UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 ' Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 Čedad, 1.-15. januarja 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 40 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice In zahvale 100, mali oglasi 50 beseda III. Kongres Zveze beneških izseljencev na Lesah Globalna zaščita Slovencev edino jamstvo za preporod Benečije Kongres so pozdravili številni predstavniki kulturnih in družbeno-političnih organizacij in ustanov - med njimi tudi deželni odbornik Tome Piše Vojmir Tavčar Želja po povratku v domovino in po zaposlitvi v domačem kraju, odločna zahteva priznanja narodnostnih pravic in globalnega zaščitnega zakona, trdna obveza za še na-daljni boj in delo v korist slovenske narodne skupnosti in emigrantov so prevevale vse posege na prvem dnevu 3. Kongresa Zveze izseljencev Beneške Slovenije, ki so ga emigranti, deset let po ustanovitvi zveze, lahko končno priredili v domači vasi Ljese. Čustva, ki so nezadržno privrela na dan iz vseh posegov, od najbolj preprostih pa do najbolj teoretsko in politično podkovanih, so bila strnjena v geslu, ki označuje ta tretji kongres beneških izseljencev: za globalno zaščito, edino garancijo za preporod in razvoj Benečije. Kljub petim plinskim pečicam sta mraz in vlaga prodirala skozi stene župnijske dvorane - telovadnice na Lje-sah, vendar petdeseterici delegatov iz Belgije, Švice, Zah. Nemčije, Nizomske in iz Milana ter tistim, ki so po dolgih letih dela na tujem, prišli do kruha na domači zemlji, je bilo toplo pri srcu. Dejstvo, da so lahko priredili kongres svoje zveze na domačih tleh jim je bil obenem dokaz, da je desetletno trdo delo za prebujanje narodne zavesti dobro obrodilo, da so se ob prebujanju Benečanov tudi razmere v deželi konkretno spremenile, da so se, kot je dejal eden od diskutantov s prispodobo, beneški Slovenci kot legendarni ptič feniks znova rodili, močnejši in odločnejši kot prej. Obenem pa jih je ta zavest privedla tudi do spoznanja, da je treba nadaljevati po tej poti, na dosedanjih temeljih graditi pogoje za boljšo prihodnost. Naloga je zelo težka in zahtevna, saj je treba istočasno voditi nadaljnji boj za narodnostno, gospodarsko in kulturno uveljavitev slovenske manjšine, obenem pa odpraviti tudi katastrofalne posledice potresa in vzpostaviti, tudi v tem okviru, nove, vsebinsko bogatejše in bolj plodne stike s krajevnimi ustanovami, občinami, gorskimi skupnostmi in pokrajinami Po umestitvi delovnega predsedstva je dosedanji predsednik Luciano Feletigdal daljši politični obračun delovanja zveze, nakazal nekatere smernice delovanja za novo vodstvo, ter na kratko orisal predlog za spremembo statuta. Izseljenci se namreč dobro zavedajo zahtevnih nalog,ki so pred njimi in skušajo temu ustrezno okrepiti svojo organizacijo, da ijm bo lahko kos. Potem ko je pozdravil vse prisotne in goste je Feletig na kratko obnovil doslej prehojeno pot od težavnih začetkov do danes, nato pa prešel k analizi sedanjega stanja, v ka- Nove Jugoslovanske hiše v Bardu Ključe sta izročila predsednik deželnega odbora Comelli in podpredsednik IS SR Slovenije Šinigoj Bardo, sobota 16. decembra 1978. - V. Mužcih in na bližnjih hribih je snežilo, v dolini pa je močno deževalo. Ob vhodu v vas in na novih hišah so plapolale italijanske in jugoslovanske zastave kot simbol bratstva in konkretnega sodelovanja. V očeh ljudi se je iskrilo veselje, zadovoljstvo, ker jih ni dobila nova zima v barakah, pač pa v lepih, gorkih in solidnih hišah, ki jih je podarilo de- lovno ljudstvo socialistične Jugoslavije. Domačini iz Sedlišč, Barda in Tera so dobili ključe za drugih 30 jugoslovanskih hiš. Bila je skromna, a pomembna slovesnost. Skromna tudi zaradi tega, ker je nagajalo vreme. Slovesnosti so se udeležili predsednik deželnega odbora Antonio Comelli, podpredsednik IS SR Slovenije Dušan Šinigoj, predsednik koordi- teri se je problematika zdomstva stalno prepletala z narodnostno. To je tudi naravno, saj sta vprašanji — kot je poudaril Feletig — po mnenju zveze neločljivi. Dejansko (Nadaljevanje na 2. strani) Del udeležencev kongresa Zveže beneških emigrantov Nel corso dell’incontro a Palazzo Chigi GLI IMPEGNI DEL GOVERNO L’on. Andreotti ha ribadito l’urgenza delle leggi di tutela globale degli Sloveni in Italia Cerimonija v kulturnem domu v Teru ob podelitvi ključev novih jugoslovanskih hiš nacij skega odbora za pomoč Beneški Sloveniji Dino Del Medico, deželni svetovalec Romano Specogna, sekretar medobčinskega odbora ZKS severnoprimorskih občin Anton Ladava, predsednik medobčinskega sveta SZDL severnoprimorskih občin Vlado Uršič, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in predsednik SKGZ Boris Race. Poleg župana Sergia Sinicca, so bili predstavniki raznih kulturnih organizacij iz Benečije in dežele Furlanije-Julijske krajine. Cerimonije se je udeležil tudi predstavnik videmskega prefekta, dr. Livio Toscano. Svečanost je izvenela kot nov dokaz solidarnostnih in prijateljskih vezi med sosednjima narodoma. Te vezi, ki so se prekalile in utrdile ob medsebojnem sporazumevanju in v skupnem boju proti posledicam naravne katastrofe, so trden temelj za vsestransko krepitev sodelovanja med državama in deželama, ki sta znali spremeniti mejo ločnico v mejo, ki