JOSIP VANDOT: Kocljeva osveta. Planinska pripovedka. 10. ^^T^™"" J" ^itranec je neprestano vlekel Koclja za sabo, a Kccel), ^Ta^^JT.1! se mu n* uP^ra^ Nenadoma ga je prijel Vitranec l^mŽf^iZriiri °^rog Pasa> §a dvignil in potisnil skozi odprtino. F^j^F^fOr^Ll Pred Kocljem se je zasvetila dnevna svetloba, ko M^^A^^-J je skoro telebnil na tla. Toda urno se je pobral in *i^™%^p^lj se je ozrl okrog sebe. Videl je, da je ravno v isti ¦*-*~^¦* * ' izbi, kjer ga je bila lani Anja Panja zatožila in ga je Vitranec obsodil v ječo. Ko je vstopil tudi Vitranec v izbo, je sedel za mizo in pokazal na stol, ki je stal njemu nasproti. Kocelj je slušal in sedel. —¦ »Govori, pobič!« mu je velel Vitranec »Povej po pra* vici, kar veš o Anji Panji!« Kocelj je pričel pripovedovati. Pravil je o Brinclju, o mački, o Anji Panji, ki jo je prekanil. Pa tudi o palieici z zlatiin rogljičkom je pravil in o svojem čaranju. In še o sirotni Reziki je pravil in o paineti, ki mu je te dni pričela tako lepo cvesti. Ko je Kocelj končal, je Vitranec naglo vstal in je stopil k njemu. — »Pokaži mi paličico z zlatim rogljičkom!« je rekel. »Če imaš res paličico pri sebi, pa ti morain verjeti vse,« Kocelj se ni obotavljal, ampak je potegnil izpod jopiča paličico,. da se je na njej zalesketal zlati rogljiček. Vitranec jo je prijel in jo ogledoval od vseh strani. Kocelj se je pa zbal in je mislil, da mu Vitranec odvzame čarodejno paličico. Zato je iztegnil roko po njej in: je dejal: »Stric Vitranec, pa ne, da mi hočete vzeti paličico? Moja je in pridobil sem jo s težkim trudom. Samo enkrat še moram čarati z njo, ker sem bil tako obljubil. Čakajo me še hudobne mravlje-arsice.. Zato mi pa morate dati paličico nazaj!« »Prava je paličica in tudi zlati rogljiček je pravi,« je rekel Vitranec in je dal Koclju paličico nazaj. »Nočem ti vzeti paličice, ker si jo res prislužil z velikim trudom. Seveda, to ti pa rečem, da bi bilo zate bolje,. če bi ne knel te paličice. Čaranje ti ne prinese sreče, kakor je ni pri^ neslo Anji Panji. Zato se pa čuvaj, pobie! Čuvaj sebe in svojo dušo!« 222 XXVIII—10 ZVONČEK J »O, ne bojte se!« je odvrnil Kocelj. »Nočem postati čarodej. Saj ¦ sem že prej sklenil, da razbijem< paličico, a zlati rogljiček vržem v I korensko jezero, da bo konec čaranju v naši dolini. Samo nevšečne ¦ mravlje-arsice mi še rojijo po glavi.« I »A kaj so ti storile mravlje-arsice?« ga je vprašal Vitranec. I »Saj veste, stric Vitnanec,« je odgovoril Kocelj. »Tisti ljudje \z m naše vasi... Hudobni so, ujedavi so, jezikavi so in ošabni. Preganjajo 1 me in se mi posmehujejo, ker sem siromak. Ker drugega ne vedo, so J si izmislili, da sem bedaste in neumne paineti. Mene pa je sram, ker ^ prebivajo v tem lepem kraju tako hudobni, ujedavi in piškavi ljudje. Zato pa pojdem zdaj v vas, zamiahnem s paličico in vsi Ijudje se izpre* 1 mene v mravlje-arsice.« m »Zdajle ti moram reči in potrditi,« je povzel Vitranec, »da nisi 1 bedaste glave, ampak si pameten in prebrisan. Bodi zadovoljen s svojo pametjo in pusti v miru tiste ljudi, ki so hudobni, strupeni, jezikavi, piškavi in trdosrčni. Pusti jim veselje, da jim je piškava petica vse na svetu! Ti imaš to veselje, da se jim lahko smeješ in grohotaš z zagorske višine, kakor se jim smejem in grohotam tudi jaz. Ne izplača se, da bi čaral zaradi njih!« Kocelj je izprevidel, da govori Vitranec prav. Pokimal je z glavo in je rekel: »No, stric Vitranec, ker vi pravite tako, pa pustim mravlje-črnice v miru.