Št. 55. V Gorici, v soboto due 13. maja 1911. Iahala trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dorn pošiljana: vse leto . . 15 K % >i . . 10 „ •¦ -«*.'.ImT*. -•:>- .• v-'.5&*-,? '¦¦>.•$ Posamične številke stal^-revMV V .Gorici se prodaja »Soča" v vseh tobakarnah: »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem ia GradiSčanskem" m dvakrat v letu nVozni red že-leznic, paroiko? in postnih zvez". Na naroČila brez doposlane na-roiniie se ne oziramo. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrii. :fMH'%^ Uredništvo . i nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 1 Oorici v I, nadstr. na J----- Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr* na le?o v tiskarni. Naročnino in oglase je piačati loco Gorica, Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano i-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka, vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru! Reklame>in Spisi v uredniškem delu 30 ^AVrsta. — Za obliko in vsebinJHgglasov (odklanjamo vsako odgovornost. Toloffon it. «3. — To so gospodarji! Dežela na robu finančnega propada. Toliko se hvalijo zopet zadnje čase klerikalci, kako izborno da znajo gospodariti, da le njim se more zaupati, da oni so pravi gospodarji v naši deželi. Takrat, ko so prišli do veljave v deželni hiši ter so zlezli v deželni odbor, so bobnali in trobili po deželi, da z njihovim vstopom v upravo dežele pridejo goriš-k iti i Slovencem zlati časi, zagotavljali so ljudstvu, da bodo delali le v njega blagor modro in previdno kot skrbni ljudski poslanci. Ali kaj se je zgodilo? Ljudstvo je pričakovalo dobrih rezultatov gospodarstva vrlih katoliških slovenskih poslancev iti odbornikov v družbi /. laškimi liberalci, toda kako razočarano ,e bilo to ljudstvo lani, ko so morali z besedo na dan, z besedo, ki je naznanila go-iif;kim Slovencem, da so zavezniki tako modro gospodarili, da so spravili deželo na rob finančnega propada. Klerikalni mogočnjaki so bili prisiljeni, sami potrditi to, kar je poprej že »Soča« razkrila glede deželnega gospodarstva .....da je dežela na robu finančnega propada. V XVI. seji lanskega deželnozborske-na zasedanja so povedali pri »začasni ureditvi finančne uprave deželnega zaloga za leto 191 Angela Frieeta in druge brihtne glave, med (katerimi se je najbolj odlikoval znani fc»epče Pipanov in Jošk Ovčeričov, katera sta bila kakor se je Pepi pri Lebanu v Komnu-izrazil; dobro informirana, da Dugulin zgubi volilno pravico za vedno, da dobi dve leti in pol, kuhanega ječmenčka, katerega je Jožk že naprej na skrivnem Dugulinu ponujal.- Da še celo posvečeno telo gosp. župnika Remca se je potilo pri Šibeljah v Rubijah iti drugod z nabiranjem suhih trt, da se napravi gromada, na (katere plamenu je imel zgoreti gosp. ©ogulili. Žerjavica bila bi pa za to, da bi se pekel ne-opleti in osuti krompir. Dosegli ste le to, da ste priljubljenega bivšega župana materijelno oškodovali (seveda to je Vam kot katoličanom sveto) a kaj bode to, spustili ste svpječasno v to rodbino še druge vrste bombe, a so se rane zacelile, tako bode oziroma je tudi sedaj. Znak pa ostane na Vaših brez-sramnih čelih, kateri bode pričal poznejšim rodovom, da ste se posltržili kakor »dasiravno jim (Dalje.) »Revni ravno niso,« odvrne kaplan, mnogo tudi ne preostaja.« »Pod takimi pogoji ne grem ravno rada, je nekoliko težje obiskovati ljudi, kakor če bi ne imeli denarja.« »To nič ne dt\ če dovolite milostljiva. vas spremim tja,« pravi kaplan«, samo opozoriti vas moram, da je Oirondon republikanec« »Saj je vendar krščen?« vpraša davkarica. »Seveda je, imamo sicer republikance tu, toda nobenega ne. ki bi ne bil pri prvem obhajilu in ko se jim bliža konec, povrnejo se najstratnejši svobodomiselci k Bogu.« Kaplan se dvigne, gospa pa odide v svojo sobo, da se opravi za izhod, seveda je oblekla svoj slavni kožuh. »Zapuščam jako nerad vaš salon,« pravi kaplan davkarju, »to je edini gorak prostor v Rovboni.« »Ker sem postavil vanj švedsko poč, kupil sem jo v Oenfu.« Gospa pl. Slepič pride zopet. »Pojdiva gospod kaplan, jaz sem gotova.« V kožuhu je bila lepa gospa še mnogo večja, ko je šla ob strani malega kaplana po ulicah Rovbone. I »Glej, glej,« so si pravili Roybonenčanje, gledaje za j neenako dvojico, »sedaj gresta že kar skupaj prehod!* i V veži dobe Girondona. »Ta dama, gospa pl. Slepič vas želi obiskati, ljubi Oirondon,« pravi kaplan. »Velika čast za nas, prosim vstopite, odvrne Gi-rondon. Peljal je svoje goste v sobo, ki je bila sicer nizka, vendar pa prijazna. Na sredi je stala štirioglata miza, krog nje šest stolov. Eno steno je zakrivala skoraj popolnoma velika omara, na drugih stenah pa so visele stare fotografije. I^azen tega je bil v sobi samo še usnjat naslonjač, katerega ponudi Girondon davkarici. »Mraz je tukaj, takoj hočem zakuriti,« pravi. »Hvala, ne trudite se, nimam namena dolgo tu ostati. Gospod kaplan mi je povedal, da je vaš otrok bolan, prišla sem ga obiskat, ali ga lahko vidim.« »V kuhinji je, mibstljiva gospa.« Sli so v kuhinjo, kjer je Girondonova žena ravno prala. Kubinja je bila polna pare, katera se je dvigala iz kotia ter polnila prostor, da se ni videlo do drugega konca. . Ko je gospa Girondon zagledala obiskovalce, si je obrisala urno roke v predpasnik in se opravičila radi nereda. »Otroka pa pustite v tej pari.« .pravi gospa davkar-jeva in hiti proti malemu, katerega je izdalo njegovo močno kašljanje, kje da je, saj videti se ni moglo ničesar. Ležal je v leseni zibelki, ki je stala v kotu na zemlji iir» je bil zavit in odet s starimi cunjami, ubogi črviček je I bil v nevarnosti, da se zaduši. Bil Je bled in suh, njegove »Tukaj tanke ročice so se trudile zaman, da bi odmaknile težo, 1 ki je bila na njem. vendar mora kašljati,« pravi »Toda v tem zraku gospa pl. Slepič. »O, saj je navajen na to,« odvrne mati otrokova. »Vaša soba ima ležo proti jugu, je Majhna-in bi se dala gotovo hitro segreti, tja denite otroka.« »Potem bi pa morali samo radi njega kuriti,« »Ali raje vidite, da vam umrje?« »O, saj ni tako hudo.« »Ali ne vidite, da še v tej pari skoraj zaduši?«' »S perilom bom takoj gotova.« »Ali ste vprašali kaj zdravnika?«. »Rada bi to storila, toda ni bilo nobenega tod mimo' v zadnjem času, da bi pa nalašč zato 'enega sem klicala, je predrago in vrhu tega se ga mora še prositi.« Gospa pl. Slepičeva je dovolj poznala trmo kmetov, kljub temu je vendar hotela, da še prenese otroka iz tega slabega zraka, ali mati je samo trdila in obstala pri tem, da bode takoj gotova s pranjem. Gospa pl. Slepičeva je morala, iti, ne da bi kaj opravila. »Republikanci puste svoje otroke minirati, ne da bi ganili z roko,« pravi kaplan. »Ne obdolžujte republikancev bolj, kakor drugih,« odvrne gospa davkarjeva, »kmetje so vsi enaki. Le red-kokedaj in neradi pokličejo zdravnika. Puste, da dela narava kar sama hoče in če ji.vzame koga smrt, smatrajo kot neizogibno usodo. Smrt nima za nje nič groznega.