združuje. Hiše, katerih ključe so izročili v soboto 16. decembra družinam iz Sedlišč, Barda in Tera in ki jih je zgra- Nadaljevanje na 2. strani Nel quadro degli incontri con le massime autorità d°l-lo Stato, la delegazione unitaria slovena è stata ricevuta il 14 dicembre scorso a Palazzo Chigi a Roma dal Presidente del Consiglio dei Ministri, on. Giulio Andreotti. Nel corso della riunione, che è durata un'ora, i componenti della delegazione, che era guidata dalla senatrice Gherbez, hanno esposto al Presidente del Consiglio dei Ministri, le ragioni che hanno spinto gli Sloveni a tornare a Roma dove hanno incontrato lo stesso Presidente della Repubblica, Pertini. Le ragioni degli Sloveni sona state, sinteticamente, queste: il prolungarsi dei lavori della commissione ministeriale speciale per i problemi della minoranza slovena, la scadenza del trattato di Osimo con il conseguente impegno derivante all’Italia, l'esigenza di una legge di tutela globale e l'aggravarsi della situazione degli Sloveni della Provincia di Udine. Su questo ultimo aspetto si sono particolarmente soffermati il prof. Cerno, don Cencig ed il prof. Petricig, che rappresentavano le associazioni slovene della Provincia di Udine: essi hanno affermato che la situazione di questa comunità si va aggravando sia per le conseguenze del dissesto economico e dell'emigrazione, sia per gli effetti del terremoto, ma anche per la mancanza di norme che ne stimolino il pieno sviluppo culturale, economico e sociale, nel momento in cui si evidenziano interessanti tendenze anche sul terreno del consenso delle popolazioni con una significativa presa di coscienza etnica da parte delle giovani generazioni. I rappresentanti della Be-necia hanno sostenuto la comune posizione per una leg- ge globale che preveda la parità giuridica degli Sloveni, unica garanzia per il pieno sviluppo. L’on. Andreotti ha ripreso i vari interventi rammentando che il principio della tutela globale è stato ribadito a suo tempo dal Consiglio dei Ministri ed ha dichiarato che lo stesso materiale conoscitivo acquisito dai comuni deve essere interpretato in una visione politica generale. «L’impegno della Regione a farsi parte attiva, ha soggiunto, ci aiuta in questa direzione, aiuta a valutare positivamente il risultato raggiunto. Sono convinto — ha continuato l’on. Andreotti — che la tutela delle minoranze non è solo un dovere costituzionale, ma è un interesse nazionale. La soluzione di questi problemi non è un dono, ma un arricchimento del pluralismo culturale e dello sviluppo spirituale. Nessuno deve avere preoccupazioni da questo lato... Lo stesso dibattito europeo induce ad allargare gli orizzonti di ciascuno Stato, perchè si possano esprimere tutte le voci che compongono le realtà nazionali». Passando agli impegni concreti, il Presidente del Consi- (Contlnua In 2* pagina) Ob predstavitvi beneških kaset na Jeronišču pomembna kulturna manifestacija V sredo 27. decembra zvečer je bilo v veliki dvorani Oballa na Jeronišču veliko slavje. Kar bi morala biti navadna, o bičajna predstavitev magnetofonskih kaset s pesmi in glasbo beneških Slovencev, se je spremenila v pomembno, imponentno kulturno manifestacijo. Dokler bo pela pesem in dokler bo naš človek gojil svojo kulturno dediščino in kulturo na novo poustvarjal povsod tam, kjer živi, ne bomo izumrli. Nasprotno, prisotnost Slovencev na tem delu zemlje, kjer živimo, bo vedno bolj ovrednotena in dobivala novih razsežnosti. To je bila ena izmed glavnih misli, ki so se izluščile ob pomembnem kulturnem dogodku v sredo v Jeroni-šču pri Sovodnjah. Ob prisot nosti številnih domačinov in uglednih gostov, med katerimi smo opazili generalnega konzula SFRJ v Trstu Ivana Renka, glavnega direktorja radia Koper Mira Kocjana, ravnatelja SLORI Karla ši-škoviča, upravnega ravnatelja ZTT Sergija Lipovca, pa še mnogo družbenopolitičnih predstavnikov in kulturnih delavcev iz Beneške Slovenije, so namreč v veliki dvorani gostišča «Oballa» predstavili dve magnetofonski kaseti, na katerih sta posneti glasba in pesem naših beneških rojakov. Kaseti sta založila ZTT in radio Koper - Capodistria, spadata pa v kasetno produkcijo RTV Ljubljana. Na tem mestu pa moramo predvsem poudariti, da sta magnetofonski kaseti plod požrtvovalnega dela in raziskav urednice radia Koper Vesne Čehovin, s katero je sodeloval tudi glasbeni redaktor Rihard Lahajner. Kaseti, Beneška Slovenija včeraj in Beneška Slovenija da- (Nadaljevanje na 4. strani) Na kongresu Zveze beneških emigrantov bere poročilo bivši predsednik Luciano Feletig III. KONGRES . . . (Nadaljevanje s 1. strani) sta emarginacija beneških Slovencev in njihova družbenogospodarska zapostavljenost in nerazvitost glavni vzrok za krvavitev, stalno iz-seljenvanje pa je še ošibilo šibko demografsko ravnovesje in okrepilo strukturne korenine procesov nazadovanja in nerazvoja. Zavreti in preusmeriti to težnjo in ta kumulativni proces razkroja — je naglasil Feletig — je postalo zato imperativ za vse tiste, ki nočejo biti zgolj pasivni opazovalci umiranja naše skupnosti. Potem ko je poudaril pripravljenost zveze, da se z vsemi silami angažira v tem boju, se je dotaknil problematike obnove prizadetega območja ter poudaril, da je treba v tem okviru ustvariti pogoje za preporod