« »Tako je prav, pobič!« ga je pohvalil Vitranec. »Zdaj ti pa tudi ne bom več zameril, da si zažgal rodno bajto. Prijatelja si bova in skupaj pojdeva, da vidiva, kaj dela Anja Panja v svoji. kleti.« Potem sta odšla iz Črne lope. Plazila sta se po hribu navzgor in sta že od daleč slišala vpitje krivogledega strica iz Podkuž in divjega biriča. Ko sta se jima približala, sta videla, kako se stric in biric še vedno strahovito pretepata in mikastita. Še zmenila se nista za Vi? tranca in Koclja, ki sta se ustavila tik pred njima, ampak sta se suvala in obdelavala neutrudno s pestmi in sta vpila, da je šlo skozi ušesa. Vitranec se je posmejal in rekel Koclju: »Daj, pobič, dotakni se ju z zlatim rogljičkom, da ne bosta več rogovilila!« Kocelj se je res dotaknil s paličico strica in biriča. Kakor bi trenil, sta izpustila stric in birič drug drugega. Čudno sta se spogledala in sta na vso moč zasopla. Toda zagledala sta Koclja in sta planila proti njemu. — »Ha, tu si, razbojnik in požigalec!« je zavpil krivogledi stric iz Podkuž. »Pa kdo te je odvezal od vrvi? Pobegniti si hotel — glej, birič! Razbojnik je hotel pobegniti! Primiva ga, da ga zopet zveževa in odvedeva v ječo!« Že sta hotela pograbiti Koclja, a tedaj je stopil pred nju Vitranec. Roko je dvignil in je rekel: »Mir! Kocelj je pod mojiro varstvom in vidva nimata nobene pravice do njega. Poberita se v vas in povejta 223 ZVONČEK________________'_________________________________XXVIII—10 ljudem, da je Kocelj poštenejši in pametnejši nego ste vi vsi skupaj! Poberita se — vama rečem še enkrat!« Stric in birič sta se okrenila in izginila brez besedi onkraj rušja. Vitranec in Kocelj pa sta nadaljevala svojo strmo pot. Prišla sta na planotico vrh gore in sta zaigledala pod sabo globcko in zeleno Planico. Na goličavi je ležal pritlikaveic Brincelj in je trdno spal. Obraz mu je bil obrnjen proti nebu in lepo se je svetil njegov storž v solncu. Iz gozda pa je stopila mala Rezika. Na trati si je bila nabrala šop pomladnih rožic. Šla je preko goličave in se je ustavila kraj Brinclja, ki se je bil prebudil. V tem trenutku je od gozdnega parobja zazvenel vesel in glasen vrisk. Rezika se je ozrla tja in je plosknila z ročicami. — »Kocelj prihajia!« je vzkliknila. »Poglej, Brinceljček!« Tudi Brincelj se je dvignil in je pogledal na parobje. Pa je zavpil in zdrvel preko goličave. Prihajala sta Vitranec in Kocelj. Brincelj je obstal ves zasopel pred njima. Ko ga je Vitranec zagledal, se je na ves glas zagrohotal. — »Pa kakšen si, Brincelj, s storžem v obrazu?« Brincelj je žalostno pomigal s storžem in je samo vzdihnil, a Kocelj ga je prav trdo vprašal: »Brincelj, povej, če je Anjara Panjara še zaprta v kleti.« Pritlikavec Brincelj je zamahnil z roko in je odgovoril: »Še je hudoba v kleti. O, niti blizu nje nisem' šel. Odkar si ti odšel, sem sedel ves čas na trati in sem jokal in zdihoval za svojim noskom. In še mislil nisem na Anjo Panjo.« Kocelj ga je potrepljal po rami in je rekel: »Prav, Brinceljček! Dobro si se držal, zato ti hočem še danes vrniti tvoj prejšnji nos.« Brincelj je zavrisnil. Prevrnil je tri kozolce in se je petkrat postavil na glavo. Kocelj pa je šel z Vitrancem naravnost v hišico. Rezika se ni upala blizu, ker se je bala velifcega moža, ki je imel tako dolgo brado. Vitranec in Kocelj sta šla naravnost v klet. Kocelj je prižgal lojevko in tako sta prišla do kamenitih vrat. Vitranec je odmaknil 224 XXVIII—10 ZVONČEK zapah in je odprl duri. Stopil je v črno klet, Kocelj je smuknil za njiin. Videla sta Anjo Panjo, ki je čepela v kotu na vlažnih tleh in si je zatiskala obraz z rokami. Pa niti slišala ni, ko sta vstopila Vitranec in Kocelj. Vitranec je stopil bliže in je dvignil svečo nad njo. — »Anja Panja. vstani!