« • • ' Ker. verujejo v Boga in na posmrtno * življenje,« pravi, kaplan. ' , » A.D 83 ka$K&irri^8Wudnejšega greha, ne- nih JiidSikdar obrisan. ¦ Le Vi v .8\wjfij.'iWl9stikInejSi nevošč-Ijivasti. imate; >.svojej sredi l$udi, kateri sd irtožofcemoiiU za-to, da bi bil naš bivši župan moralno in fizično Mbit. To sodimo iz'tega, ker je neka katoliška zverina ; (driigačeSe me More imenovati človeka, ¦ki gre nad starše s sekiro) dne 25. pr. mi, od maše gredoč, za hj@o ibivščga župana'2 yWnrni^ad^eSn^mzav«oila: Danes je gospodar tega posestva pred višjim deželnirri .sodiščeim. Pozabila je namreč, da ko bi nekdo pred časom, svoja usta odpri ne bi zadostovalo le^sedem dni ječ--menčka/bilo bi ga gotovo mesec, ako ne več. O tem bode VedeLkaj več povedati Frice. Zapomnite si: ^"takimi in enakimi sredšt-vr ne bodete nikdar občini koristili, in ne -pridete nikdar do tega, po katerem takoTrepeTiite. Prepričali ste še že, da celoletna agitacija, doplerji, mlin in pomoč Dr". Laibarnarja Vas ni posadila na toliko željeni županski stolec, in tudi v bodoče bo treba žeto delati, a ne na gotovo, kajti tudi v klerikalnih vrstah bodo sačeli spregledovati in " naša županska kandidata spoznavati, da ni niti desetina resnice, kar pravita. Da znani naš Pepi na to ne gleda, koliko je resnice, kar pravi, vemo že zdavna vedo spodnji Kraševci, ve oče, žena in tudi klerikalnim pristašem ne bode to novost. Tako, ako pa prav hoče kdo izimed Vas biti župan, da mu bode streljalo kakor bivšim županom in sedaniemu (kateri Vam ni bil dober pred volitvijo, po volitvi pa ste ga hoteli nesramno vkrašti, se Vam ni pustil, zato ga sedaj napadate) odvadite se lepo lagati, mirne in -poštene ljudi pri miru pustiti in Marijine device od daleč gledati, sicer bi se vtegnila katera gospa jeziti. Tega se mi bojimo! Na svidenje! — Več Skrbincev. Iz ajdouskega okraja. Iz Rihemberga. — Pri Sokolski veselici v Rihambergu dne 7. t. m. je postavil odbor tako nizko vstopnino 20 st. za osebo edino radi tega, da seje omogo čilo slehernemu vstop, da občuduje,..kaj vse se doseže po složnem delu. Tudi naj ¦ služi ta veselica našemu županu (Glej dopis na okrajjno glavarstvo štv. 483. z dne i. 5. t. 1.) in drugim pre-napetežem nasprotnega političnega mišljenja za zrcalo, kak red vlada pri društvenih veselicah in- društvenih plesih naše stranske. Najmanjšega krika, prerekanja, zabavljanja itd. ni bilo slišati. Skupine ogromnega občinstva so vr-vele tja in sem, se razgovarjale med seboj, občudovale telovadce, vzoren red itd. a vse to se je vršilo dostojnejše nego v cerkvi saimi. r Prepoznavamo, da se je vdeležilo ogremno število domačega občinstva nasprotnega mišljenja. Tudi ti so se vedli mirno in dostojno ter so se — izuzetnši jgar klepetavih 4>abW« jovsenifpohvatoio izrazili o »Šokofstvu« sploh in o veselici sami. - " Mi privoščimo tem kiet>etuUam ne samo, da jb> »Orli« zleteli više nego »Sokoli« tentveČ tudi, naj se one dvignejo nad obe te vrste ptičev in jim privoščimo če hočejo, le Še višje, magairj nad zvezdami dober. teki Našo mladfmo .poživljamo, naj brez izjenleiftristopi k našim društvom. Tudi so nekateri možje našega mišljenja, ki bi lahko fri&topiliče že ne kot redni, vsaj kot podpom^čiani rihernherškega »Sokola« ter bralnega in pevskega društva »Sivi grad«, ki tudi. dobro napreduje. Kvartanje, pijančevanje in spereka-nje po gostilnah naj bi popolnoma zginilo in se nadomestilo s čitanjem časnikov, z lepim narodnim petjem, z mirnimi in po-dučljivimi medsebojnimi razgovori, pri ka terih tudi dobro tekne 'kapljica nujnega Vipavca, ako se ga zmirao zavžije. Kakor spredaj namigneno, se je Pavlica bal, da nastanejo pri naši veselici te-peži in prepiri. Zbal se je tudi, da bi njega napadli (saj dobro ve, da si jih je večkrat ,zaslužil po 24 na oni del telesa,.ki se ga v dostojni družbi ne imenuje) in je šel na Sv. goro po odpustke. . Doma je pa poskrbel za orožnike. Domu je prišel opran vseh madežev in db smrti zleti njegova duša v podobi belega goloba v — večnost ___ Udeleženec. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. — Glede dopisa iz Škr-biue v »Soči« z dne 6. V. t. I. v stvari Sokolske godbe v Prvačini omenjam sledeče: Bratski oddelek iz Skrbhie je hotel v slučaju slabega vremena odnašati veselico od nedelje do nedelje t. j. na nedoločeni čas. Tega godba pa ne more vsprejeti in radi tega je godba dne 8. IV. t. k odpovedala sodelovanje v Škrbini na došto pismo dne 4. IV. t. I. Toliko v pojasnilo. Ivan Gregorič, t. č. predsednik. Iz Dornberga. — V sobotni »Gorici« nekdo, menda iz najbližje bližine g. župana, prav milo zdihuje, da so ti preklicani liberalci županu pomarodrafi okoli 280 trt. Da se pa cela stvar boljše razume,?, treba pripomniti, da se bodo vršile v najkrajšem času volitve župana, pri katerih bo sedanji župan ;rnoral prepustiti mehki stolček komu drugemu. Nam se zdi celi dopis le milo vzdihovanje po onih minulih časih, ko je stal županski stolček neomajno na razpolago g. Bercetu. Da bi pa sedaj, v teh kritičnih časih, vzbudil usmiljenje in epiašil konkurente za županski stolček, so najbrže njegovi dragi napravili to, kar podtikajo nam »liberalcem«; iz istega ¦vzroka so skoro gotovo isti to napravili pred šestimi leti. Torej g. dopisnik, vi obdolžujete nas tega zločina, mi, pa pravimo, da ste bili pri tem na kak način ravno vi udeleženi. Torej, na dan z imenom! Imenujemo vas, g. dopisnik, javno lažnika in podleža prve vrsteT G. dopisnik,' vi ste ogledalo cele krščansko katoliške stranke! Sedaj pa na g. županu! Le še kaj se vs»jajte,.ipa pridemo mi s stvarmi m dan, ki bodo morda čudno smrdele, al-tro che kraški »trtjoni«. Naprednjake presneto malo briga, >kdo bo županova!, saj-itak vemo dobro, kako je bilo njegovo žu-panovanje in poznamo njegovo pridnost, da si je podeseteril premoženji; njegov naslednik bo gotovo 'hodil po njegovih stopinjah in mi bomo plačevali, saj tak drugih pravic ne borno imeli, 'kakor prekašati sramoto in dihati zrak, ki so ga okužili- fridoliiti, samomorilci, krvosram-ci, prešestniki, požigalci, tatje, pretepači, obrekovalci in slični. G. dopisnik, vzemite ogledalo v roke in poglejte, če ste med to družbo! Solkan. — Predavanje Slovenske Čitalnice v soboto je imelo nepričakovan uspeh; predavanja se je udeležilo 240 oseb. Predavatelj gosp. dr, Dereani nam je v pokirugournem govoru razpravljal o pljučni bolezni jetiki in objasnil v tem vprašanju dosti točk, ki so bile prej ljudstvu neznane. Gospodu predavatelju izrekamo tem potom iskreno zahvalo za njegovo požrvovalnost. Zahvaljujemo se tudi gosp. Alojzu Mozetiču, ki nam je prepustil brezplačno obširno dvorano. Odbor. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želoden trpePe neprekosljivo aredsno katero ima prednost pred vsemi dragimi dr* stičnimi čistil, kroglicami in grencloami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško lasledoje. Rollo-vo Franc, žganje h sel xa ribanje tivota. — BoleCiue olajšujoče in okrepBojoJe sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orljf. steklenica K 2- J Na prodaj po vseh lekarnah li in niuodilnicah. Glavna lekarna > i A. MOtt, c. in kr. 4vowl založnik, Dunaj, Tuchlaaben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Uiroucoli. Domače vesti. P. n. naročnike opozarjamo, da sano že v mesecu muiu. Kdor še ni plačal naročnine, naj jo plača v -kratkem času. — Oni, ki imajo še star dolg, naj ga poravnajo nemudoma. Poživljamo jih zadnjikrat! Drevi »k Jelenu« na zabavni večer Dijaškega tamburaškega zbora! Za »Narodni muzej« so darovaii: G. VI. Koršic, Gorica, l) l knjigo (1. 1827.) 2) Zapisnik kmeta Kraševca, obsegajoč razne zagovore. — ~ Bogataj. IV letnik 1 aiovec. — Jakopec II. letnik, 3 novce. — lievk Fr. HI. letnik, razni spisi s Cerkljanskega od I. 1600-1860. — Karič AloJaJJ.I. let., 3 novce. — Legiša L let., 3 novce. — G. Koršič Vlad. 1) eno staro pipo z Vipavskega, 2) 15 novcev, 3) Vsakdanji kruh, spisal Rozman. — G. Fr. Leban 3 novce. — G. Pavletič Fr., Rubije, 2 novca. - - G. Pelicon Ivan, Rubije, 5 novcev in 1 srebrn okrasek (izkopan v Rubijali). — Slamič A. Podgora 1 novec. G, Cejn-pre Ivan, Gorica, 1 pečat. — G. H. Kla-vora, nadučit. 1 staro sliko na platno. — G. Žnidarčič Rud., Dornberg, Nagrobni napis (rokopis S. Gregorčiča). — G. Josip lialič, 7. dar, 1) 4 novce; 2) Vuličevič, Slavi o Italiani; 3) Podrecca; Slavia Ita-liana, 4) Slov, pismo, katero sv pisali vi-demski bogoslovci #. Baliču 1875, 5) Ku-šar, Canti Jugoslavi I, 6) Poročilo dežel, muzeja Kranjskega 1838. — Gospa Ana Persič, Gorica, 30 novcev in en bronast prstan izkopan v Volčah. — G. Lenarčič 1 srebrn novec. — G. Helena Vuk, So-vodnje 1) 2 srebr. zaponki, i novec iit | svetinja. -- G. D. Jug, Solkan, 2 okame-Jiini .(ribe) zelo veliki. —• G. Vodopivec, Gojače, 11 novcev. — -Odfoorova seja se vrši v pondeljek 15. maja zvečer ob 8. pri »Jelenu«. Odbor. Poroka. — Dnč 17. t. m. se poroči gosp. A. Mauzoni, sodnik v Kopru, z g.čno Ines pl. Calo iz Rovinja. Vse najbolje! Glede našega shoda zaupnikov v nedeljo poroča »Gorica«, da ie bito navzočih le kakih 40 liberalnih petelinov, »Novi Čas« pa pravi, da je bilo zaiipnikov okrog 100. Če nastane iz tistih »kakih« in »okrog« še 10 zaupnikov ter se seštejc število iz »Gorice« in ^Novega Časa« in prišteje onih 10, pa dobimo pravo število: 150. Za nedeljo zadostna udeležba. Razposlanih je bilo le malo vabil prav gledč na nedeljo. Če bi bil tak shod kak četrtek, to bi bili klerikalci zijali! Tako velika bi bila udeležba, Kla bi jih bilo strah in , groza! »Vsak pošten človek se brani biti kandidat »Sočine« stranke«. — Tako piše »Prismojenec«. Torej kdor kandidira kot pristaš naše stranke, po mnenju »Prismo-jenoa*, ni pošten. Pošteni so le: Gregorčič, Fon i« Stcpa-nčič, (dober dan, gospode poštenjaki) kandidatje naše stranke pa niso pošteni. ..... Kaj ko bi postavili pisca onega članka pred poroto; kako bi dokazal svojo perii^no u^itev.? Zvijal bi *;e v svoji črni tlajdi in ostal hi nesramen laž-nik! ~ Take himparije pišejo po »Pri-smojencu« katoliški duliovniki. ki imajo Boga in ljij:!> za norca pa Še greha nimajo, ker namen posvečuje sredstva. Kaj pravi nadškof in knez k tako nizke; netnu in falotskemu napadanju naših kandidatov od strani duhovnikov?! Ali se strinja s tem? Ali ne zabrani take vrste volilnega boja. ki"ne dela časti duhov skenrii \h.tif (Dalje v prilogi.) »Gotovo.« I Gospa davkarjeva in nje spremljevalec zapazita mimogrede na nek«m oknu dve ariladi čedni deklici. »Ali niste to šivilji Aindre?« vpraša ona. »Da, ena dela Obleke, druga.pa perilo, pomagati si pa tudi (druga drugi pri delu m ste jako pridni.« »Slišala sem, da ste precej lahkomiselni.« . »O, nič bolj.laihkdmiselni, kakor vse druge...« »Toda, toda, gospod »kaplan!«---------- Sestri Andre ste bili lepi deklici z jako polnimi lasmi in živimi temnimi očmh Ena 4e bila, Mirni, druga Lili. Šepetalo se je že (marsikaj o njih, toda dokatzov ni bilo nikakSi, in če ste imeli v resnici častilce, moralo je biti-to jako, na skrivnem, kajti vidalo se jih ni nikdar v moški družbi. . Govoriio se je o njih, ker ste bili lepi in mladi, •brez starišev, torej je lahko vsakdo (govoril o njih, kar je ravno hotel, saj niste imeli koga, 'ki bi se potegnil za nje. .-,; .... Imeli ste dva parižka miod-na časopisa m ste torej vedno vedeli, kaj je najnovejše. Prišla ie mnoga gospodična k njima, samo da je izvedela najnovejše o oblekah in drugem. Gospa Midial, ki je bila njuna soseda, je pustila rada nekaj časa kavarno samo, da je govorila z deklicama o novostih. - -..¦¦' »Ali ste videli kožuh gospe davkarjeve? Iz česa pa je.?# je vprašala, »Je iz lepe,- težke svile. Krzno je tudi pravo.« »Morabiti gotovo drag.* -.;¦¦' ;»Da, taki kožuhi imajd veliko vrednost, glavno je kožuhovina, tu so pa cene različne, od tristo do tisoč frankov ali pa še več.« v :-.*lSfea Bog,.; to morajo biti .bogati, da si kupijo kaj takega.« ,¦ »Da, ljuba gospa Michal, za nas ni kaj takega.« j »Ali so obleke gospe davkarjeve tudi tako drage?« j »Videla sem jih samo od daleč, niso zadnja novost,! bile so narejene najbrže lansko ali predlansko leto, ali i radi tega niso nič manj čedne.« j . »Za Rovbono si ni pustila napraviti nič novega, mi- ¦ slila si je najbrže, za nas so tudi njene stare stvar; dobre, j saj se tako ne razumemo na inodo. Mogoče pa hrani de-j nar, da kupi kaplanu suknjo, revež izgleda vedno ves! prezebel.« j »Posebno kadar gre poleg nje, ki je že tako jako; močna, sedaj pa še v kožuh zavita.« »Zadnjič sta obiskala skupaj Girondonovega otroka.« »Kaj je hotela tam? Girondomovi niso potreb , lene miloščin e.«* »Gospa pl. Slepičeva je jako dobrosrčna, mogci,* Te hotela dati dober svet.« »Če je gospa dobra, to ne vem,« pravi gospa Micl?.. »toda davikar gotovo ni. On je grozno jezen, da so mu gospodje zabranili (pristop v njih klub, vsakemu kogar sreča pravi, da se bo že maščeval, da. bo dal klub zapreti.« »Da bi se rad maščeval, to rada verujem, toda dvomim, če mu bo tako lahko zapreti klub.« .¦ »O, pravi, fcakorhitro pride kralj, je konec kluba. To bi bil pa tudi moj konec, kajti jaz živim od tega. kar mi dajo izkupiti na kavi in drugih pijačab.« »Ali imate mnogo opraviti, pridejo vsi gospodje v khib?