DELAVSKA
ENOTNOST
GLASIL® ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ
Zakonodajna oblast se pti nas ni nepremostljivo ločila od izvršne oblasti Tisti, ki voli, istočasno tudi nadzoruje in celo izvaja te zakone, katere so izglasovali njegovi izvoljeni zastopniki v narodnih predstavniških telesih. To je zgodovinska, velika spre• memba v graditvi naše demokracije.
EDVARD KARDELJ
DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto L, št, 16	Izhaja vsako soboto
Ljubljana, 1. septembra 1945
Cena Din 2.—. Mesečna naročnina Din 8,—.
Delo začasne narodne skupščine
V svojem nadaljnjem delu je Začasna narodna skupščina sprejela še nekaj zakonov, ki urejujejo osnovne demokratične pravice in dolžnosti državljanov nove demokratične federativne Jugoslavije. Značilno pri sprejemu večine zakonskih osnutkov je bilo dejstvo, da je zanje glasovala ogromna večina narodnih poslancev in da je neznatna manjšina skupine poslanca Milana Grela z vsemi svojimi plitvimi in neutemeljenimi ugovori tudi vsebinsko ostala docela poražena. Na 10. zasedanju je minister Milovan D j i 1 a s označil mišljenje te manjšine takole:
»Mislim, da je osnovna napaka opo-zicije, ki se je kazala med diskusijo v tem, ker ona smatra današnje stanje v Jugoslaviji kot režim, a ne kot globoko socialno spremembo, do katere je prišlo. Če bi bil to resnično samo režim, tedaj bi bila kritika opozicije v mnogih stvareh nedvomno upravičena, ker mi se skladamo s tem, da je v naši narodni oblasti mnogo pomanjkljivosti, da je v našem gospodarstvu mnogo samovolje posameznih organov oblasti itd. Ako pa to ni samo režim, temveč sprememba tistega, kar je bilo v Jugoslaviji pred vojno, tedaj ne moremo sprejeti kritike opozicije, ki bi bila lahko v posameznih konkretnih primerih točna, zato, ker v bistvu kritizira režim, kritizira posamezne konkretne stvari in napake, stvarno pa hoče spremeniti to stanje. Mislim, da je to osnovna napaka opozicije.« ^
Zakon o državljanstvu
ki je bil nato po obrazloženem predlogu poslanca dr. Maksa Šnuderla dan skupščini v pretres, je bil soglasno sprejet. Zakon o državljanstvu izhaja iz načela, da je državljanstvo osnovna pravica vsakega posameznika. Drugo načelo je federacija. Zaradi suverenosti posameznih jugoslovanskih narodov za določitev zveznega državljanstva postavlja za pogoj deželno državljanstvo. Z novim zakonom dobivajo vse državljanske pravice tudi žene, hkrati pa zakon odpravlja razlikovanje med zakonskimi in nezakonskimi otroki; v bodoče bodo tudi ti polnopravni državljani. Končno zakon o državljanstvu ljudem naše krvi v izselje-ništvu daje vse možnosti za ponovno pridobitev našega državljanstva, s čimer je jasno izražena želja, da država privlačuje iz izseljeništva vse ljudi naše krvi. Narodnim pripadnikom držav, ki so se borile v tej vojni proti Jugoslaviji in ki so se Že pred vojno pregrešili proti jugoslovanskemu državljanstvu, pa bodo državljanske pravice odvzete.
Zaksa s odvzemu
državljanstva
častnikom in podčastnikom bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino in pripadnikov vojaških formacij, katere so služile okupatorju in ki so pobegnili v inozemstvo, je bil sprejet z večino, razen štirih glasov, ki so se vzdržni glasovanja. Ta zakon je samo dopolnilo k prejšnjemu zaikonu. V kolikor bodo z določili tega zakona prizadeti zakrknjeni hujskači v inozemstvu, je zanje odvzem državljanstva edina primerna kazen. Hkrati pa prav isti zakon z vso širokogrudnostjo omogoča vsem zapeljancem svobodno vrnitev v osvobojeno domovino.
Ustavna listina Združenih toarcdov in statut SMEca
mednarodne pravice ratificirana
zboljšanja delovanja državnega aparata. Prepovedano pa je po novem zakonu razpečavanje in prodaja tistega tiska, ki propagira, izziva ali podpihuje narodno, rasno ali versko neenakost, sovraštvo ali razdor. Prepovedano je pozivanje državljanov k vstaji ali sabotaži, prepovedano je delovanje za protidržaven ali nasilen način menjave ustavnega reda v državi, prepovedane so žalitve prijateljskih držav itd. Prednost tega modernega in naprednega zakona o tisku je vsekakor v veliki svobodi, ki jo dovoljuje (ne predvideva nobenih kavcij in nikakršne predcenzure), hkrati pa z vso jasnostjo določa, kaj ni dovoljeno. Podpredsednik vlade in minister za konstituanto tov. Edvard Kardelj je v odgovor skupščinski manjšini jasno pribil:
»Ko manjšina pravi, da je tisk v rokah države, bi poudaril eno stvar, da je velika razlika med to državo in ono staro državo. Ono staro državo so imeli v rokah protiljudski sloji, imela jo je v rokah ena sama mala skupina sovražnikov ljudstva in popolnoma naravna stvar je, da ta država in vsa njena materijalna sredstva niso mogla biti uporabljena drugače, kakor proti koristim ljudstva. Nova Jugoslavija je zgrajena po volji širokih ljudskih množic. Nova Jugoslavija je orodje v rokah devetih desetin našega ljudstva; to pomeni oblast ogromne večine ljudstva nad majhno reakcionarno proti-Ijudsko manjšino. Ta drobna proti-Ijudska manjšina je bila v času zasedbe najbolj goreč pristaš okupatorjev in njihovih pomagačev pri njegovih zločinih proti našemu ljudstvu. Če ta manjšina danes nima svobode tiska po tem zakonu, to je, če ti kvislinški ostanki v naši deželi po tem zakonu ne bodo imeli možnosti ustanavljati svoje časopise in vnašati razdor v naše ljudstvo, mislim, da je to interes ohranitve našega demokratičnega reda in če bi šli po tej črti naprej, bi mogli izvesti tudi ta zaključek, da bi tisti, ki se sedaj pritožuje, ker so materijalna sredstva tiska v rokah države, po mojem mnenju želel, da naj materialna sredstva tiska ne bodo v rokah ljudstva, temveč, da naj bodo v rokah
fašističnega kapitala in sovražnikov ljudstva.«
Zakon o tisku je bil sprejet s 358 glasovi proti 17.
Zakona o ureditve in pristojnosti vojaških sodišč
je bil po poročilu zakonodajnega odbora, ki ga je prečita! Miloje Milojevič, soglasno sprejet.
Zakrni velikih
političnih svoboščin
V sistemu zakonov, ki jih je narodna skupščina nove Jugoslavije izdala in jih bo še izdala v sistematični izgradnji demokratičnega reda, je vključen tudi zakon o združevanjih, zborovanjih in drugih javnih sestankih, ki na najbolj demokratičen način utemeljuje pravice državljanov do združevanja v društva in stranke, ter hkrati zagotavlja pravice sklicevanja javnih sestankov, povork, demonstracij in manifestacij; zakon je bil sprejet s 353 glasovi proti 12.
Zakon o kazenskih
dejanjih proti ljudstvu In državi
Poročilo večine zakonodajnega odbora, o tem zakonskem predlogu je podal poslanec dr. Jože Vilfan, ki pravi, da je predloženi zakon smatrati za del našega bodočega kazenskega zakonika, M v vseh državah točno določa zadevno bazensko sodstvo. Zakon ima prednost v tem, da jasno loči zločince in politične nasprotnike. V odgovor Milanu Grolu je minister Milovan Djilas med dragim dejal:
»Pomanjkljivosti in napake razumevanja opozicije so dobile prav pri pretresu tega zakona najgloblji izraz. Ko kritizirajo narodno oblast, ne povedo, kakšna oblast bi bila potrebna. V Jugoslaviji je mogoča samo in edino ta oblast. Mi hočemo to oblast, toda vedno boljšo, z vedno širšo osnovo, oblast, ki bo znala delati vedno bolj pravilno. Nočemo nobene druge oblasti, kot samo to in takšno, to je voljeno oblasth<
Zakon o kazenskih dejanjih proti ljudstvu in državi je bil sprejet s 3S6 glasovi, proti pa je bilo 6 glasov.
Goriška Brda ¥ borbi za svoie pravica
Predsedstvo ministrskega sveta DFJ je po posebni pismeni obrazložitvi prosilo začasno narodno skupščino, da uzakoni na konferenci v San Franciscu sprejeto Ustanovno listino Združenih narodov in statut Sodišča mednarodne pravice. Ustanovna listina, ki jo je podpisalo 50 držav, jamči za postavitev splošne mednarodne organizacije, katere dolžnost je zavarovati trajen mir in neprekršljivo varnost vsem državam -članicam te organizacije. Države podpisnice se v ustanovni listini svečano obvezujejo, da bodo vse svoje spore poravnavale pred Mednarodnim sodiščem pravice. V svojem govora je poročevalec tov. Moša Pijade posebno poudaril načelo, ki pravi, da ta Ustanovna listina ne daje pravice organizaciji Združenih narodov vmešavati se v vprašanja, ki po bistvu spadajo v notranjo pristojnost vsake države. Listino in statut je začasna narodna skupščina soglasno uzakonila, t
Ljudstvo fe® imel®
vso svsbBidio tiska
Razprava o poročilu zakonodajnega odbora o predlogu zakona o tisku je pokazala trdno voljo zakonodajalca, da naj bo v bodoče naš tisk svoboden, naj omogoča najširšo kritiko vseh pomanjkljivosti v državni, gospodarski in kulturni izgraditvi, predvsem pa kritiko organov državnih in narodnih oblasti z namenom hitre poprave in
Iz vseh krajev Brd je prihitelo ljudstvo, da demonstrira proti vsaki upostavitvi novega žup a na in svetovalcev, ki bi jih morali po ukazu št. 11 od anglo-amerikanskih oblasti
postaviti do 24. avgusta 1945.
Kojsko, 24. 8. 1945.
Med vsemi odredbami, ki jih je anglo-ameriška oblast izdala na Primorskem, je najkrivičnejši ukaz o ukinitvi! narodno osvobodilnih odborov, ki je pravo nasprotje , volje ljudstva, ki je po tolikih letih dalo oblast v roke ljudem iz svoje sredine.
Danes se jemlje oblast demokratičnemu slovenskemu in italijanskemu ljudstvu v Primorju. Jemlje se oblast in odločanje o lastni usodi narodu, ki je toliko žrtvoval za svojo svobodo in za svoje demokratične pravice kot malokateri narodi v svetovni zgodovini. Dal je ogromne žrtve v borbi proti fašizmu in to ne samo v zadnjih 4 letih narodno osvobodilne borbe, temveč v dolgih 25 letih fašistične okupacije. Slovensko ljudstvo na Primorskem je vodilo borbo proti fašizmu že takrat, ko je večina ostalega sveta še mirno gledala in ni še spoznala njegove brutalnosti in nevarnosti za ves svetovni mir in pravice svobodoljubnega človečanstva. Slovensko ljudstvo v Primorju je dajalo svoje žrtve že 35 let • • • Kie so vsi eni, ki so bili med em časom pobiti, kje so strohnele kosti vseh brezštevilnih konfinirancev na otokih v južni Italiji, kje so talci in borci, ki so padli v poslednjih letih odkritega boja?
Danes torej mora to slovensko ljudst' ■ropet priznati oblasti, proti katerim te borilo za svoje življenje in od katerih dobilo le ricinovo olje, a ne pravice. To krivica, ki jo naše ljudstvo tam doli ; bo pozabilo in danes ne more preko nj
Tudi Goriška Brda, ki so dala vel krvni davek za svoj obstoj, so se najodlo neje uprla, da se jim danes vzamejo pre stavnika ljudskih oblasti, ki so jih san izvalila in jih smatrala za vredne zaupanj
Pred dnevi je iz Krmina prišel na Kc sko k predsedniku okrajnega odbora : Brda in Idrijsko anglo-ameriški guvero in prinesel oglas št. 11 o ukinitvi ljudsl oblasti in ponovni vzpostavitvi županstv Zahteval je od predsednika Okrajnega o bora, da predloži imenik novopostavljen županov in svetovalcev do 24. avgusl 1945. Obenem je izrazil željo, da bi pr vzel županske posle v Dobrovem Virgil šviligoj, bivši tajnik pod fašističnim rež mam. Predsednik tov. Gravner Ivan ir je odgovoril, da mora to izbiro potrdi ljudstvo.
24.	avgusta je ljudstvo iz Medane, Fi jane, Bijane, Dobrove, Šmartno, Vedrjar in vseh ostalih krajev Brd prihitelo pre sedež Okrajnega odbora v Kojskem, da
© b |ava
Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev, Glavni odbor za Slovenijo, je na seji dne 18. avgusta t. 1. sklenil, da se vrši prvi Kongres Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev za Slovenijo od 23. do 25. septembra t. 1. v Ljubljani.
Začasni dnevni red kongresa:
I.
Otvoritev Kongresa in pozdravi.
n.
L Politične in gospodarske naloge enotnih strokovnih organizacij.
2.	Poročilo Glavnega odbora za Slovenijo o delu, stanju in problemih strokovnih organizacij.
3.	Gospodarski položaj delavcev in nameščencev in mezdna politika ESZDN.
4.	Delavsko-nameščenska socialna vprašanja.
5.	Kulturno-prosvetno delo ESZDN.
6.	Telesno-vzgojna vprašanja.
7.	Sklepanje o pravilih:
a)	Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo.
b)	Krajevno strokovno-zveznih svetov.
c)	Kulturno-prosvetnih društev.
8.	Poročilo verifikacijske komisije.
9.	Volitev Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo:
a)	Plenuma.
b)	Izvršnega odbora.
c)	Finančnega nadzorstva.
10.	Sklepanje o proračunu Glavnega odbora ESZDN za Slovenijo.
11.	Sklepanje o resoluciji Kongresa.
12.	Slučajnosti.
Število delegatov za kongres Mariborsko okrožje .... 120
Celjsko okrožje.............90
Novomeško okrožje . . . .	26
Ljubljansko okrožje .... 107 Okrožno mesto Ljubljana . .	50
Podrobna navodila o izvolitvi delegatov in ostalih pripravah za Kongres so Mia poslana vsem Krajevnim strokovno-zveznim svetom in večjim podružnicam v kraja, kjer obstojajo Enotne strokovne zveze.
Kongres se začne
23. septembra 1945 ob 15. uri popoldne v veliki dvorani na Taboru.
Delegati morajo priti v Ljubljano istega dne dopoldne in se javiti ob prihodu v kongresni pisarni, Čopova ulica 1 (vogal Miklošičeva cesta 22).
muniiuunuinimnuiuiiunnnuuniminiiHniniHnunnHuaHiH
enotnim nastopam pokaže svoj odpor proti vsakemu vmešavanju v izvajanje njegovih pravic. Z vzkliki:: »Nočemo več nazaj fašistične diktature! Imamo svojo oblast -— narodno osvobodilne odbore! Ne potrebujemo svetovalcev! živela Narodna vlada Slovenije! živel maršal Tito’ Živela Sovjetska zvez.a!«
Na tem protestnem zborovanju je ljudstvo zahtevalo čistko fašistov in uveljavljanje oblasti odborov, katere je samo izbralo. Zahtevalo je priključitev oblasti odborov, katere je samo izbralo. Zahtevalo je priključitev k Sloveniji v okvira federativne demokratične Jugoslavije.
Ob velikem navdušenju je bila sestavljena resolucija, M jo je podpisalo okrog W)0 ljudi. Resolucija se glasi; ljudstvo iz Brd je šlo v borbo in se ni balo žrtev, ker je zaupalo, da se bo Atlantska karta spoštovala, da se bo upoštevala samoodločba in volja ljudstva, ki se je odločilo in s krvjo pridobilo svojo demokratično ljudsko oblast. Ljudstvo je 25 let trpelo pod fašistično diktaturo, pod po-
stavljenimi »župani« in je zato danes trdno odločeno, da ne odneha od svojih s krvjo pridobljenih pravic in da ne bo prej odnehalo, dokler ne izvede popolne čistke fašistov, ki hočejo danes namesto ljudstva, ki se je borilo in umiralo v skupni borbi z demokratičnimi zavezniki proti fašizmu, imeti oblast in vzpostaviti zopet fašistično diktaturo.
Zato ljudstvo vseh Brd danes zahteva odstranitev fašistov, ki ee še svobodno kretajo in izpustitev vseh protifašdstov.
Zahteva narodna sodišča, po katerih bo samo sodilo fašiste, ustvaritelje svetovnega gorja in vojn.
Hoče samo ljudsko demokratično oblast in zahteva zato svobodne in tajne volitve!
Mir, katerega želi vse človeštvo, se lahko ohrani samo, če se upošteva enakopravnost vseh narodov in če se priznava demokratične težnje takega naroda.	'
Za nas velja isto geslo, s katerim smn zmagali v štiriletni borbi proti fašizmu: Smrt fašizmu — svobodo narodu! A. V.
Naši delawei In. nameščene! Stešejo republiko
škofjeloški delavci predsedniku Narodne vlade Slovenije
S svojega množičnega zborovanja, ki se je vršilo dne 26. avgusta v Škofji Loki, je poslalo delavstvo predsedniku Narodne vlade Slovenije tovarišu Borisu Kidriču resolucijo z naslednjo vsebino:
»Z zborovanja podružnic ESZDN v Škofji Loki TU pošiljamo zbrani delavci in delavke tovariške pozdrave.
Zagotavljamo Ti, da sodelujemo in bomo sodelovali z našimi silami pri izgradnji nove države v okviru federativne Jugoslavije.
Prepričani smo, da je možno ustvariti in uveljaviti pravo demokracijo samo v republikanski obliki države, zato odločno odklanjamo vsak poizkus vrnitve v monarhistično vladavino.
Hočemo, da predstavljajo našo oblast in vodijo našo državo le oni borci, ki so v času, ko je bil obstoj naroda najbolj ogrožen, poznali svoje dolžnosti, ostali med narodom ter se borili in priborili jugoslovanskim narodom svobodo!«
Delavci v Šoštan j sk l tovarni usnja za republiko
Dne 21. avgusta so imeli delavci v šc-štanjski tovarni usnja svoj ustanovni občni zbor. Strokovna organizacija v tovarn usnja je skoraj stoodstotno izvedena.
Na zbora je predsednik pripravljalnega
odbora poudaril, da je naša prva dolžnost danes, da ohranimo pridobitve štiriletne borbe. Dotaknil se je tudi vprašanja bodoče ureditve države in s tem izzval plaz navdušenja delavstva za obliko republike.
Z zborovanja so delavci poslali brzojavko zvezni vladi v Beogradu, katera izraža neomajno zaupanje v državno vodstvo in zahtevo delavstva, da se uvede republika kot oblika vladavine in da se postavi kralja kot izdajalca pred sodišče.
Novomeški železničarji
za Tita m republiko
Na množičnem sestanku železničarske podružnice Novo mesto, kateremu je prisostvovalo 125 članov, je bila sprejeta resolucija, ki je bila poslana Narodni vladi Slovenije in se glasi: »Mi hočemo republiko pod vodstvom našega Tita! Nočemo kralja in monarhije! Naj živi maršal Tito, naj živi demokratična republika Jugoslavija!«
Fiuaučm uslužbenci s2 izvolili ljudskega tožilca
V lepo okrašeni dvorani finančne direkcije so bile dne 24. t. m. volitve ljudskega tožilca. Po izčrpni razlagi tovariša Zupana Antona, javnega tožilca o nalogah ljudskih tožilcev, so navzoči pristopili k volitvam, ki so potekale zelo razgibano. Predlagani so bili štirje kandidati, izmed haterih je bil izvoljen z veliko večino glasov tovariš Prek Franc. k: uživa vse zaupanje volilcev.
t
Etrstovee organlzaelle na delo:
Mestom drva, rudnikom jamski les!
Ljubljana, Maribor, Celje, Trbovlje in drugi industrijski kraji se živo spominjajo strahotnih let okupacije, ko so se jim mimo vsega ostalega pomanjkanja delila drva na karte in na vago in ko so morale ob slabi prehrani številne delavske in uradniške družine pozimi še zmrzovati. Da se ne bi pomanjkanje kuriva ponovilo tudi sedaj, prvo zimo v svobodi, moramo pravočasno, z vso iniciativo posameznikov in množičnih organizacij začeti in izvesti akcijo za sekanje drv in za pripravo jamskega lesa za rudnike. Kajti tudi pomanjkanje jamskega lesa je resna ovira uspešni borbi za čim večjo produkcijo premoga, potrebnega za industrijo in za zimsko kurjavo v mestih.
Ljubljana si mora pripraviti 100.000 kubičnih metrov drv
Samo Ljubljana potrebuje na leto 140 t'"soč do 180.000 m drv. Doslej je v Sloveniji pripravljenih za zimo šele 60.000 metrov. Od tega jih je 25.000 določenih za Ljubljano, 35.000 m pa za ostala mesta. Samo za Ljubljano bo potrebnih še 100.000 m, kje pa so še ostali kraji in druge federalne edinice, ki sploh nimajo lesa in ki pričakujejo od nas drva v za-meno za nam potrebna živila.
