V BEŽiGRAJSKI GALERIJI
Spominska razstava del Ivana Fidlerja
V petek, 10. oktobra zvefier, je bila v Bežigrajski galeriji po uvodnem razmišljanju umet-nostnega zgodovinarja Franca Zalarja in prispevku kitarista Jerka Novaka, otvoritev spo-minske razstave likovnih del prezgodaj prsminulega mlade-ga likovnika Ivana Fidlerja.
»Poln ustvarjalnih načrtov in iskrivih likovnih idej, še preden je njegova umetnost pognala najžlahtnejše cvetove. je tra-gično omahnil v smrt mladi li-kovnik in neutrudni restavrator Ivan Fidler,- je na začetku po-vedai velikemu Stevilu pnsot-nih Franc Zalar.
Ivan Fidler se je šolal pri na-ših najpomembnejših sodob-nih likovnikih; pri Gabrijeiu Stupici, Maksimu Sedeju, Ma-
riju Preglju, Riku Debenjaku, Marjanu Pogačniku. Četudi je umetnikovo življenje prekmalu ugasnito, nam je zapustil dedi-ŠČino uspelih slikarskih in gra-fičnih poskusov, kot tudi šte-viinih risarskih zapisov in štu-dij.
Kako širok in motivno pester koncept s< je zastavit slikar, nam povedo redka razstavlje-na olja: avtoportret, nedokon-čani portret sestre, pejsaži. ti-hožitje. Vsako izmed razstav-Ijenih del je zanimiv umetnikov prispevek. ki booznačeval nje-govo prisotnost v našem likov-nem svetu.
Umetnikov grafični opus je bil bolj malo znan, čeprav je to najobsežnejši del njegove (i-kovne zapuščine. Večina teh
del je v tehniki akvatinte in sr-totiska. Pri teh grafikah gre za dokaj enostavno in prečiščeno motivno in obfikovno zasnovo.
V grafikah izpričuje umetnik večno bitko med svetlobo in senco, ki razkriva človekov op-timizem. vero v življenje, na drugi strani pa njegov obup, negotovost in osamljenost. Franc Zalar je zaključii pred-stavitev umetnika z naslednjo misljo: »Posamezen človek in vse njegovo delovanje in bre-zupno prizadevanje, sta le ne-skončno majhen drobec v ne-skončnih. dimenzi|ah fiasa in prostpra. Predvsem to - in niž drugega je hotel povedati umetnik ssvojimi deli. pagaje smrt prekinila sredi besede.«
M. Š.