite navzdol v dolino. Šlart bo v soboto, 12. novembra med 7. in 9. uro pri železniški postaji v Litiji, spremenjene pa so tudi kontrolne točke. Prvi žig bodo udeleženci v svoje dnevnike prejeli v Litiji ob prijavi, drugega v Moravčah, tretjega na Čatežu in zadnjega na cilju. Posebnih novosti letos ne bo, organizator pa posebej opozarja na nekoliko daljšo pot in seveda to, da letos ne bo avtobusnih prevozov za povratek v Litijo. S cilja z železniške postaje Velika Loka bodo proti Ljubljani poleg rednih vozili tudi posebni vlaki in v Litijo boste tako prispeli skoraj v istem času, kot bi se drenjali na avtobusu. Prireditev bo v vsakem vremenu, to odločitev pa je že lani podprla množica pohodnikov iz. vse Slovenije, ki so gazili sneg proti Čatežu. Cilj na Veliki Loki bo odprl do 18. ure, podrobnejše informacije pa dobite na naslovu CIDM Litija, p.p. 34, 61270 Litija. Rudi Bregar LITIJSKA KNJIŽNICA ALI OD BESED K DEJANJEM Več kot dve desetletji tožb, utemeljevanj in prepričevanj o potrebnosti ustrezne knjižnice v Litiji, je v letošnjem letu dozorelo in takoj po počlitnicah seje pričela adaptacija prostorov. Litijski Izvršni svet je namreč slovje za odrasle in poučne knjige. namenil knjižnici vse prostore v nekdanjem glavarstvu in občini na Parmovi 9. Obiskovalci so seveda že opazili, da se v knjižnico prihaja spet ob železnici z zgornje strani zgradbe. Vhod, ki bo ostal tam tudi po adaptaciji, je bil prestavljen zato, da bodo tako adaptacijska dela kot izposoja v knjižnici potekala nemoteno. Kako bo izgledala knjižnica po obnovi, najlažje vidite na sliki. Ker je zgradba stara več kot sto let, je potrebna temeljite obnove, od strehe do tal. Obnovljena bo kritina, elektrika, centralno ogrevanje, vodovodna napeljava, odpravljeno bo talno zamakanje in polepšana fasada. Zaradi funkcionalnosti pa bo nekoliko spremenjena tudi notranjost zgradbe ter vhod. Knjige za izposojo bodo po obnovi razporejene v dveh nadstropjih. V zgornjem bo postavljeno lepo- Tam bo tudi študijska čitalnica in domoznanski oddelek. V pritličju bodo knjige za mladino, oddelek z neknjižnim gradivom (CD, video, zvočne kasete) in čitalnica za časopisje. V kletnih prostorih bodo skladišča in večnamenski prostor za prireditve. Zaradi obnovitvenih del bo izposoja v prihodnosti nekoliko motena, saj bodo nekatera dela potekala hkrati v vseh treh nadstropjih, torej tudi v sedanji utesnjeni knjižnici. Z nekoliko več razumevanja uporabnikov, pa bo tudi to obdobje možno prebroditi. Zgradba nekdanjega glavarstva je tudi predlagana za razglasitev za kulturni spomenik. Obnova pa bo predvidoma končana v prihodnjem letu ob 850-letnici prvega zapisanega imena Litije. Joža Ocepek f==*f II i ■ *■■ ■ j ■ ■ ■ • ■ IbH •■II I o ■ ■ lili ■ ■ ■ M In ■ vjH lil 1 nr PSMA BRALCEV SPOŠTOVANI g. GOLOUH! Ne morem razumeti vaše kritike zaradi že pozabljenega kmečkega štrajka v lanskem letu. Očitate nam, da bo moral delavec plačati ogromno škodo, ki naj bi nastala zaradi štrajka. Kdo bo pa nam poravnal škodo, ki jo je povzročila vlada zaradi neurejene kmetijske politike? Se mogoče spominjate, daje bila cena mleka skoraj vse leto enaka, da pa so se pokoljnine višale z inflacijo, čeprav ne veliko, vendarle so se. Nikoli ne bom trdila, da imajo upokojenci dovolj visoke pokojnine ali delavci dovolj visoke plače, še zdaleč ne, toda vladna politika do kmeta je bila takšna, da smo morali iti v tak skrajni ukrep. Mislim, da nam ni treba biti ponosni, na štrajk, kot nam očitate, prej smo zagrenjeni zaradi vladnega ignorantstva do naših zahtev. Strajk ni bil samo zaradi sramotne cene mleka, ampak tudi zaradi mnogih drugih problemov v kmetijstvu. Pravite, da se bo treba odločiti, biti kmet ali delavec. Prav stranka, ki ste ji pripadali in ji najbrž še, je vseh 50 let zavirala, da bi kmet lahko imel toliko zemlje, da bi od nje živela vsa družina. Mar mislite, da je za normalno življenje ene družine dovolj 10 hektarov zemlje? Pojdite enkrat pogledat v zahodno Evropo, kako so tam urejene kmetijske razmere. Tudi v Avstriji so zaposleni vsi kmetje, ki imajo premalo zemlje, pa jim tega nihče ne očita. Mar mislite, da je prijetno dan za dnem garati po cele dneve? Pa bo kdo rekel, da nam ni treba. Slovenski kmet ni tak, da bi gledal, kako mu polje zaraščata plevel in grmovje, slovenski kmet je svoji zemlji in domovini najbolj zvest državljan. Ste že kdaj