Perrai< (N°'?Uth0ri2ed ky AC1 °f °£,0Ser *	°" fi,e aUhe P«‘ — »f C-«*.*'«*. «y «*r o, fhe President, A.S.BnHesnn,Post™,s,er
SLOVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski Rednik. Najbdlj razširjen v severozapadu Z. I). Uspešen za oglaševanje.
SLOV
NOVICE
SLOVENIAN NEWSM An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S
DRUŽBE.
lilson stoji trdno na strani Jugoslovanov.
svo|>izjavi odreka Italijanom pravico do Reke. Vsled te deklaracije so italijanski delegatje nameravali zapustiti Pariz. Kriza je resna.
Mobilizacija v Jugoslaviji.
Jfjrjz, 23. aprila. — Premier Ldo, načelnik italijanske mike delegacij e, je,nocoj poslal [iiistrskeinu predsedniku Cie-vjceau kot predsedniku mirovne gferenoe, uradno naznanilo, da tsled deklaracije predsednika ilsoua italijanska mirovna deleghi sklenila, da zapusti Pariz v četrtek J ob 2. popol-
31
fariz, 23. aprila. — Italijanski »-admiral Di Level, bivši jjliiik najvišjega štaba je od-eni v Lun, dočim general «, vrhovni poveljnik Habjan-iarmad odpotuje nocoj.
Won 23. aprila. — Associ-i*iPress je seznala iz zaueslji* p vira, da po londonski pogod-i Italija Trst, Polo in de* ikacije, dočim Reka pripada rrateki. Velika Britanija je Kovala Italiji, naj se odpove •aerini zahtevam, toda ako Ita-,-d vstajajo na tem, da se Ion-’'ilia pogodba do piò ree izvrši, to morajo dobiti Reko Hrvat-Eir. Jugoslovani.
Washington, 23. aprila. — DV. vnovič, ravnatelj časnikarske potare kraljstva Srbov Hrvatov Slovencev, je nocoj v posebni dejal da je predsednik VVi 1 -svojo izjavo o zahtevi Ita-•w po Beki in dtbmatinskem «ju rešil italijanske državnike zavzetja stališča, ki bi ogrožal «očimir. Predsednikova izjava “»pravila najboljši utis na vse Slovane v Ameriki. ia*iz,23. aprila. — Nemška ]6 uradno obvestila zavez-'se vlade, da nemški rnirov-pooblaščenci ne morejo za-i!itl Berlina pred 28. aprilom “s ne bodo dospeli v Ver-198 predi, majem. Nemško Ov“o delegacijo bo sprem-'sedem časnikarjev. Velika '“"ca se je danes zopet bavila z živijo mej med Celio - Klova-Jil1 Poljsko. Preporno vpra-komu naj pripada okraj '8l|a, ki ga 9he stranki radi bo-‘Sremogovskih rudnikov zali-'lte aase i n zaradi kterega je !'° že do oboroženega spora °heaia strankama, je bilo <0tieno za pozneje razmotnvan-
nes Orlando ni prisostoval seji velike četvorice, se je ugibalo na razne strani, kaj da se godi v seji. Govorilo se je celo, da je prišlo do kompromisa v razporni točki, toda ko je bila objavljena Wilsonova izjava, je vse rrpanje splavalo po vodi.
Wilsonova izjava-
Wilson je v svoji izjavi dejal: Ko je Italija vstopila v vojno, je to storila na podlagi privatnega dogovora z Veliko Britanijo m Francijo v pogodbi, ki je znana pod imenom londonska pogodba. Od onega časa so se razmere spremenile. Veliko drugih vlasti je od tedaj vstopilo v vojno, katere niso ničesar znale o pogodbi.
Avstroogrsko cesarstvo, tedaj sovražnik Evrope in na kojega rovaš je bila pogodba sklenjena v v slučaju zmage, tega cesarstva sedaj ni več Se več. Več delov tega cesartva se je združilo v neodvisne države m so sprejete v
Orlando je včeraj ponovil svo|o grožnjo, da bo parlament strmoglavil njega in njegovo vlado, če Italija ne dobi, kar zahteva m morda da pride celo do revoluci-le-
Bariz, 21. apr. — Na jiovelje vrhovnega ameriškega poveljstva imajo vse ameriške ćete zapustiti Italijo. Ciani ameriškega Rdečega križa, ki hočejo ostati v Italij1, se morajo oblačiti civilno. Ta korak je bil storjen zato da ne pride do kakšnih demonstracij proti Američanom v slučaju, da velika četvori-ca na AVilsonov pritisk prisodi Reko Jugoslovanom.
oiialec obsoleti v dosmrtno ječo,
Peter Mukavec prizna krivdo u-vnora in dobi (najvišjo kazen po zakonih države Mi-chigan-Njeg-ova izpo* ved zaplete v zločin celo Gašpa-ričevo družino.
Zločinec nastopi kazen takoj.
Ki
,, Wilson neomahljiv-
,r>z, 23. aprila.—Izjava prsd-l"lk& AVilsona da prav nič ne ^v vprašanji; glede Jadran« A morja, je vzbudila veliko ‘<llcijo v mirovni Konferenci. S ^vo je očitno nastopil proti zagovornikom tajnih po-111 akoravno je njegova izja-‘“Perjena v prvi vrsti proti ^°»8ki pogodbi glede itali-pridobitev v jadranskem le ob jednem tudi jasno, ^tališče da zavzema Wilson >ö8ki zahtevi po Kiau—Obau (,lt Provinca je bila zagotovljena v tajni pogodbi iz leta ^ ‘ "aed Veliko Britanijo, Fran-Italijo n*.eni inJaponsko na katrani.
sezaalo, da tudi da-

It
J«
narodov ne v družbi bivših sovoaž-nikov ampak v dražbi Italije same in vlasti ,ki so stale ob strani Italije v veliki vojni.
Mir bo sklenjen na principu, da seda vsem novim državam prilika razvoja. In ako obstojamo na teli načelih, mora Reka služiti kot tr govski izhod ne za Italijo, ampak za dežele severno in severno zahodno od tega	pristanišča t. j. Za
Ogrsko, Češko; Rumnnijo in nove jugoslovansko državo. Dati Reko Italiji, bi pomenilo ravno tolikoi kot da smo svojevoljno izročili to pristanišče \ roke deželi, ki nima nikaKovega stika z industri-jalnim in trgovskim življem dotičnih krajev,namesto deželam,kte-rih obstoj je naravnost odvisen od tega,da imajo prost izhod na morje. Ravno radi tega celo,v londonski pogodbi Rekam bila obljub, ljana Italijanom, ampak Hrvatom.
Rim, 20. apr. — “Epoch*,” poroča, da je jugoslovanska vlada izdala naredbo za mobiliai-ran je vseh moških od 20. do 40. leta.
Bariz, 20, apr. — “Tempov’’ poročevalec je izvohal sinoči, da hoče velika četvorica rešiti vprašanje Reke na ta način, da dob Italija del mesta na desni stran reke Rečine, Jugoslavija pa dobi predmestje Sušak in Usti del me sta z delom pristanišča, ki lezi na levi strani Rečine. Usoda Dalmacije je še neodločena
Rariz, 20, apr. — Predsednik Wilson je imel sinoči dolgo kon ferenco s Clemenceauom v vojnem uradu. Takoj pa Wilsonovem od nodu je Clemenceau konferial maršalom Eocliom.
Pariz, 20 apr. — Velika četvorica je včeraj ves dan debatirala o Reki, tod* zaključila in ničesar Seja se nsdaljuje danes (na Velikonočno nedeljo.)
Poročevalec Omveisal Ser vica je izvedel iz zanesljivih virov, da je-WiHon včeraj zjutraj odprto povedal Somiinu, da-ne odstopi oc
3
Bariz, 21. apr. Orlando, Clemenceau in Lloyd George se danes zopet bavijo z italijansko - jugoslovanskim sporom zaradi Reke. Redne sejo velike četvoiice ni, kakor je m bilo včeraj, ker Wilson ni hotel biti zraven. Velika trojica se sama jiosvetuje, kakor bi rešila to vprašanje in obenem kako bi zadovoljila Združene države.
Problem Kolte je naenkrat postal tako resen, da se je bati nevarnosti. Usoda Reko ogroža prijateljske odnošaje med veliko četvorico.
Ko je bila otvorjena včera jšnja seja, se je takoj razvila vroča de- j bata. Baron Sennino je izjavil, d je 27,000 Italijanom na Reki gla
-strdil
po njegovem mnenju je to jasen izrek samaodločevanja. Dalje je dokazoval, da mesto vrlnitega spa-da k Itali ji še - zgodovinskih ozirov. Končno je dejal Sennino:Ako velika četvorica ignorira željo reskih Italijanov, tedaj pojde Italija nazaj in na temelju te pogodbe bo zahtevala vse,kar ji je zajamčenega v paktu.
Nato je vstal Wilson in odgovoril, da on ni podpisal londonske pogodbe, ni je odobril niti se ne strinja z njo. Dalje je izjavil Wilson, da v tem slučaju naj Anglija, francija in Italija same rešijo v-jrašanje Reke, ker so stranke v jogodbi.
Bo tej izjavi je Wilson zapustil trojico in danes predpoldne ga ni bilo na seji. Trojica je nadaljevala z diskusijo.
Zadnji teden vršila se je v Man-istiqne, Mich, sodnijska obravnava Petra Mukavec, ki je dne 9. udarca umoril Hrvata Dan Količka, soproga France’ (ciganic) r. G jšparič. The Manistique Pioneer Tribune je prinesla o celi zadevi članek, kterega tu dobesedno prinašamo v prestavi.
Največje zanimanje vzbujajoči slučaj zase danja okrajnega sodišča je„ bila obravnava proti Petru Mukavec, ki je umoril Dan Količka. Kodni kChester in pravdni k Hixson stk dala Mukavcu vso priliko, da orlili svoj žalosten položaj, toda ta se je sam pripoznal krivim obdob žitve.
«Mukavec je bil pripeljan pred sodnika v pondeljek in" potem, ko se je pripoznal krivim umora je povedal odkrito srčno vso zgo dovi no idogodkov, ki so ga dovedli do strašnega čina in kako je cel načrt, še predilo se
Je>
Triner Co.
r%* v no	>--- ■	«n-
roj ©g a princip.* ihda Italija »i- Umd Are, Chicago, UL
j-je vrnil iz Dulutha. Priznal aV,UUU naujanom na «iki gm-^ naDag„0 in žal IlJU je
» So É zna, da hmHjiH' . ka*. novam Ko je sodnik razmorrirvsa dejstva, je vsprejel obtoženčovo pripoznanje krivde, tako da ni bilo potreba nobene porotne ob-ravnave, le nekaj prič je bilo zaslišanih, da je^mogel sodnik določiti red ali visto krivde.
Okrajni pravdnih Hixson je v torek jutro poklical več prič ki so pričale v prisotnosti obtožencev! in i<i so vse potrdile n jegovo izpoved. Po zaslišanju tehpnč je sodnik od sod il, da je Mukavec kriv umora prvega reda.
Ko je bil Mukavec poklican pred sodnika, je bil vprašan, če ima podati kak izgovor zakaj da ne bi bil kaznovan. On je vstal in trdno in brez ovinkov povedal celo zgodovino. Tako se je obnašal skozi celo obravnavo, pokazal ni nobenega razburjenja celo tedaj ne, ko je bila izrečena nad njim obsodba, K svojo izpovedjo je zapletel v zločin Gašparičevo družino in njih hčer, Mrs. Dan Kolicb in izjavil je, da hoče povedati celo resnico.