Ministrstvo za gozdarstvo NVS je pod-vzelo vse potrebno, da bi se izvedla akcija množične sečnje drv sistematično in ob podpori naših oblasti povsem uspešno. Ministrstvo bo vodilo tudi nadzor nad pravilno razdelitvijo. Predvideno je, da bodo dali državni gozdovi 2/s, privatni pa % drv. Posamezni kraji bodo del potreb krili iz svoje bližnje okolice, v glavnem pa se bodo sekala drva za Ljubljano na Kočevskem, pri Ribnici, Vel. Laščah, na Krimu, v okolici Straže pri Nov. mestu, v Zgornji Savinjski dolini, pri Konjicah, Sevnici, Brežicah, Rogatcu in Črni. Sečnja jamskega lesa pa je priporočljiva na ta način, da jo organizirajo rudniki sami za svoje potrebe, kot so to storili v Velenju.
Organizirajmo prostovoljne delovne skupine za sečnjo drv!
Lesa imamo v Sloveniji dovolj. Da ne bomo v mestih in industrijskih centrih na zimo brez zadostne množine kuriva, si pomagajmo sami! Treba je le premagati eno glavnih ovir: pomanjkanje delovne sila. Na nas samih je, da premagamo to in ostale ovire. Akcijo sekanja lesa financira ministrstvo za gozdarstvo v državnih gozdovih, v privatnih pa Prometni zavod in Denarni zavod za Slovenijo.
Predvsem moramo s sečnjo drv pohiteti, kajti cb pravočasni sečnji mnogo prištedimo. Povprečno dajo suha drva za eno petino več toplote kot sveža.
V Ljubljani se že ustanavljata dve delovni brigadi za sečnjo drv, ki bosta šli na delo v Bohinj. Delo se bo organiziralo v obliki tekmovanja. Povprečni delavec lahko naseka dnevno 2 metra drv. Beograjski študentje, ki prej še niso imeli v rokah žage in sekire, so si postavili v tekmovanju za minimum dnevno pol metra drv, po desetih dneh veselega dela v pri-
rodi pa so po večini dosegli že lepe uspehe: po 2 metra na dan in še več. Izkušnje zagrebških, beograjskih in drugih delovnih skupin so pokazale ne le sijajne delovne uspehe posameznikov, temveč tudi celih skupin, ki so si med seboj napovedale tekmovanje. Tekmovale so med seboj tudi skupine posameznih podružnic strokovnih organizacij (uradniki in nameščenci takšnih strok, ki jim je to delo v gozdu povsem novo).
Za sečnjo drv je zadnji čas, zato jo organizirajmo hitro!
Strokovnjaki pravijo, da je najprimernejši čas za sečnjo drv od avgusta do kraja septembra. Zato je potrebno, da z vso iniciativo, iznajdljivostjo in z vso organizacijsko sposobnostjo nemudoma izvedemo propagandno kampanjo za sečnjo drv po stenčasih, s posebnimi pozivi malo- in nezaposlenih tovarišev ter takih, ki so potrebni gozdnega zraka in fizičnega dela. Marsikomu bo to koristno delo med 'pesmijo tekmujočih delovnih skupin služilo bolj zdravo kot vsak dopust. Hkrati s propagandno akcijo pa moramo v podružnicah že zbirati prijave, stopiti v stik zaradi sodelovanja z bližnjimi Narodnimi odbori in ukrepati vse potrebno za dejansko izvedbo množične sečnje drv.
V tej akciji naj vzgledno sodelujejo vse strokovne organizacije. Kjer ni pogojev, da bi se prijavila večja skupina, naj se prijavijo upravi podružnice posamezniki. V kolikor pa bi šlo kje za večje prijave, naj jih podružnice prijavijo Glavnemu odboru ESZDN v Ljubljani. V takšnih prijavah navedite čas in orodje, s katerim skupina razpolaga. Po možnosti naj si vsak sam preskrbi orodje. Večje delovne skupine bodo lahko šle na delo tudi v Bohinjsko Bistrico, v Gozd-Martuljek (stanovanje za 500—600 ljudi, postelje, voda), v Kamnik itd.
Najboljše tovariše v akciji množične sečnje drv popularizirajte!
Za vse delovne skupine bo poskrbljeno zaradi hrane, stanovanja, plačila in vsega ostalega. Posameznikom in posameznim delovnim skupinam bo tedaj omogočeno zdravo in koristno tekmovanje. Razvijmo tekmovanje v dveh smereh: 1. katera podružnica bo organizirala relativno najboljšo udeležbo pri množični sečnji drv in
2.	katere delovne skupine in posamezniki bodo v tekmovanju dosegli najlepše uspehe. Dolžni smo, da vse, M bodo prednjačili, populariziramo. Zato sporočajte uspehe tega tekmovanja »Delavski enotnosti«, pošiljajte dopise in fotografije!
Neodložljiva dolžnost vsakega aktivista v strokovnih organizacijah naj bo v teh dneh: prepričevati tovariše o nujni potrebi, da se udeleži akdje množične sečnje drv, zbirati prijave in širiti misel tekmovanja! Odbori strokovnih organizacij pa so dolžni na najbolj ekspeditiven način izvesti sistematično organizacijo čim prejšnjega odhoda posameznih delovnih skupin na delo.
6 psrjrai razvrstitvi mest
v draginjske razrede
Že 18. in 19. maja t. 1. je bila v Zveznem ministrstvu financ konferenca, zastopnikov vseh resornih ministrstev Zvezne vlade, zastopikov ministrstev federalnih enot in zastopnikov delavskih strokovnih organizacij. Na dnevnem redu je bila razvrstitev mest v draginjske razrede. Pravilnik je predvideval v naši državi tri draginjske razrede in razliko v izplačevanju delavskih mezd in uradniških plač za po 15 odstotkov med posameznimi razredi. Takoj zatem so prišla na Glavni odbor od mnogih strokovnih delavskih organizacij prigovarjanja in zahteve, naj se eno ali drugo mesto uvrsti iz tretjega v drugi ali iz drugega v prvi dra-ginjski razred. Te zahteve so bile delno upravičene, delno pa tudi ne.
Prilike v naši državi so več ali manj pretežke, zlasti za delavski razred. Pač pa obstoja v draginji tudi stvarna razlika. Vsako mesto ve samo za sebe, nima pa vpogleda za celo državo. Šele po osnovi tečnih podatkov iz vse države, je mogoča pravilna razdelitev mest v poedine draginjske razrede. Glavni odbor je v »Radu« št. 23 od
23.	VIL 1945, objavil vsem krajevnim strokovnim odborom, da pošljejo podatke o gibanju tedenskih cen v vsakem mesecu, da bi se mogla izvršiti revizija zgoraj omenjenega Pravilnika in da bi se imel splošen pregled cen pri nas. Strokovne organizacije se v glavnem temu pozivu niso odzvale. Med tern pa je bilo treba te predpise menjati, ker ne odgovarjajo stvarnosti, 18. t. m. je bila ponovna konferenca z istim dnevnim redom in z istimi zastopniki kakor pred tremi meseci. Na konferenci se je ugotovilo, da se mora Pravilnik o začasni razdelitvi mest v draginjske razrede menjati, ker ne odgovarja stvarnim razlikam draginje. Drugo kar se je ugotovilo je, da je
O&račaSte 92 saist®
na pmtojiaa :b?astva
Kljub opozorilom se še vedno pogosto dogaja, da se poedinci in razne korporacije s pismenimi vlogami obračajo na obiastva, ki za rešitev vloge bodisi po stroki, v katero stvar spada, bodisi po stopnji oblastvene organizacije niso pristojna. Zlasti radi pošiljajo vloge, predvsem pritožbe, na višja obiastva, nego so za njihovo rešitev po zakonu pristojna. Tako pošiljajo stranke prošnje, pritožbe itd., o katerih ima odločati na primer Okrajni NO odbor, kar na ministrstvo ali celo na zvezno ministrstvo v Beogradu, če ne celo na predsednika zvezne vlade maršala Tita v pričakovanju, da bo uspeh vloge toliko sigur-nejai, rta kolikor višje mesto bo poslana. S takim postopanjem si stranke rešitev
razlika med posameznimi razredi prevelika in da je razredov preveč. Konferenca je končno zaključila, da se predloži, ministrstvu financ in ministrstvu za socialno politiko, da se uvedeta samo dva draginjska razreda in da razlika med obema razredoma ne bo večja kot 10 odstotkov ter da se kot osnevo vzame I. draginjski razred. Ker pa v Beogradu ni točnih podatkov, je tč® zaključeno, da se menjave izvršijo šele po osnovi mišljenj in predlogov federalnih vlad in federalnih odborov Enotnih strokovnih zvez.
Pri vseh in po vseh teh konferencah se vedno spodlikamo ob eno in isto: na vprašanje točnih podatkov o gibanju cen v vseh mestih Jugoslavije. Ce bi imeli naši funkcionarji strokovnih organizacij dovolj čuta odgovornosti, bi mi redno dobivali te podatke. Ti podatki niso potrebni samo Glavnemu odboru, pač pa tudi vsem krajevnim strokovnim odborom in vsem federalnim odborom Enotnih strokovnih zvez. To bi bil dragocen material, ki bi služil ocenitvi stan-darta življenja delavskega razreda, kakor tudi odreditvi stvarnih delavskih mezd. V te podatke je treba vstaviti vse, kar delavec porabi in plačuje v dotičnem mostu, od cigaret pa do najbolj neobhodno potrebnih sredstev. Da bi podatki bili popolni, se mora vstaviti tudi delavske mezde in uradniške plače.
Nam so ti podatki neobhodno potrebni, zato odrejamo 15. september 1945 kot dan, do katerega se mora zbrati vse podatke po vseh mestih Jugoslavije. To so dolžne izvršiti vse podružnice, krajevni strokovni odbori in sveti a vsi federalni odbori enotnih strokovnih zvez so odgovorni, da se bo ta naloga izvedla.	(Iz «Rada«l
vloge same zavlečejo, obiastva pa po nepotrebnem obremenijo z delom odstopanja vloge na pristojno nižje oblastvo.
Opozarjamo ponovno, da naj se vsakdo v lastnem Interesu obrača le na pristojno oblastvo in sicer v načelu na najnižje oblastvo (krajevni NO odbor ozir. četrtni odbor), ki bo — če ni že samo za odločitev pristojno — vlogo, dopolnjeno s potrebnimi uradnimi akti, odpremilo na pristojno višje mesto. Pritožbe se dosledno vlagajo pri oblastvu, ki je v zadevi odločilo v I. stopnji. Le nadzorstvene pritožbe se smejo vložiti neposredno pri nadzornem oblastvu, to je pri oblastvu, ki je oblastvu, zoper katerega je pritožba naperjena, neposredno nadrejeno. Nobena vloga pa naj se ne pošlje mimo federalnih ohlastev neposredno na zvezna ministrstva v Beogradu.
Iz ministrstva za notranje zadeve!
Obnova našega finančnega gospodarstva
Izvedbo s$ašs Sinamčne politike nam lahko CBrosgp 6i|® le sredsi državni dtihciSM — Patrefcsia je slcsafsaa šžeahsja v ssamteem gospodarstvu
22. avgusta so imeli člani petih ljubljanskih podružnic Zveze finančnih delavcev in nameščencev zborovanji, kjer je govoril pomočnik ministra za finance tov. Repič. Prinašamo izvleček njegovega govora.
Tov. Repič je v prvem delu svojega referata govoril o razvoju našega finančnega gospodarstva med narodno-osvobodilno borbo samo. Od početka borbe, v katero smo stopili v času, ko je okupator izkoriščal naše narodno gospodarstvo in črpal davčno silo našega narodia preko vseh težav te dobe, v kateri so bila postavljena nova načela in nove oblike našega gospodarstva. V drugem delu pa je obravnaval vprašanje gospodarske obnove in v tem okviru tudi obnove našega finančnega gospodarstva.
Podčrtal je, da je bil valutni kaos, ki nam ga je okupator zapustil, odpravljen z radikalnim posegom — z zamenjavo okupatorskih novčanic; dobili smo enoten denar — dinar DFJ. Tako smo prešli v valutno neodvisnost in postavili temelje načrtnemu finančnemu gospodarstvu.
Za nami je prvi del zamenjave — okupatorske novčanice so odtegnjene iz prometa. V kratkem bodo še v celoti realizirana potrdila o zamenjanih zneskih po odbitku odpadajočih procentov v korist obnovitvenega fonda. Zamenjava bo na ta način potem v celoti izvedena.
Razumljivo je, da s tako radikalno operacijo ne more biti kar čez noč postavljeno docela urejeno stanje. Potrebna je še cela vrsta ukrepov, ki bodo spravili naše finance na normalni tir. Pri vsem tem je seveda treba premostiti nešteto težav, ki jih ni mogoče reševati samo pod vtisom trenotne in krajevne potrebe, marveč po zahtevah celotnega načrta.
Tov. Repič je obrazložil tudi vprašanje
trenutnega pomanjkanja gotovine in prav tako vse težave, kakor tudi ukrepe, ki jih bo treba podvzeti v izvajanju celotnega načrta pri prehodu iz valutnega kaosa v urejeno finančno gospodarjenje. Dotaknil se je tudi vprašanja obtoka novega in starega dinarja. Pri tem je posebno poudaril dejstvo, da bi že od vsega početka razvrednotili našo novo valuto in nastopili pot v inflacijo, če bi hoteli današnjo potrebo po gotovini zadovoljiti na ta način, da bi povsod, kjer koli se pojavi potreba, stavili na razpolago nova gotovinska sredstva. Z drugimi besedami povedano: Če bi tiskali še nove bankovce, bi naenkrat imeli v cirkulaciji mnogo več denarja kot je na trgu razpoložljivega blaga. S tem bi kaotično finančno gospodarstvo okupatorja nadaljevali in onemogočili gospodarsko obnovo. S tem v zvezi se postavlja pred nas najvažnejša naloga, ki jo ti dna vrednost naše nove valute nujno zahteva, namreč da spravimo denar, ki je danes že v obtoku, v kroženje.
Dalje se je tov. Repič dotaknil vprašanja našega proračuna in njega izdatkov. Izdatki morajo biti kriti iz javnih dohodkov, ne pa na račun novo tiskanih novčanic. Ker so v tem času spričo porušenega gospodarstva in vsahlih glavnih virov davčnega dohoda možnosti črpanja dohodkov le skromne, je treba izbirati med dvojnim:
a)	ali postaviti proračun izdatkov, ki nimajo odgovarjajočega kritja v dohodkih. To bi se reklo, omajati vrednost naši novi veljavi in s tem kloniti tik pred zmago v naši gospodarski borbi;
b)	ali pa se v izdatkih do kraja utesniti, vzdržati še kratek čas v borbi za obnovo našega gospodarstva in ustvaritev blagostanja najširših ljudskih množic.
Tretje poti ni. Odločitev je na dlani. Uspehi naše štiriletne borbe nas navdajajo s trdnim prepričanjem, da bomo tudi v tej gospodarski borbi uspeli.
Slednja v našem navadnem gospodarstvu
se bo izvajala z vso doslednostjo. Državni izdatki se bodo vršili le v okviru proračunske možnosti. Izvedbo naše finančne politike nam morejo omogočiti le redni državni dohodki. Zato je dolžnost vsakega posameznega državljana, dia odstopi potrebne dajatve s polnim razumevanjem. Zavedati se mora, da je to potrebno za izgradnjo naše nove države in s tem v korist njega samega.
Izdatki se bodo morali nujno omejiti na minimum, tako stvarni kot osebni. Znižanje osebnih izdatkov nikakor ne pomenja uvajanja brezposelnosti. Pri današnji veliki potrebi po delovni sili o brezposelnosti ne more biti govora. Obratno — to pomeni višati storitvenost posameznika in ekonomično porazdelitev delovne sile. Vsakogar bo treba zaposliti tam, kjer dejansko lahko največ
koristi. Zaposliti je treba povsod le toliko ljudi, kolikor je potrebno. Proračun državnih izdatkov se mora občutno zmanjšati z zaposlitvijo delovne sile v produktivnem delu, kjer je potreba še vedno velika.
Vse naše napore za očuvanje vrednosti dinarja in normalizacijo finančnega gospodarstva je treba zdržati v tem, da se izvede skrajna štednja, stroga mobilizacija in koncentracija vseh gotovinskih sredstev, njihova načrtna porazdelitev in poraba; organizirati je treba kredit, odločno izvajati maksimalne cene in brezobzirno nastopati proti špekulaciji. Noben dinar ne sms ostati neplodno shranjen. Vso odvišno gotovino je treba staviti na razpolago narodnemu gospodarstvu. Treba jo je staviti tja, kjer je najpotrebnejša in kjer bo hitro krožila ter
-------—-------e«e e*e »*»-
Delavska ntatitai
v strokcih organizacijah
Za enotne strokovne organizacije je vprašanje delavske mladine brez dvoma eno najvažnejših vprašanj. Toda večina naših podružnic in funkcionarjev posveča premalo pažnje prav vprašanja mladine. Se vedno se drži nekaterih funkcionarjev stara miselnost: podcenjujejo mlade sile, jih zapostavljajo, omalovažujejo in sploh gledajo na nje nekako zviška. Ponekod se pojavlja tudi oviranje mladine pri pogajanju njenih organizacij. Posledica tega je, da mladina ne more pokazati v naših strokovnih organizacijah svoje prave aktivnosti. Ti odnosi in nazori so ostanki stare miselnosti. Take odnose so ustvarjale nekdaj protiljudske sile. To gledanje na mladino je bilo v naše organizacije umetno vneseno. Protiljudski režimi so razbijali delavski razred, vnašali v njegove vrste razdor, zlasti pa so rušili enotnost mladine, kajti zavedali so se njene sile. Ta doba je za nami. Moramo pa tudi za vedno bi temeljito odstraniti vse stare, delavskemu razredu škodljive nazore.
Osvobodilno gibanje slovenskega naroda pod vodstvom Komunistične Partije je sprostilo vse zdrave sile v našemu narodu, tudi sile mladine. Ne mislim naštevati junaških dejanj in zaslug mladine, saj so nam vsem dobro poznane. Naše mladince, tovarniške delavce in kmečke sinove, ki so bili v prejšnji dobi zapostavljeni in jim ni nihče dovolil udejstvovanja, vidimo zdaj na vodilnih mestih v naši mladi armadi, organih ljudske oblasti in v javnih ustanovah. Danes pa tudi vidimo mladino med prvimi v borbi za gospodarsko obnovo, pri udarniškem delu, pri gospodarski krepitvi naše domovine. Sile mladine so neizčrpne.
Da bomo dali delavski mladini možnost še popolnejšega dela, ji moramo dati možnost samostojne organizacije v okviru strokovnih organizacij. Vsak mladinec in vsaka mladinka — delavka naj postae poleg svoje strokovne organizacije tudi član delavske mladine in vsak član delavske mladine naj postane član svoje strokovne zveze. Mladina enega obrata ali tovarne naj si na sestanku izvoli svoj odbor delavske mladine. Na svojih sestankih rešuje svoja življenjska vprašanja skupno' s strokovno organizacijo. Zato je potrebno, da je predstavnik mladinskega odbora član strokovnega odbora podružnice. Na teh sestankih se bo delavska mladina vzgajala politično, kulturno in strokovno. Spoznala bo, da je sestavni del vodilnega delavskega razreda, da je njegova bodočnost Dobila bo pravo delavsko zavest. Še bolj bo poglobila odnos do dela, še bolj z mladinsko smelostjo dvigala produkcijo, ustvarjala sebi in svoji domovini blagostanja polno in srečno življenje. Razpravljala bo o plačah mladih delavcev. Nikdar vgč ne bo dopuščala, d§ bi bil mlad
trboveljski rudar plačan za enako storitev le 80 odstotno. Mladi požrtvovalni delavci bodo dobili tako kakor vsi ostali za večjo storitev še nagrade. V življenje bodo spro-vedli načelo: Za enako delo enaka plača! Mladina bo na svojih sestankih razpravljala o vprašanju vajencev, o novem zakonu DFJ, ki ne bo več dopuščal, da bi bil vajenec dve leti hlapec, tretje leto pa bi razvažal izdelane predmete iz delavnice, nazadnje pa, ker ni sposoben po treh letih položiti izpita, vržen na cesto. Takih izikori-ščevalnih metod naša mladina ne bo več dopuščala. S tem se bo povečalo število sposobnih pomočnikov, odpravilo pa se bo propadanje delavske mladine po ulicah in drugod.
Morda bo kdo dejal: »Mladina ne more v strokovne organizacije, za to smo sposobni mi, stari sindikalni funkcionarji« Prav zato mora biti predstavnik mladie član podružničnega odbora, da boste lahko mladini prepustili iniciativno delovanje po smernicah, kakršne bo imel podružnični odbor. Ce bi ne bilo te povezave, če bi ne vključili’ v podružnični odbor mladinskega zastopnika, bi prav gotovo mladina začela delati po svoje, delala bi napake in bi mogoče ponekod prišlo tudi do mladinskega avantgardizma. Mladinec — član podružničnega odbora dobi na sestanku podružnice smernice za bodoče delo. Prepustiti moramo mladini, da vse naloge rešuje po svoji mladinski liniji, prav tako kakor mladinske probleme; vse pa skladu z našimi splošnimi cilji. Mladina lahko razvija svojo udarnost z zdravim tekmovanjem v dviganju produkcije, z udarniškim delom, na vseh področjih življenja. Mladina ene tovarne lahko tekmuje z mladino druge to-, vame tako na gospodarskem, kulturnem ali pa fizkultumem področju. Strokovne organizacije naj ji pri tem delu čim več pomagajo.