slišali, da bi slovenski kmet delal sramoto svoji domovini? Ko so štrajkali učitelji in policisti, katerim ste pripadali tudi vi, niste mogli nikjer prebrati, da bi kmetje kritizirali njihovo odločitev za tak korak, ker nismo bili pristojni, kakor tudi vi niste v našem primeru. Ste se tudi takrat vprašali, kdo bo poravnal škodo, ki je bila najbrž tudi povzročena. Slovenski kmetje smo se v občilih javno opravičili, kaj pa drugi? Slogan vaše stranke pred volitvami je bil: Evropa zdaj! S takim mišljenjem do kmeta, kot ga imate vi in vaši somišljeniki, ne gremo v Evropo, ampak kvečjemu v Sibirijo. Zato vam svetujem, da si le zapomnite Prešernov verz: "Le čevlje sodi naj kopitar!" V imenu prizadetih kmetov Marija Zaje, predsednica kmečke zveze v Ljudski stranki REŠEVANJE DENACIONALIZACIJSKIH POSTOPKOV PO POLŽEVO Medtem, ko so v nekaterih občinah zelo pohiteli z vračanjem denacionaliziranih zemljišč, pa se v litijski občini s tem ne morejo pohvaliti. Očitno zakonski roki in roki iz upravnega postopka veljajo le za občane, občinski organi pa si lahko privoščijo veliko ležernost in neekspeditivnost. Ali pa se za to neučinkovitostjo skrivajo še kakšni drugi interesi. Kdo ve. Nekaterim pač ni bila naklonjena ne prejšnja, niti jim ni sedanja oblast. Magda Breznikar OKTOBER - MESEC VARSTVA PRED POŽAROM Stalno naraščanje števila požarov in požarnih škod nas opozarja na dosledno uresničevanje požarno preventivnih določil, predvsem pa na večje zavzemanje odgovornih dejavnikov za odpravljanje vzrokov požarov. Dejstvo je, da so vzroki za naraščanje števila požarov in požarnih škod še vedno na prvem mestu, je malomarno ravnanje človeka, zato je nujno, da z organiziranim osveščanjem in izobraževanjem prodremo v zavest ljudi, da jim bo pomenila dobra požarna preventiva tudi boljšo prihodnost. V to dejavnost so usmerjene gasilske organizacije, posebej pa še v mesecu varstva pred požarom -oktobru. Občinska gasilska zveza Litija bo z realizacijo programa "Mesec požarne varnosti" v letošnjem ok- tobru skupno z gasilskimi društvi vključila v izvajanje: - udeležbo mladih gasilcev na republiškem srečanju "Mladi gasilec" v Domžalah - udeležbo tekmovalnih ekip na državnem gasilskem prvenstvu v Kranju - srečanje mladih gasilcev iz vseh GD v OGZ v Jevnici s pohodom na Janče - aktivnostne akcije v obliki sektorskih in društvenih vaj GD - izvedbo rastave gasilske opreme in tehnike, dnevi odprtih vrat GD - preventivne preglede - preglede društvenega in operativnega delovanja po GD in organizirali bodo še druge aktivnosti, prilagojene posameznim programom v Občinski gasilski zvezi za 1994. leto. Občinska gasilska zveza Litija ODVETNIK LJUBOMIR CRNKOVIČ CANKARJEVA 1, LITIJA Tel.: (061) 883-188 URADNE URE: Dopoldan Popoldan Ponedeljek 9-12 16-19 Torek 9-12 Sreda 9-12 16-19 Četrtek 9-12 16-19 Petek 9-12 Obveščam občane in občanke, da sem pričel z rednim delom 3. 9. 1994 Hvala za zaupanje! Obveščamo vas, da bomo novembra meseca organizirali ZAČETNI TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA Vse, ki želite spoznati praktične osnove tega lepega poklica, vabimo, da nas pokličete po telefonu do konca meseca oktobra. V samostojnem podjetju Modna oblačila izdelujemo planinske hlače iz bombažnega platna ali žameta, vseh velikosti ali po naročilu. Se priporočamo! T O*1 l/a&nztrje«* 27 61275Šmarko ftilitjii V 067/882-277 LINGUA Jezikovno izobraževanje Jezikovna šola LINGUA Litija vabi k vpisu v sledeče tečaje: 1. Nemščlina I. stopnja 100 ur 2. Nemščina II. stopnja 100 ur 3. Nemščina III. stopnja 80 ur Študentje in upokojenci imajo popust, plačilo v 3 obrokih. Tečaji se pričnejo 3. in 4. oktobra. Prijave in informacije: LINGUA Litija, Cesta Zasavskega bataljona 27, ali po telefonu št. 882-137 - do 30.9.1994. Naložba v znanje je najboljša naložba, zato ne odlašajte z vpisom! mali OGLASI V Litiji prodam novejše dvosobno stanovanje s centralno kurjavo in balkonom na sončni strani. Pokličite na telefonsko številko 273-644 v popoldanskem času! Nudimo vam tipske načrte za vse vrste gradenj. Izdelujemo načrte za legalizacije, spremembe namebnosti in opremo. Konkurenčne cene in kratki roki. Studio M d.o.o., Bordarska 8, Litija, telefon 883-064. V Litiji vzamem v najem dvosobno stanovanje. Plačilo po dogovoru. Svoje cenjene ponudbe oddajte, prosim, v uredništvo Glasila občanov. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza, Parmova 4 razpisuje za šol.l. 1994/95 vpis v naslednje programe: I. Programi za pridobitev izobrazbe 1. Trgovec (IV. stopnja) - poklic: prodajalec Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. 2. Preoblikovalec in spajalec kovin (IV. stopnja) - poklic: konstrukcijski ključavničar Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Izobraževanje traja dve leti. 3. Prekvalifikacija v trgovca Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 4. Prekvalifikacija v voznika (IV. stopnja) - poklic: voznik Pogoj za vpis je končana 3-letna poklicna šola. Izobraževanje traja en semester. 5. Ekonomsko-komercialni tehnik (V. stopnja) - poklic: ekonomski tehnik komercialnega področja Pogoj za vpis je končana šola za prodajalce. Izobraževanje traja dve leti. 6. Strojni tehnik - poklic: strojni tehnik Pogoj za vpis je končana poklicna kovinarska ali avto-mehaniška šola. Izobraževanje traja dve leti. Pričetek izobraževanja po teh programih bo oktobra '94. Prijave sprejemamo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 16. ure osebno ali po telefonu 881-182. KAMNOSESTVO Lah Anton, Toniv.s.p. Polšnik, telefon 873-003, oblikovanje marmorja, granita: - obnova spomenikov - obnova in napisi črk, na terenu - kuhinjski pulti - police, stopnice TENIS PARK AS LITIJA Graška c. 18.a 61270 Litija sprejme v redno delovno razmerje za nedoločen čas dekle za delo v šanku. Trimesečna poskusna doba. Delo je izmensko. Vse dodatne informacije dobite na tel. 061-883-169. KRAJEVNA SKUPNOST VAČE Svet krajevne skupnosti RAZPISUJE UPRAVLJANJE KRAJEVNEGA VODOVODA VAČE Na razpis se lahko javijo podjetja in obrtniki, ki imajo za tako dejavnost ustrezno registracijo in usposobljenost. Pojasnila in informacije dobite vsako sredo od 16. do 18. ure v pisarni krajevne skupnosti na Vačah št. 28 a I. nadstropje ali po telefonu 876-002 v istem času. Prijave bomo zbirali mesec dni po objavi. Predsednik Sveta KS Vače Peter Jvan GASILSKO DRUŠTVO LITIJA odda v najem na Velikem vrhu pri Litiji 50 m2 prostora za mimo obrt - lokacija je odlična za trgovino v novem gasilskem orodišču Veliki vrh. Vse informacije lahko interesenti dobijo v Gasilskem društvu Litija ali po telefonu - g. Ulanec Zvone 881-071. Pisne ponudbe pošljite na naslov Gasilsko društvo Litija, Ljubljanska 10, 61270 Litija najpozneje do 20.10.1994. Upravni odbor GD Litija OBVESTILO Moški pevski zbor LIPA Litija obvešča vse pevce, daje v torek, 4. oktobra 1994, ob 19. uri DELOVNI SESTANEK v klubskih prostorih zbora, v dvorani na Stavbah. Na sestanek vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, ki bi želeli sodelovati v zboru. Lipa bo praznovala aprila prihodnje leto 110-letnico obstoja. Odbor ŠPORTNO DRUŠTVO JEVNICA Razpisuje OBČINSKO PRVENSTVO DVOJIC V BALINANJU ki bo v soboto, 1. oktobra 1994, ob 9.00 uri na balinišču ŠRC Jevnica. Tekmuje se po pravilih Balinarske zveze Slovenije. ^ Pisne prijave zbiramo do 28. 9. 1994 na naslov: ŠD Jevnica, Jevnica 27, 61281 Kresnice (za občinsko prvenstvo v balinanju) Folklorna skupina Javorje vabi k sodelovanju plesalce. Pridite vsi, ki radi plešete, pojete in vam ljudska dediščina nekaj pomeni. Prijavite se na naslov: Folklorna skupina Javorje, Šmartno pri Litiji, ali po telefonu 881-485. OBVESTILO Vse občane občine Litija obveščam, da bom s 1. oktobrom odprla v Domu borcev na Ponoviški 6 zasebno ambulanto splošne medicine. V njej bom opravljala zdravstvene storitve in nudila nujno zdravniško pomoč pod istimi pogoji kot v ZD Litija, kar pomeni, da pacientom zdravstvenih storitev ne bo potrebno plačevati. Vse občane, ki želijo koristiti usluge v moji ambulanti, prosim, da prinesejo svoje zdravstvene kartoteke s seboj. Ambulanta bo obratovala vsak dan in sicer: PONEDELJEK, TOREK in PETEK dopoldne, SREDA in ČETRTEK popoldne. Za obisk se priporočam Zasebna ambulanta splošne medicine, Tanja Ptičar dr. med., Litija, Ponoviška 6, tel.: 883-454 CENTER ZA SOCIALNO DELO LITIJA, Ponoviška 12 OBVESTILO 0 PRESELITVI Center za socialno delo Litija se je preselil v nove prostore na Ponoviško 12, LITIJA (bivši vrtec). Prostore imamo v pritličju in v 1. nadstropju. Telefonski številki sta ostali nespremenjeni in sicer: 883-217 in 881-098. PREKLIC IN OPRAVIČILO Ljudmila Križaj, Scopolijeva 59, Ljubljana, preklicujem besede žaljive obdolžitve, ki sem jih izrekla o gospe Herti Kalšek in gospodu Ivu Kalšek, oba iz Tep 50, Polšnik, in se jima opravičujem. Ljudmila Križaj ZAHVALA OB NENADNI IZGUBI ŽENE, MAME, SESTRE IN TETE ŠEGŠ FRANČIŠKE iz Gradiških Laz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno še sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in jo pospremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem in g. Jesensku. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni Bolečina se da skrili, ludi soka zatajiti, le tebe, dragi oče, nam ne more nihče vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka MEHLE MILANA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Kolšku ter osebju Doma Tišje za nego in skrb v času njegove bolezni. Lepa hvala tudi g. dekanu Masniku za lepo opravjen obred in za poslovilne besede. Žalujoči: sinova Milan in Jože ter hčerka Helena z družinami ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega GREGIJA OBOLNARJA HRNJIČIČA 27.5.1991 - 1.7.1994 iz Litije, ki nas je na tako nerazumljiv način zapustil in odšel v prerani grob. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vso pomoč, ki ste nam jo nudili v najtežjih trenutkih. Hvala g. župniku iz Velike Š tange za lepo opravljeno mašo in pogrebni obred in g. Marjanu Lukančiču, ki je v imenu KS izrekel poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame MARIJE RIBIČ iz Zgornje Jablanice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede. Posebna hvala dr. Kolšku in medicinskim sestram, ki ste ji pomagali lajšati bolečine v zadnjih dneh življenja. Enako tudi zahvala vsem delavcem doma Tišje in oskrbovanki Ivanki, ki ji je bila v veliko pomoč in uteho. Žalujoči vsi njeni Živeli - umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo - za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen. (Župančič) V SPOMIN Minili sta dve leti, odkar nas je nepričakovano zapustil ANDREJ MANDELJ Spomin nanj je med nami še vedno živ. Hvala vsem, ki se z mislijo pomudite pri njem ali obiščete njegov prerani grob. Vsi njegovi ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil mož in oče ANTON FIRM iz Ribč 27 Zahvlajujemo se vsem sorodnikom in znancem, sokrajanom in sodelavcem Lesne iz Litije ter Zvezi borcev za izrečena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN ljubljeni hčerki in sestrici MALI MAJI Ker bula bolezen meja ne pozna, minilo je leto, odkar si odšla. Saj prekrhka, prenežna si deklica bila, da bi vzdržala to krutost svela; zato le Bog v svoj raj je vzel, te svetu pustiti ni mogel, ni smel. Ti zdaj rožice bele na grobu cveto, povešajo glavice Tebi v slovo. A najlepša rožica v naših srcih cveti, ki nikakor ne zveni, ta rožica si, ljubljena Maja Ti! Maja, radi te imamo! Oči, mami in brata ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga mama, babica, sestra in teta JOŽEFA ŽVEGLIČ iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, Predilnici Litija in Lesni industriji za darovano cvetje, izrečeno sožalje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu Antonu Masniku za opravljeni obred. Žalujoči vsi njeni Ne jokajte ob mojem grobu, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 67. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi ata, stari ata in brat ALOJZ PINTAR iz Jastrebnika 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivoma Predilnica Litija in Usnjarne Šmartno za izrečeno sožalje, darovano cvetje, vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred in ga. Veri Žlabra-vec za ganljive besede slovesa. Vsem še enkrat najlepša hvala. Vsi njegovi Savo si ljubil, Sava te je vzela, a v naših srcih je ostala bolečina. ZAHVALA ob smrti dragega moža in sina TEKALEC MILANA iz Litije Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem prijateljem, ki so nama stali ob strani, hvala za darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. dekanu Masniku za lepo opravljen obred in poslovilne besede, iskrena hvala tudi gospodu dr. Sašiču. Vsem še enkrat hvala. Žalujoča žena Vera in mama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta MARJANA DERMOTE 14.10.1923 - 19.6.1994 iz Litije se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sobor-cem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala organizaciji ZZB NOV Litija, predstavnikom Dolenjskega odreda, podjetja SCT Ljubljana, g. Albinu Jesensku za poslovilni govor, pevcem iz Šmartna in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča Cirila in Marjan Delo, skrb, trpljenje bilo Tvoje je življenje ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta, deda in brata MARTINA PRELOGARJA iz Šmartna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala šmarskim gasilcem za častno stražo, predsedniku g. Kahnetu za lep govor in vsem ostalim gasilcem za številno spremstvo. Zahvala velja pevcem za poslovilne pesmi, trobentaču, g. kaplanu in osebju Zdravstvenega doma. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti! Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame FRANČIŠKE LAMOVŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vaščanom sosednjih vasi za darovano cvetje in sveče in vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot na Polšnik. Posebno pa se zahvaljujemo zdravnikom in patronažni službi Zdravstvenega doma Litija. Prav tako iskrena hvala g. župniku za opravljen obred v cerkvi, enako pogrebnikom, govorniku g. Franciju ter pevcem s Polšnika za lepo zapete pesmi pri domači hiši in ob grobu. Vsi njeni Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, v hišo Očetovo šli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta.dedka in pradedka FRANCA JUVANA iz Leš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala župnikoma g. Nemaniču in g. Zaletelu ter pevcem iz Kresnic. Žalujoči vsi njegovi Po izredno dolgotrajni in mučni bolezni se je od nas poslovila naša draga in potrpežljiva MARIJA KOLENC roj. VRANA 13.11.1938 (iz Sela pri Gabrovki) Zahvaljujemo se za zdravstvene usluge osebni zdravnici dr. Ptičarjevi in tudi vsem tistim zdravnikom, medicinskim sestram in reševalcem, ki soji v času I8-letne bolezni radi pomagali po svojih močeh. Nehumana odločitev ZD Litija, da ji je bila prekinjena pomoč v obliki zdravniških obiskov na domu in reševalnih prevozov v zadnjih mesecih njenega življenja, ji je poleg že tako hude telesne, povzročilo še psihično kalvarijo. Ona je dotrpela. Žalujoči vsi njeni. Enajstim si življenje dala, zanje molila in garala, življenje spilo Ti je moči, zalo Te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre ANE BUČAR iz Gozda Reke se zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli polepšali njeno slovo. Hvala prežganjskim gasilcem in oktetu, pogrebcem, g. /.upnikoma Janku in Cirilu. Posebno se zahvaljujemo Brčanovmi in ostalim sosedom, ki so ji zadnja leta njenega življenja požrtvovalno pomagali. Žalujoči vsi njeni Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje, vse to si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre MARIJE KISEK iz Vodic pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Se posebno hvala g. župniku za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala ge. Heleni Perko za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Nisi rekla niti zbogom, niti nam roke podala, neusmiljena le smrt je vzela, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mami in stare mame TEREZIJE LEBAR Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter sodelavcem Mesarije Šmartno in Predilnice Litija za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi in ste jo pospremili na njeno zadnjo pot, ter vsem, ki za trenutek postojite ob njenem preranem grobu in ji prižgete svečo. Vsem in vsakomur posebaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni • ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice, prababice in tašče ANICE URBANČIČ roj. Koren 8.4.1920 - 2.7.1994 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka EDVARDA OBLAKA iz Brega pri Litiji, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se še g. župniku za obred, gasilcem gasilnega društva Breg za sporemstvo na njegovi zadnji poti, predstavniku Lesne industrije Litija za govor in pevcem iz. Šmartna za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Milka ter hčerki Milka in Edita z družinama ZAHVALA Mnogo prezgodaj, po težki bolezni nas je zapustil ANTON KALIN iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in bivšim sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče, posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma za nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni, enako tudi dobrim sosedom, gospodu dekanu za izrečene poslovilne besede in lepo opravljen obred, pevcem iz Šmartnega za ganljivo zapete žalostinke, ter trobentaču za zaigrano tišino. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA I Mnogo prezgodaj in iznenada nas je zapustila J IVANKA SEVER iz Kresniškega vrha Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izrečeno sožalje ter darovano cvetje. Še posebej se zahvaljujemo družini ZUPANČIČ in g. župniku za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Avgust, sin Ivan, hčerki Marinka in Joži z družinama ZAHVALA m .J L m M ■ T j m H J J M. Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE TREBEČ Iz Kresniških Poljan se iskrenu zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem m sosedom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku / a opravljen obred, pevcem iz Kresnic za zapete žalostinke, g. Setničarju za zaigrano tišino, gospe Evi Kovic za poslovilne besede ter gasilcem, praporašem in pogrebcem. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. i ZAHVALA ob nenadni smrti našega dragega MARJANA CILENŠEK-BOŽIČ iz Moravč pri Gabrovki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo družinama Korelc in Resnik, ter ostalim sosedom za hitro in nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, govorniku g. Stanetu Mikliču za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta KREFL STANISLAVA iz Litije Se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem za pomoč, izraze sožalja, cvetja in sočustvovanje. Hvala gospodu dekanu, postaji Policije Litija, vsem govornikom, pevcem, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje. Ljubila si dom in zemljo, zdaj pa brez Tebe vse je prazno. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE FRELIH roj. DOBLEKAR iz Ščita 6, Šmartno pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter pospremili našo mamo na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivoma Lesne industrije in Predilnice Litija. Iskrena hvala osebju Inštituta Golnik in Zdravstvenemu domu Litija, posebno še sestrama Moniki in Miri ter dežurnim zdravnikom za lajšanje bolečin. Hvala g. župniku za opravljen obred. Vse, ki ste nam v trenutkih žalosti in trpljenja stali ob strani, še enkrat hvala. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata ALBINA MALIJA iz Grička 6, Litija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem, ki ste se prišli poklonit v tako velikem številu njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko čudovitega cvetja in sveče ter nam izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala Gasilskemu društvu Kandrše in Občinskemu odboru Zveze borcev za organizacijo pogreba in ostalim gasilskim društvom: Vače, Mlinše, Kolovrat in Peče ter Ribiškemu društvu Litija. Hvala obema govornikoma, g. Jesensku in g. Majdiču. Posebna zahvala velja zlasti Godbi na pihala Litija pod vodstvom g. Jožeta Dobravca za lepo zaigrane žalostinke. Žalujoči: žena Marinka, sinova Darko in Iztok z družinama, sestre Milka, Iva in I leda ter ostalo surodstvo Litija, Frankfurt, Žvarovlje, Domžale in Kandrše Odšel si od nas, ostalo je T voje plemenito srce, ostali so sledovi Tvojih pridnih rok, nam pa kruto spoznanje, da Te nimamo več. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža.očeta, tasta, dedka in pradedka FRANCA PEČARJA iz Jevnice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki so nam stali ob strani ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice za pljučne bolezni Golnik in Zdravstvenega doma Litija. Zahvala velja g. župniku za opravljeni obred, ge. Evi Kovic, g. Tonetu Jerantu in predstavniku PVV Moste za poslovilne besede, darovalcem svetih maš, pevcem, gasilcem GD Jevnica in g. Setničarju za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ali nam kako drugače stali ob strani. V globoki žalosti vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage tete in svakinje MARIJE SEVLJAK po domače Zemljakove Micke z Vrtač se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji prinesli sveče in cvetje, jo pospremili na njeni zadnji poti in tako počastili njen spomin. Posebna zahvala velja pevcem MPZ Lipa z. Vač, govorniku, pogrebcem in organizatorju pogrebnega sprevoda. Še zlasti bi se radi zahvalili župniku g. Zaletelu za vso pomoč in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ŠPORT IN REKREACIJA KOŠARKA KOŠARKARJI "ISKRE LITUS" PRIPRAVLJENI KADETI ISKRE LITUSA V A SKL Novi trener Andrej Žagar V drugi polovici julija so pričeli s pripravami