Benečije. Emigranti ne sprejemamo več odlašanja — je dejal — in zahtevamo zase pravico, da v sodelovanju s pristojnimi deželnimi organi pripomoremo k tistim izbiram, ki naj omogočijo pravično rešitev problemov vseh narodnostnih komponent pisane nacionalne stvarnosti v naši deželi. Pri tem je tudi naglasil pomen načrtovanja in doprinosa, ki ga lahko dajo k uspešnemu reševanju te problematike osimski sporazumi. Po poročilu tajnika Valentina Noacca, ki je obravnaval predvsem notranje organizacijske probleme zveze ter pri tem odločno poudaril po enotnosti in uglaševanju vseh razpoložljivih sil, je povzel besedo dr. Rino di Bernardo, funkcionar v «Bureau International du Taravail», ki je orisal položaj zaposlitve v državah EGS ter zelo nazorno nakazal probleme, s katerimi se zveza beneških izseljencev spoprijema in se bo morala še odločneje spoprijeti. V zadnjih štirih letih se je namreč število brezposelnih v državah, članicah EGS skoraj podvojilo in kljub naporom raznih vlad gospodarska rast EGS še ni dosegla zadostne stopnje, da bi lahko preusmerila to tendenco. Nujno je — je dodal di Bernardo — oblikovati instrumente mednarodnega obsega, da se razmerje med delom in kapitalom ne bo vse bolj nagibalo na stran kapitala in na škodo delovnih ljudi. Pred tremi glavnimi poročevalci so pozdravili kongre-siste številni gostje. Župan Grmeka Bonini, ki je govoril v beneškem narečju, je poudaril kako Benečijo tlačijo hudi problemi in je pozval Zvezo, naj zastavi vse svoje sile, da se položaj spremeni. Negativne plati zdomostva pri tem lahko postanejo tudi koristne, «saj vendarle nekaj pomeni, če imaš ljudi in stike po vsem svetu». Bonini se je tudi zelo zavzel za povratek emigrantov, «ker potrebujemo ljudi, znanja in tudi vaše zavzetosti». Deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo in izseljenstvo Tome je poudaril, da je njegova prisotnost dokaz pozornosti, s katero dežela spremlja problem emigracije, vseh komponent emigracije. Potem ko je poudaril, da si bosta deželna uprava in koalicija strank, katere izraz je odbor, prizadevali za to, da ne bo v državi več prvorazrednih in drugorazrednih državljanov, je pripomnil, da pričakujeta napotkov za reševanje tega žgočega problema. V tem okviru je tudi obljubil, da bo spomladi dežela končno organizirala konferenco o emigraciji. Predsednik SKGZ Boris Race pa je v svojem pozdravnem posegu poudaril pomen globalne zaščite, ki ne sme biti samo jamstvo za narodnostno in kulturno uveljavljanje naše skupnosti, pač pa mora imeti tudi globoko socialno vsebino. «V našem globalnem zaščitnem zakonu — je dejal — zahtevamo, da je treba ustvariti take pogoje, da se lahko vsi naši ljudje vrnejo domov, da bodo imeli delo doma, da se narodnostni značaj teh krajev ne bo spremenil». Potem ko je predstavnik koordinacijskega odbora Gino Dassi poudaril, kako boj za narodnostne pravice mora postati skupni boj vseh demokratov, je povzel besedo deželni svetovalec SSk Drago Z izvolitvijo izvršnega in glavnega odbora ter z odobritvijo novega statuta se je včeraj v župnijski dvorani — te-lavadnice na Ljesah zaključil tretji kongres Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije, prvi kongres, ki so ga slovenski zdomci lahko organizirali doma. S tem kongresom si je zveza zadala nove, zahtevne naloge in obenem priredila svojo organizacijsko strukturo novim potrebam. Problematika, s katero se že sooča in se bo morala še bolj zavzeto soočati v prihodnje zveza izseljencev, ne zadeva zgolj strogo zdomske problematike, pač pa, kot je bilo že razvidno iz gesla kongresa, celotno problematiko Benečije in slovenske narodnostne skupnosti, ki tam živi. Le tako — so poudarili vsi di-skutanti — bo zveza lahko zadovoljivo rešila tudi vsa vprašanja, ki zadevajo izseljence, najvažnejše je seveda omogočiti jim povratek v domovino, kar pa pomeni omogočiti jim zaposlitev in dostojno življenje. Zavedlo bi nas predaleč, če bi začeli podrobneje obnavljati posege vseh diskutantov, vendar tudi kratek pregled načetih vprašanj, ki ga je pred začetkom volitev novih organov dal delovni predsednik Dino Del Medico, nazorno prikazuje, kako zahtevnega dela se hočejo lotiti zdomci. Kar zadeva splošno organizacijsko delo je bila zlasti poudarjena nujnost tesnejšega povezovanja med sekcijami, iskanja novih članov ter odpiranja novih sekcij. Pri tem so vsi delegati, zlasti pa tisti, ki si še služijo kruh na tujem, opozorili na žgoč problem boljšega in bolj izčrpnega obveščanja. Izseljenci so lačni novic iz domovine, iz rodnih dolin, tudi najbolj drobnih, saj se tako čutijo bolj del skupnosti, kateri pripadajo, ohranjajo in krepijo svojo narodnostno zavest. Dokaz, kako trdne korenine ima ta zavest, so bili zlasti posegi emigrantov tako imenovane druge generacije, tistih, ki so se kot sinovi izseljencev rodili na tujem in o katerih je marsikdo mislil, da so že potujče-ni in povsem vključeni v novo okolje. Pa ni tako: čeprav se z večjo težavo izražajo v domačem narečju in čeravno je v njihovi govorici čutiti tuj naglas, tudi sinovi zdomcev niso pozabili na domačo zemljo in so pripravljeni na povratek. Vendar vrnitev, iskanje nekdanjih korenin ni lahka: poraja se vrsta problemov, poleg že omenjenega vprašanja zaposlitve. Treba se je vključiti v stvarnost, ki je domača, vendar