Akoravno je sodnik Cheater ponovno vprašal Mukavca, če ima kako n^vo izjavo, je ta ponovil le isto, kar je poveda že prejšni dan. Izjavil le, da je bil tedaj, ko je bil aretovan, na potu nazaj v Duluth. Znal je, da ni prav ubiti druzega moža, TODA FRANCES (SOPRO-GA UBITEGA) MU JE REK-LA NAJ TO STORI in tudi njena mati mu je dejala, da naj počaka oni usodepolni večer pri boarding liouse-u na Mr. in Mrs. Količ, ko se bosta vračala iz iz-preboda domov
Mrs. Gasparicb, mati branike je imela spravljen čez dan okrog sedme Mukavec na je gospo.
dinja dala revolver in en sandwich. Dejala mu je tudi, ds se je zmenila s Franci ko o celi zadevi in da ima ; najlepšo priliko ustreliti Kolica, ako čaka na njega pri boarding houae-u,
Nato je on odšel in se skril pri kupu lesa blizu omenjene ihiše. Videl je prihajati
Trdna Ekonomija.
Ekonomija je za večino nas zelo važno vprašanje, toda ekonomija ti ni umna pelje do zapravljivosti ki ni lastnovolina. Bolnik ki štedi pri nabavi pravili zdravil je zapravljivec, kajti pri tem hitro oslabij in. izgubi mnogo dražega časa. Se ve! ko kupuje zdiavila ne sme pri tem ekspirmentovati na svojem zdravju, Kupiti mora zdr-aviio ki ima dobro reputacijo. Tri-nerjevo Grenko Vino je znano že trideset let kot zdravilo za želodec, Njegova čistost, formalnost in iz-višena kakovost je garantirana, ujego rezultat se je čudovito izkazal pri vseli boleznih želodca, za-basanosti, neprebavi, glavobolu migreni, nespauosti, nervoznosti itd. Ono izčisti drobovje, povspeši prebavo in okrepi celo telo. Po vsili lekarnah. Za nepotrebne goste kakor; revmatizem, uevralgija, protin itd. je najboljedošla stek-Umica Trinerjega Linatnenta. Idite
k Vašemu leka r n a r j m,i "gai m ej te’
vedno pri rokah stekleoičico! Jos. .n, 1333;— 1343 S. Ash-
ter jih je opazoval, železniški progi nekoliko zaostala, dočim je on (Mr Količ) šel naprej. Dane je bil jezen in je njo vprašal, zakaj da čaka. Ona mn je odgovorila, da si mora popraviti galoše (lumbers.) Tedaj pa je Mukavec ustrelil na Količ ki je takoj padel, Mrs. Količ je vprašala svojega moža,kaj da mu je,	ta pa jo	je za-
grabil za krilo. Mis!eč, da bo Količ storil svoji ženi	kaj ža-
lega, je Mukavec še enkrat ustrelil na njega. Na to je šel k truplu, dočim je Mrs. Količ odšla domov. M uka večje zavitke truplo na breg reke in preiskal obleko, če je kaj denarja v njej. Pa ga ni nič našel. Nato je vrgel umorjencevo truplo v reko in odšel na Gašparičev doin_ Tam so mu povedali, da je najboljoj da se spravi na varno. Ažprašali so ga tudi, če je dobil kaj denarja nä ubitem, kar je on zanikal. Rekli so mu, da je imel $50.00 v žepu. Nato mu je Mrs. Gasparič svetovala da je najbolje, da gre iz hiše, ker bo policija kmalu prišla naokoli. On je šel ven in iiodil okrog, videi je več luči o-krog starega “ datua.-’- Js'a potu proti železniškemu mostu je sestal policijskega načelnika Pe-tersona, kterega je pozdravil. Na mostu je vrgel revolver v reko. iNato seje vrnil na Gasparičev dom, kjbr ga je Mrs. Gasparič vprašala, če ima dovol) denar|a za-
poL tr I) u luti] Uri 1« vpI/a). H n
gti n i ma m da vožnja stane 112.00, nakar je ona dejala, da mu bo Frances dala denar za vožnjo.
Na vprašanje sodniKovo je Mukavec dejal, da je šel v Duluth meseca januvarija in je prišel nazaj v marcu zato, da reši (?!) Mrs. Količ.Ta mu je to naiečila še pred-no je odšel v Duluth in tam si je on kupil revolver in kroglje potem, ko mu je ona pisala, da naj [iride nazaj.
Sodnik Chester je nagovoril Mukavca in izjavil.da je po michiganski postavi spoznan krivim umora prve vrstein da je dolžnost sodnije da izreče obsodbo. Žalostno je, dejal je sodnik, da stoji mož, komaj 29 let star pred sodnijo kriv takega zločina. Zakon ima zato samo eno kazen. Dvoma ni, da je obdolženec kriv, ker je sam parkrat ponovil isto izpoved. Ko je sodnik izrekal obsodbo je dejal: Obsodba te sodnije se glasi, da ooš zaprt v domu poboljševanja, namreč v državni ječi v Marquettu, v samotni celici pri trdem delu za celo življenje-
Mukavec pri izreku obsodbe ni pokazal niti najmanjšega raz-
revolver. Ko je ur« zvečer prišel Gasparičev dom, mu
Mr. io
btirjenja in čisto prostodušno je sledil jetničarjem, ki so ga od-peljali’ v celico v okrajni ječi. V četrtek so ga odpeljali v Marquette v ječo, kjer je nas-topil dosmrtno kazen.
[Drugo dejanje te žaloigre je dovršeno. Mlad, nadebuden mladenič se mora pokoriti za celo živ-ljenje za strašni zločin, v kterega se je dal zapeljati od izprijene vlačuge in njenih se bolj izprijenih starišev. Tretje in ko-nečno dejanje bo pa dovršeno, ko bodo ^ tudi glavni sokrivci dobili zasluženo kazen. Rojaki na Calumetu, ki poznajo vse prizadete osebe, se prav nič ne čudijo, da je Gasparičeva^ družina zabredla tako daleč.^ 1 o obnašanju, kterega so imeli, ko se živeli tu, m bilo pnčakova-ti nič boljšega. Zaradi pohujšanja, ki se je vršilo na njihovem domu, so morali zapustiti Calumet, a izkušnja jih n -prav nič izmodrila. Kar «o sei jah. sedaj žanjejo. Obžalovanja Vreden je edino le rcla-denič Mukavec, ki ga je. «lepa 3trast zapeljala t»ho da-
irt).
Ali ste veseli?
Ali ste veseli, da smo dobili vojno in da je vojna končana? Ali ste veseli, da je prenehalo žrtvovanje najbolj še ameriške mladine, ki se^ daj namesto da gleda v oči smrti od strani nemških armad, se nadeja, da se skoro vrne domov na ljubeča srca svojcev? Prepričan sem, da vsaka posamezna oseba v tej deželi se veseli -teh stvari, in ako se nahajate v takem duševnem razpoloženju, ste gotovo pripravljeni tudi misliti, govoriti ic delati za vladno posojilo,ki nosi veličastno ime Posojilo Zmage. Zmaga, in vse kar ta beseda pomeni! Vse, za kar smo se borili, trpeli in žrtvovali v letih 1917 in 1918! Vsi ideali, kteri so spremenili najbolj miroljubni narod sveta v najstrašnejši vojni stroj, kar jih je svet kedaj videl. Da, hvala Bogu, sedaj smo naprošeni. da plačamo za zmago in mir mesto za vojno. Morda vpra, šujete zakaj da je sedaj, ko je vojna dobljena, potreba še dodatnega posojila? Törin šp «nmn va minuto premislite, boste 'spoznali,* da ni bila vojna dobljena z armadami, ladjami, topovi, mnnicijo in aeroplani, ki smo jih imeli na Francoskem, ampak z onimi, ki smo jih imeli pripravljene za odhod in odpošiljatev in sicer za toliko časa, da bi dosegli svoj namen.
Bilo je obče znanje, da smo mi Amerikanci zaobljubili vse neizmerno bogastvo te dežele do zadnjega dolarja in do zadnje kaplje krvi, da se izvojuje zmaga, to splošno znanje je bilo, ki je prisililo Nemce, da so od početka se smejali, potem se bali, naposled pa se zrušili. In ta obljuba, dana tako radovoljno, je vzrok, da se prosi sedaj a-meriški narod, da jo- izpolni in sicer s tem, da kupi posojilo Zmage. Vsak Ame-rikanec mora nekaj storiti, neglede na to, kako težko je bilo prešnje bre-me-
Vsak mož v amerikanski expedieijski armadi bi rad sedaj prišel domov, ' nobeden pa ni hotel priti, dokler niso bili Nemci popolnoma potolčeni, brez ozira na to, koliko teškoč so morali prestati. In mi, ki smo ostali doma, ne smemo nehati, dokler niso računi poplačani in dokler ne moremo odkritosrčno priznati pred Bogom in ljudmi, “da smo storili vse, kar je bilo v naši moči". Zatorej kupujte bonde petega POSOJILA SVOBODE IN ZMAGE.
SLOV ÉbibkEM OVICE A PR 1913
p ii mum mm m mmm mamma m mamm m mmmmata mm
i ZADNJI DNEVI JERUZALEMA.^ i
9	-S
m	Zgodovinski/oman.	j
Spisal J. Spillman D. J.
Ir*.;®' 'im;, unii!'!» mtmm w ainsa afe»,«,,» m. mmm m
Si p red r n se ta iz presenečenja dobro zavedel, je že počilo na levi in desni in tudi drugega in tretjega nasipa ni več.
‘Naprej, naprej lEojdinio gori!’ kriči Elea zar. “Gospod vojskinih trum je z nami! Gospod je kakor močni in mogočni bojevnik! Prišla je ura jeze in srda nad N jegove izmed njih postanejo tako sovražnike! Sedaj imamo inoc ii^da se vržejo z vso silo v
pomoč, da jih uničimo z vročino ognja in ostrino mečev. Za menoj k zmagi ali v smrt?”
Tako je nagovarjal Elea zar svoje za naskok pripravljene goreenike in zdaj se zadrvi sam jim na če lu med zmedene Rimljane. Njim slede Galilejci in iz vrat gorn jega dela mesta se vsipajo Simonove čete liki veletok, ki dere po dolini in vzame s seboj vse. na kar zade ne. Tem sledi četa fdumkejcev.
Čuda poguma, da,heseneče predrznosti se vrše sedaj. Kot bi šli na veselico poslušat ubrano petje iti godbo, s takim veseljem iti navdušenjem se zaženo J ud je na sovražnike in zažgo še zadn ji nasip;Rim Ijani poskušajo rešiti že goreče napadalne stroje, toda Judje skočijo »kozi ogenj in jim Jih izdero kakor blazni izrok,ne meneč so za grozno vročino. Ogenj se širi, pošilja svoje plamene vedno daljo in prehiteva vedno in povsod Rimljane, gasit’ ni mogče več; rešiti ne morejo ničesar več; obupane gredo zato kohorte nazaj v svoj tabor.
C - •
“Za I’j'd1') za »jimi!” kriči Eleazar. “Tvomu 96 l|ubi dobrega ■obeda? Kdo se hoče veseliti? V takom je pripravljen obed in zaloge m dolgo časa. Za menoj!
(Jezno in nestrpno gleda Tit zlo usodo svojega s težavo dovršene* ga delo in se vrče sedaj na Jude še z nadomestno legijo. Toda blazne hrabrosti oblegancev ne more vzdržati noben še tabo velik pogum. Mnogi se vržejo kar slepo na ic'op-ja, da le s ,tem podero na tla sovražnika. Rojna vrsta Rimljanov je že pretrgana in Judje se bližajo njihovemu taboru. Fanatizem, jeza, srd, sovraštvo in obup jih tirajo vedno dalje.
Benjamin je (iz tabora *rl na mesto in razne misli so se mu podile po glavi. Ko pa zasliši krik in vpitje, ki je nastalo na nasipih, in ko opazi ogenj in dim, teče naglo-ma v poveljnikov šotor, kjer leži tribun Lucij zvijajoč se v bolečinah kimu jih povzroča pohabljena desna noga.