na novo sezono člani KK "ISKRA LITUS". Zbrali so se vsi tisti, ki so igrali v lanski sezoni, okrepljeni z Luko Bassinom (iz KK Zagorje), Rokom Kandžičem (iz Olimpije) in Jankom Naratom (povratnikom iz. tujine). Edini, ki je ekipo zapustil je bil trener Marko Tomažič in gaje zamenjal Andrej Žagar (iz ljubljanske Ilirije). V času priprav so odigrali dve pokalni tekmi: Janče : Iskra Litus 60:107 (22:51) in Zagorje : Iskra Litus 86:77 (40:44), ter več prijateljskih tekem: Iskra Litus : Byu Europe 88:95 (45:51) Iskra Litus : Helios (Domžale) 82:84 (43:35) Kraški zidar : Iskra Litus 75:69 (45:36) Iskra Litus : Ilirija 97:80 (59:39) Iskra Litus : Kraški zidar 61:60 (29:27) Iz gornjih rezultatov se lepo vidi, da so košarkarji Iskre Litusa iz tekme v tekmo igrali bolje ter pripravljeni pričakujejo začetek nove sezone 1994/95. Razpored članskih tekem v domači športni dvorani 17.09.1994 ob 19. uri Iskra Litus: Comet : Slivnica : Tinex Norik : Idrija : Loka kava : Intericr : Jezica : Elektra : Nova Gorica : Pivovarna Laško : Smelt Olimpija (ml.) Karolina Šušteršič 24.09.1994 ob 18. uri Iskra Litus : 08.10.1994 ob 19. uri Iskra Litus : 15.10.1994 ob 18. uri Iskra Litus: 22.10.1994 ob 19. uri Iskra Litus : 03.12.1994 ob 19. uri Iskra Litus : 17.12.1994 ob 20. uri Iskra Litus : 28.12.1994 ob 19. uri Iskra Litus : 14.01.1995 ob 20. uri Iskra Litus : 28.01.1995 ob 20. uri Iskra Litus : 11.02.1995 ob 19. uri Iskra Litus Kadeti Iskre Litusa Kadeti Iskre Litusa so morali za vstop v A SKL odigrati kvalifikacije. Na turnirju v domačem kraju, kjer so nastopile 4 ekipe: Rudar (Trbovlje), Koper, Portorož in Iskra Litus (Litija). Rezultati: Iskra Litus : Rudar (Trbovlje) 74:64 (37:30) Koper : Portorož 77:69 (33:34) Rudar : Koper 66:79 (30:34) Iskra Litus : Portorož 81:59 (29:32) V A SKLsta se uvrstili ekipi (popoldanska zmagovalca) Iskra Litus in Koper. Razpored kadetskih tekem v Litiji: - v Športni dvorani: 24.09.1994 ob 16. uri Iskra Litus : Pivovarna Laško 15.10.1994 ob 16. uri Iskra Litus : Litostroj Slovan 22.10.1994 ob 17. uri Iskra Litus : Smelt Olimpija - v telovadnici OŠ Gradec: 05.11.1994 ob 16. uri Iskra Litus : Celje 12.11.1994 ob 16. uri Iskra Litus : Domžale Tekst in slike: Karolina Šušteršič TENIS TENISAČI V ZRAKU Tenis park AS Litija je bil v soboto 3. in nedeljo 4. septembra prizorišče teniškega turnirja KIM-D, ki šteje za računalniško jakostno lestvico. Turnirja se je udeležilo nekaj več kot 70 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slovenije. V najmlajši kategoriji, v kateri je bilo tudi najmanj tekmovalcev, so bili zelo uspešni domačini, v finale Golob : Ahčin (6:0, 6:2), v kategoriji nad 25 let sta finale odigrala Škerjanc in Petrovič (6:2, 3:6, 6:7), v kategoriji nad 35 let, ki je bila tudi najštevilčnejša sta bila v finalu Balderman : Stefanovič (6:1, 2:6, 7:5), v najstarejši skupini nad 45 let pa Por in Kavčič (6:3, 2:6, 3:0 w.o.). Ženske so se pomerile v dveh kategorijah. V mlajši, do 35 let, je bil finale Zorko : Kasesnik (6:2, 6:3), v starejši, nad 35 let pa Maher : Gorjanc (6:1, 2:6, 6:0). Najuspešnejši se bodo za nagrado vozili nad Slovenijo v letu generalnega sponzorja LABA & LABA Renault servis, Litija. Na svoj račun pa so prišli tudi gledalci, saj so videli kar nekaj izredno lepih dvobojev. Vse zainteresirane pa Tenis park AS obvešča, da bo naslednji KIM-D turnir pri njih od 14. do 16. oktobra. M.J. CENIK ZIMSKIH LETNIH KART DVORANA AS LITIJA sezona od 1.10.94 - 30.4.95 TERMIN 1 ura 2 uri pon-pet (8-16 h) 400 750 pon-pet (16-23 h) 550 1.050 nedelja, prazniki sobota * 400 750 študentje pon-pet(8-16 h) 300 550 *Ob sobotah si pridržujemo po predhodnem obvestilu pravico odvzema termina in nadomestitev le-tega v drugem terminu v času tekmovanj in lig. Cene so v DEM plačljivo v tolarjih po srednjem tečaju BS na dan plačila. Možnost plačila na tri obroke. Klubom nudimo še dodaten popust po dogovoru. Rezervacije sprejemamo na Tenis parku AS vsak dan od 9. do 23. ure ali po tel. 061-883-169. M.J. PLANINSKI KOTIČEK REKORDNA UDELEŽBA NA NAJDALJŠEM LITIJSKEM POHODU Četrtega pohoda GEOSS - Triglav se je udeležilo 11 planincev, vsi razen enega so četrti dan naporne hoje prispeli na cilj 144 kilometrov dolge poti. Na startu pri obeležju geometričnega središča Slovenije na Spodnji slivni so se še v jutranjem mraku zbrali (od leve proti desni: Sandi Jerant, Dene