« »Vsi razen Galtiera in Goubautla, ki nista Rovboni. Samo stari Monestrelse pokaže sedaj redkeje, kakor preje.« »Saj ga res ne vidive več tolikrat mimo iti, kakor pa prejšnje čase.« »Tista pravda mu ne da še pokoja.« »Pravijo, da vsak dan zini rja in zbada svojo hčer.* »In vendar je ravnala popolnoma prav, hvaležen bi ji moral biti, da ga Je obvarovala greha.« »Gospodična Lucija je ved?io jako prijazna in vljudna.« ! -\ »Ona je. tudi. jako lepa.* »Če se bode kedaj mazila?« »Jaz bi vedela Za njo izvrstnega moža.« »Ta bi bil?« »Albert Galtier.« »Ne, Mirni, kaj ne pride včasi tebi v glavo!« »Zakaj? Ali bhne bila to lepa dvojica?* »To že. ali ti pozabiš .,.« »Sovraštvo. Monestrelovo do Galtierov?\o* to se lah' ) preskoči.* »Če govoriš o volku, tu pride papa Monestrel,« ¦>Gre gotovo v klub«, pravi gospa Michal, »sicer .sem pa že predolgo tu, gospodje gotovo kaj rabijo, moj rnož pa je tako nepripraven, vedno bi sedel za pečjo, tu briga •.; pa za nič.« »Gosoa Michal se je motila, Monestrel ni šel v klub. iunpak ribe lovit. Nesel je seboj košaro in pripravo iov, ter korakal proti Gauluri. »Vreme je tako lepo«, je rekel svoji ženi, »škoda bi bilo, če bi presedal kar doma ves dan, hočem skrbeti za nocojšnjo večerjo.« Na bregu, na pripravnem mestu je vrgel trnek. Ulovil je samo majhne ribice, toda to ga ni motilo, stal je več ur potrpežljivo, dokler ni napolnil košare, potem pa je Šel zadovoljen domu in rekel svoji ženi: »Tu jih imaš, pripravi nam jih takoj.« Gospa Monestrel jih je vzela in skla, kakor je bil« tam navada, na olju, kar ni prav posebno dobro, vsaj duh ni lep. (Dalj« prih.) Priloga MSožB"St. 55.zine 13.maja 1911. Na tukajšoiattuttoškein učiteljišču pri- ¦• .m.i^liiiio^ialMfe^r^a^on In Ste-*! pančič. S težavo smo prišli do slovenskih sodnikov/ Manjka Jih" pa Še polno — ali tu sta kar dva sodna svetnika, ki sta ušla. s sodnije na komodno politično polje v klerikalno stranko. Oba sta bila liberalca ali oba je^v.atojp^jned' klerikalce..brezdelno, življenje' Iz"Itodnfh^ifrsS^fatMfflf^z daj laški uradniki. Ti ki ne umejo našega ljudstva, sodijo naše ljudi — .slovenska sodnika dva pa fartsata ljudstvo kot "kandidata brezdomovinske klerikalne, stranke'ter hočeta še dalje ttmtiddnorživeti, namesto, da hi bila na sodniji pri delu, za katero sta .plačana in za katero sta poklicana. Na sodniji naj bosta, da ne bodo; našega' ljudstva sadili tujerodni sodniki, ki ga ne umejo. Gledališka predstava v Prvačtai. — Kakor že naznanjeno, priredijo jutri člani slov. Tržaškega gledališča v Prvačini predstavo in sicer -burk>'.- >Qrbfica in čevljar«. N. D. O. v Gorici prirtJi javni shod ru veselico, kakor že objavljeno, v nedeljo 21. maja. Shod se bo vršil zjutraj ob 10. uri pri Gorjancu na vrtu Attemsove palače na Kormi. vesetfca pa pop. na Katarmije-vem vrtu. Napade na naše kandidate, posebno na Kocjančiča in Vrtovca. obljublja -Gregorčičeva »Gorica«. Napadi bodo seveda surovi in lažnjivi. Pravi, da »s tema možakoma bo imela Se večkrat priliko natančnejše seznaniti naše ljudstvo v prihodnjih številkah.« Tt> se pravi: o obeh hoče lagati na debelo, -• Naj le piše, kar h:: če. kandidata se ne bojita -»Gorice« in peresa dr. Gregorčiča; bosta že "znala odgovoriti na vse. Klerikalci dobijo po ustih, da bodo primorani molčati ter tih bo ljudstvo videlo razkrinkane in osramočene. Potrjen je deželni zakon, po katerem je uvrščena med konkurenčne ceste ona med Sovenco in Kofokem čez Cerovo 'do mosta v Vipalžah ter se veže s cesto Vi-polže-Kozana. Stepančič lazi po Krasu ter lovi... ne kobilice, ampak »volivce«, ki naj bi mu pomagali v državni zbor. On hodi okoli kot deželni odbornik. Kot tak obljublja mnogo in strahuje ljudi. Aii če bi zadela Kras ta velika čast, da bi postal Stepančič državni poslanec — potem bi ne bil več deželni odbornik, ker Je nemogoče združiti obe mesti in je to-nedopustno, torej bi niti jedne onih cbitih obljub ne mogel izpolniti, ker bi pač ne ibil več deželni odbornik. Kraševei, spreglejte farbarja pa poprašajie ga, kako je kaj z ogromnim deželnim deficitom! Surov hi lažnjiv je »Primorski list« z zadnjega četrtka. Zaganja se najbolj v Sočo > in »Primorca«, obrekuje in slepar! izprijenec in ko je konec njegovega smrdljivega izbruha pa priporoča kandidate S. L. S. Lep smrad je okoli njih. Res. jako so priporočljivi. Kaj je surovost in laž, spričuje uvodni članek v »Prismojencu«. Tako pišejo katoliški duhovniki! Usttneni zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji in realki prično dne 6. julija t. 1. J7Ne drži — Klerikalci so v stiskah in ¦ležavati, ker ljudstvo vidi njihove odvisne kandidate in jih pozna, da vlečejo denar 9M» dveh straneh ne delajo pa nič za ljudstvo, kakor smo to slišali iz ust kmetovalca Goriške okolice na shodu zaupnikov v nedeljo. Klerikalci pravijo: saj je bil ttfdi Strekelj državni uradnik. Da, res je ¦ bil. Ali Strekelj je vselej, ko je nehal državni zbor zborovati, šel v Dalmacijo, prepotoval ves svoj okraj ter delal tam. bil je tudi drugače v vednem stiku s svojim uradom v Dalmaciji. Strekelj je bil pač priden državni poslanec in priden, državni uradnik ob J»T: m. Tisti čas, ko je po državnem zbor ekelj potoval in delal v Dalmaciji — dasi v to ni bil ob-vezar.' — sta bila Gregorčič in Fon lepo na gorkem v Gorici ali pa kje v senci kake gostilne v Goriški okolici. — Zato "prhnera s.Štrekijem ne drži. 'Kandidata Vrtove« se bojijo klerikalci. Grdo so se zagnali v njega. Na shodu zaupnikov v nedeljo je govoril Vrtovec tako-le: »Ta okraj je najbolj .zanemarjen v naši deželi, gospodarsko, kulturno zanemarjen. Pač zavidamo druge,, da so napredovali,, vsled šol, vsied vpliva mest, ker mesta so središča, odkoder se.širi po deželi kultura in gospodarska izobrazba. Kdo je vedel za Tolminsko, dokler ni bilo Bohinjske železaiice. Okraj je bil obzidan ta-korekoč okrog in okrog s kitajskim -zidom. Ni bilo šol. Žele v zadnjem času se je šolstvo razširilo. Prošveta prodira sedaj v ^rfsTTaTTSVsoTSk^ brez ljudskih šol. Ni čuda, če smo zaostali. Ni čuda pa tudi, če je. rekel mlečnozobi kaplan: Pojdite in volite tega in onega in šli so kakor ovce, če'se jim sol pokaže. — 25 Jet je govornik že na delu "ter dobro pozna razmere. Nič se ni čuditi, če je zaostalo ljudstvo in so posledice tu, ali vendar smo dosegli, da so se začele širite šole, s šolo pa prodira kultura. Časopise širimo. Dani se. Lud-stvo je začelo misliti ...