“Lucij!” zakriči deček, “Judje požigalo nasipe in divje tekanje je nastalo med taborom in mestom.”
“Straže so gotovo na svojem mestu? Roda] mi meč, deček, in pomagaj mi, da oblečem bojno o-pravo! Hočem poskusiti,če se bom mogel privleči na konec tabora.” *
Benjamin mu pomaga in oprt na sulico se priplazi tribun dvesto korakov na konec tabora. Straža je branila velika vrata kakor navadno; posebnih varnostnih nare-deb niso napravili. V trenutku pregleda Lucij nevarnost. Takoj zapove trobentaču, naj sirice i.a mesto vse vojake, ki se mudijo x taboru pe najraznovrstnejših o pravilih. Kot bi trenil, se zbero vsi na ukazanem mestu i:i Lucij pošlje zbrane čete k metalnim stro jem na obkopili okoli tabora. In jedva se je to zgodilo, kar se posreči Judom, da prodro Titove bojne vrste in zdaj se vsipajo kar trumoma proti rimskemu taboru.
“Glej, glej! óni tani oni veliki ki drvi vsem na čelu1 to je Eleazar!” vpije Benjamin Luciju, stoječ zraven njega. In komaj izpre-govori Ben jem m te besede, se zvr-
ne načelnik	G o ročni kov	težko
ranjen na zemljo. A ne meneč se za ranjence valove njegove čete naprej in naprej, brez strain! pied pušicami in kopji, ki se vsipajo r njih vrste kakor debela toča na rodovitna polja.	i
J udje kriče, vpijejo in nekateri
besni obkop
in potem skušajo zopet splezati n zaj, a ker tega ne morejo, butajo z glavami obupno v zid.
A. predrzna hrabrost Gorečni kov se mora utruditi ob mrzlem nastopu straže ob taborskih viatib, »Stoteri so že padli, in še padajo dal je; njih število se manjša, Titove kohorte so jih razdelile v dva dela in zdaj se vidijo prisiljene, opustiti nadaljno prodiranje in se vrniti z velikimi Izgubami, čeprav od jeze škripajoč. Razjarjeni Rimljani jih preganjajo prav do mestnega obzidja. Gorje mu, kdor ne smukne pravočasno s it ozi mestna vrata; Rimljani ne prizanesejo nikomur, nobena prošnja, nobena rotnja ut; pomaga; gorje mu, kdor pade v roke razkačenim preganjalce m.
Tit se vrača nazaj v tabor, a ne najboljše volje, Gelo, s katerim so se trudili Rimljani tri tedne, je bilo popolnoma zastonj ; skrb in trud zaman; ves napor brez pravega, da spl ob brez uspeha, še več, izguba velika—koliko bojnih priprav, koliko človeškega življenja je stal ta naskok—iu vse je izgubljeno! “Še par takih inaskoltov in lahko odidemo z naj večjo sramoto”, pravi Tit Tiberiju Aleksandru. kateri jezdi zraven njega. “Tvoji ljudje, tvoji bojevniki so uajlirabrejši in najpredrznejši vojaki, kar sem jih kedaj imel pod seboj’!
“Sami obupanci so, gospod, in obupance navadno zapro”, mu od-vrne apostat.
“Bri Jupitru, prav imaš !” vpij« poveljnik. “Jaz jih zaprem. Eo-glej tu našega prijatelja Lucija Flava! Bolan je ležal v taboru in trpel grozne bolečine;a kljub temu ja astal, pozabil no svojo bolezen m prihitel semkaj na obkope branit tabor. To je hrabrost in po. gmuIJaz mu izražam »vojo pohvalo in priznanje!”
“Je pa bilo tudi potrebno,povel je-zakliče centurij straži, “lie bi tribun ne bil prišel, vem in sem prepričanja bi nam bil zbesneli Judje vzeli tabor.’
Tit skoči raz konja in poda Luciju svojo desnico. “Dopusti mi, da te spremim do šotora, tribun» in ti s tem pokažem znak svoje zadovoljnosti s teboj”.
Vsi vojaki veselo pritrjujejo in hvalijo to velikodušno poveljmko. vo dejanje.
Če sem se prikazal ravno še ob pravem času na obkopu, se moraš za to zahvaliti temu mojemu malemu prijatelju, ki me je poklical na moje, mesto, o Cezar” mu odgovori Lucij.
“Ln kaj naj ti ponudim za to veliko uslugo! Igrač nimamo v taboru.”
“Ali, prosil bi — čakaj, sem se že* spomnil, česa naj te prosi m _ Prosim te, daj mi vrečo žiti, da ga pošljem dobrim prijateljem v mestu, ki morajo trpeti grozno lakoto prosi Benjamin.
“Pošlji jim rajši obvestilo, naj pride jo semkaj k nam,če jun hočeš kaj poslati. Čeravno sem prisege danes v svoji neizmerni jezi, da ne prizanesem nobenemu Judu več, vendar izvzamem od te prisege vse tvoje prijatelje. Žita jim pa ne morem poslati; ne prijeli bi ga, ali pa bil ravno s tem darilom toliko hitreje hiteli nasproti 3voji pogubi”.’
Benjamin je spoznal resničnost Titovih besedi ter se mu zahvalil a njegovo obljubo. “Opomnil to bom na to, ko se boš polasti! mesta,” je pripomnil deček ( poveljniku .n odšel z Lucijem v šotor.
I’otem veli Tit pripeljati jiredse v raža rja K va rta Iv venila, ki mn je bil zjutraj,_ dasi nepoklican, naznanil veselo vest, da so preroška znamenja, katera je opazoval v drobovju darilnih živali, za rimsko vojsko nenavadno ugodna. Pretkani slepar je namreč upal,da se bo na dan Rimljanom posrečilo spraviti njih bojne stroje na zidovje Atoni je in bo s svojo drzno na. povedjo pri Titu dosegel isto naklonjenost in prijateljstvo, katero je užival pri lahkovernem Vespa-zija.ni, Ker pa se je vse stvar cako nesrečno iztekla, se je prekanjeni duhovnik skril v svojem šotoru in se je šele potem, ko so ga zasačili poveljnikov: biriči, odzval Titovemu povabilu.
“Nesrečnež! Kako si se upal napovedati tako srečo? Se enkrat stopi predme s takim sleparstvom, potem te bodo konopci mojih biričev učili preroške umetnosti!” ošteva Tit z grmečim glasom moža, čigar zariplo obličje priča da je bolj zvesto vdan vinski kajAb ka-kor svojim bogovom.
Toda vraža r si je tudi zdaj znal pomagati iz zadrege.Obrnil je svoje motne oči proti nebu ter vzkliknil s svečanim glasom: “O večni bogovi! Kako zaslepljeni »o ubogi zemljani! Celo potomec, božanskega Vespazijana ne more spoznati. kakšno srečo ste mu odločili danes, milostljivo se oziraje »a mojo jutranjo daritev! Rešili ste mu življenje, ki je viselo v nevarnosti, varovali ste njegov tabor,ka. teremu so grozili sovražniki, sled. njič ste naklonili njegovemu orožju čast in zmago!”
Tit se je moral navzlic svoji nevolji smejati temu mojsterskemu govoru. “Naj bo”, je dejal zvitemu slepar ju, “danes še ialuto odneseš zdravo kožo! T’oda varuj se in mi nikar več ne oznanjuj take sreče! Kajti povem ti, da boš od-«ilimal srečen,ako se bodo v podob, nem slučaju samo biči mojih služabnikov natančneje seznanili s tvojim hrbtiščem in bo sekira prizanesla tvojemu tilniku!”
Pri teli besedah je'UShut Kr«, rul žalostno namrdnil obraz,se globoko priklonil svojemu gi»3padu in se hotel vrniti k svojemu vinskemu vrču, ko pridrvi pred poveljnikov šotor oddelek konjenice; vražar se iz gole radovednosti ustavi m nekoliko ponudi v bližini korijeni. kov. Ti 30 pripeljali s seboj veliko število beguncev.
O
Med tem ko je oddelek J udov na severni strain mesta napadel Rimljane, je precejšnje število meščanov poizkusilo ubežati na jugu skozi Esens a vrati proli Hebronu. Ondi so pričakovali svojega zaveznika Mardolia, kateri bi jih bil čuval na daljni poti. Toda Mardolia, kateri bi jih bil čuval na daljni poti. m bilo in namesto njega jih je sprejela rimska konjenica, ki je v širokem loku okoljevala gladno mesto, da bi sovražniki ne mogli vanj vtihotapiti živeža. Žene in o-troice je rimski častnik pognal v mesto, može in mladeniče pa zvezal in jih kakor čredo drobnice pripodil v rimski tabor. Večina beguncev se je mirno in hladnokrvno vdala v svojo usodo. Skoro nihče ni trepetal pred smrtjo in marsikomu se je nagli četudi stia-šni pogin zdel boljši kakor počasno umiran je od lakote.
Edino star prosjak, ki je v za-
Denarno Stanje
First National Bank of Calumet
Ob sklepu poslovanja 4. marca 1919
Sedaj je čas
Da prihranite del svojega zas= Sužka s tem, da ga naložite. Mi Vas vabimo, da napravite našo banko Vaš hranilni dom.
Z l.oo dolarjem lahko pričnete var= če vati.
Prinesite k.nam Vašo zadolžnice Svobode =Liberty Bond* in mi jih bomo spravili za Vas BREZPLAČNO.
Naše veselje je Vam ustreči.
Prva narodna banka v Calumetu,
mazani m razcapani obleki poganjal pred seboj suhega osliča, na čigar hrbtu je bilo navezanih dvoje vreč, napolnjenih s preperelo slamo, se ni dal potolažiti in ji-dikoval, kakor da je ob pamet. Zgrudil se je stotniku k nogam in ga milo prosil, naj prizanese ■ staremu siromaku iu in. njegovemu
bornemu živinčetu.
“Eri Herkulu, slavni cesar” sklepa stotnik svoje pripovedovanje,ko je opisal Titu ve3 dogodek, “veš, da nimam navade, da bi se kar tako izročil valovom ginjenosti; za take stva-ri sem pre-rdega srca. A v kljub temuti me bil	sta ri pros j a lc,	ki je ,i
tako krčevito objemal svoje življenje, skoro premotil in le nekaj milo prosečih besedi še pa bil izpustil z njegovim izstradanim ži-vičetom z ženami vred v mesto, da bi imele vsaj poštenega in častit-ijivega vodnika. Toda slednjič sem vsèetio zahteval, naj mi izroči osliča in krmo,ker oboje potrebujemo. Tu je jel starec še bolj j ad kovati in prositi iu mi je končno ponudil mošnjiček zlatnikov, katerega je imel skritega pod svojimi capami da bi mu pus-til osliša in vreči. Takoj se mi je dozdevalo,da v vrečah ne more biti samo preperela slama, ampak kaj dražjega. In res, že njihova teža jo pričala o skritem zakladu. Zgoraj in ob straneh sta vreči napolnjeni s slamo; sredi slame pa sta se zalesketala dva kupa zlatnikov s tem peljsko podobo. Glej,tu je prosjak s svojim skrivnostnim zakladom !”
S temi besedami predstavi stot-nik poveljniku Anana, Kajfovega sina—on ]• bil namreč prosjak-in takoj nato prmeso vojaki njegovi vreči in vsujejo njih leskatajočo vsebino k nogam svojega gopo-da.
“O mislostni bogovi!” vrisne vražar Kvart K verni in pokaže z obema rokama hkrati svetli ,cup zlata, “ln potem si že kdo drzne trditi, da so ire varala preroška znamenja? Najmanj deset talentov čistega zlata leži ob tvojih nogah svetli cesar! Prepričan sem, da se b)š izkazal hvaležnega milostnim bogovom in njihovemu služabniku ki ti je tako točno napovedal to srečo!”