nova, treba je vključiti v to stvarnost otroke, omogočiti je treba vključitev ženi, oziroma možu, da se ne bo čutila, oziroma čutil, Štoka, ki je opozoril na dosedanje dosežke in izrazil upanje, da se Benečiji obeta boljša bodočnost. Deželni svetovalec KD Romano Speco-gna je poudaril, da je v sedanji vladni koaliciji, katere izraz je deželni odbor, politična volja, da začne z reševanjem te problematike; pokrajinski svetovalec KPI Pavel Petricig pa je opozoril na nujnost vzpostavitve drugačnih odnosov s krajevnimi u-pravami; predsednik društva Ivan Trinko Viljem Černo pa je poudaril, da je treba stalno spodbujati in pritiskati na izvoljene predstavnike, da se bolj odločno in stvarno angažirajo v boju za pravične zahteve slovenske narodnostne skupnosti. tujec v novi domovini. Kar zadeva bolj splošno, politično problematiko, pa so di-skutanti poudarili, da bo treba okrepiti stike z drugimi organizacijami in političnimi silami, vzpostaviti nov odnos in dialog s krajevnimi upravami, vključiti se in pospešiti obnavljanje prizadetega območja ter ustvariti pogoje za preporod Benečije. Kako doseči vse to? Novi predsednik zveze, dr. Ferruccio Clavora je v kratkem zaključnem posegu začrtal glavne smernice bodočega dela. Po uvodni ugotovitvi, da je 3. kongres potrdil enotnost zveze in da bo potrebno še dolgo in trdo delo, je Clavora poudaril, da mora zveza dati na razpolago celotni slovenski narodnostni skupnosti bogastvo znanja in izkušenj, ki so si ga izseljenci pridobili z dolgoletnim delom v tujini, pripomoči mora k odpiranju te skupnosti Evropi in svetu. Smotrno gospodarsko načrtovanje, uresničevanje osimskih sporazumov in globalni zaščitni zakon pa so temelji na katerih je treba graditi preporod Benečije. V teh dneh — je nadaljeval Clavora — tako na deželni kot na vsedržavni ravni razpravljajo o razvojnem načrtu in mi, kot nam je med drugim predlagal deželni odbornik Tome, nameravamo predložiti pristojnim organom predloge, ki so izšli iz tega kongresa. Predvsem morajo upoštevati splošni položaj v Evropi, naraščanje stopnje brezposelnosti in krizo velikih industrijskih polov, pri načrtovanju pa morajo izkoristiti možnosti, ki jih nudijo osimski sporazumi in delovna skupnost Alpe A-dria. Treba je zavreti in preusmeriti nekdanjo težnjo po kopičenju obratov v velikih industrijskih središčih in ustvariti pogoje za razprostrto industrializacijo, kar omogoča obenem boljšo zaščito človekovega okolja. Omogočiti je treba ljudem, da se vrnejo domov, da v domačem kraju obnovijo delovno in življenjsko okolje, seveda ob upoštevanju vseh krajevnih značilnosti. Obenem pa je treba o-vrednotiti poljedelstvo in o-brtništvo ter ustvariti pogoje za razvoj turizma. V zaključku je Clavora poudaril pomen navezanosti na lastno zemljo, jezik in kulturo, ki so ga pokazali mladi, tudi tisti, ki so se rodili v tujini. Njihova volja in odločnost nam daje upati — je dejal — da čez pet ali deset let Benečija ne bo postala neke vrste orjaški dom upokojencev, pač pa bo živa in dinamična skupnost, ki bo znala uporabiti sredstva, ki jih je država dolžna zagotoviti naši skupnosti za njen razvoj, ter možnosti, ki jih nudijo tudi mednarodna telesa. Kongres se je zaključil z izvolitvijo teles, ki bodo za prihodnjo mandatno dobo vodila zvezo. Za predsednika je bil kot rečeno, izvoljen vodja sekcije SLORI v Čedadu Ferruccio Clavora, medtem ko je bil Valentino Noacco potrjen za tajnika. V izvršni odbor so bili izvolieni še Pio Cencig. Nove hiše v Bardu (Nadaljevanje s 1. strani) dilo podjetje SGP iz Nove Gorice, pod vodstvom znanega mojstra Skolarisa, so le del jugoslovanske in slovenske pomoči prizadetemu furlanskemu in slovenskemu prebivalstvu. Skupno sta Jugoslavija in Slovenija doslej postavili 80 protipotresnih enodružinskih hiš, do poletja pa bodo nared če deset hiš in trije kulturni objekti, ki jih bodo zgradili v Reziji in v Nadiških dolinah. S slovensko pomočjo, je bilo popravljenih z antisi-zmičnim sistemom več hiš in objektov v Benečiji in sedaj bodo popravili še druge s pomočjo SFRJ. Po kratkem pozdravnem nagovoru župana Sinicca, se Gli impegni del governo . . . (Continuazione dalia 1a pag i glio dei Ministri ha riconosciuto che «è importante stringere i tempi» rammentando tuttavia che i ritardi sono dovuti alte difficoltà di un anno tormentato. L’on Andreotti chiederà al presidente della commissione speciale, on. Cassandro, di concludere i lavori perchè il governo possa decidere sui modi di attuazione della legge di tutela globale. L’on. Andreotti si è impegnato a sciogliere al più presto queste riserve sui modi e sulle procedure. Sono possibili, infatti, più soluzioni: la presentazione, da parte del governo, di un proprio disegno di legge, il quale «avrebbe un suo valore ideale», la presentazione di emendamenti nel dibattito parlamentare sui disegni di legge già presentati (PCI, PSI e Ssk); la formulazione di una dichiarazione di principi da parte del Consiglio dei Ministri per favorire l’iter parlamentare dei disegni in discussione. L’on. Andreotti ha riconosciuto il carattere estrema-mente civile e democratico dell’azione degli Sloveni in Italia, senza particolarismi ed eccessi di impostazione e fortemente collegata ai partiti democratici. Si è infine augurato che il prossimo