O programskih usmeritvah mestnega izvršnega sveta
Izvršni svet ocenjuje, da so Programske usme-ritve izvršnega sveta SML v posameznih delih neustrezno oblikovane. Pred pripravo tega gra-diva niso bile razrešene temeljne dileme:
—   odnos občina — mesto (terilorialna organi-ziranost)
—   odnos ožjega dela mesta in mestne okolice — natančno je treba opredeliti geografsko-poli-tično območje mesta Ljubljane.
Zaradi teh razlogov prihaja do nasprotij že v uvodnem delu programskih usmeritev kakor tudi v celotnem gradivu, saj ponujeni koncept usmeritev v delu gradiva pojmuje mesto kot enotno zaokroženo območje, v drugem delu pa kot območje petih ljubljanskih občin.
Izvršni svet predlaga, da se IS SML v svojih usmeritvah izključno omeji na naloge, ki izhaja-jo iz sedaj veljavnih predpisov, ustave in statuta mesta.
Izvršni svet meni, da si IS SML v svojih programskih usmeritvah jemlje pristojnosti tudi na področju gospodarstva, ki bi jih normalno urejal trg. Ostale pristojnosti pa že tako ureja republika in federacija. Na področju družbenih dejavnosti pa so bile naloge SIS le začasno prenesene na mesto (do 31. 12. 1990) in zato bi bilo potrebno programske usmeritve na področ-ju družbenih dejavnosti skupno oblikovati z ob-činskimi izvršnimi sveti.
Želje IS SML, opredeljene kot opustitev deli-tve mesta na občine in konstituiranje ene občine (mesto), prehitevajo odločanje prebivalcev Ijub-Ijanskih občin o njihovi leritorialni organizira-nosti, ki bo potekalo na podlagi nove ustave z referendumom.
Pomisleki za tako organiziranost so naslednji:
—   delovanje, oziroma programske usmeritve IS SML, po posameznih področjih, ne morejo temeljiti na željeni novi organiziranosti, oziro-ma iz nje izhajati, saj bo te usmeritve vsekakor sprejemal novi izvršni svet nove družbenopoli-tične skupnosti,
—  ideja enotnega urejanja mesta je naravno sprejemljiva, biti pa mora strokovno pripravlje-na in dorečena. Izvršni svet namreč ne zavrača ideje o enotnem urejanju ožjega mestnega ob-močja,
—  območje sedanjih petih ljubljanskih občin je preveliko, predvsem pa preveč nehomogeno, da bi ga lahko obvladovali in smotrno urejali z enotno centralistično občinsko oblastjo. Seve-da se je pri tem treba zavedati, da gre, tako v sedanjem sistemu razmerij uprave oziroma lokalne samouprave kot tudi v sistemu predvi-denetn z novo zakonodajo, za omejeni občinski nivo z omejenimi občinskimi pristojnostmi. Glo-balne razvojne odločitve in usmeritve v relativ-no tako veliki regiji, kot jo predstavlja širše območje mesta Ljubljane, tako ali tako ureja republika.
—  menimo, da je argumentacija o »neustrez-nosti organiziranosti« na področju ljubljanskih občin neumestna. Med prebivalci Ljubljane ni čutiti nezadovoljstva zaradi te konkretne pro-blematike. Izvršni svet poudarja, da so občine ustanovile posebno družbenopolitično skupnost Ijubljanskih občin - Mesto Ljubljana, ker so začutile potrebo, da določene zadeve, ki so skupnega pomena, urejajo in rešujejo skupaj. Temeljna vprašanja, predvsem skupne razvojne usmeritve, namembnost uporabe prostora in skupno financiranje mestne naloge so se že do-sedaj razreševale na ravni mesta.
»Enotno mesto« preenostavna rešitev
Nič ni enostavnejšega, kot ponuditi javnosli »enotno mesto«, poudariti enoten razvoj, pred-nosti ene same uprave nameslo petih in s tem vzbujati občutek racionalnosti in smotrnosti. Vsemu temu pa so podlaga nedodelane in ne-konsistentne rešitve, katere se bistveno ne razli-kujejo od programskih usmeritev, ki smo jih sprejemali že v preteklih obdobjih.
Izvršni svet ugotavlja, da smo se srečevali z nezadovoljstvom občanov predvsem pri izvaja-nju skupnih mestnih nalog - projektov za celo mesto.
Temeljne dileme glede smotrnosti porabe sredstev so se pojavljale torej pri centralistično vodenih skupnih projektih mesta (obnova gra-du, Žale, centralna čistilna naprava, centralna deponija...), pri realizaciji le-teh. Pri tem pa velja posebej poudariti, da so se za te skupne naloge občine dogovorile brez težav in oklevanj, zaradi česar so izvedbo tudi poverile mestu.
Pri komunalnih projektih (vodovodi, ceste, kanalizacija), ki so se izvajali na ravni krajevni skupnosti in občin pa je bilo zelo malo primerov nezadovoljstva občanov glede razreševanja pro-blemov.
Gre za to, da se je izvršilna moč koncentrirala v rokah nekaj ljudi oziroma nekaj skupin ljudi, kljub načelno demokratičnemu odločanju. Zato bi bilo nujno najprej razčistiti vprašanje teritori-ja občine Ljubljana, ki ob nastajajočem koncep-tu lokalne samouprave, ne bo mogel zajemati vseh petih ljubljanskih občin. Koncentracija sredstev za izvajanje določenih pristojnosti (na komunalnem področju) na tako obsežnem teri-toriju, kot je območje ljubljanskih občin, je v popolnem nasprotju z nastajajočim koncep-tom lokalne samouprave. O dilemi enotne mest-ne občine in teritorialno obremenitvi ožjega me-sta bodo povedali svoje mnenje najprej občani, oziroma občinske skupščine. Ljubljanske občine bodo predlagale tudi usmeritve, ki bodo pome-nile osnovo za statutarne spremembe mesta. Na osnovi tega dogovora bo IS SML lahko obliko-val usmeritve za delo.
Predlagamo, da mestni IS globalne usmeritve dopolni s konsistentnim modelom reševanja predvsem naslednjih vitalnih zadev, ki jih meš-čani oziroma prebivalci regije potrebujejo. To pa so čist zrak, zdrava pitna voda, lepo, čisto in zeleno okolje ter funkcionalno urejene komu-nalne potrebe meščanov in krajanov.
Če hočemo imeti v Ljubljani zdravo pitno vodo, ni dovolj, da si mesto uredi in plača črpališča, cevovode, potrebno je zavarovati ob-močja vodnih virov, prepovedati tem krajanom gradnjo, urediti sistem kanalizacije in cestnega omrežja v izvenmestnih predelih, da preprečimo onesnaževanje vode itd., da ne navajamo vsega. To pa pomeni usmerjanje denarja na ta ob-močja.
Če želirao čist zrak, bo potrebno zagotoviti preprečevanje onesnaževanja v širši regiji in ga financirati enako, kot smo doslej financirali to-plifikacijo v centru, brezplačno iz sredstev, ki smo jih skupno združevali.
IZVRŠNISVET
V konceptualnem oziru pa so bila ta stališča izvršnega sveta enaka stališčem skupščinskega odbora za družbenoekonomske odnose.