(Dalje prihodnjič. )

SE VEDNO NA STAREM MESTU,
In še vedno izdeljujemo slike prve vrste po najnovejšem,kroju.
Naša posebnost so ženitovanske skupšine. Dobro’ delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost
HERMANS STUDIO
Peta cesta.
Calumet*
i*s z*r tfrtftf.
Naši zastopniki v Minnesoti
Za VIRGINIA in okolico; G
E R ANK H R V AT I C, 412 Cen ter. Ave., Virginia.
Za CHISHOLM in okolico; G JAKOB PETRIČ, E. O. B. 646 Chisholm.
Za GILBERT in okolico G JAKOB M UH VIČ,E. O. B. 383, Gilbert.
/j\\ E VELET H in okolico; G IÜHN AHČAN, fc305 Faya Road Eveletli.
Za ELY m okolico: G. JOS. J BES H EL, Ely.
Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglas* za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poto priporočamo.
tlpravnistvo Slov. Novice.
Celotni Stan
I Finske vzajér Zavarovalnic«
v Calumet, Mich.
Od časa organizacije I#
Y m	' A F'ŽH
Število zavarovalcev_w
Dobro sredstvo za vtreti
ne sme manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
imaž. nad 50 let veliko priznanje med Slovenci n» celem svetu.
Jetlino pravi s varstveno znamko sidra.
35e. in 65c. v lekarnah in naravnost od
F’ AD- Rihter & co.
74-80 Washington Street, Nete York, N. Y.
Sedanja rizika zavarovalnine .................3,729,!
Dividenda izplačana članom ........... 320,
Požarne izgube ....151 Vrednost v gotovini...200*
Naraščaj denarja v za mih letih.
1912. ...>.
1913..	.. !
1914	____
1915	....
1916..	.. i
1917	....
1918	....
127»
129.1
1401
156»
150.*
170.'
•20lv
,dnik*
Richterjev Pain Expeller . at sidr°ra
DIREKTORU1 Henry A* Ritti, predse Keckonen» podpreds. J0*111'
ti, tajnik,, O. K. Sorse”'f
nik. Jacob (Jitti. blag*'1’’1' bert Tapani, pom* hi8**1 W. Frimodigf, sflavn* ^ Mat. I.ohela in WHl'8fll dbornika.
Njiva.
črtica iz vasi. - Spisal Tatjan.
Nekateri izmej kmetov so sne-Djfili klobuke in kimali z glavami
Zaletelu. Bil je bogatinec, in. innovi so mu bili dolžni. Prijatelev ni-
jiu
,el, ker je bil znan kot ošaben
5tijkač. Zaletel je stopil k prvemu j„ga na govoril: “Ko, Jamnik, vi ste tudi prišli?’--Pa, kot vidite.” ill's ne mislite kupiti?% ul, kupil bi, če bi ne bilo preveč drago.”
uKoliko pa mislite, da bi bila vredna njiva?”
ugtiristo pri malem. Obdelana j« dobro, peščena ni, močvirnata tudi ne.”
n A. ka še ! Aico jih dobi tristo, e lahko vesel. Kakšna pusta zemlja je to!”
-No. takšna kot drugje.” ugosed, vidite, moja njiva leži takoj poleg: Kato ra(I imel tudi ,t da bi ju združil. Ne dražite mi po nepotrebnem: in kador bodete v kakšni zadregi, se lahko oglasite pri meni.”
Stopil jek] drugemu in mu prigovarjal takisto, naj odstopi pu kupčije; ako mu je bil dolžan, ga je potolažil, da se nič ne mudil in da lahko počaka. Tretjemu, ki je prišel k njemu zadnjič po konja na posodo, — azaman — je eblju. bil, da ga v bodoče lahko posodi. Zopet druge je vabil zvečer na pijačo, ako se kupčija srečno izteče, in tako Je po malem pridobil vse na svojo stran. Le pri nekaterih večidel starjših in onih,ki niso hoteli imeti ž njim opravka —• ni poskušal.
Solne* je padalo vedno niže- oblaki so se rdečili, in nad gorami s« je svetila dolga, žareča proga. Gozdovi so se ovijali v temnomodra, lijolična ogrinjala, in zrak je postajal hladneiši. Yreter se je pojavljal pogosteje, in grmovje je trepetalo in šumelo. Visoko v zraku je visel škrjanec in žgolel svojo ubrano, melodijozno pesem.
Tedaj je pridrdral po cesti voz iti obstal onkraj njive. Iz njega sta stopila dva gospoda v rjavih klobukih in oguljenih suknjah ter se bližala kmetom. Bda sta iz mesta od sodnije.
In dražba se je pričela.
Koška ni bilo^-Ostal je doma v temnih slutnjah in načrtih. Najrajši bi bil popustil vse skupaj in odšel daleč v svet, kjer bi ga niklo ne poznal. Gotovoga imajo vstza brezsrčnega zapravljivca, ki zanemarja dom, popušča ženo in ter se potika po krčmah. A kako doloro ga že ni videl nihče pri viru! Najrajši je bü pri otrocih, kramljal ž njimi in jih učil delati.
kakšnim veseljem je odšel vsako dto orat na njivo, na ono lepo nji-r'o, katero mu bas sedaj prodajajo; laui ga je že spremljal najsta. rejši sinko in poganjal vola. Hej, to mu je bilo ugodno hoditi po “ji gori m doli; pred njim-je re-®1 lemež plodno zemljo, in debele plasti so se obračale in valile v tazor. Letos je menil polovico “Jive posejati z ržjo, drugo z ječ-“tenom.
Takšno lepo vreme je bilo — a potem je začul ono teško vest.... Koliko je pretrpel od tedaj, kakšna žalost se mu je naselila v srce! A vkljub temu je upal še veano do danes, da vendar morda ne bode
se o-bilo
zibeli, in takoj se je polno, rdeče licec6 nasmeiiljalo, kodrolasa gla-vica se je dvignila, in drobne ročice in nožice so se hotele na vsak načiu izkopati izpod odeje. Vzel ga je v naročaj in nosit ujčkaje po sobi gori in doli.
V sobo je stopila žena brni la proti možu. Lice ji je objokano, oči zatekle.
Obrnil se Je v stran od nje: ni mogel gledati njenega upalega obraza. Zdelo se mu je, kot bi citai iz bolestnih potez na obrazu pritajen ukor.
Hal ji je otroka in odšel ven. Zmračilo se je. Košak je bil v hlevu pri živini, žena je gledala skozi okno, obrnjena na cesto. Zaslišal ■ se je ropot, pridrdral je voz, m kmetje so sejvra.čali drug za drugim v vas.
M imo je prišel Jernejec.
“Oče, kako je?,’
“Slabo. Ana! Njiva je prodana.”
“ 1'rodana! Kdo jo je kupil?”
“Saj veš, Zaletel, za tristodvaj-set.”
“OjMn kakšna njiva je to!”
Zakrila je obraz z rokavom in zajokala.
1'ozno zvečer, j ko so že otroc’1 apali, sta Košak in žena še dolgo bedela v "šobi.
“Ana, kaj počnemo sedaj?”
“Ne vprašuj me! Sam moraš vedeti bolje!”
“Ana, ne obsojaj mene, da sem jaz kriv! Lahko veš sem delaj, kolikor sem gel.”
“Jaz ti ne očitam ničesar, vem, da je moralo tako priti, dela sem tvoje napore, vidim žalost, in smiliš se mi.”
Mož se je nagnil proti njej in ji segel v roko.
“Ana, zate in za najine otroke se bodem trudil tudi v bodoče. Ti mi boš pomagala, otroci bodo odrasli, in sreča se nam bo vendar enkrat nosmejala. Vzeli bomo kakšno njivo v najem m plačevali s tistim denarjem, ki je šel doslej za obresti. ”
“Ne obupajva! Bog bode pomagal!”
Boke so se jima tresle, a vendar sta bila v tistem hipu jaka, močna in odločena, prenašati vse težave, vse napore. Družila ju je med. sebojna ljubezen in ljubezen do otrok.
Zunaj so sijale zvezdice na nočnem nebe3ii, Ialini valčki vetra so plavali po zraku in nosili s seboj, vonjavo jablanovega cvetja.
Iz drugega konca vasi sem iz krčme pa je odmevalo glasno kričanje in pijano petje ter se izgubljalo v mehko pomladno noč.
slovenske novice a p r y j
Tako je bilo prvo leto nekaj poletij potem so se nagro-niadili vročega dne na nebu sivi oblaki. Vse obzorje je bilo preprečeno z grozečimi plastmi, včasih je nebo zažarelo v krvavem og-11 ju. švignil je blisk in zarohnel grom. Zarožljala je toča, sklestila klasje pi nasula v razore ledenega zrna.
In leta so tekla —.
Zaletelo ni več
kot
da
mo-
ker
Vi-
tvo
Zaman! Njiva pride v druge ro. i, in s kakšnimi občutki bode edal on tuje ljudi, obdelujoče mljo, ki je bila prej njegova! O i se mu je porosilo s solzami in ladlojlice je bledelo še bolj.
Na klopi so se igrali otroci, ra im naj mlajšega, ki je spal v zi-»li. Gledal jih je, se yeselil nji >ve živahnosti, a pri misli, kaj )de s temi siromacki. ga je zapek v srce.
Isti hip se je naj mlajši vzbudil » glasno zajokal; pristopil je
veselilo gospodarstvo; imel je samo enega sina. in ta je bil hrom. To ga je žalostilo, mu silno razjedalo srce, in v. časih se je v obupn upijanil, potem popival po cele tedne 111 se ne brigal za dom. Ko se je zopet iz-treznil, se je kesal in skoparil še bolj, dokler ga ni zopet omamilo vino. A to se je dogajalo vedno pogosteje. Slabel je, hiral vidno, in slednjič ni nahajal drugje raz-vedrila, kot v pijači.
Dom je propadal počasi, a gotovo; poslopje je očrnelo že bolj, zidovje se krušilo, raz streho je poklala opeka in gnjilo tramovje. Hiša je bila tilu*, brez šuma in hrupa, brez veselega petja, iu pred pragom so zrasle koprive —
Bil je zopet krasen pomladi dan. Soj nce je vzhajalo nad gorami, rosa se svetila po zelenju, in morje žareče svetlobe se usipalo na vas.
Tedaj je prodajal Zaletel njivi na Kresnicah. Bili sta ]zanemarjeni, in kupcev ni bilo mnogo. Kupil ju je Košak.
Drugi dan so prišli na njivo oče iii trije sinovi, rdeči, zdravi in ponosno zra3tli. Vzeli so zopet nekdanjo last v posest, jo izorah in posejali s semeni.


-JS	j
Gremo do skrajne meje pri
VERTIN BROS. & CO.
ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas /aclovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem doTskrajne meje, samo da jih
dobimo.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sincerity Clothes]
zanesljiva,
Obleke od Vrhne suknje od
$18.00 do $45.00
VERTIN BROS. & CO.
Medroslovje iz Japonskega Jezika.
Pravijo da ženske rade govorijo. Je že res da so nekatere Evine hčerke temu podvržene1 Poznamo pa tudi nekatere možice ki bi bili veliko na boljem ko bi imeli mala več skrbi in dela pa manj pro".
stega časa.
Beseda mnogokrat ojstreje peče kakor4pa bič.
za-
Gdor se umaže na telesu, treba mu je le nekoliko mila in sveže
vode in-hitro bode zopet podoben poštenim ljudem. Dušnemu vina— zancu je treba pa vsa drugačna maziia da se osnaži.