incontro con gli Sloveni si svolga sul terreno delle valutazioni conclusive. Elio Vogrig, Silvio Feletig, Luciano Feletig, Guerrino FiI-lipig ter predstavnika zveze rudarjev in zdomcev, ki so se že vrnili. Končno so delegati imenovali za častne člane zveze župana občine Grmek Fabia Boninija, župana švicarske občine Yverdon Pierra Duvoi-sina časnikarko Radia Koper Vesno Čehovin. je predsednik koordinacijskega odbora beneških društev za pomoč prizade t emu prebivalstvu Dino Del Medico zahvalil Jugoslaviji za izkazano pomoč. V tem okviru je tudi poudaril, da so bivališča popkovina, ki veže prebivalstvo na lastno zemljo, za obstoj in napredek neke skupnosti pa so potrebna tudi delovna mesta. Potem ko je opozoril na trpljenje in na boj beneških Slovencev za lastne pravice ter na rovarjenje nekaterih protislovenskih krogov, je Del Medico izrazil upanje, da bodo po hišah Benečani dobili tudi možnost zaposlitve na lastni zemlji. Pri tem je opozoril, da bi vsakršno zavlačevanje ali zastoj pri uresniče- vanju načrta za gospodarsko obnovo in preporod prizadetega območja lahko zadal hud udarec, narodni manjšini in poudaril nujnost vse tesnejšega in plodnejšega sodelovanja med obmejnimi kraji v ukviru osimskih sporazumov. «Osimski sporazumi, skupnost Alpe Adria in programske izjave predsednika deželnega odbora — je zaključil — so temelji, na katerih hočemo graditi». Predsednik Comelli, ki se je v kratkem nagovoru prav tako zahvalil za izkazano pomoč in poudaril njen tudi simbolični pomen, je dejal, da v glavnem soglaša z Del Medicom, ter je naglasil namen dežele, da zaščiti in o-vrednoti tudi najbolj oddaljene in emarginirane skupnosti ter poudaril pomen posameznih značilnosti, ki bogatijo človeško in družbeno tkivo dežele. Podpredsednik IS Dušan Šinigoj pa je v svojem odgovoru poudaril, kako je skupen napor za odpravo posledic potresa simbol sodelovanja in vzajemne pomoči med Italijo in Jugoslavijo še posebej pa med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo ter med obema tu živečima narodoma. V tem okviru je naglasil, da osimski sporazumi še pospešujejo to sodelovanje na vseh področjih, zlasti pa je poudaril pomen tistega dela sporazumov, ki zagotavljajo narodnim manjšinam celovito zaščito. V zaključku svojega kratkega posega je dejal, da morata državi in deželi nadaljevati po dosedanji poti ter krepiti medsebojno sodelovanje za dobrobit obeh narodov in za utrjevanje miru v tem delu Evrope. Po izmenjavi priznanj in izročitvi ključev se je slovesnost zaključila v socialnem centru, v Bardu s preprostim sprejemom, ki ga je prebivalstvo priredilo gostom. IL RISULTATO DELL’INCONTRO CON L’ON. ANDREOTTI IN CINQUE PUNTI — Le minoranze sono un valore ed un arricchimento dello Stato. — E’ stato ribadito il principio della tutela globale espresso in una dichiarazione del Consiglio dei Ministri. — L’indagine ministeriale con i Comuni non ha significato statistico, ma va interpretata con una visione politica generale. — L'evoluzione positiva del problema degli Sloveni in sede regionale è un fatto importante, che permette una considerazione più serena ed obiettiva. — Il governo farà quanto prima le proprie scelte sul-l'«iter» della legge di tutela globale. Gli Sloveni anche da Ingrao La sera stessa anche l’on. Pietro Ingrao, Presidente della Camera dei deputati, ha ricevuto a Montecitorio la delegazione degli Sloveni. Dopo essersi espresso con dichiarazioni di grande apertura e comprensione sull’azione degli Sloveni e sulla funzione della minoranza, l’on. Ingrao è passato ad esaminare nel concreto i possibili sviluppi dell'«iter» parlamentare della legge di tutela globale della minoranza slovena. Il Presidente della Camera ha apprezzato il fatto che gli Sloveni abbiano scelto la strada del coinvolgimento del Parlamento per il conseguimento dei loro diritti ed il problema più difficile è ora rappresentato dai tempi e dai modi di attuazione della legge. L’iniziativa del governo, ha affermato, avrebbe un rilevante significato ideale e politico, posta l’importanza del tema; oltret-tuto essa gioverebbe al risparmio di tempo, perchè le dichiarazioni di principio spesso presentano difficoltà al momento di venir tradotte in precisi articoli. L’on. Ingrao ha suggerito alla delegazione slovena un chiarimento in merito e di prendere presto contatto con i presidenti dei gruppi parlamentari, in modo da ottenere la piena responsabilizzazione della Camera e del Senato, dove la commissione agricoltura ha già espresso il nulla-osta ai disegni di legge del PCI e del PSI. Al momento del congedo il Presidente dell Camera ha pregato i rappresentatni della minoranza slovena di tenersi in costante contatto con lui, al fine di poter seguire da vicino gli sviluppi del problema. DRUG1 DAN KONGRESA (29-12-1978) MATAJUR - SAVQGNA CONCLUSO IL 1° SEMINARIO GIOVANILE «STARA LIPA» Un gruppo di giovani collaboratori del Centro Studi Ne-diža - Beneški študijski center hanno partecipato a fine dicembre ad un seminario di tre giorni, che si è svolto a Matajur, in comune di Savo-gna. AH’iniziativa, cui è stata data la denominazione di «Stara lipa» e che è stata organizzata dal prof. Križetič, dirigente del Beneški študijski center, hanno preso parte una ventina di giovani, molti dei quali hanno preso