Mladina mora imeti do strokovnih organizacij pravi odnos. Ne sme se nikjer pojaviti ' mladinski avantgardizem. Zavedati se je treba, da so naše sedanje pridobitve plod dolgotrajne borbe nas vseh. Z takim sodelovanjem se bo po drugi strani najbolj gm-dil in dvigal naš mladinski kader, gradili in dvigali bomo naše nove funkcionarje na odgovorna mesta. Le s takimi odnosi sodelovanja, povezanosti in enotnosti v dem mladine in strokovnih organizacij v tovarnah in obratih lahko pričakujemo velikih^ uspehov. Ce bomo ustvarili po vseh naših organizacijah take odnose, 'ahko brez skrb' zremo v bodočnost, kajti na +a način bomo izvršili svojo dolžnost do razvoja in graditve naše domovine
Mladina je dolžna povezati v organizacije delavske mladine vsp delavsko mladino in
tako pospešila normalizacijo denarnega obtoka-
Pri našem plačilnem prometu se še vse preveč poslužujemo gotovine same. Tudi pri nas bi se moral čim bolj uveljaviti tako zvani brezgotovinski promet. Denar naj bo naložen po zavodih, plačilni promet naj se — kjer je to mogoče — vrši s knjižbenimi nalogi in čeki. Tak način obračunavanja zelo razbremenjuje potrebo po gotovini in istočasno omogoča hitro izmenjavo dobrin.
Porazdeljevanje razpoložljivih gotovinskih sredstev se mora vršiti po strogem načrtu. Vsem zahtevam, ki jih postavlja naše razrušeno gospodarstvo, seveda ni mogoče naenkrat ugoditi. Omejiti se moramo predvsem na obnovo in podporo tistih panog našega gospodarstva, ki nam bodo v obnovitvenem procesu samem še nadalje potrebne. To je produkcija. Zvišati produkcijo, to mora biti prva naloga naše obnove, za katero moramo zagotoviti tudi vsa razpoložljiva finančna sredstva.
Zato je povsem razumljivo, da se danes izvaja kreditna politika načrtno, da ni mogoče prepuščati kreditiranja svobodni presoji kogar koli. Vsi denarni zavodi tako državni kot privatni imajo polno možnost kreditnih poslov, vendar v meji splošnega načrta, ki določa, kakšna kvota odpada na posamezne panoge našega gospodarstva.
Štednja je potrebna seveda tudi v privatnem gospodarstvu, ki se mora v izdatkih omejiti na najnujnejše, odvisna gotovinska sredstva pa nalagati v denarnih zavodih. Teza vtiranje denarja, ki je sicer običajno v vojnem času in ki je bilo tudi pri nas med to vojno splošen pojav, je za narodno gospodarstvo — zlasti v taki razvojni stopnji kot je pri nas — največja škoda. Zaupanje v denarne zavode se mora dvigniti, že samo dejstvo, da je naša nova oblast ljudska oblast, ki ne bo dopustila oškodovanja delovnega človeka, je zadostno jamstvo za vsakogar, ki bo nalagal svoje prihranite v denarne zavode. Določevanje cen in izvajanje istih je v tesni zvezi z vrednostjo naše veljave. Zato ne smemo dopustiti, da bi se kjer koli predpisani ceniki ne izvajali. V borbi proti špekulaciji mora sodelovati vsak.
Ce hočemo torej "vrednost novega dinarja ©»vati, se moramo v vseh izdatkih omejiti na najnujnejše, vse ostalo pa odložiti na čaa urejenih gospodarskih prilik. Zavedati se moramo, da konec vojne še ne pomeni konca gospodarskih težav. Zanašati se moramo pred vsem na lastne sile in na lastna sredstva. Vse, kar bomo danes prištedili, se nam bo v kratkem času polno obrestovalo. S tem, da se danes v našem proračunu utesnimo in tako ne zvišamo obtoka gotovine preko potrebe, bomo očuvali novemu dinarju njegovo vrednost in to je že polovico uspeha naše gospodarske obnove.
jo pripeljat? v enotne strokovne organizacije. Maksimalno je mladina doižna razvijati delavnost in samoiniciativo na gospodarskem, kulturnem in fizkultumem poiju in to v okviru strokovne organ zae je. Dolžna je medsebojno tekmovati na vseh področjih za izgradnjo njene srečne bodočnosti v federativni dmokratični Titovi Jugoslaviji.
Naše strokovne organizacije, podružnice in funkcionarji pa se moramo zavedati enega: Kakor bomo vzgojili mladino, tako bomo imeli in taka bo bodočnost našega naroda!	Knap Matija
Odlok
o ukinitvi plačevanja pristojbine za pobotnice za plačilne sezname delavcev in nameščencev.
• Glavni odbor Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije je zaprosil, naj se ukine plačevanje pristojbine za pobotnice na plačilne sezname delavcev in nameščencev.
To prošnjo smatram za upravičeno Iz sledečih razlogov:
Službeni prejemki državnih in drugih javnih uslužbencev so prosti plačevanja pristojbine za pobotnice.
Predpisi o reguliranju prejemkov, mezd in plač imajo namen, da se za delo daje pravično povračilo. Predpostavka za to je tudi enakomerna obremenitev z dajatvami. Ker pa so prejemki delavcev in nameščencev glede drugih dajatev že izravnani s prejemki javnih uslužbencev, narekuje pravičnost, da se oprostijo plačevanja pristojbin za pobotnice tudi prejemki iz službenih odnosov delavcev in nameščenec*.-.
Na podlagi gornjega
odrejam:
Plačilni seznami ln vsa potrdila o prejemu mezd In plač delavcev in nameščencev se oprostijo plačevanja pristojbin za pobotnice (tar. št. 33 v splošni taksni tarifi).
Beograd, 9. avgusta 1945.
HI, št. 2348.
Finančni minlete*,
\	Sr. Zujevič, L r.
Vse krajevne odbore In podružnice strokovnih organ:zacij obveščamo, da na osnovi dopisa Mimstrstva za trgovino in oskrbo št. 530/1943 z dne 21. 8. 1945 pošiljajo vse prošnje za nabavo delovnih oblek in čevljev na Glavni odbor ESZDN, Ljubljana, Miklošičeva c. 22, da se tako onemogočijo vse morebitne zlorabe..
Glavni odbor ESZDN za Slovenijo.
*
železničarske upokojence pozivamo k pristopu v podružnico naše Zveze. Vpisuje se v Kolodvorski ulici št. 33 vse delavnike od 9. do 12. ure. — Odbor.
*
POPRAVEK
V naši zadnji številki se Je v članka »železničarji so izvolili svojega ljudskega tožilca« vnesi? napaka, katero popravljamo v toliko, da so bili to uslužbenci Na-bevljalne -adrnee železničarjev, ki so včlanjeni v ESZDN,
aZe£en}ct in cvetja v nale tovarne t
Dajmo prijazen videz prostorom, v katerih delamo - V rani jeseni je čas, da
posadimo Ghuiico tovarn s cvetjem m zelenjem
Ko stopa delavec proti svoji tovarni, naj ga že od daleč pozdravlja prijazna slika, ki pospeši njegov korak. mu napolni srce z radostjo in veseljem do dela, katero ga čaka. Zato naj bo že vhod v tovarno ali na tovarniško dvorišče Ozaljšan z zelenjem. Mislim ši ob vhodu polkrog visokih topolov, ali skupine dveh do treh mecesnov, ki tako toplo dišijo v jutranjem soncu; tudi široka bukev ob vsaki strani vhodnih vrat, morda s klopjo okoli debla je prav primeren okras. V krajih, kjer so akacije doma, bi se podal kratek drevored akacij.
Preden nadaljujemo mimo prijaznega vhoda p6t v tovarno, bi omenila v zvezi z gornjim uvodom nekaj splošnih merodajnih načel:
1. Ureditev rastlinskega okrasja v naših tovarnah naj bo cenena, prirod n a in mogoča brez velike nege. Ves to bomo lahko dosegli. če bomo posegli po materialu za okrasne rastline v bližnjo okolico. Na nedelj s kem Izletu bomo budno opazovali gozd. travnik, rastlinje ob potočku, ba jerju, med skalovjem, ob gozdnem ro bu, med mahovjem Izkrivenčen gorski bot, mimo katerega smo tolikokrat malomarno hodili, ga morda s palico obregnili, nam bo postal naenkrat zanimiv. Kako prijetno bi se podal med tisto kamenje tam ob zapuščenem pro du! Tista samotna breza bi kaj lepo stala malo višje in še tri, štiri njene tovarišice bi prijetno zakrivale grdo izkopano luknjo v ilovnatem nabrežku. Kako lepa je ona skala z lisami temnega mahu, nad katerim 'se sklanjajo gibke veje z rožnatimi cveti posutega šipka, ki raste tik za skalo
O, tam ti zadiši gorski travnik! V mehki, kratki travi cvete vse vprek belo, modro, rdeče in rumeno. Ob rahlo peščeni graplci je vse vijoličasto od drobnih zvončnic, katerih tenka stebel ca ziblje sapica. Ko bi imeli vso to krasoto malo bližje. tam. kjer hodimo iz objekta A v objekt B, mimo tistih odkopanin, skal, ilovice, grušča in kotanj/
Nič lažjega nego to Kose gorske ru še Izrežemo zadosti globoko z vsem cvetjem. Z njimi obložimo pusto zemljo; Blas ti mahu odluščimo in jih po
K*t| sme napravili za
Stojimo tik pred kongresom Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije, na katerem bomo poročali o svojem delu, ki smo ga napravili od ustanovitve. Dolžnost odborov vseh podružnic je, da med drugim pregledajo tudi delo tovarišev, katerim so poverili odgovorno nalogo ustanavljanja delavskih knjižnic.
Tovariši, dolžnost vseh je, da aktivno sodelujete pri zbiranju knjig za svoje knjižnice. Ali ste že povprašali sodelavca ali sodelavko v tovarni, pisarni, šoli, če lahko odstopi eno ali več knjig za našo skupnost ? Pomislite, če daruje vsak tovariš pri vaši strokovni organizaciji po eno knjigo, bi knjižnica narasla počasi na več sto knjig. In ti tovariš predsednik in tajnik zveze ali odbora, ali si zadosti jasno obrazložil članom pomen knjige in njeno poslanstvo ?
Zavedati se moramo tudi, da vsaka knjiga ni dobra. Dobra knjiga vzgoji človeka, ga poplemeniti, a slaba knjiga ga pokvari ter ga odtuji družbi in narodu. Dolžnost vseh strokovnih odborov, kjer teh ni pa Narodnih odborov in .tovarišev, ki jim ,je
ložimo v vlažne špranje skal, previdno izkopljemo mlado drevje in grmičevje, ter ga presadimo tja, kjer bi ga naše trudno oko rado videlo. Tako bi lahko pisali v nedogled, vendar mislim, da smo glavno povedali Rastlinje, ki ga presajamo, naj pride v okolje, podobno onemu, kjer je do-sedaj živelo Narava je naš najboljši učitelj. Zato se tudi ne bojmo, da nam naši nasadi ne bodo uspeli V začetku bi bilo treba nekoliko pomagati z vodo, z zasenčenjem, rahljanjem itd. Po: zneje bo pa vse tako rastio, kakor mu je usojeno, T udi se ne bo jmo, da bi napravili v planini, gozdu ali travniku preveč škode, če bi odrezavali kar preveč gozdne, pašniške ali travniške ruše, izpulili preveč gabrovih sadik, ki tako bujno poganjajo okoli košatega očeta. Narava si kaj hitro pomaga sama, opustošene plasti zemlje se hitro spet obrastejo, bukev požene na novo, brinje je itak že bilo pregosto Seveda ne bomo postopali vandalsko, ampak bomo delali in jemali tako in tam, kjer se bo najmanj poznalo. Za nekatere vrste grmičevja, ki nam ga ne bi mogla dati divja narava, bomo posegli po po-taknicah, n. pr. španski bezeg, japonska kutina, jasmin itd.
2. Ko smo si tako v mislih in praksi ogledali in preštudirali material, s katerim bi lahko razpolagali, si bomo sesedaj ogledali bližnjo okolico tovarne, ki bi jo okrasili. Upoštevali bomo lego, ugotovili senčne in sončne prostore, ugotovili odkod nam brije mrzla burja, kateri pusti, sivi zid nam poleti neusmiljeno odbija žareče sončne žarke, kateri leseni plot ali žična ograja nam žali oko in nam napolnjuje dušo s tesnobo. Ker imamo v lastni tovarni dovolj dimnikov, ne bomo dopustili, da bi nam še dimniki sosednih tovarn gledali v fflš delovni prostor Ako bo ko ličkaj mogoče, jih bomo skrili za zid zelenih smrek, jagnedi, brez, visečih vrb. ki hitro rastejo, dajo lepo zelenje in dobro zakrivajo nelepe poglede Zid iz visokih topolov tudi dobro zajema severno burjo. V enako svrho bi slu žili visoki košati gorski bori. široko rastoče smreke, Jelke in hrasti Nikakor ne bomo zapirali z visokim drevjem morebitnega pogledu na niz
ielavslce knjižnice
poverjeno to važno vzgojno delo je. da takoj pregledajo vse knjige, ki se zbirajo za delavske knjižnice po deželi in takoj odstranijo tiste, ki so pisane v protiljudskem duhu. Izločijo naj dela vseh onih pisateljev, ki so v času najtežje nesreče našega naroda zavajali naše ljudstvo, poveličavali fašistična zločinstva in se hlapčevsko udinjali zločinskemu tujcu.
Dolžnost vsakega državljana Jugoslavije je, da pomaga pri ustanavljanju ln obnovi uničenih knjižnic, zlasti pa je to dolžnost delavcev, organiziranih v strokovnih organizacijah.
Knjiga je najboljše sredstvo za Izobrazbo človeka. Naš veliki učitelj Lenin je rekel, da »dvoje zdravih rok nam ne zadostuje, treba nam je znanja!« Vsak naš delavec se mora tako izpopolniti v strokovnih, političnih in v vseh vprašanjih, da bo samostojno znal presojati, odločati In soodločati prav v vseh vprašanjih. Posebno važno Je to danes, ko naša mlada ljudska država potrebuje sposobnih ln izobraženih ljudi.
Vse podružnice naj gredo Iniciativno na
v daljavi ,-,v oieščečih planin, gozdnatih gričev in pisanih polj. Rajše bomo temu pogledu dali lep zaključek s tem, da bomo ob grdi plot ali žico zasadili trajno cvetoče plezalke, ali zasadili živo mejo iz gabra, leske, češmina, črnega trna, drena itd. Vsega tega raste toliko v naših gorskih pa tudi nižinskih krajih, da ne bomo v zadregi. Ako imamo v tovarni zelo veliko, pusto senčnih in koristnih dreves. Lep je okoli takih skupin pas zelene trate, kjer raste morda vsa cvetlična drob-njad, kakor marjetice, trobentice, vijolice, vetrnice itd. V stisnjenih dvoriščih, ki so tako žalostna s svojimi sivimi zidovi, bomo ogrnili golim ste nam zelen plašč iz bršljana ali divje trte, ki jeseni tako krasno pordi in porumeni; odeli ga bomo v modrocveioč klematis, lilasto glicinijo, vrtnice-ple-zalke. In kaj bi S tisto grdo škarpo tam v ozadju? Spremenimo jo v cvetočo škarpo. V špranje potaknimo na i senčni strani mah, kjer je kaj več prostora med kamni, posadimo jelenji jezik, zimzelen, praproti Itd., na sončno pa timjan, zvončnice, aurikle, različne blazinaste trajnice, sploh vse, kar najdete na skalah in zapuščenih razvalinah v naravi.
Vse te nasade izvršimo najbolj uspešno v rani jeseni ali spomladi ob vlažnih dneh proti večeru. Kolikor več rodne zemlje bomo prenesli s sadikami s seboj, toliko lepše se nam bodo prijele. Pri presajanju ne smemo raniti nežnih koreninic, zato izkopljimo mlada drevesca zelo previdno in pustimo čim obilnejše grude zemlje okoli njihove korenine.
Tudi v delovnih prostorih bi delavčevo oko rado in s pridom počivalo za bežen trenutek na prijaznem cvetju in zelenju. Ne recite, da tovarniško okno ni primeren prostor za okrasno cvet jel Tružice s pelargonijo, petunijo, kapucinčkl se morajo podati tudi oknom v tovarni. Ne recite, da zrak v tovarni ne da dihati zelenim rastlinam v velikih delovnih prostorih! Zrak v teh dvoranah, v kateri živi in diha naš delavec mora biti vsaj tako dober, da lahko dihajo tudi rastline.
Ing Grasselli K.
delo ln naj ne čakajo pomoči od drugod. Koliko bolj bodo njihovi člani znati ceniti in ljubiti knjižnico, katero bodo ustanovili s svojim lastnim naporom in s svojimi lastnimi sredstvi!
Javna knjižnica pri Glavnem odboru ESZDN v Ljubljani je začela akcijo, zbiranja knjig za delavske knjižnice po deželi, katere je uničil okupator. Uničena je bila cela vrsta delavskih in drugih knjižnic. Glavni odbor z Javno knjižnico te akcije ni če zaključil, ker se niso še odzvali vsi kvartni odbori, ki so bili za to napro-šenl. Po zaključku te akcije bo Glavni odbor ugotovil potrebo izpopolnitve delavskih knjižnic pri strokovnih podružnicah ln Narodnih odborih, v kolikor so ti prevzeli vodstvo knjižnic po deželi. Naprošamo vse kvartne ln okrajne odbore, da zaključijo to akcijo in oddajo darovane knjige Javni knjižnici v Ljubljani, da bomo lahko še pred kongresom napravili poročilo.
Doslej je bilo darovanih za delavske knjižnice sledeče število knjig:
Rajon Vič 1048 knjig, založba »Evatit« <160 knjig, Zveza nameščencev pri ministrstvu za pravosodje 133 knjig, kvart Bežigrad 132, podružnica pri Glavnem odboru
Ustni časopis
t.
Ce človek obiskuje mitinge, pride do dokaj žalostnih sklepov. .Ne samo, da so vsi programi drug drugemu podobni kakor jajce jajcu, ne samo, da se točke postavljajo brez vsakega reda in zveze, temveč le huje, zdi se namreč, da prireditelji ne prirejajo mitingov zaradi vsebine in propagande, temveč zaradi jedače, pijače :n plesa kot v starih časih veselic. fyli člani strokovnih organizacij, ki tvorimo zvezo ročnih in umskih delavcev, moramo pokazati pot, ki naj jo gre naše prosvetno življenje. Odkrito si moramo priznati -vse storjene napake, jih odpraviti in se tako od programa do programa izboljševati. Zato pa je potrebno, da vemo tole: prvič, strokovna organizacija sama ima za svoj cilj vse kaj drugega, kakor prirejati mitinge, veselice in druge prireditve. Zato naj posamezna podružnica kot taka ne prireja neštetih predstav, temveč naj v svojem delokrogu ustanovi podružnico Ljudske prosvete, to je prosvetne organizacije, katere člani naj ne bodo samo člani strokovnih organizacij, temveč tudi njih svojci, znanci in prijatelji. Ta podružnica Ljudske prosvete naj potem prireja vso kulturne prireditve, pri čemur naj pazi, da bo prireditev res kulturna, to je, da bo teža prireditve ležala na širjenju in poglabljanju prosvete. Da se ne bo nikoli več zgodilo, kar sem videl nekje, da so se se med potekom programa ljudje gnetli okrog sodov in kruhkov in s tem ne samo motili celo prireditev, temveč ji dal tudi svojevrsten značaj. Drugič si moramo biti že enkrat na jasnem, kaj je namen ljudsko-prosvetnega dela in v koliko se to delo more imenovati umetniško delovanje. Namen Ljudske prosvete je dvojen:
a)	širiti prosveto, to je bistriti duha, učiti, dajati ljudskim množicam možnost, da se izobražujejo na najbolj dostopen in razumljiv način, kar je kratko predavanje, politično poročilo, pesem, igra itd.,
b)	propagirati našo ideologijo in cilje naše oblasti, kakor je obnova naše porušene domovine, volitve, gradnja oblasti itd., še posebej pa propagirati strokovno gibanje, povezavo delavca, kmeta in inteligenta. Torej na kratko povedano: ljudsko prosvetno delo ima svojo težo na propagandi, če se bomo tega zavedali, ne bomo dajali v svoj program sporeda, ki ga ne zmoremo, in delali še večje napake, kakor nekje, ko je Župančičevo »Kovaško« deklamiral otrok itd., kar vsebini dela jemlje ves čar in še več, ga postavlja v smeširost, zaradi česar dosegamo prav nasprotne cilje. Če bomo postavljali igre, bomo spet izbirali med ljudskimi igrami, kajti ljudske igre so same po sebi že propagandne. Pri tem bomo gledali, da izberemo take, ki propagirajo našo miselnost. Pustili bomo vsa taka dela, ki Imajo samo namen zabavati ne pa tudi Širiti obzorje ljudskih množic. Tega se zavedajmo in tako bomo lahko sestavljali programe biez pijančevanja in plesa — in s tem ljudske množice pripravili do tega, da se bodo udeleževale predstav zaradi duhovnihb.vrednot. Če pa že hočemo kdaj prirediti ples in zabavo, da se člani in njih znanci prijateljsko povežejo med sabo, bomo ustvarili družabni večer, ki bo res imel svoj namen: gojiti družabnost,
2.