« Jezilo je klerikalce, kar je govoril. Zato pa so iztrgali iz vsega tega le dva stavka, češ, Vrtovec je rekel: »da dela 25 let ter dobro pozna razmere. Nič se ni čuditi, če je zaostalo ljudstvo« ... To svojo modrost prodajajo sedaj po svojih listih in kričijo: glejte, kakšno je delovanje Vrtov-čevo. Sani se je obsodil. — Tako nepošteno pa tudi tako skrajno neumno se borijo-klerikalci. E. seveda jezi jih, če se pokaže ljudstvu tista velika sloveča Gregorčičeva nedelavnost, ki je Gorjanom že toliko škodovala! Neodvisni so rasi kandidatje — to boli in peče klerikalce. Zato tako peklensko zabavljajo in lažejo. Prav vstrašili so se jih, zato tako brusijo svoje jezike. Ali neodvisnost najlepše priporoča naše kandidate ljudstvu. Volilci naj le pridno razmišljajo o odvisnosti in neodvisnosti poslancev. Potem že pridejo do pravega zaključka, da ni varno prepuščati važna mesta poslancev na Dunaju odvisnim ljudem ! Ljudje brez srca. - Brezsrčni torej skrajno hudobni klerikalci se po svojem neumnem /.mazilu zadirajo v kandidata Kocjančiča. ki je na shodu zaupnikov prav lepo povedal, da poleg programa mora imeti poslanec tudi srce za ljudstvo. Oni pa pravijo, da se da opraviti vse z bese-[ dami. Klerikalci so res .polni besed, praznih besed, pa če so še tako lepo ozaljša-ne — srca pa nimajo nič za ljudstvo. Zato ljudstvo tako nesramno izkoriščajo in iz-žemajo, zato se pa tudi tako zlobno zu-derejo na vsakega, ki ima srce za ljudstvo. — Ljudje brez srca pač ne morejo drugače ravnati! Dr, Šusteršičevo potovanje v Dalmacijo in jugoslovanska politika. — Dunajska *lmormation« prinaša iz peresa »nekega hrvatskega politika« to-Ie: Gospod dr. Šustcišič je priredil politično »službeno potovanje« v Dalmacijo in je o tej priliki skušal pridobivati za svojo specifično politiko. Vspeh njegovih prizadevanj pa je bil povsem negativen, kajti krajni volilni odbori so po zaslišanju njegovih deklaracij direktno prepovedali kandidatom združiti se z dr.om Šusterši-čem in njegovo stranko. Naj tudi s političnega stališča živo obžalujemo, da Slovenci in Hrvatje ne manširajo samo ločeno, ampak da tudi ločeno demonstrujejo. Združenje vseh jugoslovanskih in konservativnih elementov je nujno potrebno že v interes« dtflekosežnih političnih idej ju-goslovanstva, v interesu pripravljanja tri-alizma. Ali ravno tako, kakor se Hrvatje i adi" podrejajo kaki jugoslovanski politiki, istotako niso voljni uklanjati se dfletatu dra. Šustcšiča, čegar konjirkturalna politika ne obeta nikske stalnosti in tudi ni narekovana od nikake stvarne volje. Dr. Šusteršič je sijajen agitator, ali on propagira v prvi vrsti — sebe! V drugi vrsti svojo stranko in v tretji idtejo solidarnosti jugoslovanstva. Naobratni po vrstni red bi bil seveda primerneji toplemu zastopanju skupnih interesov Hrvatov in Slovencev. Dr. šusteršič naj bi že vendar enkrat.uvi-del, da se svojim omahovanjem sem in tja med ekstremi le izgublja na osebnem zaupanju in da jemlje s tem svojim mislim živ-Ijenski sok — možnost njihovega uresničenja: Žal pa, da je vedno pripravljen, da svojo osebnost prišteva k* stvari, -ki jo imitira mesto, 'da bi sebe odšteval. Radi "tejga so mu. toliko v Galiciji, kolikor na l&trVafokein, jasno odrekli, kar pa ne,'velja pu>granru jugoslovanske stranke, ampak le brezprograinnosti dra. Šusteršiča. Le obžalovati je, da oseba, ki ima sposobnosti v sebj za voditelja velike 'konservativne, stranka, vgdnp sfppa.s poti in se »e more | iznebiti teorije dveh duš. On more reči o se!bi kakor Nestrpyev Holofer-nes: »Ne vem, kdo je močnejj? Jaz ali — jaz?« Nikamor se ne gane kandidat Gregorčič. — Lepo doma sedi pa misli: »pišite .^e v ulio,, moji voJilci; v Gorah, ki ste tako neumni, da me mislile še voliti«! Avtomobilov ni preskrbel Gorjanom, železnice tudi ne, kdo se bo torej vozil pp Gorah. Doma sedi na lavorikah ter čaka izvolitve. Samo pisaril bo prav pridno po svoji »Oorici« takisto, kakor zna le on! ~- To bo grdega -zabavljanja in jezuitskega zavijanja! Radi 155% šolskih doklad na Tolminskem se jezi »Prismojenec« na kandidata Vrtovca. Vrtovec ni kriv teh doklad, ampak kriv je kandidat dr. Gregorčič, kateremu ni bilo za to, da bi se napravil deželni šolski zalog, ker ga pač Lahi niso hoteli; ž njim lie obremenil okraje tako, da tičijo pod težo šolskih doklad — namesto da bi jih razbremenil deželni šolski zalog. Gregorčič je velik krivec na tem, da so šolske doklade tako visoke. Gregorčiča je treba radi teh doklad stresti za široka ušesa! S čim si hočejo pomagati. — Kadar živinski semnji tudi za parklja&to živino;: . Novo trgovino z ždeznlno otvjnrita predajalnico, pričel sem, lkupovati-pljt^ni^^e 15.,;t.vvim, v.\Qq^j^^0^^7. dasiravno mi ni iigajal način njegove"kori-i & Pinter& lentifti. tWiroMtd hižihi kakovos'ta..( JMein^Jci^^sečaJo ga fioiiška kolesarska zveza. Kolesarsko, dru$tva »Banica« naznanja, da se bode vršila, kolesarska slavnost 2. Julija t.,l.ty.»HHmteicte«.' .,. • .¦ Pollttčiii pregled. Posojilo 76 mil kron, — Finančni minister je. na podlagi cesarske odredbe od 31. marca 1911, drž. zak. štev. 60 sklenil dogovor glede- kontokorente-prediiijttia v naljvišein znesku. 76 mil. kron z nastopnimi bančnimi .skupščinami: asnglo-avstrijs-ko banko,- dunajsko bančno, zvezo. c. kr. privj Splošnim avstrijskim zavodom.: Po-denkredita,..c- kr. prav. avstr. kreditnim zavodom .za trgovino in obrt, nižeav-strijsko eskomptno dražbo,. & kr. avstr. Liinderbanko in,banko Union. Ženska volilna pravica na Angleškem". - V spodnji zbornici sta predlagala poslanca Kent in (iouldie, da naj preide zbornica k drugemu čitanju načrta, ki se tiče razširjenja volilne pravice na vse ženske, ki- vodijo samostalno ¦ gospodarstvo. — Po tem načrtu fbi en milijon žensk dobil volilno pravico. Ta predlog je bil sprejet z 255 proti 88 glasom; no, boje se. da kralj tega načrta ne potrdi. Kandidatura patra Zahradnika. — Kakor znano, je opat premonstratenskega samostana v Pragi prepovedal bivšemu češkemu državnoziborskemu poslancu, agrarcu patru Zaliradniku, zopetno kandidaturo. Ker pa so se volilei in tudi izvr-ševahii odbor stranke odločno izjavili za njegovo kandidaturo, se je pater Zahrad-nik kljub prepovedi opata uklonil zahtevi volilcev in sprejel zopetno kandidaturo na agrarnem- programu. Rusija in Japonska. — V seji ruske dume 10. t. m. je poslanec Puriskijevič nenavadno ostro napada! japonskega poslanika v Petrogradu, trdeč, da se on peča .s špionažo v notranjosti Rusije. V političnih krogih je izzval njegov govor velikansko senzacijo. Razne vesti. Ponesrečil na kolodvoru v Trstu. — Včeraj zvečer ob 7,55. je odšel z južnega kolodvora v Trstu vlak proti Gorici. Ko se je že-premikal, je.hote! vstopiti neki okoli 40 let stari gospod. Trudil se je, da bi skočil na vlak, ki se je premikal, vedno hitreje — kar se je dvignil, ali hitro tudi padel s stopnice pod vlak. Levo nogo mu . je popolnoma odtrgalo ter je ležala 1 m proč od telesa, vse telo je bilo ranjeno, glava vsa v krvi. Spoznali so v njem po papirjih, ki jih je imel pri sebi, zdravnika v Steyru, dr. Hugona Finka. Tako se je pisal bivši zdravnik v Ajdovščini. Velika železniška nesreča. — Iz New . Yorka brzojavljajo: V državi Colorado se je pripetila grozna železniška nesreča. Ekspresni vlak iz San Frančiška, ki je vozit z hitrostjo 95 kilometrov, je pri Dun- . verju skočil s tira. Več vagonov se je prevrnilo Čez nasip. Doslej so našli 25 trupel - Pod razvalinami pa je še mnogo trupel.. . -, Albanija. — Vrlrni poveljnik v Albaniji poroča, da so ustaši dne 9. t. m, imeli velike izsguibe, ko so napadli kolono iVhihidina pri Kastratu. , Vstaja se razširja. Torgut paša pa je zafrtevail od .prebivalstva, da mu izroče ' orožje'tekom; 5 cmh; Ljndožerski banket. — Francoski . (poHc&vnik Mol, ki je pFed kratkim umrl v Afriki, je radF-.pripovedoval razne dogodke . s.