contat- to con la realtà della Benecia attraverso i soggiorni estivi per ragazzi. A «Mlada Brieza» e «Barčica moja» hanno prestato la loro opera come assistenti ed animatori delle varie attività. Il problema è ora quello di compiere una riflessione più generale sulle e-sperienze compiute, perché risalendo dagli aspetti pedagogici i giovani debbono ottenere l’informazione più ampia sui problemi storici, economici e culturali della Benecia. Così essi potranno essere COMUNE DI SMIESND RISPOSTE AL QUESTIONARIO DEL MINISTERO Domanda n. 1 - Ci sono persone nel comune che non usano l’italiano? Risposta - Non esiste alcun gruppo che abbia peculiari ed originali tradizioni. Uno sparuto gruppo di anziani, neH’ambito familiare e locale usano un idioma affine alla lingua slovena. Solo lo 0,1% della popolazione non conosce l’italiano (questa unica ipersona è notoriamente lo scemo del villaggio). Domanda n. 2 - Che lingue parlano? Risposta - La loro parlata appartiene al ceppo ancestrale classificato da alcuni studiosi (peraltro innatendibili) come slavo o sloveno. Le caratteristiche di questo dialetto sono un insieme di idiomi diversi: slavo, friulano, tedesco, francese ed italiano ed altri termini non classificabili. Domanda n. 3 - Quanti sono che parlano lo sloveno? Risposta - E’ impossibile parlare di consistenza demografica (non abbiamo ancora introdotto la tecnica della «conta» ma pensiamo di farlo entro una decina di anni). Da altre informazioni ci risulta che la consistenza di tali gruppi si aggira a qualche decina di persone in fase di estinzione. Domanda n. 4 - Queste persone hanno interesse a che la loro cultura venga difesa? Risposta - No. Manca ogni stimolo ed il livello culturale di base risulta piuttosto modesto. Ovviamente detti gruppi non hanno peculiari ed originali tradizioni e non esprimono in nessuna forma e modo una volontà associativa ed organizzativa (pare che la tendenza sia quella di vivere a branchi). Non fa testo una limitatissima, quasi insignificante, partecipazione a circoli sloveni. Domanda n. 5 - Vogliono che la loro lingua venga insegnata a scuola? Risposta - La maggioranza della popolazione è indifferente al problema (eh, eh). Se proprio si dovesse parlare di bilinguismo (attendiamo disposizioni da Udine). Sia chiaro che non vogliamo intrusioni e semplicisti-che assimilazioni (ovviamente non si parla della lingua italiana). Non crediate che quello che avete letto sia frutto della mia follia. Ho messo insieme alcuni passi dei documenti ufficiali inviati dai nostri amministratori a Roma. Ho aggiunto tra parentesi alcune frasi mie perchè proprio non ne ho potuto fare a meno. Cosa aggiungere? Ad ognuno il suo. Per curiosità termino riproponendo il documento inviato dal comune di Stregna. Leggendo di seguito le parole riportate in maiuscolo nel documento ci si trova di fronte a questo strano «cifrato»: L'ITALIANO NON VUOLE (la) PATRIA ITALIANA? (un) DISTINTIVO (per) GORIZIA E TRIESTE (che sono) DIVERSE. ACCETTA (una) DIVERSA MINORANZA (per) LE VALLI DEL NATISONE. BILINGUISMO QUEI... J. M. in grado di dare risposte approfondite ai quesiti che essi si pongono a se stessi ed in grado di formulare programmi di partecipazione impegnata nelle associazioni slovene. Più che un riesame delle esperienze compiute, dunque, il seminario è stato dedicato alla minoranza slovena nel quadro europeo ed italiano, all’attività delle associazioni della Benecia e del Beneški študijski center «Nediža» in modo particolare, ai rapporti con l’ambiente e con le amministrazioni ed alle nuove prospettive per la comunità slovena. Con gli interventi del dott. Šiškovič (direttore regionale dello SLORI) e del dott. ICIavora (responsabile dello SLORI di Cividale) si sono potuti toccare molti a-spetti fondamentali: il concetto di nazionalità e quello di stato, la questione economica e le sue relazioni con i programmi culturali, il Trattato di Osimo e le sue implicazioni nel Friuli orientale. Non sono mancati gli impegni operativi nell’ambito dell’associazione: uso e potenziamento della sede, pubblicazione periodica sui problemi socio-economici, corso di sloveno con indirizzo didattico, ed altro ancora. Parte di un pomeriggio è stato dedicato alla lettura a-nalitica ed al commento della «Carta dei diritti degli Sloveni della Provincia di Udine» Si tratta, come si vede, di una attività interessante, con la quale il Centro «Nediža» si colloca alla ricerca sistematica di iniziative qualificate, che si pongono l’obiettivo di recuperare quelle forze giovanili che saranno quanto mai necessarie alla soluzione dei problemi attuali e prossimi della comunità slovena, che richiedono una adesione di livello politico e culturale superiore. Dvorana na Jeronišču je bila premajhna. Prišli so od vseh krajev, da bi poslušali beneške kasete Dal Consiglio Comunale di Grimacco Sabato 30 dicembre si è riunito il consiglio comunale di Grimacco. Ha approvato l’appalto dei lavori di sistemazione ed asfaltatura delle strade Liessa - Grimacco, Clo-dig - Plataz - Canalaz e Clo-dig - Bivio di Luže ( come primo lotto della Clodig - Co-stne - Podlach). Ha variato il bilancio di previsione per poter utilizzare i 15 milioni del contributo del Ministero dell’interno. Ha dato mandato al sindaco di