Najbolj prikladna oblika prosvetne prireditve je ustni časopis, to je tako sestavljen program, da poslušalci zvedo vse vesti, zunanje in notranje politične dogodke, smisel in cilj novih kampanj, razlago govorov naših voditeljev — bodisi v kratkih predavanjih, bodisi v pesmih, govorilnih zborih, ske-čih, enodejankah itd., pri čemur pa moramo paziti na to, da je podajanje prikupno in neprisiljeno. Kratka vsebina celega ustnega časopisa bi naj bila: otvoritveni govor, kjer se poudari, kje bo ležala teža vse vse-
ESZDN 150 knjig in razni posamezniki 54 knjig. Zahvaljujemo se zglednemu delu rajona Vič, kakor tudi vsem ostalim darovalcem, ki so uvideli potrebo kulturnega dviga našega podeželja, obenem pa pozi-vaipo vse, ki še niso storili svoje dolžnosti, da 'to nemudoma storijo 1
bine, nato političen pregled, ki naj bo čim
bolj preprosto in jasno podan, igrica, kjer se tolmači vprašanje, ki stoji v ospredju, kakor obnova, zadružništvo, udarništvo itd.,. govorilni zbor, vmes spet kratko predavanje itd , ves program pa naj veže v celoto napovedovalec, ki v svojih kratkih govorih podčrtava ideje že odigrane točke in pripravlja na prihodnjo točko. Tak ustni časopis je zelo prikladen. Ljudje se ga navadijo, ker vedo, da-bodo v njem izvedeli vse, kar se godi okrog njih in še več, poučili se bodo v tej ali oni važni stvari, ki jih zanima ali jih bo začela zanimati.
Pri Glavnem odboru ESZDN Slovenije se' pripravlja matica vsega prosvetnega delovanja strokovnih organizacij. Ta matica bo imela arhiv prikladnih iger, zborov, deklamacij itd. in bo posameznim podružnicam lahko pomagala sestavljati program, obenem pa jim bo dajala tudi razne nasvete, tehnične, režijske, kostumske itd. Ljudska prosveta, podružnica pri Glavnem odboru ESZDN Slovenije je naštudirala ustni časopis, ki ni imel naravnost odličnega uspeha samo pri prireditvah v domači dvorani, temveč še bolj na svojih gostovanjih v Zalogu, v Trnovem, Splošni bolnišnici, Garnizijski bolnišnici in Centralni bolnišnici. Kljub temu, da je bila teža večera na kratkih predavanjih, na poučevanju itd., je vendar program tako prijel, da so nas vsepovsod prosili, naj pridemo spet z novim programom, kar bomo seveda storili, ker se zavedamo, kaj je dolžnost ljudsko prosvetnega dela. In če se bomo te dolžnosti zavedali vsi, bo v kratkem vznikla mogočna prosvetna organizacija v okviru strokovnih organizacij, ki bo vodnica vsega ljudsko prosvetnega dela pri nas.	J. K.
Člani podružnice ESZDN pri ministrstvu za kmetijstvo
SO na svojem sestanku dne 25. VIII. sprejeli sledečo resolucijo:
»Najostrejše obsojamo izdajalsko početje vse reakcionarne klike, s Petrom II. Kara-djordjevičem na čelu. Nočemo izdajalca za svojega kralja, nočemo monarhije, temveč hočemo demokratično vladavino _____ repub-
liko z našim maršalom Titom na čelu.« Krajevni strokovni zvezni svet v Maribora je na svojem zborovanju izglasoval resolucijo:
»Plenum krajevnega strokovnega sveta Maribor je na svojem prvem sestanku izjavil v imenu vsega delovnega ljudstva Maribora svojo enodušno željo, da damo svoji državi tisto obliko, ki je edina prava in od vseh ljudskih množic srčno zaželjena, to je, da postane naša država republika. Trdno smo prepričani, da bo le v republiki prišla do izraza ljudska demokracija, katero smo si v štiriletni najtežji borbi priborili Odklanjamo kralja izdajalcal Zahtevamo republiko I Naj živi federativna in demokratična republika Jugoslavija!
Berimo »Rad«
Podružnicam in strokovnim zveznim svetom smo poslali po en ali dva izvoda »Rada«, glasila Enotnih strokovnih zvez Jugoslavije. »Rad« Je naše centralno glasilo, katero daje smernice za delo strokovnim organizacijam vseh federalnih enot v Jugoslaviji. Dolžnost vsakega funkcionarja je, da vsako številko »Rada« vestno preštudira in jo tolmači delavcem in nameščencem svoje podružnice. V začetku bodo verjetno težave, ker je »Rad« tiskan v cirilici, toda z dobro voljo bo premagana tudi ta težava. Obrnite se za pomoč tudi na tovariše prosvetne delavce v vaši bližini, ki bodo gotovo radi priskočili na pomoč! Dela se že na tem, da bo »Rad« tiskan tudi v latinici.
Vse odbore, Id so prejeli »Rad« naprošamo, da pošljejo mesečno naročnino za »Rad« obenem z naročnino za »Delavsko enotnost« na upravo »Delavske enotnosti«. »Pri tem naj ne pozabijo na drugi strani položnice napisati o p o rab o, koliko pošiljajo za »Rad«!
MIŠKO KRANJEC:
iaMmmHHZBZBKMsisu
PODOBE
(»Thožitja ln pejsažic.)
Sredi gozda je majhna jasa, porastla z vsakovrstno travo, predvsem pa a praprotjo. Krpe med praprotjo prerašča mah, tam gnije Igličevje smrek, drobne veje, bukovo Ustje in trava sama. Okrog jase je gozd. Bori se mešajo s smrekami :n bukvami. V vrhovih smrek je šumelo. Nekje so krakale vrane, kakor vedno, kadar se v bližini kaj nenavadnega dogaja. Vmes v nižini je Zgolela ptička. Drobna, majhna ptička. Zažgolela je s toplim, prijetnim glasom, se nato spustila z veje, kakor bi se zazibala, nekje Se zapela, potem pa utihnila. Zgubila se je v gozdu Samo vrhovi smrek ln borov so še šumeli samo vrane so 6e krokale in po sinjem nebu so pluli beli oblaki.
Na jaso je sijalo toplo pozno pomlad-no sonce. Bilo je mikavno leči na mah med praprot, leči m se zasanjati v bog ve kaj, v minule čnse, na težko sedanjost ln na vablj vo prihodnost. Leči, podložit; roke pod glavo, zastrmeti se v sinje nebo, v bele oblake, ki plovejo po tem nebu. prisluhniti krakanju vran ln se doij prisluhniti drobnemu nežnemu glasu ptičke ki se ziblje od veje do veje.
Jasa je bila obdana z vojaki. Stali so t krogu drug ob drugem, podobni obseka-n’m zelenoslvim štorom, z rjavimi krpami svojih mrkih brezdušn h obrazov, se naslanjali na puške, nekateri na pol drem°l4 drugi kadili in topo strmeli predse
Sredi J»ee sta ležale dva človeka na mahu med praprotjo, tako, da sta videla
krog vojakov pred seboj, jn še bolj, da sta videla, kaj se dogaja pred njima. Prvo je bil Nemec, drugi Slovenec, prvi nacist, drugi belogardist. Ležala sta na trebuhu, si podprla glavo z rokami in kadila. Govorila nista, še zganila se n sta. Tudi ozrla se nista drug po drugem. Gledala sta pred se, kakor bi se bala, da bi Jima ušlo kaj pomembnega pri tistem, kar se dogaja pred njima.
Pred njima, že ob robu gozda, je človek kopal jamo. BU je visok ;n močan. Toda njegov obraz je bil podplat, tudi krvav, raztrgan, prav tako so ble krvave ln razmrcvarjene roke, na katerih si je podvihal rokave, Bil je slabo oblečen, na hlačah so hlačnice bile polne že posušenega blata. Lase je Imel skuštrane in si jih je včasih s prstmi počesal proti tilniku. Včasih se je vzravnal, si obrisal pot s čela in nato še postal, kakor bi si hotel oddahritl.
Delal je počasi kakor kak najemnik na tujem vrtu. Ne zato, ker morda ne b1 hotel kopati, temveč ker je zemlja pretrda, petna kamenja in skal.
Sprva je ležeči Švab včasih nestrpno zapel svoj »Snel, Snel«, počasi pa se nekam pomiril, kadil cigareto tn n: več prigovarjal, kakor da se mu že ne mudi nikamor ln da mu je vseeno, kdaj bo delo opravljeno. Kadil je svoio cigareto, poslušal krakanje vran. ln šele. "ko je zapela ptičku v veji. je rahlo okren 1 glavo v tisto stran. A tam v vejah ni bilo n!česar opaziti. Šele, ko se je ptička spustila z
veje in se zazibala nekam v goščavo, Jo je zagledal.
Tudi belogardst ob njem se Je zagledal v tisto stran, ln tudi ta jo je videl, ko je vzletela
Ko je zapela, je tudi kopajoči človek za trenutek prenehal z delom. Naslonil se je na lopato ln se zagledal v gozd. Tokrat ni bilo Švabovega priganjajočega »Snel, Snel«, in zato je kopajoči človek skoraj nekam sanjavo gledal v veje, kakor bi hotel zazreti ptičko, ki mu je prišla prepevat. Prisluškoval je njeni kratki, topil, pesmici, ln se ni zgan i niti tedaj, ko je obmolknila. Kakor da bi čakal, da še zapoje. Pa ni. A prav tedaj se Je zazibala veja, na kateri je sedela ptička, ln nato Jo je videl, kako je pozibavajoč se zletela globlje v gozd. Tam je zapela še enkrat, nakar je utihn la. Človek z lopato v roki je Se čakal, kakor bi verjel, da bo zapela Se enkrat. In ko pesmi ni več hotelo biti. se Je Sklonil, spet zasadil lopato v peščeno zemljo. Znškrtalo je ob kamnu. — Poslej je bilo vse okrog mirno. Kadar se je za trenutek vzravnaj, kadar se je zazrl predse, je tam videl samo zelenosivo oblečeni krog, strnjen okrog njega, štore z rjavml krpami obratov, naslanjajoče se na puške.
Po otvma, ki sta ležala na mahu, sl podpirala glave z rokami In ves čas kadila. se ni ozrl. Ne ta dva človeka, ne krog vojakov, ne vse drugo, kar se dogaja, zanj ni Imelo pomena. Vse to je bilo zanj mrtvo, Se stokrat bolj mrtvo, kakor bo kmalu mrtev on sam. On bo mrtev; morda najkasneje za četrt ure bo ležaj docela negiben v tej jami, toda nekaj pri vsem tem vendar ne bo mrtvo. Mrtvo bo samo to njegovo trpnčeno. razmesarjeno telo. Nekaj drugega pa bo živela naprej, nekaj, kar ne morejo ne belogardisti ne Švabi ubiti, pa naj se še tako trudijo, da bi ubiti. Tam zadaj v onima, ki ležita, ln
v teh v krogu na jas1 pa ni to česar, kar bi bilo treba ubijati, ničesar razen premikajočega se telesa. Ko je to mrtvo, je mrtvo tudi drugo.
Kopal je dalje ln za trenutek še mislil na ptičko, ki je ni hotelo bdti nazaj, da bi mu Se enkrat zapela. Nemara pa se bo prav za konec vrnila T Ni vedel, zakaj si je je tako želel: želel, da bi mu prav za konec Se zapela.
Potem se je za trenutek zazrl prek okrog sebe sklenjenega kroga, ozrl v gozd med debla, kjer je bila goetn senca, skoraj somraku podobna. Trava je bila tam redka, nekakšna divjina je preraščala gozd. Veje so ležale križem, m ponekod so ležala tudi trohneča debla. V?del je vse to, videl je krpe skozi veje padajočega sonca na mah ln praprot, ati tudi o tem ni razmišljal. Njegov duh je plaval še dalje iz gozda, tja, kamor se sam nikdar več ne bo vrnil, Tam nekje so polja, ta mnekje je rodna vas, tam med hišam ob cesti je prijeten preprost dom, v tem domu živi Zena, ob ženi dva otroka. Tam živi troje ljudi, preplašenih in nekam zagrenjenih. Vstajajo zgodaj zjutraj, strmijo skozi okno na cesto, delajo ves dan, in spet strmijo na cesto, In strmijo v gozd. strmijo, kakor da se. kjer koti ima nekdo prikazati, pa ne vedo, Kdo bo tisti, ki bo prišel: ali tisti, hi si ga tako žele, ali tisti, ki se ga tako zelo, aelo boje. Zdaj, ta trenutek najbrž okopavajo koruzo, žena sama dela, otroka sedita na koncu njive Tam nabirata rož in pleteta vence in se šepetajoče pogovarjata. Sredi koruze stoji žena, vzravnala se je, morda od utrujenosti, morda da se za trenutek zazre zda proti gozdu, kakor da mora Iz tlstegr gozda vsak čas nekdo stop ti ln ji poma hatl z roko, zdaj spet po cesti, k-ikor da se boji, da po tej beli, prašni cesti vsn> ča«i pride tisto strašno, kar tako brezupno posega v človeško srečo. Njen obraz je
utrujen, trpljenje zadnjih časov je zbrisalo z njega tisti ljubki nasmeh, s katerim Je vedrila življenje vsem okrog sebe, sanjave oči so objokane, rdeče, mrtve, nič sanjavega ni več v njih, nič tiste lepote, s katero je nekoč blagoslovila vsakogar, po komer se je ozrla.
»Schneller, schneller,..« pretrga nenadoma sanje zoprn, nestrpen glas.
Tedaj se je človek v jami ozrl proti onima na mahu. Njegove oči so se zdaj prvič srečale z njunimi. Skoraj ukazujoče ju je pogledal, ali vsaj tako, kakor človek, ki dobro ve, kaj ima delati, pa mu zaradi tega ni treba ukazovati.
In tedaj se je tudi fivab prvič ozrl po onem poleg sebe na mahu. Ta je videl njegov pogled, a se je okrenil stran.
»Alt bo teden dni kopal to prekleto jamo?« je nenadoma razdraženo vprašal Belogardst je zmignil z rameni.
»Ne vem, to ni moja stvar. Zaradi mene lahko kopa tudi delj.«
»Kaj pa je potem tvoja stvar, ako tl je vseeno, kako dolgo kopa?«
»Moja naloga je, da ga ubijam,« je kratko odvrnil oni ln kadil dalje.
Zdaj se je Švab nenadoma surovo zasmejal. »Torej naj pa kopa, dokler se mu bo ljubilo. Morda pa se bo sam naveličal m naju prišel prosit.« Nekaj je razmišljal, vsaj tako se je zdelo, dokler naposled ni dejal: »Morda pa ti je naložena pretežka kazen? Ali se bojiš prijeti za revolver ln ga ustreliti ? Ali se ti roka trese?«
Belogard st je za trenutek molčal. Na-losled pa je odvrnil suho: »Rekel sem, la ga ubijem. Ubil ga bom.«
»Kaj pa,« je vprašal Švab, »ati bi ga 'b:l tudi, če bi bdi sam? Ati pa bd sl mor-
> sprem Lslil?«
Belognrd st je pokimal. »Ubil bi ga.«
Švab je spet nekaj razmišljal. »Prijatelja sta bila nekoč, sl priznal,« je rekel.
V predkongresnem tekmovanju...
niinininiuiHiiniiiiuuiauininiilniuHUuiniiiiunuiiaHmmuuiuiuniuiuiiimiiiiuiiummunuuuHiHniinnuinnnnuunnuiniiumHnmnuumniunnnHniinninii
Huko je OFgani§hcme ra$deijewanje
ffd)e£av&fie en&tno&ft44 v ii&Halni 9fS£oven&iiega potocevaCect**
Marsikatero soboto so me tovariši spraševali, kdaj bodo dobili »Delavsko enotnost«. Vedno so se pritoževali, da je ne dobe redno, čeprav so organizirani že več kot en mesec. Nekateri shranjujejo vsako številko in posebno ti so bili najbolj godrnjavi, če niso dobili v redu časopisa, drugi pa tudi niso bili zadovoljni, če so dobivali »Delavsko enotnost« šele v torek ali sredo, čeprav izide že v soboto.
Uvidel sem, da je treba nekaj ukreniti, in sicer takoj. Zbral sem vse naročnike in ugotovil, da je 129 članov naše podružnice, ki žele redno dobivati »Delavsko enotnost«. Odnesel sem takoj naročilnico za teh 129 članov v upravo »Delavske enotnosti« na Miklošičevo cesta 221II., kjer mi je tovarišica Plutova izstavila potrdilo, da lahko dvignem v ekspeditu »Delavske enotnosti« vsak teden 129 izvodov časopisa. S tem potrdilom oborožen sem stopil pred tovariša Kobala, ki je v ekspeditu »Delavske enotnosti« odgovoren za oddajo časopisa in mu sporočil, da bo vsako soboto prišel k njemu naš vajenec Jože Grum po 129 izvodov »Delavske enotnosti«. Jože Grum ima nalogo, da odda vsem razdeljevalcem po oddelkih določeno število izvodov »Delavske enotnosti«.
To je bilo zdaj urejeno; ostane še razdeljevanje v podjetju samem. Našel sem hitro tudi za to rešitev, in sicer takole: sestavil sem spisek vseh naročnikov in jih razdelil po oddelkih; za vsak oddelek je bil določen razdeljevalec, ki ima nalogo in tudi odgovornost, da vsakemu naročniku v njegovem oddelku izroči naročeni izvod »Enotnosti«. Celo podjetje je bilo razdeljeno v pet oddelkov. Vseh teh pet določenih tovarišev je bilo naprošenih, naj vsako soboto razdele »Delavsko enotnost« takoj, ko jo dobijo od glavnega razdeljevalca Jožeta Gruma.
Prvi teden sem z radovednostjo vpraševal tovariše, ali so dobili v
redu »Delavsko enotnost«. Vsi so potrdili, da je zdaj vse v redu. Tako sem z veseljem ugotovil, da so s to ureditvijo zadovoljni. Vsak rad bere svoj delavski časopis tisti dan, ko izide; marsikdo pa prihrani to branje za nedeljo, ko ima več časa in se lahko bolj poglobi v vsebino. Nekateri so čez teden prezaposleni in ne morejo slediti novicam v dnevnem časopisju, zato pa radi sežejo v nedeljo po »Delavski enotnosti«, ki v zgoščeni obliki poda pregled vseh važnih dogodkov preko tedna. V »Delavski enotnosti« najde tudi vsak tovariš važna poročila raznih podružnic in druga poročila organizatoričnega značaja, ki danes zanimajo vsakega delavca in nameščenca.
Vesel sem bil ono soboto, ko je prišel k meni tovariš iz sosednje hiše in me prosil, naj mu posodim »Delavsko enotnost«.
Rekel je: »Ti jo gotovo že imaš, pri nas jo pa dobimo šele v torek, a jaz bi jo rad že danes bral!« Takoj sem-mu jo dal. Gotovo je vedel, da je v nji nekaj toliko zanimivega, da ne more čakati, da jo bo šele v torek bral. Pogovorila sva se nato, kako je v naši tiskarni urejeno, da dobimo »Delavsko enotnost« že v Ssoboto dopoldne. Ves navdušen na3 to ureditvijo je sklenil, da bodo tudi pri njih v podjetju tako uredili, da bo prišla »Delavska enotnost« čimprej v roke naročnikov. Z malo dobre^ volje se da res vse urediti.
Odbor vsake podružnice bi naj določil iz svoje srede nekoga, ki bo za to poskrbel, da bodo vsi organizirani člani dobivali redno svoj delavski časopis. Uredništvo »Delavske enotnosti se bo pa gotovo potrudilo, da nam bo s pestro vsebino dajalo čim več zanimivega političnega in organizatoričnega gradiva. Z izobrazbo bomo pospeševali delavsko moč in utrjevali delavsko enotnost! štrekelj Fr.
Fd vseh akcijah pridno sodelujemo
Kmalu po osvoboditvi se je ustanovila pri Upravi cest Mestnega Narodnega odbora podružnica ESZDN, M je z vso vnemo pristopila k izvajanju svojih nalog, katere so ji naložene z delom pri ureditvi in obnovi naše domovine.
Podružnica šteje 221 članov, včlanjeni so skoraj vsi delavci in nameščenci Vsak teden imamo skupne sestanke, kjer obravnavamo politična in strokovna vprašanja. Tako smo posvetili mnogo pozornosti vprašanju zadružništva. Sklenili smo, da se v čim večjem številu včlanimo v zadruge in s tem pokažemo svoje razumevanje za ždravo misel in korist.
Na posebnem sestanku smo izvolili za naš obrat dva ljudska tožilca.
Tudi pri prostovoljnih akcijah smo pokazali doslej svojo pripravljenost, da pomagamo pri obnovi naše domovine, tako z udarniškim dedom, kakor s prostovoljnimi denarnimi prispevki.