-črnega kontinenta. Neki dan je naletel v . Kongu na.neko.lj-udožrsko pleme. Glavar njihov je bil umrl. Ob taki priliki priredijo veliko pojedino. Pokojnega žene so stale, i pri vodi posute ž moko, kakor po-su jejo ribe, pred no jih spečejo. Po celem . telesu, so bile tako posute. Povabili so ga, naj bo tudi on pri banketu. Poprašal je, kaj priredijo za pojedino. Pokazali .so mu s.prsti na žene pokojnega. Energično je izjavil, 4a ne/dopusti kaj takega in ako .bi se kdo drznil katero speči,, bp najstrožje kaznovan. Kuharja to ni šlo v glavo, češ. kaj pa naj-da gostom če ne človeške- ga'fne$a. Na niestb vsake vdove mu je dal ,pbl'k6vnik eno goved. Ali gostje so bili razočarani, ko so culi, da bodo jedli goveje' meso namesto ženskega. Nekateri sploh'niso hoteli blizu, češ, da se ne splača 'hoditi na tak banket, na katerem se je goveje1 meso. Ali človeško meso ali pa n,ič! : Prva zdravnica v Dalmaciji. — Okrajno glavarstvo v Kotoru je dalo doktorici Vidosavi Gjuričevr pravico za svobodno izvrševanje zdravniške prakse. Dekliški davek. — Staro vprašanje, zakaj je toliko neoženjenih, je rešil neki ameriški modrijan v državi Wischonsin po imenu Karol Honson. On pravi, da žene s svojimi prevelikimi zahtevami, s svojim obnašanjem ter s svojo emancipacijo odbijajo in prav strašijo moške, ki bi se drugače poženili. On hoče, da se ob-dači vse ženske, ki so prekoračile 25 leto svoje starosti. Državnemu zastopu v Wi-schonsimi je tudi predložil že tostvarni načrt. Letni dekliški davek bi znašal 5 dolarjev. Reforma ljudske šole v Italiji. — Italijanska vlada je podala nov šolski zakon. V teoriji je bila šols'ka obveznost v Italiji od 1. ,1877. toda vkljub temu je bilo 40 procentov analfabetov, kar kaže pomanjkanje šol. DoKriost skrbeti za šole so imele občine, a je niso izpolnjevale, sedaj bo pomagala država. Doslej so plačevale občine 140 milijonov, država 21 milijonov lir za ljudske šole. Država noče dati 16 milijonov več, da 'bo v nekaj letih dajala po 60 milijonov lir. Tako ibodo država in občine dale 200 do 220 milijonov lir za šolstvo. Poleg tega bo država občinam do-, volila 240 milijonov lir posojila za nove šole. Občine dobe brezobrestno posojilo, ki se plača v 50 letih. Tudi v vojašnicah in na vojnih ladjah bodo urejene šole. Po-sefono mnogo šoi manjka na jugu. Reformirala se bodo tudi učiteljišča. Šolska reforma bo najlepši dar letošnjega jubilejnega leta. Iz Meksike. — Ustaši zahtevajo odstop predsednika Diaza in 14 mest guvernerjev. Madero je sestavil provizorično vlado. V VVashingtomi se 'bojijo, da izbruhne v Meksiki anarhija. Orthovo oporoko odpečati cesar. -Ker je sodni senat najvišjega maršalnega urada razsodil, da je bivši avstrijski nadvojvoda Ivan Salvator, ki si je nadal ime Orth, mrtev, bodo odpečatili njegovo oporoko, in sicer,,ko se cesar povrne na Dunaj. !Po dvornih predpisih mora cesar-sam odpečatiti oporoko v .navzočnosti zunanjega ministra, višjega dvornega, maršala in višjega dvornega mojstra. Vojaške vaje ob istrski obali. — V Bulj sta dospela novi poveljnik 3. armad-nega zbora fml. Friderik baron Leithner. in armadni inšpektor fzm. Potiorek, da prisostvujeta kombiniranim vojaškim va--jam na kopnem in na morju. Med .pehoto in vojno mornarico so bile vaje blizu Rovinja. Kakor se čuje,, mislijo vso morsko obal od Rovinja do Pulja na krajih, kjer bi se zamoglo izvršiti eventuelno izkrcanje, utrditi prav dobro. Častnik zasledovan zaradi veleizda-je. — Dunajska garnizijska sodnija zasleduje nadporočnika Kirchhammerja 2. pešpolka zaradi veleizdaje. Kircliharnnier je dobil vabilo vojne sodnije a je pobegnil. Tiralnica proti nad poročniku KineMiam-snerju med drugimi omenja, da je zelo eleganten. Proti jetiki. — Iz New Yorka se poroča, da je 7. t. m. 200.000 pridigarjev z lec govorilo, kako se boriti proti jetiki. Cerkve so »bile vse prenapolnjene. Poučenih je bilo o jetiki nad 7,000.000 oseb. Bodočo nedeljo se obnove govori proti jetiki. Strah pred zrakoplovom imajo Kitajci. Vzletal je med njimi zrakoplovec Van-derboru. Kitajci so ga gledali začudeno in dvignila se je proti njemu cela revolucija. Slučaj je hotel, da je nekdo na samem ustrelil generala Tardera, ki je tudi gledal vzletanje. Kitajci so obdolžili zra-.kcplovca, da je on kriv generalove smrti. Ni bilo drugače kot da je Vanderborn na skrivnem šel na železnico ter se odpeljal s transsibirsko v Pariz, če ne bi ga bili ubili. Žganje. — V okolici Marmaros na Ogrskem je bilo pozvanih k naiboru 450 mladeničev. Od teh je sposobnih za vojaško službo samo 41. Madjari v Marma-rosu propadajo, 'ker pijejo preveč žganja. Mednarodno lilgienlčno razstavo so otvorili pred kratkim v Draždanih. Zrakoplovec Procken Muller se je pri letalnih poskusih v Jdhannistalu ubil. Ta- | ko porefajo iz Berolina. Aviatika je zahtevala že obilo žrtev. Za podčastnike. — V ministerstvir za deželno brambo izdelujejo načrt zakona za službe, ki se imajo podeljevati podčastnikom, ko skortčajo sv.ojo službeno dobo. Zakon meri na to. da se podeli odsluženim podčastnikom več mest pri državnih železnicah: v Nemčiji se je izkazalo, da so bivši podčastniki dobri železniški uslužbenci. Sedaj hoče poskusiti to tudi Avstrija. Velika požrtvovalnost ženske, — Neka nastavljenka v bolnišnici v nekem italianskem mestu si je dala izrezati kožo, kolikor so jo zdravniki potrebovali za nekoga težko ranjenega otroka. Zdravniki so to storili in otrok je rešen. Za t:> veliko požrtvovalnost one usmiljenke se niso niti toliko pobrigali, da bi v javnosti povedali njeno ime. Štiri noge je izgubil. — V Trinidadti v državi Colovedo živi neki Ray Thorpc. Pred leti se je hotel peljati po železnici brezplačno. Skril se je bil pod vagon, ali ko se je začel premikati vlak, je mož padel in odtrgalo mu je obe nogi. V bolnišnici je okreval in dobil lesene noge. Ali Še vedno je mislil na to. kako bi se peljal po železnici brezplačno. Prilezel je do nekega vlaka, se skril pod vagon, zgodilo se je tako kot prvič. Ray Tlrorpe je padel in vlak mu je odtrgal obe nogi. Kolikor je mogel se je Ray Thorpe dvignil ter zakričal za vlakom: Vrag te odnesel, žel-jzua mrcina: ti si mene prvič pre-varila, ali sedaj sem jaz tebe nasamari!. — Sedaj je dobil nove lesene noge. B:kj ve, če ne pojt'e tudi s temi pod vlak! Prodal se na Kranjskem pod ugodnimi pogoji okrog 150.000 kwb. čevljev jelovega lesa. Gozd" meri ca. 90 oralov, je arondiran in ima lepo lego. Sredi gozda je hiša s hlevom za; 4 pare konj, v bližini (20 minut) pa večja •gostilna. Spravljanje je lahko, voznikov, sekačev in tesačev dovelj. Na razpolago je tudi vodna pila z 2 jarmoma (po .5 re-zU?.) in cirkularjem blizu večjega trga na Dolenjskem 8'50 km od železniške postaje; gozd sam je oddaljen od trga 6 km. Drevja je Okrog 9000 debel in sicer hoj in smrek od 20 cm do 58 cm prsne debeline. Les je lep, čist in zdrav. Naslov pove upravništvo list:«. Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! »CROATIA« zavarovalna zadruga v Zagrebu. Ustanovljena leta 1884. Pontrala v Zagrebu v lastni palaiVi, voyal uCllliaia MarovBke in Frorauovifteve ullč«. Podružnica v TRSTU, Corao štev. 1, telefon štev. 2594. Glavna zastopstva; Ljubljana, Novisad Reka, Osjek in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: I. Na življenje: J. Zavarovanje glavni« za slušni pouesre- fienja in smrti; -.'. zavarovanje dot in dedščin;' 3. zavarovanje življdiijskijj rout, II. Proti ognju: I. Zavarovanje ptav.b (hiš, gospodar,«k Hi poslopij, tovarn). •2. Zavarovanje pnunienin (pohištva, blaga v trgov nudi, gospodarskih stroj > v, blaga itd. " , 'i. Zavarovanj« poljskih pridolkov (žita sena itd ill. Zavarovanje steklenih plošč in šip. ZailraZno inuiljc vseh crl.Mkov zn:wi K a.U«i.2Ui-8« «)d U>ga temoljnu glavnica . . . . „ »10.000-00 l)/)li(n|»k l^tiH' jiivmijc .s iinslojijiiuUiu ., l.iJ7.a5<»i« U|i|:u^ui0 oilhkoiinin«.......„ 8.9žH.I(V>'48 Zastopnik za Gorico in okolico: PETER GRUDEN & Comp. u aoRici. Iv. Zntdarčic & dr. stavb, tvrilka u Soriclt Ula mattiolf. Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbiuska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Wesifal,-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in ropotatije, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Cenej! kakor vsi dragi masivni stropi. Pojasnila, stat. račnni in proračuni brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše ztdovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo- Ceneje kakor tsi drugi sistemi. Stara dobroidoca gostilna na s krasnim gostilničarskim vrtom se odda takoj v najem radi bolezni lastnika Kje, pove naše upravništvo. i GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu", V sredilču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvorn. ZbiraliS5a trgovskega sveta iu goriških Slovencev. — Nad 3) sob za tujce od K t 20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob sa klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi m pijače. — Domača in. tuja vina. Budjeviško in puntigamsko pivo. •— Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in tečna. e0SPodtaie,zabite KOLINSKO CIKORIJO prt Vseh trgoillnah iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani in. različnih novosti je ravnokar došlo za pomladanske obleke in bluze. g~g Modne knjige kakor tudi uzoree j ste razpošilja franeo in zastonj. Mali oglasi. Hajmanjla pristojbin* stane HO vin. Ako Je oglu obsetntji! se raCtrai m rsako besedo 3 vin. BaJpUpraraeJS«'lnterlranje xa trgovce In obrtnika. ¦ Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih na delali (in celo v mestu) nibce ne pozna, ker nikjer se Inierirajo. Skoda ni majhna. Mnuo hlC9 z "ksežnim vrtom in velikim dv<>-rlUiu lllou rj$čei», s pij novo in elekirično vpeljavo — se proda. Naslov povo nase upravniStvo. Kupi se zemljišče !!5i"'E na upravniStvo. fWnnfUnna zmožna slovenščine, italijanščine bOSPUulClld in ncniHcMne išče služIl kot l>la-jrnjniearka ali kontoiistinja. Nr v«»nj. Atelier \Vciass (iorioa,. Via Tre K»* Hi. Ilr*ftnib vešo v zavarovalni široki se sprejme UldUIM& s 1. julijem. Ponudbe pnd: H *;«, j>o*l. rest. Gorica. "fiufl rokVo se dobi v gostilni KOM K L na L.11C IflMJ AjSeviei. Na /olju se pnjljc rake. g. odjemalcem tudi na dom. §aloi) gcotral — (5orSca Corso Ginseppe Verdi flepreklicno le še danes o soboto, dne 13. t. m. in jutri o nedeljo dne t*, t. m. trupe Sudancev nubijskega plemena* Nastop se vrSi v narodni noši in predstavljajo domače šege in bojne plese. Predstave se vrše od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer. Vstopnina 40 vin. Vojaki'do narednika in olroei plačajo 20 vin.. Nova slov. trgovina z železnioo < Pregrad 4 Černetlt Trgovski Dom - Gorica. Naznanilo. o O > II Pinter & Lenard se otvori 15. majnika. s (D S Lekarnarja H. THIERRY-Ja BHLSHm Siluto pravi Proti »llein eehter Balsam uifa- SiMiM|tl-*MUi«kifci] A.Thiorry in Pregrada zeleno redovnica kot varstveno znamko. vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Nedvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnui organov, kašlju, bruhanju, luipavosti, bolečinah v prsih, na pljučih, specijelno pri influenei, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani balzam 1J/-2 ali O/l 1 vel. posebna steklenica K 5--.' Lekarnarja H. THIERRY-JH samo pravo € K \TIFOLJI3VO MAZILO zanesljivo gotovega učinka -pri opeklinah, oteklosli, pone- srečenju in vaetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 skatlji 3(>u. ZALOGA: Lekarna pri Atriju varna A. Thlerrj-ja Prcirada pri Riptcu. Dobi se po lekarnah. Na debelo po med. mirodiinicah, Trg sv. Antona se vrši v. Kobaridu dne 12, rožnika in ne 13. Ta določba velja le za letošnje leto. vo trga Kobarid 12. majnika 1911. X Gruntar, Zupan. Ivan Kravos N Komu it. II. GAMSI ga Koraii it. H sedlarska delavnica in zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko" vožnjo; datje ima v zalogi različne konjske potre b-šč;ne, potovalne potrebščine kakor: kov-čege, torbice, denarnice, listnice ^^-j"". itd. — Izvršuje in sprejema v i~||^fc|"{jS popravo različne koleseljne ia ^j|§=g|||a — kočije - " Popravila se Izvršujejo točno. Cene zmerne. "Wtik V najem oddam takoj radi bolezni svojo že 30 !el obstoječo, dobro idočo mesarsko obrt z vs^mi priliklinami in zraven spatla-jočimi prostori. Pogoji zelo ugodni. — Nalaučneja pojasnila uslmeno ali pismeno daje - w Hinko Kos, mesar v Idriji. Odlikovana pekaiija ia slsi&i&riia Rojaki, izPi3inujtesoojo;Karol Draščik narodno dolžnost: pristopajte j H Gorici ni hm v (laitni hiti) k obrambnemu skladu družbe , ¦'*«• naro.Lila vsakovrstnega tudi naj«- nejega peciva, torte, kolače za birmance 51). C JU. ITIJ in P°roke» odlikovane velikonočna ' plnce itd. Prodaja različna fina vina In llksrja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»*- po Jako zmerniii cenah. ~*ik Tehnični biro FRIDERIK KIENTZ - GORICA ulica Ascoli štev. 20 priporoča: parne naprave, razne vsesnlne naprav« plina, raznovrstne motorje In lokomobile, kompletuc. naprave za pekarne, parne peči, stroje za mešanje in posamezne dele strojev. Dviuala za stavite, poljedelske stroje, stiskalnice* za j|ro*tlje in drnffo. Kompletne naprave za mizarske delavnice, žauavje in mlinnrje. 