Mnogo ljudi je, ki so grozno situi, teda na dnu duše bodeš opa-zil na njih neko plemenitost. Ogi baj se pa bolj hinavca on je varnejši.
ne-
j * * * * s
Zaletel je razoral mejo, spojil obe njivi v eno in jo posejal v jeseni s pšenico. Kali so pognale, ozelenele, in drobne bilke napolnile lebe in razore. Spomladi so se koreninice razrastle, vzklila nova stebelca in se popenjala vedno višje. Pekazalo se je prvo klasje, in vsa njiva je bila kmalu v nailep šem cvetju. Bohotna, temno - zelena, sočna stebla, drugo poleg dru-zega,so se dvigala ponosno, in med žitom je cvetel pisan plevel, modre plavice, živordeči mak in kolcal]'. Ah. bilo je krasno pogledati njivo, ko je mirovalo vse, in se ni ganila bilka; a še lcrasnejše je bilo tedaj, kadar je zavela hladna sapa, se klanjalo žito, se pripogibalo klasje in šumljalo lahno lahno .... Vsa njiva je zavalovala nalik zelenemu morju, lističi so trepetali, iz maka se je usipal cvet-ni prah, in zrak je bil napolnjen z duhtečo vonjavo. V njivice pela prepelica, smukala med stebli m hranila mlad« s kobilicami in drugimi žuželkami. Gnjezdil je škr-jauec in pel od zore do mraka; vsa ujmrj« živela; drhtela in se kopala v solnčnih žarkih. Slednjič se je klasje napolnilo, pozlatilo, in pšenico so poželi.
Star pregovor pravi čas je denar toda zgubljenega časa ne dobite za neben denar nazaj.
Ljudje ki verjamejo le polovico kar slišijo, vrjamejo navadno ta slabšo polovico.
Kaj nličemo! je že talca človeška narava, da; želimo biti enaki našim višjim in višje od onih ki so nam enaki.

s
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Var čujte in posodite
svoje prihranke
«—STRICU SAMU*—
S PETINDVAJSETIMI CENTI
Če kupite U-S- varčevalno znamko. Vašjpoštar, yaša banka, vaš
st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo, kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE*TEH!
TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! TO BO DOBILO TO OJ NOV:
Ta jih potrebuje sedaj:
Vi jih boste potrebovali po vojn
KUPUTJE
vojne varčevalne.znamke, k£so obveznice vlade] Zdr- držav
nki nrinašaio 1 štiriodstotne ?ob-
esti!
Dasiravno so jezični ljudje prava zgaga na svetu, obdrži jo, vseenc marsikoga na pravi poti
na
Sposobnost se ne sme soditi pričetku podjetja nego na koncu omenjenega.	_____
Mladim ljudem je nevarnejša slaba tovaršija po dnevu, kakor pa dobro družba po noči^
m
Fovej m» z kom se družiš povedal ti bodem gdo da si.
Na velik brus se naredi težko dobra ostrina.
Pravijo, da se ne opečeš, ne ho di okolu ognja. Se ve-to ne velja kuharjem in kurilcem.
Splošno mnenj« je: da je človek sam sebi največji sovražnik. Kako se strinja ta misel z žensko ki stoji po 2ure pred ogledalom se ae upa mo izraziti.
Lahko začnete
$ Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
J
S
Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu.
\ S. C. Ciivnoweth Insurance Agency

Sedaj je treba varčevati.
Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v lionghton Co., v
Houghton IVat’i Bank
Houghton,	Michigan.
Neopravičena kritika je sestra novošćljivosti.
Kdor prav veliko posla z odvetniki ima,
Tacemu navadno Posestvo se proda.
JEKLO.
Ako kupite nož, bodi si žepni, kuhinjski ali pa ka** čega si bodi ki ne vsebuje ČISTO JEKLO, ste pri nakupu opeharjeni- Nobeden dom bi ne smel biti brez dobrih Kuhinskih nožev ki so izidobrega nada in se dobijo po zmirnih cenah pri
KEGKONEN HARDWAREICO*
Peta cesta,
Telefon: 163i
Calumet, Mich.
»♦<1 HU HHWtvHWWI ***** I.11 M m I I U »•—
Kjer je dobra hišna mati Ni se treba greha bati.
Vsaka tiha voda Bregov ne ogloda.
V veliki sili
Vsak pes cvili.
Kjer je skupaj več ljudi Ta;n se sliši i laži.
Onem kšolp! aai da Ki porabiti jo zna.
Izdelj ujemo!
Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi \
Za krepčilno neopojno in zdravojpijačo “Pablo”
Kjer se jezik do3ti maje Tam se sliši tudi graje.
i F. M. Kinsman, Bottling Works.
Tovarna 812 Portland SU
Phone TW
....♦»♦»K
slovkntske voyrcE.. 18 apr uno.
Vesti iz Domovine.
Špeharji
so pr peljali v soboto na mari-birftbi trg 14 voz Špeha, mesa, kokoši in d ugili živil. Cena mesu ja 22-30 Iv 1 kg.Špehu pa 36—40 K . Jugoslavija skrbi za živila svojemu prebivalstvu.
Hoče.
Pretekli mesec sino ragreblilToseb več ko druga leta v 6. mesecih- kr. stili pa le enega otroka, smo torej uazaduvali jako in v sličnem razmerju gre naprej.
Dne 22. decembra smo imeli, jugoslovansko svečanost. Govorila sta dr. Holinjec in dr. Leskovar Shod ss je vršil v šolskem prostoru ter je bil prav dobro obiskan.. Sprejela se je tudi odločna resolucija zoper postopanje Italijanov na slovenski zemlji Ta protestni sklep se- j e poslal Narodni vladi v Ljubljani. Pred in po govorili so vrli mariborski pevci prav lepo zapeli nekaj domoljubnih pesmi. Popoldne je imel dr. Hohnjec podučen iu izpod buden govor za mladino.— Dne 21. dec. smo pokopali Janeza Visočnik,podomačeAnca iz Pohorja. Bil je vrl narodnjak ter je bil tudi leta. 1314. med narodnimi žrtvami. Dne II. decembra smo položili k večnemu počitku moža 1’uhič iz Spod. Hoče. Bil je ves «as na fronti. Umrije kot žrtev vojne. Bodi jima slovenska zemlja lahka !
VOJSKA JE MINULA
Ruše;
JNa Smolniku pri Kušali je 6. t ni. umrla na španski bolezni g03-pa Lina Oswald, šele v 35 letu svojega življenja.Pokojnica je bila vrla Slovanka in leta 1914. se je tudi ona nahajala med ruškimi na rodnimi žrtvami. Preko 8 tednov je^bila takrat zaprta v Gradcu,kjer je’nihogo trpela, zlasti -zaradi tega ker je morala pustiti domasele par mesecev staio hčerko. Jugoslavije se je od srca veselila. JNaj ji luj ohranjen drag spomin!
Sv« Jurij ob Ščavnici.
Hud in bridek udarec je zadel i id bi no Fekonja v Siezju. Njih edin: sin Jakob je šel za mater in sestro po zdravila v Uadgono. Ko se je vtfičal, je bil na.roparski način umorjen in oropan denarja, ure in klobuka. Mrtvega so pri— pe’jali domovin je bil dne 8. decembra pokopan na domačem pokopali! ču. Bog re bei* so darovali 34 K Dijaški kuhinji v Mariboru.
Sv. Andraž Jv Slov. Goricah
Potem so seveda lahko bili za vojno.
Čudne reči prihajajo na dan odkar smejo listi prosto pisati! Uradno se je dokazalo, da so naj-višji bivši avstrijski generali najbolj kradli in oškodovali državo lz vojaških skladišč so dobivali za sebe in svoje vlačuge na tisoče metrov suknja in platna, medtem ko. priprost vojak cele mesece n iti srajce m imel. Bivši cesar Kari je dobil zato, da je na papirju vrhov, ni armadi poveljnik, poldrug milijon kron na leto! Ni saloa plača! Nadvojvoda Friderik se je na vojsko razumel toliko kakor za ja na boben, a moral je biti armadni poveljnik in*za to je vlekel na let. tudi en milijon 'kron. In tako bi lahko navedli še več ledih pijavk, ki so sesale ljudsko kri. A. najgr-še pri vsem tem pa je še to, da so žene nadvojvodov, ki so bili v vojski, dobivale od države podporo! Vojno ministrstvo nemške Avstrije razglaša namreč uradno: Zenski člani cesarske hiše so dobivali, ako so njih soprogi bili v vojski, mesečno podporo in četrtletno stanarino. Tako je dobila nad vojvodinja Cita, bivša cesarica, 15. 505 K; Avgusta, žena nadvojvod Jožefa, 73.923K; Izabela, žena večkratnega milijonarja Friderika, 30,937 K; Slavka, žena Leopolda Salvatorja, 3.734 K; Marija Ana, žena princa *Eli)a parmskega, 17. } 030 ta je dobila tudi podporo za šest otrok. Ti velikaši torej, večkratni milijonar j i, ki so med vojsko razkošno in razuzdano živeli, medtem ko je ljudstvo stradalo in trpelo, so dobivali za svoje žene in otroke državne podpore, revne delavke, kočance iu kmetice pa večkrat niti vinarja niso dobile, če je tako dopadlo kakemu nemškemu uradniku! Ni čudno, da smo prt takem svinjskem gospodarstvu napravili nad 70 milijard dolga! Taki gospodje so lahko hujskali za vojsko,ker jim je vojska bila molzna krava!
Slov. gospodar, 24, dec.
Ali hočete videti, kako so se bili na Francoskem, Ruskem, Italiji, Turškem, na Balkanu, Grškem in Srbiji?Hočete videti spopad Airo* planov v zraku? Submarinov pod vodo?To lahKo vse vidite doma z malimi stroški.Mi smo dobili večjo zalogo slik iz raznih bojnih polj. Ako gledate te slike skozi steroscop mislite,da ste res osebno navzoči na bojnem polju in glédate bitko. Steroscop ki ga tu vidite velja samo en dolar.
Štev. 1,	200 različnih slile, $300-
Cena
Št.	Ime serije
101	Historični kraji Amerike
102	Pogled v Washington
103	Niagara -Vodopad
104	Rusko - Japonska 'Vojska
105	Turško Italijanska 'Vojska
106	Balkanska Vojska
107	Velika Ameriška mesta
108	ohod na Filipi n ske Otoke
109	Kristusovo življenje
110	Pohod vSveto deželo inPalestino 35
111	Pohod na Kitajsko in Japonsko 35
112	Pohod v Rim in Benetke
113	Pohod v Italijo in Švico
114	Pohod v Anglijo in Francijo
115	Nove komične slike
116	Zanimivosti stare dežele H7 Ženitninski prizori
118	Domače živali (smešne)
119	Fantje so le fantje [smešno]
120	Komični ljubimski prizori
121	Yellowstone Park
122	Naše devojke [smešno]
35
35
35
35
35
35
35
35
35
35
35
Vam ni treba slati vsega denarja. Pošljite samo 25c v znamkah ali srebru d rugo plačate ko Vam poda poštar stvar v roke.
Naslov:
Slavia Commercial Co.
149 East 15 St. New York,N.Y,
Sužnji tobaka, pozor!
Nič nima v sebi. v kaki obliki rabite tobak, ako kadite cigare, pipo, cigarete ako tobak* žvečite ali šnofate.Nič ni na tem.koliko in kako dolgoga rabite. “Quit Tobac” tobačn/rzdravljenje vas bo ozdravilo od te razvade v par dneh.Zdravite se doma. nobene neprilike, ni vam treba ostati do ma od dela,nobene bolezni ali nervoznògii^Quit Tobac” je oprostil tisoče od te razvade. Zakaj ne
Vas?
Ako se v resnici želite odvaditi tobaka, pisite nam za podrobnosti fn priporočilna pisma ’
A.F.Hall & Co.118 N.LaSalle St., Chicago, lil.
Richerjev Pairs Expeller
z sidrom
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
«
*
*
*
*
*
*
*
*
»
Posebna prodaja
PREPROG -Rugs-
10 pr. cent. Discount.