« je rekel z votlim in strašnim glasom. »Vstani, da gremo iz kleti v božjo svetlobo in te obsodimo, kaikor je prav in kakor si zaslužila.« Anja Panja je razkrila obraz in je gledala strahoma Vitranca. Besedice ni rekla, ampaik je počasi vstala. Molče je zrla v tla. Vitranec jo je prijel za roko in jo je vodil iz kleti. Kocelj je stopal spredaj in je svetil z lojevko. In tako so šli skozi vežo in so prišli v izbo. Vitranec je izpregovoril s hudim glasom: »Anja Panja, drugič že stojiš pred mojo sodtso. Obsodil sem te bil lani v ječo, ki pa si imi iz nje pobegnila in se skrila semkaj v varno saimoto. A nisi samo pobegnila, ampak si hotela celo umoriti siromašnega Koclja in mojega pritlikavca. Anja Panja, velika hudoba si in zato ne zaslužiš usmiljenja. Povedem te nazaj v ječo in te zaprem in te do smrti ne izpustim iz nje... Anja Panja, gcvcri, če hočeš kaj pripomniti!« No, Anja Panja ni cdgovorila besedice. Samo ustna je grizla v silni togoti in je le tu pa tam kratko, sunkoma zasopla. Kocelj je stopil k mizi. —¦ »Stric Vitranec, poslušajte me,« je rekel. »Saj ne trdim, da ni teta Anjara Panjara velika hudoba. A vendar se mi smili. Zato vas prosim, bodite usmiljeni z njo! Zaprite jo samo za leto dni, potem jo pa izpustite! Saj ne bo mogla nič več oarati, ker nima nič več paličice z zlatim rogljičkom.« Anja Panja ga je prav strupeno pogledala od strani. Vitranec je pa sedel in se je zamislil. Po dolgem času je rekel: »Naj bo, pobič, ker prosiš tako lepo! Za leto dni zaprem Anjo Panjo v ječo, potem jo pa 225 ZVONČEK XXVIII—10 zapodim v svet. Ker se Anja Panja v svojem življenju ni drugega priučila kot samega čaranja, bo morala beračiti po svetu. Beračenje je pa še huje nego ječa ...« Tisti trenutek se je pripodil v izbo Brincelj. Oklenil se je Koclja in ga je milo prosil: »Daj, Koceljček, daj moj lepi nosek nazaj!« No, Koclju se je Brincelj resnično smilil. Zato pa je kar nagnil zlati rogljiček in se je z njim dotaknil nesrečnega storža. Brincelj je zaječal, ke(r ga je zabolelo. Toda urno je stekel v kot in je pogledal v ogledalce, ki je viselo tam na steni. In Brincelj je tlesknil z rokaini in se je zasmejal na ves glas. Zakaj nič več ni imel v obrazu rjavega storža, ampak tam se je zopet svetil njegov dolgi, šilasti nos. Vitranec se je dvignil izza mize. »Anja Panja, čas je, da greva,« je dejal. »Podvizati se morava, da prideva pred nočjo do črne lope. Gnal te bom vso pot. Hodi pred mano!« Vitranec je zasukal Anjo Panjo in jo je tiral do vrat. A tedaj se je pobral pritlikavec Brincelj s tal in je skočil k Vitraticu. — »Ojoj* mene, Vitranec!« je zavpil prestrašen. »Ali me nečeš vzeti s seboj? Ali hočeš biti brez služabnika?« »Pa pojdi z mano!« je velel Vitranec. Brincelj se je zasukal in je že hotel zbežati skozi vrata. A tedaj ga je pograbil Kocelj in ga je potegnil nazaj. — »Kain p*a, kam?« je zavpil nad njim. »Kaj si nemara že pczabil, kaj sva se bila dornenila? Ali nič več ne veš, da si mi pošteno obljubil, da pojdeva v mesto, kjer si s tvojim lepim noskom prisluživa klobuk cekinov?« »Ojojmene!« je zavrisnil Brincelj in je bil ves prestrašen. Zvijal .-