stipulare il contratto di affitto della vecchia scuola di Plataz per l’utilizzo da parte di un’azienda per attività produttiva. La parte più importante, ed interessante, si è avuta però in chiusura del consiglio. Infatti è stato votato, con i voti favorevoli di 10 consiglieri uno contrario, presenti 8 consiglieri di maggioranza e 3 di minoranza, un ordine del giorno di approvazione dell’operato della giunta per quanto riguarda le note risposte al questionario della Presidenza del consiglio sulla minoranza. Con gran sorpresa di tutti, dopo la rilettura delle rispo- ZAHVALA Družina Trusgnach - Cekova iz Garmikà se puno zahvaljuje usiem tistim, ki so jim bli blizu u težkem momentu ob izgubi njih dragega Bepulna, usiem tistim, ki so počastili njegà spomin in ga spremljali k večnemu počitku. AZZIDA Festeggiato il 1° anno di vita deirAssociazione Artisti della Benečija «E’ trascorso un anno esatto dalla sera in cui abbiamo costituito la nostra associazione e già possiamo vantare una serie di esperienze importanti: mostre personali e collettive, pubblicazioni, impegno nello sviluppo dell'ar-tigianato artistico». Così ha detto Giovanni Vo-grig, presidente dell’Associa-zione Artisti della Benečija/ Društvo beneških likovnih umetnikov, aprendo ad Azzi-da sabato scorso, 30 dicembre 1978, l’assemblea ordinaria per gli iscritti per discutere la relazione delle attività e delle finalità, le proposte per i bilanci ed il regolamento interno. Alla riunione è stato dato un carattere particolarmente festoso per la ricorrenza dell'anniversario e vi sono state invitate personalità rappresentative. Hanno accolto l'invito il prof. Cerno, presidente del circolo culturale «I. Trinko», don Natale Zuanel-la, del gruppo dei sacerdoti del «Dom» ed il sig. Romano Specogna, consigliere regionale. Nei loro interventi tutti hanno inteso riconoscere la opportunità dell’associazione degli artisti, le cui finalità culturali sono da considerarsi veramente apprezzabili e degne di sostegno. Lo stesso presidente Vo-grig, e dopo di lui il giovane segretario Vuch, hanno citato gli enti, la Regione, la Provicia, i comuni e la SKGZ (Unione culturale - economica slovena) che hanno contribuito a rendere possibile ed a sviluppare le attività del circolo. Fra i programmi, sui quali si sono soffermati diversi associati, c’è da annotare: la prosecuzione delle mostre personali e collettive, delle iniziative per l’artigianato e l’allestimento della sede con l’annessa galleria, che potrà essere in grado di ospitare una mostra-museo permanente. Il prof. Petricig, cui è andato un particolare riconoscimento degli artisti della Benečija, ha proposto di studiare, per il prossimo luglio, una grande mostra a S. Pietro al Natisone, di Marko Predan, scultore vivente in Belgio ed originario delle Valli. A tal proposito sarà necessario ottenere la collaborazione massima con le amministrazioni locali e la Comunità Montana. CONVEGNO DEL PO! SU CULTURA E LINGUA FRIULANA La segreteria della ferazio-ne di Udine del PCI ha deciso di convocare per il 20 gennaio un convegno pubblico dedicato — come si legge in un comunicato — all’approfondimento e allo sviluppo dell’iniziativa politica «sui problemi culturali e linguistici del popolo friulano e della minoranza nazionale slovena residente nella provincia». Secondo i comunisti, dopo la presentazione in Parlamento delle due proposte di legge del PCI per la valorizzazione della lingua e della cultura friulana e per la tutela globale della minoranza nazionale slovena residente in Italia, «è necessario — prosegue la nota — approfondire l’impegno di tutte le forze politiche, culturali e popolari democratiche perché le giuste attese dei friulani e degli sloveni siano rapidamente accolte». TIGLIO/LIPA Riunione della DC delle Valli del Natisone I responsabili della DC delle Valli del Natisone si sono riuniti il 16 dicembre scorso al Tiglio/Lipa per affrontare alcuni problemi organizzativi. Abbiamo notizia che nel corso della riunione la DC delle Valli ha dichiarato la propria ferma dissociazione da quegli elementi (anche iscritti al partito) che tentano di far uscire, con una raccolta orchestrata e strumentale di firme, il problema della tutela degli Sloveni dalle giuste dimensioni e dalle sedi costituzionalmente preposte. ste fornite dal comune, il consigliere Ruttar (Mohorin) si è dichiarato contrario all’impostazione delle risposte solo per l’ultimo punto in cui la risposta parlava di insegnamento della lingua slovena. Egli sarebbe invece favorevole all’insegnamento, non obbligatorio, del dialetto sloveno. Conoscendo le precedenti posizioni del consigliere si può ben dire che ha invertito completamente la rotta. S. PIETRO AL NATISONE Vespaio in Consiglio Comunale In una serie di riunioni del Consiglio Comunale di S. Pietro al Natisone si sono discussi una ventina di ricorsi individuali e quello generale dei cittadini di Az-zida sul piano particolareggiato. Il documento è stato al centro di molte polemiche, ma i dubbi più consistenti sono quelli relativi alle reali prospettive della ricostruzione della frazione. Altro provvedimento è quello relativo alla scelta, in base alla legge 30, di un primo gruppo di abitazioni danneggiate da riparare con l’intervento pubblico per complessivi 