Cestnik, Ludvik Obolnar (čepijo); Peter Jelene, Ana Rozman, Helena Nemeček, Viktor Nemeček, Franc Jurič, Boštjan Toplak, Borut Vukovič in Janez Cestnik (stojijo). PLANINSKI IZLETI V OKTOBRU PD Litija vabi v soboto, 15.10.1994 na izlet na PECO (2155 metrov) Planinski dom na Peci (risba Anton Roje) Na pot bomo odšli s posebnim avtobusom. Obvezne prijave v pisarni Planinskega društva, Mire Pregljeve 1 (športna dvorana, vhod nasproti OŠ na Rozmanovem trgu) vsak četrtek med 17.00 in 18.00 uro, ali po telefonu Planinska sekcija pri DU vabi na izlet po delu ZASAVSKE PLANINSKE POTI HRASTNIK-KAL-MRZLICA-ŠMOHOR-LAŠKO v soboto, 8.10.1994. Odhod z vlakom z železniške postaje Litija ob 6.00 uri. Savska sekcija PD Litija organizira v soboto 15.10.1994 za svoje člane izlet, ki so ga naslovili GREMO PO GOBE Kaj bodo na izletu počeli, pove naslov, cilj pa je do dneva odhoda skrbno varovana skrivnost. Prijave sprejema vodja sekcije Marko Dernovšek tel. 874-026. B.V. Prispevke za nasledil jo številko zbiramo do 10.10.1994 GLASILO OBČANOV Ustanoviteljica: Skupščina občine Litija. Predsednik časopisnega sveta: Mirko Kaplja. Ureja uredniški odbor: Karmen Benčič, Mija Bernik, Stane Črne, Lučka Hoslnik, Vida Klemenčič, Anuška Potisek, Irena Prašnikar, Iva Slabe in Boris Žužek (glavni in odgovorni urednik). Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Grafična Priprava: Mul-tigraf, d.o.o. Ljubljana. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija. Izdajatelj: Prelest d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7. Naslov uredništva: Skupščina občine Litija, Jerebova 14, za Glasilo občanov. Nena-ročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov. USPEL TRETJI RAFTES V organizaciji Tenis parka AS so letos izpeljali že tretji raftes, kombinacijo tenisa in raftinga po Savi. Vendar ni šlo niti za navaden tenis niti za navaden rafting. Tričlanske posadke so morale na svojem spustu po Savi od Separacije Hotič do Tenis parka AS premagati kar precej ovir. Strogi sodniki so na savskih sipinah ocenjevali njihovo spretnost pri nošenju z vodo napolnjenih kozarcev, pri ciljanju tarče in nenazadnje tudi pri pitju piva. Brez hitrostne preizkušnje pa tudi ni šlo. Kljub zelo izenačeni borbi je pod mostom prva zapeljala najmlajša posadka "PALVA", v zasedbi Blaž Rozman, Aleš Ahčin in Mitja Strmec. Bili pa so tudi zmagovalci atraktivnega turnirja trojk (tri na tri). Zadeva s tem še ni bila končana. Marsikomu je rezultat popravilo ali pa tudi pokvarilo metanje pikada in pa vlečenje vrvi. Seštevek vseh teh nalog in tenisa je pozno zvečer prinesel zmagovalca. To so bili tudi na koncu "PALVA", sledili so jim "GUSLARJI", najbolj domiselno oblečena ekipa v zasedbi Tomo Bizjak, Gorazd Razpotnik in Brigita Zebič, tretji pa so bili "BLA-BLA" (Primož. Novak, Peter Rutar in Andrej Poglajen). Zmagovalna ekipa je od organizatorja prejela lep pokal, od sponzorja Mesarija FRTICA pa veliko medaljo, narejeno iz odličnih klobas. Letos se je raftesa udeležilo 11 posadk. M.J. BALINANJE VJEVNICI V septembru sta bila na dvostez-nem balinišču ŠRC Jevnica turnirja v balinanju in sicer: V petek 9. septembra je, ob tednu upokojencev občine Litija, Društvo upokojencev Sloga organiziralo turnir trojk za moške in četvork za ženske. Udeležile so se ga štiri moške ekipe iz, Jevnice in Litije ter dve ženski ekipi iz Jevnice in Kresnic. Pri moških je zmagala 1. ekipa Sloga, pri ženskah pa 2. ekipa Sloga Jevnica. V soboto 10. septembra pa je balinarska sekcija pri ŠD Jevnica organizirala turnir trojk. Od šestih prijavljenih je na turnirju sodelovalo pet ekip iz Litije, Ljubljane, Novega mesta in Jevnice. Najbolj uspešna je bila ekipa SD Jevnica, kije osvojila 1. mesto, druga je bila ekipa BK Slovenijavino iz Ljubljane in tretja ekipa BK Litija. Vsem sodelujočim balinarjem hvala za sodelovanje in iskrene čestitke za dosežene uspehe. Godec Jože Pozdravljena, Litija! MDCCCLXXXIV SLOVEN1CA zavarovalniška hiša d.d., Ljubljana Od sedaj tudi med vami! Pisarna Litija, Jerebova 6, telefon:881877 Odprta je od ponedeljka do petka od 73° do ll00 in od 1200 do 1500. Ob sredah popoldne do 17m. Nudimo vam sklenitev vseh vrst: - premoženjskih zavarovanj; - zavarovanj motornih vozil; - osebnih zavarovanj. Podjetnikom in obrtnikom ponujamo sklenitev paketnega zavarovanja ob dodatnih ugodnostih. Trdimo, da smo vredni zaupanja!