Napravili smo 2000 delovnih ur. Dne 2\. avgusta smo imeli udarniško nedeljo. Uprava cest je prevzela organizacijo zaposlitve udarnikov, mladincev in pionirjev, v raznih krajih mesta ter jim posodila potrebno orodje. Delavstvo naše podružnice je bilo dodeljeno posameznim skupinam, da jim pokaže način dela. Skupni uspeh je bil sledeč: osnaženih je* bilo 8050 m cest, podrtih 6 bunkerjev, premetanega in
poravnanega 230 m raznega materiala. Na delu je bilo 1113 udamikov-mladincev in pionirjev obojega spola, 195 nameščencev Uprave cest, ki so izvršili skupaj 4647 delovnih ur.
Podružnica je v akciji za nabiranje starega železa zbrala okrog 30.000 kg železa, ga spravila na primernem prostoru, kjer čaka na odvoz poleg stekla in stare gume.
V okviru prostovoljnih nabiralnih akcij smo nabrali 2365 din za begunce iz Egejske Makedonije in 1447 din za »Spomenik zmage« v Murski Soboti. Pa tudi na naše sirote nismo pozabili. Na sestanku je sklenilo delavstvo in nameščenstvo Uprave cest, da bo plačevalo preživnino za eno siroto v zavetišču, dokler se ne bo mogla preživljati sama.
Delavci in nameščenci Uprave cest so pravilno razumeli klic časa in se mu tudi polnoštevilno odzvali.
Vevška papirnica
v predkongresnem tekmovanju
Strokovna organizacija v vevški papirnici je 98 odstotno izvedena. Podružnica je kar najtesneje povezana z narodno-osvobodilnim odborom; delavci so se udeležili volivne
kampanje, da je bil pri volitvah dosežen 98 odstoten uspeh.
Kljub velikim težavam, ki se povsod pojavljajo, je bila že dosežena povprečna predvojna produkcija. Delavci hočejo biti udarniki. Naredili so 3336 delovnih ur in pri tem zaslužili 34.398.— din, ki so jih nakazali Zvezi mladine Slovenije 11.466 din, Fondu za obnovo v Ljubljani 22.932 din. Udejstvujejo se na kulturno prosvetnem polju, prirejajo kulturne prireditve in hodijo v knjižnico, ki jim je v podjetju na razpolago.
Podružnica ima v načrtu redne tedenske sestanke v oddelkih podjetja, kjer bodo člani razpravljali o tem, kako bodo odstranili težave, ki se pojavljajo v obratu ter izboljšali delovne pogoje; za politično -in strokovno vzgojo pa bodo skrbeli s predavanji. Delavstvo zbira s posebno vnemo star papir, ki ga uporabljamo kot surovino, kar je posebno važno v teh dneh, ko se je vršila po vsej Sloveniji velika akcija za zbiranje starega materiala, člani podružnice eo si organizirali skupno kuhinjo.
Usi
i Mi '4r
el mestne
plinarne zhirap staro železo In obnavljajo
Velika eksplozija na ljubljanskem kolodvora je močno poškodovala tudi naprave v mestni plinarni. Vsi štirje plinohrami so bili toliko poškodovani, da je bila nevarnost eksplozije tudi pri njih. Treba je bilo hitrega in uspešnega popravila; treba je bilo tudi odstraniti ruševine.
Delavci so se takoj začeli javljati k prostovoljnemu delu. Pristopili so k odstranjevanju ruševin in pri tem zbirali staro železo. Tako so samo pri odstranjevanju in čiščenju ruševin napravili skupaj 490 delovnih ur, pri nabiranju starega železa pa novih 696 prostovoljnih delovnih ur. Nabrali so okoli 10 ton železa in približno 2 temi belega stekla.
Pri tem delu so se v požrtvovalnosti posebno odlikovali tovariši Gantar Jože, delavec na dvorišču, Miklavčič Janez na cestnem omrežju ter Stih Ludvik, glavni knjigovodja.
V prihodnjih dneh bomo prepleskali vse plinohrame, posebno strehe le-teh. Odlašanje tega dela bi pomenilo nevarnost, da ti plinohrami popolnoma propadejo.
Delavci in nameščenci mestne plinarne imajo v svoji službi zavest, da ee jih k tem delu ne sili. Sami čutijo odgovornost do države, podjetja in sebe. Delali bomo vsi čim več, dokler ne bo pri nag vse urejeno in popravljeno.
Da bomo dali več paglrfa...
Vevško delavstvo se v polni meri zaveda, da je svoboda, ki jo imamo, priborjena za ceno prelite krvi. Zato se tudi jasno zaveda težav in dolžnosti današnjega časa.
Prav zato hočemo papirničarji biti med prvimi pri obnovi domovine. Da bomo lahko dali domovini še več naših proizvodov, zato smo delali tudi v nedeljo, 26. avgusta. Tega šihta so se udeležili stoodstotno vsi delavci in nameščenci. Delo je trajalo cd 6 zjutraj do 11. Delali smo z zavestjo, da danes ne delamo več za one izkoriščevalce, ki so nas leta in leta izžemali, temveč da delamo zase, za nas vse.
Take nedelje bodo še sledile, dokler ne bo naša domovina vstala iz ruševin v novo življenje.	Perdan Marija
fllale fcoviftb&e tevmm
tefimujejo
Tovarna »Titan« v Kamniku je dvignila svojo proizvodnjo za 100 odstotkov. V juliju se je proizvodnja dvignila za 100%. Na ta visok porast produkcije je vplivalo tudi to, da smo pričeli delati namesto 40 ur, 48 ur tedensko, Dobili smo potrebne surovine od KID na Jesenicah.
Vodstvu tovarne so bili predloženi novi predlogi za povečanje proizvod-
nje. Predložila sta jih tovariša strojni oblikovalec Sušnik Franc in delovodja v stiskalnici Št er Franc.
Eno. nedeljo v mesecu bomo delali za obnovitveni fond. Razpoloženje delavcev v tovarni je zelo dobro. Njihov uspeh in požrtvovalnost se jasno vidita iz produkcije, saj je pri zmanjšanem številu zaposlenih dosežen tako visok porast.
Nabiralna akcija, podvzeta med našim delavstvom in nameščenstvom, je lepo uspela in znaša zbrana vsota
10.727 din, ki smo jo razdelili med vdove in sirote padlih partizanov in talcev.
V tovarni »Eka« v Ljubljani
je narasla produkcija za 45 odstotkov. Pri galvaniziran ju žlic za obuvanje je napravil tovariš Kucler preprosto napravo, s katero je galvaniziranje kvalitetno izboljšal za 150 odstotkov hitreje.
V tovarni »Alumil«
se je dvignila proizvodnja v livarni za 65 odstotkov, v brusilnici pa za 63 odstotkov. S povečanjem obrata pa se bo produkcija dvignila še za enkrat toliko. Delo v serijski produkciji je tudi doseglo lepe uspehe. Najbolj se je izkazal pri delu strugar Krašovec Ivan, ki nastruži 60—80 komadov uteži na uro.
Delavci so dvignili produkcijo iz lastnega nagiba in so brez ugovarjanja prejeli le predujme k plačam.
Tudi tobačna tovarna tekmuje
/ Uelo v tobačni tovarni se vrši v znamenju predkongresnega tekmovanja. To jasno dokazuje dvig produkcije, ki se je že močno približala predvojnemu stanju. Danes so tobačni izdelki že v prosta prodaji. V delu sta se posebno izkazala tovariš čeme Bogomir, ki j© kot odličen kjlučav-ničar reši z napornim delom stroj za zavijanje cigaret, ki je bil ob priliki bombardiranja zasut Kovač tovariš Ribnikar pa je rešil ,važno konstruktivno vprašanje pnevmatične naprave.
Delavstvo in nameščenstvo je izven delovnega časa odstranjevalo ruševine, povzročene ob priliki bombardiranja Ljubljane. Pri tem delu so delavci in nameščenci napravili do zdaj 3800 delovnih prostovoljnih ur.
Delavci so si organizirali kuhinjo, kjer prejema 350 oseb kosilo. Prav tako je podružnica stor-la vse potrebno za ustanovitev otroških jasli, kjer bo približno 40 otrok.
Delavci se udejstvujejo tudi kulturno. Razen prireditev in ratingov talijo na razpolago lepo urejeno knjižnica
Tovarna perila v Sloveniji spet na delu
Nekatere od večjih tovarn perila v Sloveniji s° že pričele z delom fin dosegle že dokaj lepe uspehe. Tudi ostala podjetja ee trudijo, da bi v kratkem času zbrala potrebne delovne moči, da bi tako lahko pričela z rednim obratovanjem. Kakor kaže, bodo vsi obrati v Sloveniji kmalu postavljeni in se bo na ta način v Sloveniji lahko izdelovalo najmanj 20.000 komadov perila dnevno. S tem bedo krite naše najnujnejše potrebe.
Veljka je razlika med ceno, ki jo računa za izdelavo izgotovljenega kosa perila obrat, ki je postal državna last potem, ko je bil lastnik zaradi sodelovanja z okupatorjem razlaščen, in podjetje, katerega še vedno upravlja predvojni lastnk. Na pri, mer tovarna perila Šiftar in Cvetič v Murski Soboti, ki je sedaj državna last, predvideva za izdelavo moške srajce z dodajo surikanca, gumbov itd. okoli 24 din. V tej ceni je že tudi zaslužek podjetja. Privatna tovarna perila v Ljubljani pa predvideva za isto delo 70 do 75 dinarjev.
že tu se vidi, kako delavci v državnih tovarnah vedo, da delajo za sebe, da ni nikogar več, ki bi jih izžemal.
Nekatere tvomice (Hido, Oberbauer, Celje) delajo že v dveh izmenah, kar zna-
šali ti vendar le ne bj bilo težko? Zakaj bi ga ubil kljub temu?«
»Vseeno...« Za trenutek je bil spet molk med njima. Naposled je bilogardčst odvrnil tiho: »Oba ne moreva več živeti.. Ali on, ali jaz.. Svet se čisti. Mora se do kraja očistiti. ^ Izdal sem ga. Kako bi mogla oba živeti, ko ix> vojna končana? Nekoč bi se vendar le srečala. In kako bi bilo, ako bi oni zmagali? Ako bi me ujeli, bi me dali prav tako ubiti. Svet je postal pretesen za oboje. Samo eni, oboji ne.«
Švab je mislil nekaj časa. »To ni vse,« je dejal čez čas in se spet zasmejal, »še nekaj drugega mora biti pri vsem. Ali je?« je vprašal in ga pogledal. »Videl sem te pri razpravi, pri obsodbi. Kaj je tisto drugo, kar je pomembnejše ?«
Belogardist je gledal pred se, ne da bi odgovoril. Ko ni več kadil, si je odtrgal bilko in jo žvečil med zobmi.
Kopajoči je prenehal. Bil je že dokaj globoko v jami. Zadel je ob skale in dalje ni mogel. Zdaj je stal utrujen, nekam top. Delo je bilo končano, vse je balo končano. Nekoč je moralo biti, to ja dobro vedel, in zdaj je tu tisti trenutek: jame je konec in konec je še nečesa drugega, nečesa večjega in lepšega...
Stal je in se ozrl po sinjem nebu, po belih redkih oblakih. Potem je segel v žep. Našel v njem tri podobe, ki mu jih niso bili odvzeli. Gledal jih jo predano, nekam pobožno in okrog njegovih usten se je zarisal grenkosladki nasmeh. Priprl je rahlo oči, kakor bi želel predati se lepim sanjam. Potem je nalomSl iz vejice tri kančke. In s temi klinčki je pritrdil na steno jame vse tri podobe. Tja, kjer bo imel glavo. Na sredi je bila' njegova žena, tista, ki jo je malo prej v prividu videl doma, na njunem preprostem, a nji-
ma tako dragem domu, in ki jo je malo zatem Videl sredi polja, zravnamo, strmečo nekam daleč, proti gozdu, od koder bi moral on priti, ali proti cesti, od koder bi moglo priti spet nekaj strašnega? Gledal jo je, ki se je znala vedno tako ljubko smehljati, ki ga je tako toplo in iskreno ljubila, in katero je tudi sam nad vse ljubil. Njej ob vsako stran je pritrdil po eno podobo svojih dveh otroki: na eno stran fantka, na drugo dekletce, tisto s kodrastimi svetlimi lasmi, s širokim smehom na okroglih licih, in ki steguje svojo rokico, kakor bi si želela k njemu v naročje, ali kakor da bi ga klicala, naj vendar že pride k njim.
Gledal je.. m ko je tako gledal, se mu je zdelo, da ne stoji več sredi svojega groba, da je marveč daleč nekje, daleč od vsega tega strašnega; da je nekje sredi pisanega polja, tam blizu svoje rodne vasi, fin da tam prek tistega polja gre troje ljudi nasproti njemu. Gredo, stegujejo roke, kličejo, vabijo, hitijo. Na sredi njegova visoka, a utrujena žena, s svojim zdaj grenkim nasmehom na licih, z objokanimi utrujenimi očmi, in na obeh straneh držeč se je za roke, gresta njuna otroka, in vsi mu kličejo: Počakaj, počakaj še malo! Glej, saj smo vedeli, da se bomo še srečali, vedeli smo, da bo nekoč spet lepo, da bomo spet srečno živeli ...
Tedaj je zaslišal nad seboj glas ... Podobe sredi pisanega polja so počasi zamirale, tonele v neko senco, samo njhovi obrazi so mu še strmeli preplašeno nasproti, kakor bi mu očitali, zakaj je nenadoma obstal, zakaj ne hiti več, da bi se čim prej srečali. Pomahal jim je slabotno z roko, in glej, tudi oni' mu mahajo, a tako čudno žalostno, in v žejfnih očeh se nabirajo solze, kj se bodo vsak-trenu-
tek zlile po njenem belem, mehkem licu. Pomahal jim je m zaklical rahlo: Počakajte! ,..
Zlezel je iz jame. Ozrl se je krog sebe, ozrl se po topih obraz h tujih ljudi, ozrl se je po gozdu, ozrl se je po tleh. In tam na teh z mahom porastlih tleh je zagledal šop cvetja, lepega cvetja. Tedaj se je sklonil, potrgal to cvetje, nato se sklonil nad jamo in s temi rožami okrasil podobe nad svojim zglavjem v jami. »Hitite,« jim je zaklical, ko je poslednjič gledal podobe svojih dragih, a z grenkim nasmehom na ustnih dognal: »Saj ne bodo zmogli ... Ne bo jih,«
In ko se je nasmehi! svojim dragim, se je obrnil }n postavil pred jamo, priprl oči in prvič zdaj natančno videl pred seboj dva človeka, ki morata nad njim izvršiti sodbo. Prvi je bil Švab, hladen, tuj, zoprn, človek brez duše. Oni drugi pa mu je stopil bliže pred Qči. Ih tedaj se je človek pred jamo grenko posmehnil in s priprtimi očmi in s stisnjenimi ustnicami jasno in počasi izpovedal;
»Tak, zdaj p«, dokončaj, izdajalec!«
Priprl je oči docela, in namestil cevi, ki se je obračala proti njemu, je zdaj natančno videl, kako njegovi dragi na vso moč tečejo, samo da bi še o pravem času prispeli, samo da bi mu še enkrat stisnili roko, da bi se ga še enkrat dotaknili, in slišal je, kako mu kličejo: Samo za trenutek še počakaj! On pa jim Kliče nazaj: Hitite, hitite!
Ta čas se je vrnila ptička, kj je bila prej odletela, priletela ja in zapela svoj droben prijazen napev. Ih zdelo se je, kakor da nekomu prinaša poadrav; pozdrav od dragih? S polja? S travnikov? Od doma? Zapela je in je-pela, dokler sle rti preplašila strela.
Ko je ležal v jami, se je belogardist sklonil in vzel iz jame podobe, ki si jih je človek bil obesil nad svoje vzglavje. Gledal jih je s etisnjenimii ustnicami; in s priprtimi očmi. Tam je bila žena, s tistim svojim prelepim nasmehom. Tam sta bila fantek in dekletce, kil se je tako široko smejala in iztegovala svoje rokice, kakor bj hotela nekomu v naročje.
Tedaj je Švab pogledal prek ramen belogardistu, in ko je videl podobe, je posegel po njih: Belogradist je nehote skušal umakniti, naposled pa je le predal svojemu zavezniku. Švab jih je gledgj, sli nekaj kimal, naposled pa dejali:
»Lepa ženska, me?« Priprl jle samo desno oko in tako gledal belogardista.
Ta je pokimal, ne da bi kaj rekeL Tedaj se je Švab zasmejal zlobno, skoraj nekam satansko, se zazrl naravnost v obraz belogardistu in dejal zlobno kažoč na podobo žene:
»Ali je ta kriva? Ta je vzrok?« In ne da bi čakal odgovora., se je spet zasmejal, zdaj še zlokobneje. »Mislim, da je tudi ta til predvsem ta kriva, ne? No, nič ne de, bal je naš sovražnik...« Belogardist je zdaj stegnil po podobah roko. »To?« je vprašal Švab in se zarežal. »Ne.« In čez čas je dejal: »Naj jih ima pri sebi.« in vrgel je podobe na mrtvega v grobu. »Pokopljite ga!« je rekel vojakom.
In ko so se vračali, in med tem ko sta Švab in belogardist kadila, a vos čas nekam zlokobno molčala, je naposled bolj zase kakor za onega dejal Švab:
»Doma imam ženo in dva otroka ... Bog ve, kaj zdaj delata ...«
Belogardist ni imel kaj odgovoriti. Čutil je samo, da on nima nikogar in ničesar. Da, njkogar © ničcsgj ni imel«
ša 96 ur tedensko. Udarniki teh podjetij porabijo za izdelavo moške srajce 45 minut, za moške spodnje hlače pa le 26 minut. Vodstvo in delavstvo teh podjetij se trudita, da bi' izdelke izgotavljali še v kra-šem času in s tem dosegli še nižjo režijo ter omogočili ceneno nabavo perila najširšim plastem ljudstva.
Delo v tovarni Medič-ZanKI
v Medvodah
število delavcev se je v naši tovarni povečalo za še enkrat tOliko, kot je bilo pod okupacijo. V preteklem tednu smo na svojem zborovanju izvolili ljudskega tožilca. Tudi mi delamo po svojih močeh udarniško za obnovo, saj je v vseh delavcih jasna zavest, da delamo zase. Kolikor več moči bomo dali od sebe, toliko prej bomo vsi boljše in lepše zaživeli.
Celjski železničarji
psi otoroavitvemli delih
Takoj v prvih dneh svobode smo si zastavili nalogo, da čimprej obnovimo našo postajo m popravimo porušeno progo. Kot pravi možje smo zgrabli za delo, popravili težko poškodovano progo pri. Štorah in pobrali vso razmetano municljo od štor do Laškega, tako da je zdaj potovanje popolnoma varno. Napravili smo vsa, da promet deluje in da je občnstvo zadovoljno. Na postaji smo izobesili umetniško izdelano zastavo kot znak, da smo z vsemi močmi pri obnavljanju in v udarniškem delu,
V	naši strokovni zvezi je včlanjenih 423 železničarjev. Vsi smo prežeti z eno samo mislijo, da moramo delati in spet delati, da bomo skoraj obnovili vse, kar nam je sovražnik porušiL
ŽdemEarp
prednjačijo
Delavstvo in nameščenstvo podružnice Novo mesto, katera šteje danes 218 članov, tekmuje pri svojem delu.
Od dneva osvoboditve do danes so usposobili za promet 13 lokomotiv in 210 vagonov, za prevoz v delavnice 157 težje poškodovanih vagonov, dočim je bilo 27 lažje poškodovanih popravljenih v kurilnici Novo mesto.
Dviganje mostne konstrukcije med postajama Novo mesto—Kandija se je izvršilo v rekordnem času 15 dni. Ves podporni material je bilo treba dovažati na mesto.
V	tem času je bila popravljene 80 km proge in 10 manjših mostov. Tudi proga Birčna vas—Uršna sela—Toplice se obnavlja in jo je že 3800 m obnovljene. V času okupacije smo imeli porušeno progo med Novim mestom in Stražo-Toplicami. Zdaj je ta proga obnovljena in vozijo dnevno po trije vlaki z brzino 25 km, preko mostu pa 10 km.. Seveda je proga še v sla-
bem stanju, a potrudili se bomo, da, jo bo-
mo kmalu izboljšali, da bo taka, kot je bila pred vojno.
Včasih junak v boju, danes Junak v delu
Jože Piemozar je rudar v idrijskem rudniku. Do osvoboditve je bil partizan, ko pa se je vrnil domov, se je takoj oprijel svojega dela v rudniku. Med prvimi je vstopil v Enotno strokovno zvezo in prvi je pokazal, kako je treba udarniško delati. Poleg rednega osemurnega dela v rudniku je delal več, zaslužil preko 2000 lir, M jih je daroval strokovni zvezi idrijskih rudarjev. Jože Premozar dela in dela in nikdar ne pomisli na počitek. Dobro se zaveda, da je treba vložiti vse sile v obnovo porušene domovine. Njegovo geslo je: »Junakom borbe naj slede junaki dela!«
Podobnik Marija
V flScrafii Muršiča Sobota
gradilo sserve mostova
Začasni mostovi, kj smo jih skupaj z rdečearmejci poprave!! prve dni po osvoboditvi, ne ustrezajo nič več svojemu namenu. Promet se je vidno povečal in tar ko se je tudi potreba po novih, trdnejših mostovih jasneje pokazala. In začeli smo z delom. Stranski most v Marijanah je že skoraj dograjen, most čez Mačkovski potok v Murski Soboti pa je že gotov, in sicer v normalni legi. Tudi čez Lendavo gradijo stranski most, ker obstoji sedanji iz dveh, za promet zelo neprikladnih vzpetin.