Ravno v pravem času, sedaj ko cedite hiše - Vsaka ^preproga (rug) ki ga imamo v zalogi,ki je bil cenjen po $50.00 in višje ga damo sedaj za
10 odstotkov slažje.
9X12	Axminister sedaj	$45-00
9X12	65.00 Baršunasti sedaj	58.00
9X12	65.00 Bruseljaste sredine	58-20
9X12	75,00 Wilton Baržun	67.50
9X12	80.00 Težkih Axminster sedaj	72.00
Sličn kakovost v velikosti 8.3X10.6 po sovrazmernih cenah. Krasni Kroji in Barve. Pridite začasno in si izberite
Gately-Wi&gins
Calumet 325-6th St. Houghton 161-Sheldon St.
Ishpeming Main & Pearl Sts.
Iron Mountain Fisher Block
*
*
*
»
ft
ft
ft
*
*
I
ft
ft
ft
ft
ft
ft
ft
ft
ft
ft
St
ft
ft
ft
ft
*
ft
r’
.iM— -A-. A ll
■»- '«r
Vestno zdravilo dela čudeže
1
******* *******************
Približno 30 let so vživalaTrinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje. | pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. To(]a oovišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege bra„. ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas Pri. silili.da moramo nekoliko oovišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovq raZUnie da mora vsledtega plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica. Toda VSe bna Trin. Iekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca*
Trin. Elix. of Bitter Wine.

N
►
1 Vf
K
1$
!^1
I
m
IÄS
F
;A
g
4#
$
m
1
&
i
4
lina najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izhaja i, lodca. Trinarjev Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, [j vzrok pomnoževan ju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov,TriilHr jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče j,, sto vino.
Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej edino le p0 ekarnaliin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev labretoiij preobložen do s k ra ja moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zato so prenenali z naročili družil, Irgovce zdravili in leka' ie gejor želi kupiti Trinerjeva zdravila
TRINERJEV
prodira do sedeža bolečin, -zato hitro pomaga pri revmatizmu, „ev ralgiji, putiki ; otrrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje je jz ; I IINJIMFNT vrsten P1' izpahuenju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri drgnjenj __________________ po kopanju nog odvzame utrndljivoat. Naprodaj po vseli lekarnah
Trinerjev Antiputrin.
Antiseptika za zunanjo rabo, za izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseh lekarnah.
V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in Panam 1916 so kila odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo
JOSEPH TRINER,
izdelovalec
1333
1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
p—
a' - '.A.-'	-a.	:
VOJAKI
SO STORILI SVOJO DOLŽNOST. ONI SO SE BORILI, TRPELI IN PRELIVALI KRI, DA REŠIJO MALE NARODE.
NAŠA DOLŽNOST
SE NI IZVRŠENA. DA PA STORI VSAKI SVOJE, NAJ KUPI
liro
lilo'
PJo
"Je
Pili
!'ati
*Ulc
’“od
BONDE PETEGA POSOJILA SVOBODE-
l2ac
li!Ja
This space contributed by
Mb i
CALUMET STATE BANK
Par
•ml
iiieh
[6cr.
•ini
No,'

BLOVRNSKK NOVICE, 25 APR 1919
■slov, katol.
PODP. DRUŽBA.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
. Calumet, Mich. Lauri u m,
, Calumet,
ÜLAVN1 URADNIKI:
predsednik: John Spreitzer, 218 Oak St., ped p red s.; John Gazvoda, 509 Tam St...
fa j ni K : Math F. Kobe, 420 7th St.
H- ta j-: J os II. Sedlar, Limiin LakeAveSt. Lauri um ’ ßiatf'a ] n i k : Jos. Scheringer. Oak St. ... Calumet, pubovni vodja: Kev. L. Klopčič,........Calumet,
NADZORN 1 KI :
fobn D. Puhek, 2140 LogSt....... .....Calumet, Mich.
jolni Gosenca, 4055 Klm St.............
Üatt Sustarich, Osceola St.........Laurino)
BOROTNIJOBBOE.
(obu Sustarsich, 420 Osceola St.	Laurium, Mich.
■Hott Straus, 2409 P St.	Calumet
jos. Vardjan	Dollar Pay, Michigan.
VBA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na «lavnega tajnika družbe.
"všE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela jjiliisn nesreče, poškodbe ali bolezni jobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Drnžbino glasilo so‘“Slov Novice.’
Natančnejša pojasnila se
orje
vabi Amerikansko mladino.
ant, idi na morje—To	geslo
sieva sedaj po deželi in vzbuja ieljenje po potovanju po šiša svetu, ki tli vselej v duši line. Morje, daljni, zanimivi .rasni narodi in običaji, poto-ije—kaka vada za mlade Rullasti na mlade l judi, ki so se iz Evrope, ima ta klic polio privlačna silo. Po takih preš sljivih izkušnjah kaj malo jih ra več mirno in jednostavno ljenje pred vojno. Tekom par «cev so več doživeli, kakor b1 ijli doživeti tekom celega svoji življenja "v kakem mirnem ijedelskem selu, v kaki indussi naselbini ali celo v vele-Ahiogi se vračajo nazaj k "mslužbam; ali mnogi izmed us najdejo več pravega miru ne da bi sesami zavedali raz-Mtreinijo po bolj razburljivem «nju in po širšem obzor.

1©
,7.0
:U.O
..1 o liB--* i
S»ši vojaki so videli kos sveta, •Rele vzbudila željo, da bi vi-«9več. Ta neopoljiva sila,ki : našo mladino v široki svet ''insania, ki širi dvilazijo do i kotov sveta. To je ona sama libo -stvarjala podlago za *rikausko trgovino po vsem ši-svetu.
“‘Srečo ima Amerika sredstvo streže temu nagonu, ki se se Iso živo pojavlja med našo, In to sredstvo je: ame-lllska trnovska mornarica —to
o
'uno lađi jevje, ki bilo ustvar— kakor na- povelje čarovnika
s'bo nujne sile.
^nkanika trgovska floti nudi 110 vseJ potovanja željni m a-'ifli|ti treba jjo ogromnega a moštva za nebroj novih ["kanskih trgovskih ladij. Uni— J dates Shipping Board ceni,da
mornarskega življen ja so že zdavnaj minuli. Z mornarjem se danes ravna tako, kakor vsak blagodušn gospodar ravna s svojimi vslužben ci, Njegova plača se lahko primer ja z ono v drugih službah na kopnem ; prilika za napredovanje pa je naravnost sijajna.
Neizkušenim mladeničem, ki žele vstopiti v trgovsko mornorico, gre U.S. Shipping Poard na roko. Najprej dobivajo “nekoliko predhodnega poduka, da se izurijo za mornarja ali pa za strojnega pomočnika. Ta poduk se ve— činomo vrši na posebnih ladijali ki služijo v šolski namen. Teh je deset, delema na Atlantiškem Oceanu, deloma v Golfu in na Pacifiku. Največja izmed teh ladij je ■“Meade” v Bostonskem pristanišču.
Vsaka laclija ima ves komfort za zdravo življenjem Disciplina je) seveda natančna, ali uljudna; mladenič se tu druži z drugimi svoje vrste pod vodstvom izurjenih učiteljev. Intenzivno treniranje traja dva meseca. Vaje in poduk traje-jo le osem ur na dan s primerni, mi odmori.
Vajenci dobivajo takoj— tekom šolske dobe—mesečno plačo $80 in uniformo. Oni, ki imajo postati mornarji, v prvem zmislu besede, dobi vajo poduk v raznih pomorskih stvareh. Prihodnji kurjači kuharji in strežaji so podučnje-jo primerno.
Čim je treniranje končano, je vajenec uvrščen v aktualno s hižbo ob isti plači; kakor pomorščak« tiste kategorije. Mornarji,v pravem zmislu besede, dobivajo	$55. — nj
mesec in “board”, kurjači $75.— in “board”. Po dveh letih siužbe ima mornar pravico do vstopa v pomorsko šolo,zvanoU.S . Shipping Board School, da postane pomor, äki oficir. Po treh nadajjnih letih eliòni katerih je 'lahko pomak.
Za izobrazbo tujcev.
izobrazba je zarei trdnjava svo«
bide, ako je ista prave vrste izobrazba. Taka je ona, ki jo nudi-j i in nadzirajo javne .'ole v Združenih Državah; lahko se zanašamo da bo ta izobrazba vzdrževala tradicije, institucije in vlado dežele.
Znanje o naši daželi in našem ljudstvu,pridobljeno na naših javnih šolah, je zdravo, in možje, ženske in otroci, ki so iz n jih zajemali to znanje ne omahujejo zlepa v svojih nazorih in se ne dajejo zapel jati tako po raznih t. zv. političnih filozofijah.
Oni mislijo z dravim razumom; ker se njih. izobrazba opira na zdrav razum, ker je bil njihov poduk sistematičen,disciplina pravil-na in nazivanje na svet liberalno.
Sistemu naših javnih šol je pii-pisati solidni značaj naše vlade, ki buče postati državljan Združenih Držav.
To je pa tudi razlog, radi česar |e Naturalization Bureau izbral javile šole po vsej deželi, da po« dučijo tujca glede državljanstva. V vseh občinah seje Naturalization Bureau pogodil s šolskim oblastni glede šolskih kurzov primernih za tujerodce, ki imajo namen postati amerikanski državljani. In jih je na tisoče.
Trenirani v amerikauskih idealih, v pojmovanju amerikanskih nazorov in amerikanskega čustva
od-
društveni odilasi.
slov, Am, Kal, Dr, St Druline
S. K. P. D.
na CALUME1U.
Uradniki za leto 1919. redsednik, Math Prebilich. < rft. Podpredsednik, John Gazvoda Tarn,St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak St Podtajnik, Frank Vesel.23II Co Road Blagajnik, Math F. Kobe.
Odborniki za 2 leti:
Matt Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek,
Odborniki za eno leto: John.Gosenea. John Pechauer, Math Pipan.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bahor. Za Raymbaultown : Matt Strauss, Za SwedetowmMath Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo. 5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip:
Slovensko
katoliško
društvo
podporno
SV. JAKOBA.
št- 2- S. K- P. Družbe.
Laurium. Mich.
Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium.
trna svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. Johr Sustaricha na Osceola cesti.
Društveni odbor za leto 1919
Jakob Veitin,	predsednik.
Josip Režek	podpredsednik
•los R. Sedlar tajnik John Šuštarič. blagajnik
ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton U-davič, Peter Hrebec.
ODBORNIKI ZA 2 LETO:
John Gršič, Jos, Vogrin, Jacob Zimmerman Matt Stubler
Maršal: Matija Stubler.
Poslanec: Jos. R. Sedlar.
Bolniški obiskovalci: John Šuštarič
Slovensko
neodvisno
društvo
podporno
Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M? Jia Laurium ; za Raymbaultown m okolico, M artin Štravs /.a Red Jacket In
za piavico, ' ti tujci utegnejo preti svoje duše patrijotičneum duhu, potrebnemu za dobrega dr-žavljana.
Ako pa se te množice prepustijo lastnemu naziranju o Ameriki, pridobljenemu pod vplivom nasprotnikov reda, one poslanjejo prav lahko javna nevarnost.
Vlada in šole so zato členi v verigi razuma proti sili valov krivega naziranja. ki vedno butajo ob svet za časa viharjev ljudske strasti, vabljene po krivicah na svetu in oživljene po nasilnosti. Bureau of Naturalization je sidro ki pri-čvršča verigo in z njo državno la-dijo proti valovju, ki buta ob
njo.