311 i ne za koruzo z ročnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vseli vrst, smirkov papir za oiščenje i/ platno. \jMik& zaiofia ži>an)ofoi)0^ li> cirev. . kr. privil. krojaški kroji 30 lit obstoječa strokovna krojačmea za gospode vsakega stana. Zaloga vsakovrstnega blaga iz inozemskih in čeških touaren ler izg> fouijenih oblek. Blago na meter po najnižib cenah in izgotouljene obleke po znižanih cenah. = Zaloga blaga = za sokolske kroje. Zaloga orožja in vse oprave k uniformam, kakor tudi za brate »Sokole", samo v trgovini M. PO VER A J v Gorici na Travniku štev. 5. Varstvena znamka: »Sidro" IfiT i*!| liniment. Captici ooinp.||s Anker-Pain-Expeiler je povsod prlpossano kot najboljša " sredstvo proti preUafenjn iti Za ceno 80 vin., K 140 in 2'— se dobi j>q vseh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v škatljah z na3o varstveno znamko „sl. drom", ker le teko je zagotovljeno, da.j je izdelek pravi. Dr. RICHTBRJEVA UEKABKA pri ,t«Iatem Ingl V I I iBubethgasse itev. 6 ncv«.-¦ Oa«tho raipoinianl*. '¦'¦; ¦} »Ljubljanske — se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočim! i Vloge na knjižice obrestuje po 4',A vloge«tekočem računu po dogovoru. i« V srn m ci - ti M«k» flontfca K 5#00.000.------ ClSIltralH D PpnRnžNlCE: Celovec, Gorica. Sarajevo, Splitr Trst - itczervni zaklad K 150.000, , G 0 PALMA 0 f © bahanja se iahko reče, da so pristni PALMA gumijevi PODPETHIKI najvažnejši del moderne lugijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti Dinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno. Q Zobozdravnfški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICI! Jps. Verdi k&aiiSfie Steu. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaueukove plo&e, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrsle. Ordfnlra o sooiei od 9. ure tiop. do 5. ve pop. Dobro krepilo za želodčno slabost in za one. ki so so prehladi« ali prenajelt ali si nakopali z zanžiljem slabili za prebavo težkih prevroCib ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, naplhnjenost Itd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". Baldrianum" se bknJEe pn takih neprijetnostih, dokler niso 5e razvit-, kot dobro že- lodPno vino z izvrstnim vspehom in zabraiijuje tudi slabe posledice, kakor nervozlteto, nespečnost, omotico, stisko Itd. Vslcd njegovih sestavin., ki so samožko vino z motovilfnimi kapljicami, inalinovec in f«.finjevec. vpliva „BaldrIanum" tudi pospešujoč pri zaprtju »n Mjedn.. kropilno na Ce' %rk.iBo|e-inZoT;BALDRlANUM« ne vsebuj, »ikakh. ,-dljivil, »estavin ter m lahko prenaSajo slabotne osoDe in otroci tndi pri daljšem M™"i"\W™i*JP^g se {Ta zavžije Vl«traj na toSčc ali pa zvefer predno se {jre spat eno časno kakor za l|k«rje. Za otroke iu slabotne osebe se razredči r« »BALDBIANUffl" vročo vodo ter se mu pridenc nekaj sladkorja. Dr* Kugel-nov Jtaldriauum' se dobiva v steklenicah po 3 iu 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicab in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradišfianske. V Gorici, Korminu, GradiSču, Iiomansu, Ajelu, Caropolongo, K nkah, Tržiča, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, analu, Čedadu, Vidmu, lahni, Cerviiijanu, Ogleju itd. se dobila v lekarnah. Tndi pošiljajo goriške lekarne dr. Engei-BOT „BaldrianttniH po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. =— Soari se pred ponarejanjem? —— Zahtevajte izrecno Engel-nov »Baldrianuiii' Halo! Urša počakaj: Kam tako letiš? Jera! Pomisli kaj se mi je 2godilo, pred par leti sem kupila od potovalca cenen šivalni stroj, toda danes, ko imam dela črez glavo, se mi je polomil. Letim pa zato, ker nujno drugega* rabim k gospodu Dos. Dekleoa v Gorici, »L mnnlcipio št. i, da si tam nabavim nov Pfaffov šiv. stroj, ker moja soseda ima že več let stroj iste vrste, kateri je tudi pripraven za umetno vezenje in do danes se ji ta ni še nič pokvaril. Stroj Šiva res izborno in Katra mi je prav toplo priporočila ter dostavila: Urša zapomni si, da kar je primerne cene, ni drago, ampak kar je ceno, to pride stati človeka drago. Prav imaš Urša, pristavi Jera, le kupi Pfaffov šiv. stroj, tudi jaz sem slišala, da so Pfaffov šiv. stroji najbolji, da nič ne ropotajo, ampak, da je veselje na nje ši-. . . vati ter tudi jaz kupim Pfaffov šivalni stroj, kadar se moj kolovrad ustavi. Zdrava bodi! Bog daj srečo in dobro odpravi. Adijo' toplice v (Monfalcone). Solnate kopeli, stalna temperatura 38-40°. Blatno zdravljenje. Sezona od 1. junija do 30. septembra. Učinkuje proti protinu, rev-matizrnu, Ischias, ženskim boleznim itd. —' Lastnik knez A. p!. Tliurn in Taxis. RedOt promet z avtomobilom Rimske toplice — Tržič. — Izleti: Timavo, Sv. Ivanu, devin-ski grad, kopališče Sistjan. Največji kopi« tort. Na novo urejeno in povečano kopl-lišče. Interurb. telef. št. ^6. Koncerti itd. V zavodu se nahaja zdravnik. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste iijbiljiib Itrrik li litre, Dalmacije, NiliitMiri ii KIm ¦ prodajo na drobno in debelo. Prodala na drobno: Kron —'96,104, 112, 1*20, 1-28 1-36, 1'44, HO, 1*80, 2' ~, HO, sa Ml po 72 fin. ----- Na debelo eene ugodne. ¦—-— Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni a polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------. jnHa in 8vef# Cene zmerne« Izvleček Salsapariglia in kričistilni prevretek se izdeluje v novi lekarni .pri LJUDSKEM VRTU* G. Tromba, Gorica Corso G. Verdi 13. Jako priporočilno sredstvo za pomlailun* sko zdravljenje krvi, proti zatpHostl, za one ki i um ju pomanjkanje teka Iti hemoroide. Zavojček za 6 zavretkov K T, 1 steklenica ekstrakta K 2. Naznanilo preselitve. Znana, stara domača tvrdka z žeieznino KONJEDIC & ZAJEC © . uljudno naznanja, daje preselila s 1. majem svojo trgovino v prostore luže „GoriŠke ljudske posojilnice" Gosposka ulica št. 7 (prej »Kroiažka zadruga"). Z osirom na to, da smo uredili trgovino na novo, nam bo mogoče postreči svojim cenjenim odjemalcem vsestransko hitro, točno, ceno in poSteno. Zahvaljevaje se ia dosedanjo naklonjenost, se uljadno priporoča na obilne naročbe i v novih prostorih z odličnim spoštovanjem iiirdka Konjedlc & Zajec. 05