, o-v živko Zobec.
Ne sfcsjiaafl® brez dela, čeprav trenutna® nšmamt® dovolj surovin
Člani podružnice ESZDN tekstilnih in oblačilnih delavcev v Jaršah hočemo delati udarniško. Ker pa zaradi pomanjkanja sirovki ne moremo v tovarni izvesti udarniškega dela, se je delavstvo učinkovito izkazalo v osemurnem pospravljanju ruševin pri šolah in domovih v Mengšu, Radomljah, Ihanu in Trzinu. V soboto, dne
25.	avgusta, pa je delavstvo poklonilo celotni dnevni zaslužek za pomoč najpotrebnejšim in prizadetim.
Vse delavstvo in nameščenstvo nestrpno pričakuje pošiljko sirovin —■ lanu, da bo lahko tudi v svoji stroki udarniško pokazalo, kako globoko razume današnji čas.
Stessčasi v Mariboru
Razstavo stenskih časopisov, ki smo jo priredili z največjo voljo in navdušenjem, smo zaključili. Časopisi sicer niso bili takšni, kakršni morajo biti, namreč ogledalo našega življenja, vendar smo se prav iz naših sedanjiki napak mnogo naučili in bomo prihodnjo razstavo še mnogo bolje pripravili.
Ljudem, ki so si razstavo ogledali, je bila všeč tehnična oprema naših časopisov ter nekateri zelo dobri članki.
Mi delavci, ne delamo samo pri obnovi naših tovarn, ampak ustvarjamo novega človeka, ki se zanima za vsako stvar, katera se pojavlja v današnjem času.
Primer kolektivne pogodbe
KOLEKTIVNA pogodba
sklenjena po Zvezi _____________________,
podružnice _____________________v imenu
delavcev in nameščencev z ene in uprave podjetja z druge strani.
S to kolektivno pogodbo se urejujejo delovni, plačilni in drugi odnosi med delavci in delodajalcem na sledeči način:
L Splošne odredbe
Delo je izvor vsega narodnega bogastva in je zaradi tega delo pravica, dolžnost in čast vsakega državljana Demokratične Federativne Jugoslavije.
L Osnovne medsebojne obveze delavcev in delodajalcev so v tem, da izdelajo delavci v določenem času določeno količino izdelkov, oziroma, da opravijo določeno delo, delodajalci pa da plačajo plače v določeni višini.
2.	Sprejemanje na delo in odpuščanje z dela pripada delodajalcu. Strokovne organizacije imajo pravico, da preprečijo sprejemanje in odpuščanje delavcev in nameščencev, če imajo za to tehtne razloge.
3.	Poskusno delo sme za delavce trajati največ 14 dni, za nameščence pa mesec dni. Po tem času postane delo stalno.
4.	Pripravnik!ta služba traja največ dve leti. Podjetje je dolžno, da v tem času uvede pripravnika v celotno poslovanje stroke. V teku pripravniške službe ima pripravnik pravico po'aganja izpita pred strokovno komisijo, v kateri so enako številčno zastopanj predstavniki delavcev in delodajalcev.
5.	Odpovedni rok je za delavce 14 dni, za nameščenca pa mesec dni ln je obvezen za obe pogodbeni stranki. V primeru, če delodajalec odpove nameščencu službo, ostanejo v veljavi pridobljene pravice tega nameščenca po §§ 332 In 333 Zakona o delu iz L 1931, ki se nanaša na daljši odpovedni rok in na odpravnino. Delodajalce je dolžan, da ves znesek odpravnine vplača Pokojninskemu zavodu za nameščence, ki bo to preračunal odpuščenemu nameščencu v leta pokojnine, brez ozira na njegove pravice na pokojninsko zavarovanje iz late 1937.
6.	Stroje, orodje in inventar nabavlja, vzdržujte v rednem stanju ter ga pravilno Izkorišča podjetje, toda njihovo čuvanje je skupna stvar in odgovornost lastnika in delavca.
7.	Surovine ln pogonski material za proizvodnjo nabavlja podjetje, toda za pravilno uporabo nosijo odgovornost lastniki in delavci. Podjetje je dolžno skrbeti za dovoz surovin in ostalega materiala, kakor tudi za odpremo izdelkov.
8.	Zaščita delavcev pri delu — zaradi poškodb, nesnage in nalezi j vosti — je dolžno v smislu zakonitih predpisov izvesti podjetje. Podjetje je dolžno tudi oskrbeti pitno vodo in vodo za umivanje v zadostni množini in v odgovarjajočih prostorih.
9.	Prijave ln odjave ln druge administrativne posle v zvezi z delavskim zavarovanjem je dolžno opraviti podjetje pravočasno in v redu.
10.	Prostore, ureditve ln prevozna sredstva za delavske menze, zadruge, kulturne In fizkulturne delavske organizacije kakor tudi za strokovne tečaje ln šole je dolžno dati in oskrbeti podjetje.
11.	Otroška dnevna zavetišča ln zabavišča ta otroke, katerih starši so zaposleni, je dolžno podjetje namestiti v primernih prostorih in dolžno je dajati vso ostalo pomoč v sodelovanju s socialnimi ustanovami.
12.	Pripombe in predloge, Id bi j:'h delavci ali nameščenci stavljali podjetju ustmeno ali pismeno in ki bi se nanašal! na probleme tehničnih zamisli, racionalizacije, na organizacijo dela ln podobno, bodo vpisani — brez ozira na možnost Izvajanja teh predlogov in pripomb — v »knjigo predlogov«, ki jo mora uprava osnovati v podjetju.
H* Delavni čas
13.	Bedni delovni čas traja dnevno 8 ur, oziroma 48 ur tedensko; lahko pa se tudi skrajša, če to narava dela Izrezno zahteva.
14.	Angleška sobota se uvaja v vsa podjetja, kjer to dovoljuje narava dela. To pomeni, da se v soboto popoldne ne dela, toda ta Izgubljeni delovni čas se nadoknadi s podaljšanjem dela v ostalih petih delovnih dnšvih v tednu.
15.	Začetek ln zaključek dela za vsako menjavo določa podjetje v sporazumu z delavskimi zaupniki in predstavniki strokovne organizacije.
16.	Urnik, ki določa začetek in zaključek dela, mora biti na vidnem mestu. Po njem se objavlja začetek in zaključek dela s sireno ali kakšnim drugim sredstvom.
17.	Odmor med delom — največ pol ure — pripada delavcem, če delajo nepretrgoma 5 ali več ur. Treba pa je čas odmora nadoknaditi.
18.	Opoldanski odmor traja najmanj eno uro In sicer med dvanajsto ln drugo m*o opoldne.
19.	Tedenski odmor, najmanj 1 dan v tednu, mora imeti vsak delavec. Ta odmor ni treba, da bi bil v nedeljo, če tega ne dopušča narava dela.
20.	Redno nočno delo ln tretja menjava traja 7 ur, plača pa se kot 8 urno delo.
21.	Naduro delo ime trajati v Izjemnih primerih največ 12 ur tedensko.
22.	Plača za nadurno delo je za prvi dve url večja za 50 % od rednega osemurnega dela. Vsaka nadaljna ura pa se plača za 100 % več kot redna.
23- Omejitev delovnega tedna od šestih na 5 ali 4 delovne dni služi kot osnova pri zmanjšani zaposlenosti, če to istočasno omogoča prihranek v režiji in če zahteva narava dela. Omejitev dela je vezana na do-govor podjetja s predstavniki organizacije ln z delavskimi zaupniki.
ZIL Plačilni pc®oji
24.	Akordno delo ln premijske nagrade
se uvajajo zaradi zvišanja proizvodnje ln zaradi zvišanja delavskih prejemkov.
25.	Mezde in plače določa podjetje v sporazumu s predstavniki strokovne organizacije, paritetne komis'je in delavskih zaupnikov. Določitev višine mezde in plače so izvaja v mejah uredbe o mezdah in plačah.
6e delavci po krivdi podjetja ne lzgotove predvidene norme, je podjetje dolžno izplačati delavcem minimalno urno plačo, ki odgovarja njihovim kvalifikacijam, kot to predvideva uredba o mezdah.
26.	Delovno normo določa podjetje s pomočjo ln v soglasju z delavsko strokovno organizacijo, paritetno komisijo in delavski* mi zaupniki. Kot merilo pri določevanju norme sc jemlje delo povprečno dobrih, ne pa, niti najboljš.h, niti najslabših delavcev.
Določitev norme je podvržena reviziji in se lahko popravi, če bi bila nepravilna.
27.	Premije za uspešno delo in za prihranek surovin, materiala in goriva je dolžno podjetje izplačevati po doseženem uspehu tistim delavcem, ki pokažejo efektivne rezultate. Višino premije določa paritetna komisija.
28.	Državni prazniki so plačani.
29.	Selitvene s trošite delavcev ln nameščencev, premeščenih po službeni potrebi, trpi podjetje.
30.	Matere - rodnice Imajo pravico na izostanek od dela in sicer dva meseca pred in dva meseca po porodu, žene s petim mesecem nosečnosti morajo biti premeščene na lažje delo in z isto plačo. Matere, ki so do ji' le in Id cloje. niso dolžne delati preko ur in ponoči.
31.	Za dojenje je dovoljeno materi na vsakih 4 do 5 ur po 30 minut (če odhaja dojit otroka na svoj dom), oziroma po 15 minut, če ga doji v otroškem dnevnem zavetišču v podjetju. Ta čas se ne odšteva od zaslužka.
32.	Mladini do 18 let mora biti omogočeno
učenje v tečajih in šolah. V tečajih in šolah porabljeni čas se vračunava v delovni čas in se plača. Delo mladine pri strojih mora biti pod stalnim in kar največjim nadzorstvom.
33.	Izplačilo mezd se Izvaja vsak petek po delu, najkasneje pa v soboto. Izplačilo plač se Izvaja poslednji dan v mesecu, dan prej pa, če je zadnji dan praznik. Pismeni obračun z označbo vseh odbitkov daje podjetje pri vsakem izplačilu zaslužka. Odbitki od zaslužka delavcev in nameščencev lahko vsebujejo tudi odbitke za prehrano v menzi in odbitke za nabavke v zadrugi, če na to pristanejo delavci ln nameščenci. Doplačila za delo čez normo, premije ln druge nagrade se Izplačujejo skupaj z izplačilom rednih prejemkov.
34.	Delavska tarifa, t. j. tabela jasno določenih in preciziranih akordnih zaslužkov, mezd in plač vseh zaposlenih nameščencev se priključuje tej pogodbi in predstavlja njen sestavni del.
IV.	Odredbe za udarnike
35.	Za udarnike se smatrajo tisti delavci in nameščenci, ki s svojimi lastnimi iznajdbami izpopolnijo stroje, priprave in z racionalizacijo tehnološkega procesa omogočijo povečanje proizvodnje, kot tudi oni, ki s svojim marljivim delom stalno prekoračijo določene delovne norme za najmanj 50% s pogojem, da ostane kvaliteta dela dobra.
36.	Prednost udarnikom daje podjetje na ta način, da njim ln njihovim družinam prvenstveno dodeljuje stanovanja v lastnih zgradbah, delovne obleke, obutev ni vse predmete, ki jih podjetje nabavlja za potrebe svojega delavstva.
V.	Kazenske odredbe
37.	Za kršitev delovne discipline, t. j. za netočno prihajanje na delo ln odhajanje z dela, za neopravičeno izostajanje z dela, za neizpolnjevanje odredb nadzornega osebja, za pijančevanje, za prepir, zmerjanje in pretep med delom, izrekajo disciplinske kazni predstavniki podjetja.
Kazni 'morejo biti: opomin, ukor, strogi ukor, premestitev od enega dela k drugemu, premestitev na nižjo dolžnost (hkrati tudi na manjšo plačo), pogojni odpust od 3 do 6 mesecev, odpust z odpovedjo in brez nje. Vse te kazni se Izrekajo pismeno, se objavljajo na vidnem mestu v podjetju in se vnašajo v »knjigo kazni«. Globe (denarne kazni) niso dopuščene.
Pijan delavec ali nameščenec se ne sme pustiti na delo.
Pritožbo proti disciplinski kazni lahko kaznovani delavec ali nameščenec predloži po zaupniku ali jx> strokovni organizaciji. Delavskim zaupnikom in strokovni organizaciji pripada pravica intervencije pri paritetni komisiji, čeprav tega ne zahteva kaznovani delavec ali nameščenec.
38.	Povračilo škode, nastale po krivdi delavca, toda do višine tedenskega zaslužka, sme podjetje odbiti od delavčevega ali nameščenčevega zaslužka tako, da odbija po eno šestino zaslužka do izplačila škode.
če nastane spor, ga rešuje paritetna komisija. Vprašanje drugih oškodovanj rešuje sodišče.
VE. ZsM|iaesie odredbe
39.	Posameznosti iz delovnih odnosov pravnega, materialnega ln sorodnega značaja so tolmačene v poslovniku in se bodo raznoterosti, ki niso zajete v tej kolektivni pogodbi, od tamkaj dopolnjevale. Ostali zakoniti predpisi, ki se tičejo delovnih odnosov in ki niso zajeti v tej pogodbi, se morajo obojestransko spoštovati.
40.	Spore iz te kolektivne pogodbe bo reševala paritetna komisija, če bi ne prišlo do soglasja, rešuje spor pristojno sodišče.
41.	Paritetno komisijo sestavljajo v enakem številu predstavniki obeh pogodbenih strani, predsednika p51 volijo skupno, če bi se ne sporazumeli, tedaj določa to osebo okrajni ali krajevni narodni odbor. Komisija zaseda le tedaj, kadar je to potrebno.
42.	Ta pogodba velja do 1. maja 1946. če bi se pogodba ne odpovedala mesec dni pred pretekom roka, se avtomatično podaljšuje, ln obe strani določita nov rok trajanja pogodbe.
Nekdtere tarifne točke te pogodbe se lahko menjajo tudi pred Iztekom roka, če soglašata obe strani. Spremembe se izvajajo samo po paritetni komisiji,
43.	Ta pogodba je sestavljena v petih Izvodih in v narodnem jeziku. En primerek ostane podružnici, eden delodajalcu, eden inšpekciji dela, eden centralni upravi zveze in eden delodajalski organizaciji.
44.	Ta kolektivna pogodba stopa v veljavo na dan podpisa.
45.	Končna pravilnost posameznih točk te pogodbe stopa v veljavo šele tedaj, če v roku 14 dni od dne sprejema Inšpekcija dela pri Narodni vladi ali tajništvu zveze, oziroma Centralna uprava strokovne zveze ne postavi nikakršnega ugovora.
46.	To kolektivno pogodbo so podpisali dne ... 194 ... v ... pooblaščenci, in sicer:
Za podjetje:
(Imena, priimki, poklic in služba vsakega predstavnika podjetja s štampiljko)
Za delavce ln nameščence:
(Imena, priimki, poklic in služba predstavnika organizacije delavcev in nameščencev s štampiljko organizacije).
navodilu zb sklepanje kolektivne posodite
Vzorna kolektivna pogodba v glavnem vsebuje splošna določila, delovni čas, kazenske in zaključne odredbe.
Plačilne pogoje vsebuje ta pogodba le deloma. Tarifa za akord se mora šele izdelati na bazi delovne norme ln v okviru uredbe o delavskih mezdah. Opredelitev plač delavcev in nameščencev, ki so plačani na uro, dan, teden in mesec, je prav tako treba izdelati v" okviru uredbe. Za izgotov tev podrobnega tarifnega dela kolektivne pogodbe je edina, kompetentna tarifna komisija, ki jo volijo in kontrolirajo delavci in nameščenci neposredno, od spodaj. Razumljivo je, da morajo imeti te komisije polno pomoč podružničnih in ostalih višjih zveznih uprav.
Tarifne komisije je treba voliti v vseh onih podjetjih, kjer obstojajo podružnice, kajti tam so pogoji za sklepanje kolektivne pogodbe. Tarifna komis'ja je voljena na najbolj demokratičn način s strani delavcev; dela pod nj‘hovo neposredno kontrolo in je organ podružnične uprave, ki mora Izgotoviti določeno delo — tarifo. Zatorej je naravno, da je treba v tarifno komisijo voliti člane podružnične uprave. Delo tarifne komisije ne more Mti v nasprotju z delom podružnične uprave. Nasprotno, člani podružnične uprave, ki so hkrati tudi člani tarifne komisije, so jamstvo, da bo delo komisije in podružnice koordinirano.
V tej pogodb' ni nikjer predvidena sindikalna borza dela. To zaradi tega, ker morajo biti državne borze dela organi strokovnega gibanja. V kopkor bi se v državnih borzah dela pojavil stari birokratizem ali kakršne koli nepravilnosti, so strokovne organizacije tiste, ki naj napake odpravljajo.
Ta pogodba vsebuje 6 poglav-J in 46 točk. Te tečke in poglavja so v glavnem obvezne za vse kolektivne pogodbe v Jugoslaviji.
K I. poglavju
Vsako dopolnilo mora bitj v skladu s to pogodbo, po značaju in obsegu podjetja pa se lahko napravijo dopolnila v sledečih točkah. Na primer v pogledu h gijene se lahko točno določi, kolikokrat bo kopanje na mesec ali v tednu, koliko brisač mora dati podjetje, koliko mila itd. Dalje, pri zavarovanju proti nesrečam se lahko točno določi, kateri stroji In na kakšen način se morajo zavarovati. Prav tako je treba točno določiti, kakšne prostore, kje . v kakšnem roku mora podjetje napraviti za menze, zadruge, šole 'td. Sploh je treba točko 8 konkretizirati po tem, na kakšno podjetje se nanaša. Treba je določiti na Stroške delodajalca v vsak; obrtni delavnici In p sami ročno lekarno. V vseh delavnicah in pisarnah, pa tudi v manjših trgovinah, mora biti eden od delavcev zadolžen z bolničarsko službo za pr mer potrebe in to na breme podjetja, čeprav vrši svoj posel kot vsi ostali delavci. Tem bolničarjem je treba omogočiti, da dovršijo kratke bolničarske tečaje, v kolikor j h niso že prej kje dovršili. Vsa večja podjetja morajo imeti profesionalne bolničarje in hišne lekarne. Velika podjetja morajo imeti svoje ambulante in zdravnika. Kje je treba delodajalce zadolžiti, da osigurajo za delavce apoteke, bolničarje in kje zdravnike — vse to Je odvisno ne le od števila delavcev, temveč tudi od oddaljenosti podjetja od bolnišnice, od značaja dela, od primerov nesreč, poškodb itd.
Poleg stalnih delavcev, delavcev na poskušajo in vajencev Imamo tudi začasne delavce. Ti pomagajo en ali več dni pri delu, toda ne dlje kot 14 dni, če so delavci in ne več kot en mesec, če so nameščen-c_- Po tem času, kot tudi pri. delu na poskušajo, postane delo stalno. Za vajence smatramo vse tiste nameščence, ki delajo v določeni stroki, se učijo ta polagajo iz-£ ® 1Z, *e stroke. Pod stroko razumemo v katerem delavec ali name-M , „ se polaga pred strokov-ki jo sestavlja enako število predstavnikov strokovne organizacije to podjetja.
Točka 5 govori o odpovedih Preje pridobljene večje pravice nameščencev (od-
povedni roki, odpravnine) so se nanašale na uradnike v glavnem za starost in te norme so prišle v razne pragmatike to pogodbe še prej, preden je bil ustanovljen Pokojninski zavod za nameščence, Ker pa so se vsi uradniki in delavci konec leta 1937., oziroma začetkom leta 1938. zavarovali za primer starosti, ni več razloga, da bi obstojala med delavci to nameščenci velika razlika v odpovednih rokih. Prav tako ni razloga, da bi obstojale posebne odpravnine za uradnike. Po preje pridobljenih pravicah starih uslužbencev je podjetje pri odpustu uslužbenca dolžno, da plača vsoto odpravnine Pokojninskemu zavodu. To pomeni: uslužbenec bo užval svoje pravice pri Pokojninskem zavodu, te pravice pa mu pripadajo po letih službe neodvisno od tega, če se je njegovo starostno zavarovanje pričelo leta 1937.
Ml ne ukinjamo z borbo pridobljene pralce nameščencev, toda uktojamo tisto veliko razliko med delavci ln nameščenci, ki je bila redno izkoriščana v cilju razdvajanja enotnosti delavskega razreda. Te večje pravice nameščencev so Imele namen uradnjštvo korumpirati in ga postaviti proti ročnemu delavstvu.
S to pogodbo bomo takšni politiki prišli enkrat za vselej na čisto.
Pod točko 13 je predvideno dajanje pripomb jn predlogov o racionalizaciji, in mehanizaciji podjetja. Potrebno Je, da strokovne organizacije temu problemu posvetijo kar največjo pažnjo.