' Ta Bureau je prijatelj tujcev, saj mu nudi priliko da spozna res-
F. Kobe,
V slučaju
bolezni plača
okolico Jos, R. Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo
kakor se hode kdo zavarovati hladal-je pkcuje družba tudi razne pošaodbe zgubo rok, nog tokočes i. t. d K obilnemu pristopu vaol
Odbor,
društvo svojini Članom $20.00 me Bölniske podpore po $1.00 na dan za sečne podpore ža dobo 6 mesecev, I dobo 0 mesecev in nadalnfh 6 mesecev ako bolezen traja dalj Časa, dob | Plačuje Družba po* $20.00 na mesec član podporo od Družbe za nadalj- Gela S|1>rtnina je $800.00 oziroma $400 nih 6 mesecev po$20.00 na mesec.
Vsak član se lahko zavaruje pri S. K. B. Družbi, za posmertnino za $400.00 ali 800.00 ob enem J6 zavarovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh prstov na roln ali na nogi $150.00 in mesečni' bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na meče. Za natančnejša pojasnila se je oberniti na preds.,tajil, ali blag.
|3gPPOSEBNOST: Za dobo a mesecev velja pristopnina santoli.
Rojaki poslužite se te prilike in odstopite z znižano pristopnino.
K obilnemu pristopu vabi Društveni Odbor.
Sv, Mihaela
na Calumet. Midi. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912.
Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi mati v cerkveni dvoiau URADNIKI.
Predsednik, John Gazvoda Podpredsednik, Alojs Simec Tajnik.And.Gnmbach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blagajnik; John,Gosenca ODBORNIKI:
Alojs Lavrič, John Kolbuchar Anto
ili uhič,Alojs Jenič, .U s. k i( 1 , , , .
John Murn. Frank Suštiršič. Louis Gazvoda
Vratar ,n maršal, Jcs,Kočevar
BOLNIŠKI OBISKOVALCI: r Za ReJ’ BI ne in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St. i Yellow Jacket.
Laurium, Raymbaultown in Osceola in okolico; Alois Laurich
To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni. 20.00 ua mesen bolniške poduore. Vsinrtmne plača ver* član l.on za pokol nikom, torej e’ več članov tem bolje.
Društvo Je sedaj za nedoločen 1 znižalo pristopnino na $3.00 F :sll.Ž se te prilike ter pristop te k društvu K obilnem pristopu vabi
ODBOR.
nico o svoji novi domovini, n u odpira šole in mu kaže pot do državljanstva .
Dobrote, ki izvirajo iz tega po. četja naturnlizacijskega urada eo več ko naeijonaine; igte so svetovnega pomena.
VzbuIsti k zavednemu delovanju in utrujati vzbujene sile proti krivičnim doktrinam ovladi, to so dolžnost vzgojevatelja ki jih vsak državljan i'1 vse moralne sil^ dežele morajo podpirati
8*Tel,a kar (55.000 ljudi samo za '5m 'talim • I. .1-----------.„,.1 L
ib
p#-!
10^
)2Ü“
]e, ki bodo dogotovljene
>»Ieta 1919.
"Ppingr Board ima svoje agendi deželi,	ki rekrutirajo po-
'	zlasti	med vojaki, častno
^	čilimi iz	vojske, in razdel-
i*primerno literaturo. Zlasti U9 brošura, pod' naslovom: f°r the Seven Seas, vzbudila ^«imanje.Vsled nje je 5000 takoj prijavilo svoj v trgovsko mornari-

L
■u- !^™erai1
,v*( h
i»“8
!'“o
mladeniču bo odsvetoval,češ da je umrtvljenje jako trdo, da se
njen do prvega oficirja, mu je od. pita naj višja čast. komandanta na ladiji.
Enaka prilika se nudi vajencu pri strojih. Urične s kurjačem 111 po dveh letih utegne dobiti -‘license” kakor pomožni inženir—le korak naprej do mesta glavnega inženirja.
Večinoma misli jo mladeniči, da se že splača potovati dve ali tri leta. videti daljni svet, razširiti sva. je obzorje in ob tem imeti priliko doseči ob primerni nadarjenosti in ambicij’, krasna in častna mesta Razun tega je dana prilika, da se nauče tujih jezikov in trgovskih svetovnih razmer, kar je zlasti va/., no za one, ki imajo ambicijo pos-I'11 kruto ravna, do je hrana [tati zastopniki amerikanskih u~ r'To ni res. Časi' tidegajgovskih hi /a inozemstva.
DRUŠTVO SV. PETRA,
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1919.
Predsednik, Miihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich.
Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Frank Vessi Blagajnik, Marko Sterk.
ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos Weiss
ODBORNIR1 ZA 2. LETI. JohnMusiiS, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič.
Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Peter Hrebes. Vratar. Math Schweiger.
Bolniški obiskovalci.
Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbaultown Osceola Swedetown::John Mušič.
Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR.
Društvo sv. Cirila in Metoda
št- 9. v Calumet, Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svole redno zborovanje vsaka tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 m i zjutraj v prostorih dvorane slovenske eerkve Sv. Jožefa.
Uradniki društva za leto 1919 so Pred. Jos. Plantz Podpred. Math -Strauss Prvi taj. in zaslon. John D. Zunich' Zapisnikar: John Ilenich.
Blagajnik. Joseph S. Stukel.
ODBORNIKI ZA ENO LETO Mihael Sunič Jr, John Gosenca in John Ilenich
Odborniki za DVE leti
Frank Baulich Martin Straus] Johu Startz
Maršal in Poslanec: Math Kobe ml.
V	slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D. Zunich 4098ConeSt.
Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva.
Za izgubo roke ali ene noge $400, za izguba enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.
V	slučaju smrti plača članom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250.
Vsi oddaljeni elani pa zamore! jaVO jo bolezen pismeno naznaniti isti dati ko zbolijo.
K obilnem pristopi) vabi __________ ODBOR,
USTA * 01U EÜLI. UKTA IM?!).
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150,000.00
Prebitek in nerazdelen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev	150,000.00
Od vlog na čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga Dostava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
OTI it to the children
vjfm M profit %■ its thrift
Tell them how the First and the Second, the Third and the Fourth helped win the War. Tell them how the Fifth finished the work.
Tel) them of the benefits derived from money safely invested-,he way in which it works for them year after year until every cent has been returned.
They will learn the value of saving.
And then-show them the Bonds-aH five of them!
Victory
Liberty Loan Committe®
This space
contributed b)>
SLOVENIAN NEWS-PUB. CO.
steri pregovor previ
Da se prepričate kaj da je dobro
i?
m
Kje da se dobi.Morate poskusiti.
Da dobite sveže meso, pošteno*vago, točno in uljudno postrežbo, idite k Muvrinu in nebode Vam žal.
Peninsula Meat Market
VOGAL (5 IN EL Ai QUESTE.
Rojaki, pristopajte v
S. K. P. Družbo.

‘‘SLOVENSKE NOVICE”.
List za Slovence.v severozapaduZjedinjenih Držav.
Izhaja vsaki petek.
Izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DR UŠTOV
na Caiumetu. Midi.
NAROČNINA ZA AMERIKO:
&a celo leto ....................... $2.00
la pol leta......L........ ......../ S 1*00
ZA EVitOPO IN DRUGO INOZEMSTVO :
Za celo leto .............. $ 3.0C^ ali 15 K:
£a pol leti ...... ......... 8 1-50 ali 8 Kr
Posamezni iz tisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćaio.
DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo, vr slučaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj se-nam blagovoli naznaniti staro bivališ Dipeeiinar ln naročila naj se doposiljajo pod nas lovom :
Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet. Mich.
“SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Jlich. by the “Slovenian” Publishing Co., 211 7th St alumet, Mich.
The only Biovenie papetr in the Northwestern part of the -J. B« of America.
SUBseilii: M,O.N $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan lnnesota and other Western States.
Advertising rates sent on application.
Entered at the Post Office at Calumet, Mich a second class matter.
Telefon f)J.
M^üüniiiiilBlü'iHlllil! ’)l(HllllllllliJli(l«liliitlllili liinilt: üllllilüllllllllllllllllülinili!
I CALUMET IN OKOLICA. J
—	Častitljiv dan Gospodove, ga vstajenja smo oblia jal i letos na. Calti metu nad vse'slovesno . JN'ara. va sama nam je bila pri jazna, zakaj topli solnöni žarki so celi dan po m nože val i že itak teselo praznično razpoloženja. Službe božje se le udeležilo toliko domačeo-a in
•*	O
njega sveta, da je bila naša prostorna Cerkev 1-i j« li'o .... fiani* dan bogato okinčana, pri obeli sv. mašah preti apolli jena. Petje je bilo nad vse krasno, za kar gre naj lepša zalivala malemu posebno fpa. velikemu cerkvenem u zboru. Nad vse ganljivi so bili zlasti obredi Vstajenja v soboto večer. Akoravno je popoldne malo pršil dež, je proti večeru prenehal in praznično zvonenjH zvonov je privabilo v liram božji ogromno naroda,ki je želel počastiti Vstalega Marsikomu je zablestela solza ve. selja v očeli, ko se je po oJpetj trikratni A1 leiuji začel pomikat; sprevod belo oblečenih deklic in praznično opravljenih fantičkov mea prepevanjem velikonočnih pesmih po bajno razsvitljeni cerkvi. spremljajoč ochdolge vrste al-t amili strežnikov obdanega Iz veliča rja. Le kdor ima popolnoma zakrknjeno srce, more (ob takem prizoru ostati še trd in nèganjen. Log daj, da bi velikonočni Alle litja še dolgo od ine val v. srcu vseli ki so podobno Izveličarju vstali iz groba pregreli!
—	John in Mary Lukezič iz Raymbaultowna sta ponosna roditelja dvojčkov. Za pirhe sta dobila dve deklici, kteiima je bilo pri sv. krstu nadano ima Kosie in Ame. Franku in Mariji Galojt, tudi iz Raymbaultowna, pa je bil krščen fantiček Frederic William.
—Nra Veli
ton oc v
jutro je pre-
minul na domu -svojega sina Johna na Ahmeeku Frank Vesel, star 5!) let. Bolehal je dolgo časa na mučni želodčni bolezni. Freviden je bil s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojni je bil doma iz Do-lenjeVasi pri Ribnici. Prvikrat je prišel v Ameriko pred 18 leti, po teni se je večkret vrnil domov in zopet prišel nazaj. Fred petimi leti je pripeljal seboj tudi svojo ženo in ostalo družino in se naselil na farmi svojega sina -Johna na "WibardU; Wis. Zaradi bolezni - je •pred nekaj intseci prišel k sinu na A’hmeek, kjer je r nedeljo destai
zemeljsko trpljenje. Poleg žene zapušča še pet otrok, h ranka živečega na Ray ni baultov.n n, Johna na Ahmeeku, Mrs. Mary Ropotat-na Ely, Minn.. Mrs. Josephine Gregorič na Oaiumetu in Ame na Ahmeeku. Pokopan je jnl v torek iz slovenske cerkve na Calume-tii. Počivaj v miru!
—Nagle in neprevidene smrti je umrla na Velikonoč proti večeru Mrs. Mary Agnič, soproga spoštovanega rojaka Jos. Agniča, 2370 A Str. Raymbaultown. Po-polnoma zdrava in vesela je pripravila družini opoidne obed in popoldne še malo j užino, nakar je začela tožiti o boleò’nah v vratu. Postajalo ji je vedno lnije in ko so poklicali okrog šeste ure zdravnika, jo je že našel mrtvo. Pokojna je biia stara 31 let in zapušča poleg soproga še enoletno dete in enega brata, George Pezdirca na Boot Jacku. Pogreb se je vršil v sredo jutro iz hiše žalosti v cerkev sv. Jožefa m na to na pokopališče Lake View. Potrtemu soprogu, ki je izgubil žo drugo ženo na hiter način, izražamo naše naj-globokoje sožalje,pokojni pa, ki je bila dobra, mirna gospodinja, naj sveti večna luč!
—	Naobisku pri svoji 1 sestrični Mrs. Franci Ovsenek se nahaja Miss Johanna Kolenc iz Wauke-gana, 111.