Strokovne organisac je bi morale organizirati tako zvane gospodarske konference, t. j. konference, na katerih bi se'sklepalo Izključno o organizaciji to načinu proizvodnje. Na takšne konference bi morali prihajati voditelji in organizatorji proizvodnje, preddelavci, mojstri, poslovodje, šefi oddelkov, tehniki, taženjsrji, direktorji, upravitelji in drugi vodje, kot tudi člani podružničnih uprav delavski zaupniki ln udamild. Takšne konference bj morali sklicevati enkrat mesečno, najmanj pa enkrat na dva meseca.
K Ul. poglavju
Nihče ne sme živeti na račun drugega. Zato izvajamo načelo: za enako delo — enaka plača!
Akordne plače in delovne norme je treba zamenjati, če bodo to zahtevali Interesi delavcev ali Interesi proizvodnje, t. J., če bi niti delavci iz kategorije dobr h ne mogli doseči določene norme, jo je treba znižati in obratno, če se bo z malim naporom mnogo zaslužilo, bo treba normo zvišati.
Poleg 1. ta 9. maja so še državni prazniki; to so v glavnem dnevi proslave pričetka upora po federalnih edinicah. Ta praznik je treba vnesti v kolekti vno pogodbo v vsaki federalni edtoicl.
Noseče žene podjetje ne more siliti, da bi delale dva meseca pred to dva meseca po porodu. Po zdravniškem mnenju mora noseča žena preti Iz težjega na lažje delo brez spremembe plače. Noseče žene uživajo ostale pravice, kot vsi drugi delavci.
K EV. poglavju
Suženj ne more biti udarnik. Udamlštvo temelji na takšni spretnosti, Iznajdljivosti in inteligenci svobodnih delavcev, na takšnih njegovih iznajdbah strojev, naprav ta boljšega načina dela, ki omogoča povečanje proizvodnje.
Ptileg ostal h prednosti, ki Jih uživajo udarniki po tej pogodbi, jim je treba še v mnogočem ustrezati. Od stopnje obnove naše domovine in od povečanja naše
proizvodnje zavistjo tudi ugodnosti, ki naj jih udarniki uživajo. Strokovne organizacije morajo organizirati za udarnike posebne mize, kjer bodo dobivali boljšo hrano. Poboljšanje hrane mora itj v breme podjetja.
Ugodnosti za udarnike po tej kolektivni pogodbi niso nekakšna ostro odrejena norma, če pa udarniki zaslužijo še več od tega, jim je treba dati tudi to.
K V. poglavju
Nepazljivi odnosi — tako delavcev kot delodajalcev — do naporov ln uspehov v proizvodnji sploh, posebno pa do dela na obnovi naše domovine, opravičujejo uporabo disciplinskega postopka.
Kazni se nanašajo na zabušante, lenuhe in saboterje, pa naj bi to bili delavci ali delodajalci. Razumljivo je, da so tudi nepoučeni ljudje, M jih je lahko zapeljati; tem morajo aktivisti v strokovnih organizacijah dajati polno pomoč. Treba jih je dvigniti na stopnjo poštenih državljanov te države.
K VL poglavju
Tarifno komisijo volijo delavci. Ta pripravlja predloge, predlaga jih delavcem v odobritev, odhaja na pogajanja — skupno z zaupniki ln predstavniki podružnice uprave — z delodajalcem in se udeležuje podpisovanja kolektivnih pogodb skupno z zaupniki, podružnično upravo, člani krajevne zvezne uprave ln morda s predstavnikom tajništva ali centralne uprave zveze. S tem je vloga tarifne komisije zaključena.
Za vse obrtne delavce ali nameščence iste stroke (na primer: čevljarski delavci, krojaški delavci, trgovski pomočniki, nameščenci in drugi), v istem kraju, se sklepa ena sama kolektivna pogodba. V tem primeru podpisujejo pogodbo krajevna zvezna uprava in tarifna’ komisija.
Paritetna komisija se formira po sklenitvi kolektivne pogodbe; vanjo se voli enako število predstavnikov delavcev to podjetja. Paritetno komisijo odrejajo delodajalske to delavske organizacije, oziroma vsaka svoje predstavnike, število članov paritetne komisije je lahko najmanj 5, največ pa toliko, kolikor je delavskih zaupnikov v podjetju, plus eden (predsednik).
Po težkih naporih In ogromnih žrtvah narodov Jugoslavije sploh, delavskega razreda pa še posebej, more končno delavski razred svobodno dihati, se svobodno organizirati v svoje strokovne organizacije to jemlje svojo usodo skupaj z ostalimi požrtvovalnimi tovariši v svoje roke.
Toda vloga delavskih strokovnih organizacij ni ozka to enostranska. Ml smo odgovorili na vse, kar se dogaja v tej domovini to ne samo na vprašanje delavskih mezd in kolektivnih pogodb. Nadaljnjo direktno odgovornost za prosp eri teto ln rentabilnost naših podjetij nosijo lastniki podjetij: privatniki ln zastopniki države. Naša je stvar, da vsem tem dobronamernim faktorjem pomagamo, ker to vodi k blagostanju.
Upravniki posameznih tovarn bodo največ storili za emancipacijo delavskega razreda, če bodo delo dobro organizirali, povečali proizvodnjo in zmanjšali stroške proizvodnje. V ostalem so nam potrebni samo takšni upravniki. Niso nam potrebne nerode to zajci, ki Jim je do cenene to za delavce škodljive popularnosti.
Ne pozabljajmo, da višina delavske mezde, dolžina delovnega časa ln splošni pogoji dela to življenja delavskega razreda zavise edino od splošnega narodnega bogastva demokratične federativne Jugoslavije.	'
Povečajmo proizvodnjo, dvignimo narodno gospodarstvo, ker Je to edini način, da se oddolžimo padlim zunakom, ki so se žrtvovali za novo to srečno Jugoslavijo.
Komisija za pripravo vzorne kolektivne pogodbe pri Glavnem odboru JSRNJ
Ta primer kolektivne pogodbe je Ml odobren na seji Glavnega odbora JSRNJ v Beogradu dne 3. avgusta 1945.
Vscssi edbemsi podružnic, Kraievulm edbsrem In Krajevnim strokovnim svetom!
K II. poglavju
Delovna sila — kot glavni člnitdj v družbenih produktivnih silah — se ne sme izčrpati do uničenja ln je treba zaradi tega omejiti delovni dan na določeno normo, ki jo dopušča stopnja razvoja produktivnih sil pij nas.
Kot normalni delovni čas je predvidenih 8 ur dnevno. Toda to ne pomeni, da v tem pogledu ne more biti sprememb. Na primer: nekatere grupe delavcev pri ke-mičarjih, grafičarjih In drugih majo lahko od normalnega kraijfei delovni čas. Posebne pogodbe, oziroma posebne točke v kolektivnih pogodbah, morajo rešiti to vprašanje že po naravi dela to po običajni praksi dela doslej.
V zvezj s točko 23, t. j. v primeru pomanjkanja dela, nastalega iz kakršnih kolt razlogov, je treba precizirati, kako tie bo skrajševal delovni čas in narobe za primer povečanja dela je treba a pogodbo preezirati, v koliko menjavah se bo delalo in kako.
Na letošnji mednarodni konferenci strokovnih organizacij v Londonu je bilo sklenjeno, da se po vsem svetu uvede angleška delovna nedelja, t. j. da se v soboto dela samo dopoldne in da popoldanskega delovnega časa ni treba nadoknaditi v teku ostalih pet delovnih dni v tednu. Ml se v principu s tem povsem strinjamo, toda zaradi uničenega gospodarstva smatramo, da je treba uvesti angleško nedeljo šele leta 1946. Iz istih razlogov za to leto niso v pogodbo vnešeni niti plačani letni dopusti. Od 1. maja 1946 bomo imeli nove kolektivne pogodbe, tedaj pa bomo vnesli tudi te točke .
Odmori v delu (do pol ure) se dopolnjujejo po preteku delovnega časa. Tudi ta odredba ostane v veljavi samo v tem letu. Načelno stojmo na stališču, da se odmori računajo v delovni čas, toda z ozirom na težko stanje našega gospodarstva bomo to odredbo vnesli v bodočo kolektivno pogodbo,
Z zakonom o agrarni reformi to kolonizaciji, ki ga je pravkar sprejela začasna Narodna skupščina, se razlaščajo zemljišča veleposestnikov, bank, cerkva Itd., kakor tudi zemljišča, ki so v 'teku vojne ostala brez lastnika in brez pravega naslednika.
Iz tako razlaščenih zemljišč se ustvarja zemljiški sklad, iz katerega se bo zemlja dodeljevala kmetom brez zemljišč ali z nezadostnimi zemljišči.
Za delavce in nameščence ter njihove ustanove je posebno važen predpis čl. 27 navedenega zakona, ki predvideva, da se smejo na posebej določenih zemljiščih iz Državnega zemljiščnega sklada dodeljevati določene parcele ln j|a parcele razdeljeni kompleksi za obdelavanje sposobne zemlje skupinam nekmetovalcev, t. j. skupinam delavcev in nameščencev raznih podjetij, ustanov ln uradov, da take parcele Izkoriščajo kot vrt. Federalnim vladam je prepuščeno, da s svojimi zakoni to uredbami predpišejo pogoje, pod katerimi se bodo taka zemljišča oddajala v Izkoriščanje, z omejitvijo, da posamezna družina ne more prejeti več kot 2 ara.
Iz besedila čl. 27 zakona o agrarni reformi to kolonizaciji Izhaja, da gredo naša ljudska oblastva za tem, da omogočijo delavcem ln nameščencem, da si na zemljišču, ki obsega do največ 2 ara, sami z lastnim delom pridelajo zelenjavo za potrebe lastne družine; tistim delavcem in nmeščencem, Id se hranijo v menzah, pa bo s tem omogočeno, da skupno obdelajo izvestne površine vrtov za tekoče potrebe svoje menze ter si konzervirajo pridelke tudi za zimo.
Glede na to je nujno potrebno, da prično vse naše podružnice s pomočjo vseh ostalih strokovno zveznih forumov takoj s pripravami za dosego dodelitve primerne površine zemljišč v korist delavcem in nameščencem.
Vsaka podružnica mora takoj poiskati primerne komplekse v državni zemljiški sklad spadajoče zemlje, ki bi prišla v poštev za gornji namen.
Ta zemlja mora biti sposobna za obdelovanje kot vrt ter mora ležati v bližini industrijskih podjetij, ustanov oz. uradov v mestih ln Industrijskih središčih. Površina mora biti tolikšna, da bo za daljši rok mogla kriti potrebe sedanjega števila delavstva to nameščenstva posameznih podjetij, ustanov oz. uradov, pri čemer je tre-
ba predvideti tudi primeren verjeten porast števila delavcev ln nameščencev ter upoštevati, da odpadeta na vsakega delavca to nameščenca po dva ara zemlje. Pri izbiri teh zemljišč je treba paziti na to, da ne bo dotičnl kompleks že v bližnji bodočnosti postal gradbeno področje ter da ne bo v ožjem okolišu vasi, kjer M mogli s tem v zvezi nastajati kakršni koli nesporazumi ali spori z vaščani; to seveda ne pomeni, da bi se delavci to nameščenci zaradi zahtev, M jih bodo do zemlje verjetno postavljali kmetje, morali odpovedati svoji lastni zahtevi po dodelitvi primernega kompleksa zemljišč.
Vzporedno s tem pa je treba takoj ugotoviti tudi tiste v državni zemljiški fond spadajoče komplekse v mestnih okoliših, v dolinah gorskih rek, ob obrežjih jezer, na primernih planinskih položajih, M bi se obenem z že obstoječimi stavbami ter s potrebnimi kompleksi zemljišča mogli uporabiti za delavsko-nameščenake domove, v katerih bi delavci to nameščenci, ki so rekonvalescenti ali so sicer potrebni počitka, imeli možnost odmora. Tu prihajajo v poštev predvsem bivša graščinska posestva, bivši hoteli, bivša letovišča ter druga primerna posestva s primernimi stavbami v krajih, kakor so Bled, kraji ob Bohinjskem jezeru, razni kraji na Gorenjskem, bodisi na planinah (Pokljuka Itd.), bodisi v dolinah (v Gor. Sovtajskl dolini, na Pohorju, v Rogaški Slatini) ter sploh v vseh podobnih krajih, ki prihajajo v poštev za odpočitek delavcev ln nameščencev.
Vsa pripravljalna dela s tem v zvezi je treba izvršiti nemudoma.
Zato pozivamo vse odbore podružnic, krajevne odbore ter krajevne strokovne svete, da v stiku s krajevnimi oblastmi takoj ugotovijo, katera zemljišča to stavbe bi prišle v poštev tako za prvi gori obravnavani namen (vrtovi za delavce ln nameščence ter za obratne kuhinje, menze itd.), kakor tudi za drugi namen (okrevališča, počitniški domovi Itd.).
Za vsak tak kompleks morajo zgoraj navedeni forumi strokovnih organizacij Izdelati nemudoma predlog, v katerem mora biti točno navedena lega kompleksa, njegova površina, opisane stavbe, ki se na njem nahajajo Itd.; v predloga mora biti obrazloženo, zakaj je prav določeni kompleks primeren za ta ali oni izmed zgoraj navedenih namenov. Predlog mora vsebovati tudi vse ostale podatke, s katerimi
Tako tieam w Sovjetski zvezi I
Tovariš Semenko za *n@i@ iržaie
PREMER PRAVEGA UDARNIŠKEGA DELA
V nekem mestu stoji na bregu Volge velika tovarna za vojni material. Ta tovarna izdeluje tudi neke zelo važne dele. Izdelavo teh delov je načelnik oddelka zaupal mlademu delavcu Davidu Bomenku.
Madi mož, ki je že dosegel slavo kvalificiranega defavca, se je navdušeno lotil odgovorne naloge. Trudil se je, da dobi od stroja vse, kar stroj dati more. Toda Bor-nenku ta tempo še ni zadostoval. Da bi pospešil delo, se je odločil, da bo delal na dveh strojih.
Drugega dne je po izmeni skupno z mojstrom pazljivo preizkusil stroje in še enkrat resno proučil posamezne dele. Večkrat je izmenjal brzino rezanja in podla-ganja, dokler ni našel takšne koordinacije, ki je dala instrumentom največjo brzino pni delu, obenem pa rnajvč novih strojnih delov.
Ko se je zjutraj oglasila sirena, je Bor-nenko že stal pred svojima dvema strojema. Prvi posel — rezkanje površine. Bor-nenk0 je primaknil k rezkalnemu stroju mizo z nastavljenim delom in je vključil stroj, ki mora samostojno delati 24 minut. Nato se je naglo obrnil k drugemu stroju. Tukaj je prvi posel zahteval 17 minut. To delo je zato lahko popolnoma izvršil; premestil je detajl na drugi posel in se vrnil k prvemu stroju, ki je
bil že skoraj gotov z rezkanjem površine. Odmakniti mizo in premakniti strojni del je bilo delo dveh minut. Spet se je lahko vrnil k drugemu stroju.
Te operacije so se vrstile druga za drugo. Stroja se nista ustavila niti za sekundo. čas je neverjetno hitro tekel. Bomenku se je zdelo, da je komaj začel delati, ko je sirena že klicala k juž ni. Po kosilu 'je bil Bornenko še bolj siguren pri svojem delu. Mirno je stopal od stroja do stroja. Njegove kretnje so dobile pravi ritem.
Ko je drugi dan prišel v oddelek, je opazil nad svojima strojema lepak, kjer je bilo napisano: »Pozdrav udarniku, ki dela na dveh strojih in je dosegel 327% določene norme!«
Ta dan je bil Bornenko še boljši in je napravil še več. Ko je prišla tovarišic^. Nadežda Orlova, da ga zamenja, ji je mladenič razložil svoj poskus in predlagal, naj tudi ona začne delati na dveh strojih. Orlova je z veseljem sprejela njegov predlog in ga, naprosila, naj jo pouči.
Bornenko je razložil način svojega dela. Orlova je delala na dveh strojih in do izmene dosegla 299% zahtevane norme. Udarnika sta izvršila odgovorno delo mnogo pred določenim rokom,
»To je naš doptVnos za obnovo države,« je dejal David Bornenko, ko so mu prišli tovariši čestitat k uspehu.
Aleksej Kompasov
Nlen doprinos k zmagi
Radostnega cine, ko smo praznovali zmago, sem obiskal tovarniški komitet ene najstarejših leningrajskih tovarn. Ko sem opravil svoj posel, me je Uvarov, predsednik komiteta, zadržal: »če ste prosti, stopite z nami na sejo.«
Velka dvorana, vsa v cvetju, slika maršala Stalina, napisi po stenah, resni stari možje — delavci, ki dostojanstveno sedijo za predsedniško mizo, vse to je ustvarilo svečano, praznično lice seje. Sergej Uvarov je otvoril sejo.
»Žibrati smo se tukaj,« je dejal, »da damo priznanje naši najboljši delavki, Jev-dokijj Gusjatnrkovi. Dovot te, da ji v imenu tovamišega komiteta izročim pohvalni list...«
S takšnimi, listi nagrajujejo strokovne organizacije vse delavce in delavke, ki so izbojevali šest mesecev zaporedoma prvenstvo v tekmovanju.
Vsi so čestitali Jevdokiji Gusjatnikovi. Posebno toplo jo jp pozdravil najstarejši obuhovski delavec Vladimir Korišev. Ona pa je sedela, vsa zardela s povešenimi očmi in zdelo se je, dia ne ve, kam od vznemirjenosti.
Po seji sem jo naprosil, naj mi pripoveduje o svojem življenju. Pripovedovala mi je, da je pred vojno živela s svojim tovarišem v leningrajskem predmestju. To je bila zelo lepa naselbina na bregu Neve. Snela sta svojo hišico in svojo gospodarstvo. Tovariš je delal kot brusač v tej isti Obuhovski tovarni, a Jevdokija se je pečala z gospodinjstvom.
Izbruhnila je vojna in konec je bilo prejšnjega brezskrbnega življenja. Nemci so predirali vse bliže in bliže proti Leningradu. Tovariš je prihajal vse redkeje domov. Ostajal je po več dni v tovarni. Pripovedoval ji je, da je treba izdelati ogromne količine vojnega materiala, a delavcev po oddelkih manjka. Ko je nekoč prišel domov tako utrujen, da se je komaj držal na nogah, ga je Jevdokija vprašala, ali ne bi bilo prav, če bi šla tudi ona delat v tovarno. Naslednje jutro sta skupno odšla na delo.
V oddelek so jo radi sprejeli. Ona pa se ■to na vse načine trudila, da bi izpolnila to, kar so pričakovali od nje. Prilike so
bile zelo težke, delala sta neprestano. Domov sta odhajala le, da sta se vsaj malo odpočila. Ko sta po več dnevih neprekinjenega dela šla na postajo, sta srečala svoje sosede, ki so bežali pred Nemci. Naselbina, kjer sta stanovala, je bila požgana. Izgubljeno je bilo vse, kar sta s trudom ustvarila v teku dolgih let. Vrnila sta se v tovarno,
Nemci so kmalu prišli do leningrajskih zidov. Začela se je blokada. Jevdokijin tovariš je umrl od gladu in onemoglosti. Zgrudil se je v oddelku poleg stroja, k0 ' je brusil kroglo.
Težko je bilo izgubiti ljubljenega člo-vea. Jevdokija je komaj stala na nogah od mraza in gladu, toda ostala je hrabra. Ko je pozneje Rdeča armada vrgla nemške osvajalce proč od zidov velemesta, so Leningr a j č ani spet oživeli, Vprašal sem Jevdokijo, od kod je jemala toliko duševne moči, da je lahko vzdržala. Odgovorila mi je:
»če ob gladu nismo zapustili strojev in nismo podlegli paniki v groznih bombardiranjih in artiljerijškem ognju, če smo ostali disciplinirani in organizriani v strašni zimski blokadi — potem je vse to skupaj bilo rezultat slavnih tradicij onih leningrajskih delavcev, med katere je spadal moj tovariš, oče in ded in katerim pripadam zdaj jaz sama,«
»Kaj mislite delati zdaj, ko se je vojna končala,« sem j0 vprašal.
»Delala bom v oddelku naprej. Vzljubila sem svoje delo, navadila sem se na tovarno, pridobia sem strokovno izobrazbo ter izvežbanost in dobro zaslužim,«
»A ko se vrnejo moški s fronte?«
»Naj se vrnejo, prej ko mogoče, naj se vrnejo, kajti nestrpno jih pričakujemo!«
»Da, toda oni bodo morda zasedli vaše mesto.«
»O, tega se mi ne bojimo. Naša tovarna ne zmanjšuje obrata, marveč ga razširja. Potrebovali bomo mnogo delavcev Prehajamo v mirovno proizvodnje1, delali bomo za obnovo industrije. Prav te dni smo na konferenci razpravljali o tem.«
In Jevdokija Gusjetnikova mirno pričakuje jutrišnji dan.
L, Borodkin.
Apsi delavstva kranjskih industrijskih
podjetij na železniško upravo
Ta apel bi predvsem bil naslovljen na železniško upravo, če se ozremo na vozni red, ki je stopil v veljavo s 1. avgustom letos, ter na dodatek k voznemu redu, ki je stopil v veljavo 22. avgusta na progi Ljubljana—Jesenice oz. Ljubljana—Kranj, ugotavljamo, da niti najmanj ne bo služil potrebam delavstva kranjskih industrijskih podjetij, če vpoštevamo dejstvo, da je Kranj center tekstilne industrije na Gorenjskem, lahko rečemo, da med tremi pari potniških, vlakov na progi Ljubljana
__Jesenice oz. Ljubljana—Kranj in tremi
pari na progi Kranj—Tržič je edino ena vlakovna trasa, katere se delavec lahko posluži, to je trasa vlaka 912 z odhodom iz Ljubljane ob 5.30, M pride v Kranj ob 6-30.
če vzamemo kot uro začetka dela v vseh tovarnah sedmo uro, pridemo do ugotovitve: vlak 911 z odhodom z Jesenic ob 6.10, pride v Kranj ob 7.25. Delavec zamudi s prihodom vlaka 25 minut in še k temu 25 minut, ki jih rabi do najoddaljenejše tovarne, to je skupaj 50 min. Delavec, ki se vozi s potniškim vlakam 8511, ki odhaja iz Tržiča ob 6.30 in pride v Kranj ob 7,06, nastopi delo s trideset minutno zamudo.
Tovarne končajo z delom ob 15. un. Becimo, da sta vlakovni trasi vlakov 916, z odhodom iz Kranja proti Jesenicam ob 36.40, ter 8516 z odhodom iz Kranja proti
bo mogoče utemeljiti našo zahtevo po do-del&tvi za potrebe delavcev in nameščencev.
Tako izdelane predloge morate nemudoma poslati podpisanemu Glavnemu odboru za Slovenijo, ki bo poskrbel, da se pošljejo narodni vladi Slovenije s prošnjo, da se zadevni kompleksi rezervirajo za delavsko-nameščenska okrevališča in počitniške domove.
Poudarjamo veliko nujnost gornjih priprav. če bi zamudili priliko, M je sedaj podana, bi s tem napravili nepopravljivo škodo vsem delavcem in nameščencem Slo-
Glavni odbor ESZDN za Slovenijo.
MezemsM eassilfarp obiskal! Glave! oštier ESZBM Jugoslavije
Skupina tujih časnikarjev, dopisnikov svetovnega tiska, ki so se nahajal: dva tedna pri nas kot gostje jugoslovanske vlade, je pokazala veliko zanimanje za stanje delavcev in delavskih organizacij v novi Jugoslaviji. Dne 15, avgusta so obiskkal: Glavni odbor ESZDN Jugoslavije major Kože vnukov, znani književnik in sodelavec moskovske »Pravde«, major Ku-driniaitih, sodelavec »Izvestij«, R. Devis, dopisnik kanadskega tiska, Saporo, dopisnik »United Pressa«, Magidov, dopisnik ameriškega radia in star angleški strokovni delavec Gbons, dopisnik londonske-
ga in nawyorškega »Dayli VVorkera« v Moskvi.
Inozemski časnikarji s0 postavljali celo vrsto vprašanj o položaju delavcev pri nas, o socialni zakonodaji, o vlogi in razvoju delavskega strokovnega gibanja v nov; Jugoslaviji.
Na vsa vprašanja je odgovarjal tovariš D jur o Salaj, predsednik Glavnega odbora ESZDN Jugoslavije. S posebno paž-njo so poslušali razlago o požrtvovalni n vzpodbudni vlogi delavstva, nameščencev in strokovnih organizacij pri obnovi našega uničenega gospodarstva. Posebno so se zanimali za delo naših udarnikov, ki so bili predlagani za odlikovanje s Kolajno dela.
Nadaljnji del obiska je potekel v prijateljskem razgovoru. Časnikarji, ki so prišli iz Sovjetske zveze in so pred kratkim bil v Poljski in v drugih osvobojenih državah, so pripovedovali o svojih vtisih v teh državah, a zelo hvalevredno so se izrazili o delavskih strokovnih organizacijah v federativni demokratični Jugoslaviji.
Tovariši, siti ste izpOtniti sv®f® dolžnost do osirotelih Otrok tistih, M so za svobodo darovali svoje življenje?
NAVODILA
za vlaganje prnSenJ za cilpst hranilcev Iz vojske
Po čl. 1 Zakona o demobilizaciji starejših letnikov vojaških obveznikov žena in hranilcev iz Jugoslovenske vojske in mornarice in Pravilnika za izvajanje tega zakona, bodo iz vojske odpuščeni poleg drugih tudi edinci hranilci dmžin (zadrug).
Za edinega hranilca se smatrajo vse one vojaške osebe, na katere je splošno znano, da so siromašne in ki vzdržujejo svojo družino (zadrugo) izključno s svojta osebnim zaslužkom in ni v njihovi družini (zadrugi) nobenega člana, ki b- bil sposoben za delo in pridobivanje, niti takšnega, ki uživa pokojnino ali kakšno drugo podporo od države ali kakršenkoli drug stalen dohodek, dovolj velik za vzdrževanje zadruge ali družine.
Za nesposobne zatirugarje ah. člane_ družine se smatrajo poleg telesno ali duševno nesposobnih tudi vsi moški člani pod izpolnjenim 17. letom ali nad izpolnjenim 55. letom, in ženske pod izpolnjenim 16. letom in nad izpolnjenim 45. letom starosti.
Kot edini hranilec se torej more smatrati vojaški obveznik, ki bna ženo, ki je izpolnila 18. a še ni izpolnila 45. leto starosti.
Prošnjo za hranilca naj Vloži član tiste družine (zadruge) katere hranilec je^ prizadeti vojaški obveznik, pri pristojnem krajevnem narodnem odboru.
Prošnja naj vsebuje poleg drugega sledeče podatke: a) v kateri edhvei (četa, bataljon, brigada, divizija, armija) in po možnosti v katerem mestu služi vojaški obveznik, b) datum njegovega vstopa v NOV, POJ in JA., c) priimek, ime, poklic, mesto stalnega stanovanja prosilca in njegov družinski odnos do voj. obveznika za katerega se prosi.	_____
Prošnji mora biti priloženo potrdilo krajevnega narodnega odbora, ki je odgovoren za resničnost podatkov. V tem potrdilu mora biti navedena: a) družinsko
(zadružno) spanje (družinska listina — pola, potrdilo) iz katerega je razvidno ime, datum rojstva, poklic en odnos do glavarja družine ((zadruge) za vsakega posameznika člane družine (zadruge), b) imo-vinsko stanje rodbine (zadruge) glede posesti, zemlje in živine orodja, strojev in drugih izvorov, ki dajejo dohodek, c) člani rodbine (zadruge), ki so umrli, padU, pogrešani, v ujetništvo, v Jugoslovanski vojski in mornarici itd. č) če ima rodbina (zadruga) posestvo, da rodbina (zadruga) ne more vzdrževati plačane delovne sile za obdelavo posestva, d) da se rodbina (zadruga) vzdržuje samo z osebnim delom tistega za katerega se prosi, e) da ni nobenega člana rodbine (zadrugarja), ki bi bil sposoben za delo in zaslužek.
Za člane rodbine, k, so telesno ali duševno nesposobni, kateri pa po svoji starosti ne bi bili smatram za nesposobne, naj se navede vzrok nesposobnosti, f) da ni nobenega člana družine (zadrugarja), ki uživa pokojnino ali kako drugo podporo od države. V tako podporo se ne šteje tista podpora, katero druž’na dobiva od države kot preživnino za člana obveznikove službe v armadi, g) ča ni n»benga člana rodbine (zadrugarja), ki ima kak drug stalen dohodek, zadosten za vzdrževanje rodbine ali zadruge.
Iz vsake družine (zadruge) sme biti oproščen vojaške službe kot hranilec samo po eden.
Prošnje je treba vlagati tako, da bodo lahko sprejete v Komandi voj. področja, kamor jih bodo pošiljali krajevni narodni odbori, najkasneje do 1. oktobra 1945 leta, ker po tem truminu se prošnje ne bodo več vzele v postopek.
Prošnje in potrdila so proste vseli taks
v smislu Odločbe zveznega finančnega ministrstva št. 2136/3 z dne 26. julija 1945. Iz Mobilizacijskega oddelka štaba IV. Armije MJoto. št. 3394 z dne 26. avg. 1945.
Jubilej dela v tiskarni
„Slovenskega poročevalca
Tržiču ob 16.50 primerni; trditi pa ne moremo, da je trasa vlaka 917 z odhodom iz Kranja proti Ljubljani ob 19.41 primerna za povratek delavcev. Torej delavec, ki konča delo v tovarni ob 15. uri, mora čakati na postaji Kranj za smer Ljubljana do 19.41, to je štiri dragocene ure, katere lahko uporabi za politično in prosvetno vzgojo ali za svoje privatne zadeve.
Vlak 8511 bi brez kakršne koli škode za železniško upravo lahko odpeljal iz Tržiča 40 minut prej, to se pravi, nekaj pred 6. uro, kar bi imelo dvojni pomen: v Kranju bi bila postavljena vlakovna zveza na vlak 12 proti Jesenicam in čez 100 delavcev s proge Kranj—Tržič, zaposlenih v kranjskih tovarnah, bi prišlo pravočasno na delo.
Dokler ne bo toliko sirovin, da bodo kranjske tovarne vpeljale nočno delo, novo vpeljana vlaka 921 z odhodom iz Kranja ob 5.20 proti Ljubljani, ter 918 z voz-norednim odhodom iz Ljubljane ob 19.05 in prihodom v Kranj ob 20.13 nimata nobenega pomena za delavstvo industrijskih podjetij v Kranju.
Zaželjeno bi bilo, in bi se delavstvu industrijskih podjetij ter šolski mladini, ki obiskuje šole v Kranju, naredila neprecenljiva usluga, če bi se na progi Kranj-Ljub-ljana vpeljal vlak z odhodom iz Kranja ob 1530 min ali pa najkasneje ob 16. uri. Za sedaj se na omenjeni progi vozi preko 100 delavcev; z večjim dotokom sirovin se bo tudi številčno stanje delavcev povečalo.
Zelo dobro se zavedamo skrčenega^ stanja prevoznih sredstev, s katerum železniška uprava razpolaga, upamo pa, da bi potujoče občinstvo soglašalo s tem, da se vozni red novo vpeljanih vlakov 921 in 918 uredi tako, da zares služi potrebam tistih, ki so danes poklicani, da dvignejo produkcijo, z dvigom produkcije pa življenjski standard svojega naroda.
Na prevozna sredstva se tudi ni treba ozirati, saj bi delavstvo tudi z navadnimi zaprtimi vozmi bilo zadovoljno; glavno je, da ni treba štiri ure čakati na postaji in tako zapravljati dragoceni čas.
Jovanovič Vojin,
član Kraj. strok. Zveznega sveta.
V četrtek smo na zborovanju v naši tiskarni proslavili jubilej dela našega tovariša Franca Savinska. Imel je 50-letnico odkar je pri tiskarskem poklicu. Dolga doba let je že od tega, ko je vstopil po končani gimnaziji dne 26. avgusta 1895. leta v takratno Miličevo tiskarno, da se izuči črne umetnosti. Z \ velikim zanimanjem, ki ga je gojil do tiskarstva, mu je hitro potekla 4 letna učna doba. Po kratkih mesecih pomočniške dobe, pa je prestopil leta 1900. v takratno Kleinmayr & Bambergovo tiskarno (zdaj Delniška tiskarna). V tej tiskarni je služboval s presledkom vojaške službene dobe preko 35 let. Njegovo marljivo delo in velika strokovna usposobljenost ter natančnost sta mnogo pripomogli do slovesa, ki ga je uživala takratna tiskarna Klein-mayr & Bamberg. Po krajši zaposlitvi v drugi tiskarni je nato vstopil v Narodno tiskarno — sedanjo tiskarno »Slovenskega poročevalca«.
Ta dolga doba 50 let pa ni potekala našemu jubilantu, poleg svojega strokovnega dela v tiskarni tako brezplodno. Marsikatero uro, ki so jo drugi tiskarji uporabili za počitek in razvedrilo, je on uporabil in našel dovolj časa, da je lahko strokovno sodeloval z mnogimi tehtnimi prispevki v »Gra-fični reviji«. Vsak tiskar je bral njegova izvajanja z velikim zanimanjem. Posebno zanimivi in poučni so bili njegovi prispevki o strojnem stavku in terminologiji. Leta 1925. pa je izšel njegov slovarček z naslovom »Strokovni izrazi za stroj Linotype« v slovensko - nemškem in nemško - slovenskem delu. Veliko truda in požrtvovalnosti ter ljubezni do tiskarske stroke je bilo položenega v to delo. Njegova strokovna usposobljenost mu je narekovala, naj uredi ta slovarček, in res, dal je strojnim stavcem v roke dragocen pripomoček, kako naj imenujejo slovensko razne dele stavnega stroja, ki so jih do tedaj imenovali s tujimi izrazi, dal nam je slovensko izrazoslovje, ki naj bo za nas Slovence edino pravilno.
Za časa izhajanja revije »Slovenski tisk« smo tudi v njej neštetokrat brali njegove prispevke razne strokovne vsebine, članki v kotičku »Jezikovno rešeto«, ki ga je imela revija »Sloven-
ski tisk«, so bili pa tudi dokaz njegovega dobrega poznavanja slovenskega jezika. V tej reviji je objavljal tudi tiskarsko terminologijo. Iz tega se vidi, da naš tovariš jubilant ni zapravljal časa, vedno je pridno in marljivo delal za procvit tiskarske stroke.
Leta 1936-37 pa je izšel prvi večji in \ edini »Slovar strokovnih izrazov, za panoge tiskarstva, knjigoveško stroko in reprodukcijo«, ki ima prav tako nemško-slovenski in slovensko-nemški del. S tem delom je dal Slovencem nekaj, kar do tedaj v tiskarski štroki še nismo imeli, dal nam je naše domače slovenske strokovne izraze. Vsi tiskarji smo vedeli, 'da nam je potreben tak slovar, toda nobeden se ni lotil tega dela, ker se je vsak zavedal, da bo to zahtevalo ogromno truda; toda tovariš Savinaek se ni ustrašil dela, z veliko požrtvovalnostjo se je lotil sestavljanja teh izrazov in tudi dokončal slovar. Vsak napreden slovenski tiskar bi moral imeti ta slovarček in uporabljati za svoje orodje in druge stvari, ki prihajajo v poštev, le slovenska imena. Uporaba naših slovenskih strokovnih izrazov naj nam bo v dokaz, da smo pravilno razumeli delo tovariša Savinška, ki nam je dal s svojim znanjem in trudom slovenska imena za vse panoge tiskarstva. Delo, ki ga je opravil s tem slovarjem, je za tiskarje neprecenljivo.
Jubilantu tovarišu Savinšku želimo ob njegovi 50 letnici vztrajnega in plo-donosnega tiskarskega dela, da bi še dolgo živel med nami zdrav in čil, ter da bi nam še v naprej stal ob strani s svojimi strokovnimi nasveti.
Zato mu kličemo vsi iz srca: Še na mnoga leta!	Štrekelj Franc.
.aram mi  .——k—a—
Prebivalstvo Kobarida
ogorčeno protestira
Okrog 4000 prebivalcev iz Kobarida in okoliških vasi je demonstriralo pred poslopjem zavezniške vojaške uprave zaradi ukinitve organov ljudske oblasti. Ljudstvo je e protestom jasno izrazilo svojo voljo in *odločno zahtevalo spoštovanje svojih pravic. Vsi poskusi zavezniške policije, da prežene množico, so naleteli na odločen odpor. Ljudstvo je izvolilo delegacijo z nalogo, da pojasni guvernerju zahteve ljudstva, toda delegacija ni bila sprejeta.
J)a Ho imet tial
novr topel dom
Delavci v tovarni umetnega kamna in cementnih izdelkov »A l p e k o« smo pod novo upravo z velikim veseljem zgrabili za delo. Obnavljamo obrat, ki je bil v vojnem času hudo poškodovan, istočasno pa izvršujemo montažo naših izdelkov v Strojnem institutu, v novi bolnišnici na Jesenicah in drugod. Zavedamo se, da je obnova domovine glavna naloga nas vseh.
Ustanovili smo si svojo podružnico ESZDN in na naši zadnji seji sklenili, da bomo tudi mi z udarniškim delom doprinesli svoj delež k obnovi. Z veseljem smo vsi sprejeli predlog, da si nabavimo material in izdelamo v prihodnjih dneh po vsakodnevnem delovnem času 500 vratc za dimnike in jih damo brezplačno na razpolago za obnovo kmečkih domov. Program smo izvedli; vsi so se izkazali, nihče ni hotel zaostajati. Posebno se je izkazal s svojim delom tovariš Gabrijel, katerega je dal bivši lastnik naše tovarne za časa okupacije internirati.
Pet sto komadov betonskih dvojnih dimniških vratc smo že oddali brezplačno na razpolago Ministrstvu za gradnje, oddelku za kmetijske gradnje in že čakajo udarnih rok zidarja in pečarja, ki bosta sezidala nov, topel dom našemu kmetu. Koblar Viktor
Tudi uslužbenci v gostinskih podjetjih imamo zdaj en dan v tednu prost
Delavci in nameščenci vseh strok imajo ob nedeljah prost dan. Le gostilniško in hotelsko osebje tega do zdaj ni imelo. Nikdar ni bilo časa za počitek in oddih od težkega in napornega dela. Prezaposlena delavka si je cesto le v nočnem času lahko vzela nekaj trenutkov zase.
Dokler nismo bili organizirani, si nismo znali pomagati. Zdaj smo tudi mi vstopili v ESZDN in ustanovili podružnico zveze delavcev in nameščencev hotelsko-gostilni-ške industrije, katera bo branila naše interese. Na naši zadnji seji smo se z delodajalci domenili, da bo odslej naprej vsak obrat en dan v tednu zaprt in bo tako delo v dveh gostilnah en dan v tednu počivalo.
Delavci in nameščenci so ponosni na uspehe svoje organizacije.	Domanjko
Organiziram delavci
v tovarni Bohinc
Odkar Jma tovarna svojo podružnico, je postalo življenje delavcev zelo razgibano. Na sestankih se obravnavajo strokovna, politična in kulturna vprašanja. Delavci so v organizaciji zelo zadovoljni.
Ker ima tovarna nekaj polja, hodijo delavci po delovnih urah obdelovat njive. Vse pridelke dobi njihova kuhinja, ki so jo sami organizirali. Tudi kulturno delo je zelo živahno. Pred kratkim so priredili svoj prvi miting, ki je lepo uspel.
V načrtu je selitev tovarne. Novi prostori v stari Mergemthalerjevi tovarni v Mostah so že urejeni in pripravljeni. Po selitvi se bo naše delo še povečalo in. razmahnilo.
Gospodinjske pomočnice
stopajo v organizacijo
Pred kratkim so se zbrale v Frančiškanski dvorani gospodinjske pomočnice iz Ljubljane. Nekdaj brezpravne, brezmejno izkoriščane, stopajo sedaj v novo dobo, v skupno borbeno armado Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, da tudi one postavijo svojo organizacijo. Na svojem zborovanju so pokazale velik smisel in razumevanje za organizacijo, saj so se ga polnoštevilno udeležile.
Izvolile so si odbor, v katerega so volile same preizkušene tovarišice, ki so ves čas okupacije stale trdno na strani OF in ki so se sedaj vrnile iz zaporov, internacije in iz vojske.
Sklenile so, da se bodo v prostem času izpopolnjevale na sestankih v politični in strokovni izobrazbi. Vse to bo v prid njim samim in gospodinjam. Zato je dolžnost tudi gospodinj, da jih v vsem podprejo.
Tudi delavke v tovarni »Eca«
smo organizirane
Če danes stopiš med delavke v tovarni »IKA«, vidiš povsod drugačno življenje. Zavest, da nam je štiriletna osvobodilna borba prinesla pravice, tiste pravice, za katere smo se dolga leta borili, je v nas globoko ukoreninjena. Vemo, da je za nas prav zdaj končno prišel čas, ko bomo lahko živele človeka vredno življenje.
Skoraj vse smo vstopile v našo novo strokovno organizacijo in ustanovile podružnico. V proslavo tega, za nas velikega dne, smo priredile tovarniški miting. Z našo novo ustanovljeno igralsko družinico hodimo tudi gostovat v bližnjo okolico Kranja. Tako smo prired-li vesel in zabavni večer tudi naši primorski mladini, ki je prišla obiskat Kranj. Podarile smo jim malo darilo kot spomin na nas in z njim izrazile svojo ljubezen, ki jo čutimo do njih.
V svobodni domovini delamo z nepopisnim veseljem. Vsaka od nas se zaveda svoje velike naloge, da č-mprej obnovimo porušeno domovino, zato Pri svojem delu hitimo. V na® živi zavest novega časa, novih nalog, novih pravic in novih dolžnosti.
Uranič Francka
■■■■■■■■a
Podaljšanje veljavnosti
živilskih nakaznic
Zaradi oteškočenega dovoza in prevoza živil nekateri potrošniki v Sloveniji v tem mesecu še niso dobili vseh živil. Zato podaljšuje Ministrstvo za trgovino in preskrbo Narodne vlade Slovenije veljavnost osnovnih in dodatnih živilskih nakaznic za mesec avgust do 10. septembra 1945.
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev |n nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 22-11, tel. štev. 45-38.