—Iz vojaške službe so se vrnili sledeči slovenski mladeniči: John Rožič, Marcus Sterk in J. J. Stukel iz Francoskega in Jos. Kambič iz Fort Des Moines, io. wa.
-- Hrepenenje po novih tupili mestili je zgrabilo tudi slovens m mladeniče in može. Tekom tedna so odpotovali v Detroit: Mathew P. Likovič, Frank J. Pontello, Anton Gazvoda, Michael Piautz, Math Majerle, J oliti Prebilich, Albert Vidoš, bimon Sterbenc, Jacob Grahek, Phil Kostelec, Jos. Lukšič, Paiil Madronič, Fred Pintar, Fred Stabler, Jos. Sever, Jh-<_uu Otiti im», v' iviilvvaiikee, W ‘s,, pašo odrinili: Frank Pauc z d-ru-' žino, Paul Standohar, Anton Senica, Stepli Grahek, John Kobe in John Klobučar.
Mladi Mike Butala iz Yellow Jacketa je odpotoval v Milwaukee z . namenom, da obišče zdravnike, Specialiste za ušesne bolezni, ki bi mu pomagali oz draviti ga od začasne gluhosti, ki ga muci že od lanskega leta, kc se je prehladil v rudniku.
—	Kampanja za peto poso|ilo Svobode in Zmaga se je pričela v pondeljek z vso resnostjo. Takoj prvo uro, ko so bile jbanke odprte, so te zaznamovale obilno pro dajo bondov. Nedvomno bo IJou ghton okraj tudi to pot šel ‘Avertile top’’,kakor oti vs aki drugi pri ložnost’, kadar je bilo treba pokazati na praktičen način patri joti -ženi. Rojaki, segajte tudi Vi pridno po na jboljših bondili, kar jih morete dobiti na svetu! Dobre ob resti, dobro shranjen denar!
VOJSKA JE MINULA
Ali hdčete videti, kako so se bili na Francoskem, Ruskem, Italiji, Turškem, na Balkanu, Grškem in Srbiji?Hočete videti spopad Airo-planov v zraku? Submarinov pod vodo?Tp lahKO vse vidite doma z malimi stroški.Mi smo dobili večjo zalogo slik iz raznih bojnih polj. Ako gledate te slike skozi steroscop mislite,da ste res osebno navzoči na bojnem polju in gledate bitko. Steroscop ki ga tu vidite velja samo en dolar.
Štev. 1,	200 različnih slik, $300-
Št.
Cena
35
Ime serije
101	Historični kraji Amerike
102	Pogled v Washington
103	Niagara -Vodopad
104	Rusko - Japonska Vojska
105	Turško Italijanska 'Vojska
106	Balkanska Vojska
107	Velika Ameriška mesta
108	ohod na Filipinske Otoke
109	Kristusovo življenje
110	Pohod vSveto deželo inPalestino 35
111	Pohod na Kitajsko in Japonsko (55
112	Pohod v Rim in Benetke	' 35
113	Pohod v Italijo in Švico	35
114	Pohod v Anglijo in Francijo : 35
115	Nove komične slike	'35
116	Zanimivosti stare dežele	35
H7 Ženitninski prizori	35
118	Domače živali (smešne)	35
119	Fantje so le fantje [smešno] 35
120	Komični ljubimski prizori	35
121	Yellowstone Park	35
122	Naše devojke [smešno]	35
Vam ni treba slati vsega denarja. Pošljite samo 25e v znamkah ali srebru drugo plačate ko Vam poda poštar stvar v roke.	i
Naslov:
Slavia Commercial Co.
149 East 15 St. New York,N.Y.
Lično urejeni
Palm Garden
Tjla razpolago vedno svež candy, fine srnodke, prava "V-
roj bjska Lav«, man K___nic>bJ-«g[_7
•pC eč’in lahek lunch .
priporočam se
rojakom v
obilen obisk.
PRIDEJO KMALU
Združeni zdravniki Specialisti bodejojzopet v
Houghton. Mich., Knauf Hotel.
V pondeljek, 5. maja, 1919.
H a n eoe k, M ic h, N o r th wes te m 11 ote 1
V	torek, (i. maja 1919.
L. Linden,Midi, L. Linden Hotel,
V	Sredo, 7. maja 1919.
Calumet,Mich,. Central Hotel.
V	četrtek, 8. maja 1919.
Samo en dan 9 A.M. do 6. P. M .
Znamoviti vspehi talentiranih zdravnikov pri zdravljenju kroničnih bolezni].
Nudijo Vam usluge brezplačno
Združeni zdravniki specialisti: izprašani v državi Michigan za zdravljenje bolezni] v želodcu .drobu,jetrih, krvi, kože, živcev, srca, vranke, revmatizma.protina.traku 1 je, mazoljev na nogah in slabih pljuč. Oni ki trpijo z dolgostalno boleznijo ld so v preglavico domačemu zdravniku soposebno vabljeni ker njih vspehi so bili tako vspešni pri raznih njihovih pacijentih da so zatrjevali da ne morejo določiti meje mek stroko in čudezom.
Po njihovem sistemu m_treba operaci j za slepo črevo, kamen v mehurju, škrofih, bulah, zloti žili itd. ker vsako zdravljenje bode le-čeno brez operacije ali hipoder-n ličil ega brezgan ja,ker oni so pridobili naslov ‘•Brezkrvnih Rano celnikov” ki zdravijo nevarne bolezni brez bolečin .
Ako je Vašo stališje neozdravljivo dali Vam bodejo nasvet kako si^olajšate bolečine.
Omožene ženske morajo priti z možem m mladoletni z.starisi. Laboratoriji, Milwaukee, Wis.
X
Pogrebnizavod
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci. Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
201-- 6- cesta,	Tej-
~CätwAset Mich-
25
Calumet,
Peter Majhor, lastnik, osma cesta.
Tv v
Iscem
Ze nsko ki bi hotela nastopiti za služkinjo oziroma gospodinjo. Sva samo jaz in.odrasli sin. Imava last ni dom in 5 akrov zeml|<j. Katero zanima-služba na j se javi ni m0j naslov :
John Se veri uski.
Route 2
Cadillac, Mich.
GALBRAITH & HcOORMIGK
Ođ vetniku
iztirjujeta dolgove, ura\ nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske H stine
Zastopata v vseh sodiščih
%;
ÜLSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169
Na Calumetu 24 let
W. E. Steckbauer
Izdelovalec UMETNIH SLIK
Cjr-5in Oak Cesta
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
zdravilo.
I Pomladansko 1
vadi polna g nečistoče,ki B _	se nabere |§
M skozi zimo. Posledica tega stanja g S se pokaže na mestih v obliki pril- ■ §§ čev, ran i drugih kožnih bolezni, g ® Mnogokrat-je obraz poln teh priš- §
čev, katerih se želite iznebiti.
Several Blood Purifier
POPRAVLJANJE POSLOPJa^N
Cenjenemu občinstvu naznanjamo, dal? sva začela na roko z popravljanjem hiš in druzih poslopij v vseh strok ^ kor: Barvanjem, lesenim popravljanjem, pleštrajnem, c ^ h-ranjeni >n sploh vsem delom v tej stroki. Kontrakte spre'llen,i na debelo in drobno. Naročila objavite lahko JOE 211 7th St. ali pa JOHN PLAGI Z, Box 584.
KOČEVAR in PLAUTZ - SETlNi
Calumet. Mich.
Calumet, Mich

PROSTO!
Pri vsakem nakupu ene obleke -suita- dam
2:>
Si
PROSTO
p°Poln0,
brezplačno EN PAR HLAČ, ki so ravno one cene, kakor ' ^ čena obleka.
Nadalje imam popolno zalogo moških, deških in
oprav in čevljev, po najzmernejših cenah. Pridite in prepričajte.
otr<^i
se
saw
Jos V frisi e h Store
'*N
611 Scott St. Calumet, Mich.
**********-M-**+*+++**+*-"W-M-**************.!..)..!.
!! NAZNANILO
Odprl sem delavnico za popravljanje motorciklov in bicikl
ZASTOPNIK ZA INDIAN MOTOR- iN BI-GIKLE.
Mi popravimo nedostatke na kterem koli kolesu, naj bo te?J ali druzega izdelka.Sedaj je čas, da se pripravite za Poletno sezono. Poprave izvršimo točno in hitro.
Joseph Gorshe Jr
429—Peta cesta, nasproti N. Reding <& Sons prodajalne
Za dobro in trpežno delo pri krpanju, pleštranju i0 popravljanju v vsih zidarskih strokah oglasite se pri
Wilhelm Anderson
213 Florida St. Laurium.
Teleion 316 J.
Garantiram vsako delo ki ga prevzamem.

...im—
TRINERJEVO VINO smo prejeli
$1.10 STEKLENICA
V zalogi imamo nadalje ! popolno zalogo Severjevih zdravil
S
Phone 678-J
Calumet, Mich-
§ (Severov Kričistilec) je treba torej g vzeti vsako spomlad, pravzaprav 35 vs&k £as skozi leto, če je vaša kri 1| nečista ali ako znaki kažejo, da va- _ g ša moč peša. ^ Prinaša moč, čisti S m kri in je vdržuje v zdravem stanju, § — kakor mora biti. Naprodaj v vseh ■ jš lekarnah. Cena $1.26.	g
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
CALUMET PHARMACY
Peta Ceste,	Calm
BORGO BLOCK
‘
Izvanreden način nabaviti si Čevlje po ceni.
N j treba plačati za čevlje naprej, pošljite nam samo Vaše ime in naslov in do bili boste naše delavne čevlje. Prepričan i smo o dobri kakovosti, zato morat videti1 Primerjajte jih Z $6.00 vrednimi čevlji in potem sodite sami in videl boste, kaj je udobnost in varčnost.
! ■ ' , ,	' JI -
usm
§n»ilseì
si -	i \ j.'JŠ’AifSL
.tf*iulto	tei* ‘ - ìASo*.
f
Močni in moderni čevlji.
Zdelani za izgled in udobnost—trpežni za zunasje ali poijsko deio — prenesejo zadovoljivo vse>erpijetnosti gnoja, Jg asoli n a, ilovice ali premoga. Narejeni s0 iz debelegs čhrome usnja, z dvakrat pošitim podplatom, jezik zavaruje pre I smetmi in vodo. Nosite jih lahko trikrat dalj kot navadue čevlje.Lahki za noge in lepo izgledajo. Cena od $3.85 vasjbo presenetila. Zakaj plačati 55.00 ali $6.o ko jih lahko dobite za 53.85.
Največja ponudba"v čevljih.
Naznanite svojo mero in ali rujave ali črne.Pošljite 25c za poštnino-Plačajte poštarju samo $3.60 Poskusite jih takoj doma.Ako Vam ne ugajajo, jih v rnite in dobite svoj denar nazaj- Toda ugajali vam bodo. Udobno jih boste nosili in nas poleg tega še priporočili -vašim prijateljem. Naročila izpolnimo takoj, kó je dobimo-Burns, Mead & Co. Dept.ótB Chicago. 111. .
SLOVENSKI POGREBNIK in PRAKTIČNI MAZILEC -Embalmer-Se priporoča Slovencen in bratom Hrvatom v slučajih P<krrf!l Točna in pravilno postrežbo Vam jamči naš občeznani.
PETER MADRONJCH.
415 Šešta cesta	Phone Štev. 313.	Calumet-
NAPREDEK
Kranjevni napredek Jn napre= dek finančnih inžtituticij je eno in isto, Ta močna, od dežele potrjena banka je v pozkiji podati idealhh finančne, usluge in protekcijo MicMganskem’stano-valcem.
Vabimo Va3 uljudno na pogovor z našimi uradniki.
Točno in uljudna postrežba Vam vsaki čas na razpolago. ^
CALUMET STATE BANK-
Calumet Mich.