580 milioni. Alcune di queste indicazioni hanno suscitato perplessità fra la popolazione, perchè non sembrano corrispondere ai criteri preventivamente stabiliti. E intanto si continua con la raccolta delle firme Dopo aver avuto notizia delia riunione della DC delle Valli del Natisone al Tiglio/Lipa, nella quale si assicurava un presa di posizione contro la raccolta di firme per impedire la tutela degli Sloveni della Provincia di Udine, siamo venuti a sapere che nel comune di Grimacco si è verificata una aperta sfida ai partiti democratici, alla DC, alla Costituzione della nostra Repubblica e alle leggi della pubblica sicurezza, con la violazione di domicilio, dell'intimità familiare e del rispetto della dignità umana. La raccolta di firme, come viene effetuata a Grimacco, offende ia libertà individuale e collettiva degli uomini. Questa raccolta non è più un problema che riguarda soltanto i partiti democratici che, più o meno, tutti riconoscono la presenza della minoranza slovena nella Provincia di Udine, ma riguarda anche le leggi dello Stato, cioè le leggi della pubblica sicurezza. E' ia seconda volta che torniamo su questo argomento: se altri non si muovono, vogliamo con queste righe segna-Ire il fatto alia Procura della Repubblica di Udine. ČRNI VRH/MONTEFOSCA I canti di Montefosca registrati da Radio Koper Con un buon repertorio di canti sloveni eseguiti con spontaneità; buon gusto e con voci particolarmente efficaci per intonazione e volume, si è fatto notare da tempo, un coro spontaneo formato da numerosi giovani del paese di Montefosca/ črni Vrh, in comune di Pilifero/Podbonesec. Essi esprimono, con una forte carica umana, la propria realtà etnica, cantando in modo del tutto occasionale, cioè senza alcuna direzione artistica ed organizzativa, riscuotendo calorosi consensi nelle «osterie» val-ligiane. Recentemente si è interessata ai giovani cantori di Montefosca, una delle redattrici di Radio Koper, Vesna Čehovin, la quale si è recata in paese, domenica 17 dicembre, ed ha registrato vari canti, eseguiti in modo veramente pregevole. Ne è uscita anche una interessante intervista. A Cividale è giunto il nuovo Commissario di P. S. Recentemente è arrivato a Cividale il nuovo Commissario di P.S. Si tratta del dott. Ciro Reale che ha sostituito il dott. Vittorio Romeo, trasferito a Padova. Mentre rivolgiamo il nostro benvenuto al nuovo Commissario nella città ducale, formuliamo tanti auguri al dott. Vittorio Romeo nella sua nuova sede. Ob predstavitvi beneških kaset Nadaljevanje s 1. strani nes prinašata narodno pesem in glasbo, ki je v teku let nastajala v krajih, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini, ta glasba in pesem pa nastaja in se poustvarja tudi danes, kar kaže, da se kulturna tradicija Benečije preliva iz roda v rod. Najprej je na pomembnem slavju v sredo spregovoril gostitelj, sovodenjski župan Zuanella, ki je uvodoma dejal, da kaseti poleg vsega drugega verno govorita o tem, kakšna je Beneška Slovenija danes in prav z najlepšimi pesmimi, ki so nastale na tem prostoru, lahko razumemo utrip beneške zemlje. Upam, je nadaljeval Zuanella, da bodo šle pesmi v širšo javnost, povsod tja v svet, kjer so danes razkropljeni sinovi te naše ljubljene, a skope zemlje. Sicer pa se danes pri nas uveljavlja drugačna gospodarska politika, tu so osimski sporazumi, ki dajejo slutiti, da se bo vendarle spremenilo na bolje. Našim ljudem je treba zagotoviti delo, trden dom, sicer bodo vedno romali v tujino. In če v Benečiji ne bo več naših ljudi, bo naša zemlja propadala, izumrla bo vsa naša tradicija in kulturna dediščina, tudi pesmi. Zato sta ti dve kaseti, ki ju danes predstavljamo, je zaključil sovodenj ski župan, simbol celotne Beneške Slovenije, saj sta nekaj trajnega in izpričujeta našo življenjskost širšemu svetu. Vesna Čehovin, glavna pobudnica tega nadvse vrednega dejanja, je v svojem zahvalnem nagovoru beneškim rojakom dejala, da so njeni sodelavci in ona sama še posebno veseli in hkrati vznemirjeni, saj izid kaset Beneška Slovenija včeraj in danes, pomeni rezultat dve in polletnega dela v Beneški Sloveniji. «V aprilu leta 1976 smo z uvedbo nove oddaje na rodiu Koper, namenjene Slovencem v Furlaniji - Julijski krajini, začeli hoditi tudi v videmsko pokrajino. Začetno delo je bilo težko, saj smo poznali le malo ljudi in krajev. Prvi obiski in topel sprejem po vaseh ter izredno bogastvo ljudske kulture je v nas vzbudilo zanimanje, ki je presegalo navadno novinarsko radoved- nost. Začeli smo hoditi kot prijatelji k prijateljem in v skoraj treh letih oddaj «Med rojaki v zamejstvu» se je pred našim mikrofonom zvrstilo 300 beneških rojakov, ki smo jih snemali od Čedada do Mužcev. če pa k temu dodamo vse tiste, ki so peli ali igrali na inštrumente, se število sodelujočih približa številki 500». Vesna Čehovin je nato še pripovedovala o svoji vtisih in čustvih, ki so spremljala na poti po Benečiji. Urednici radia Koper se je v imenu beneških kulturnih društev in izseljeniških organizacij zahvalil Ferruccio Clavora, ki je naglasil, da bodo beneški Slovenci živeli edino, če bo celotni slovenski prostor razumel, da so Benečani sestavni in živ del celotnega slovenskega naroda. Le takrat bo tudi življenje v Benečiji boljše. Viljem černo pa je Čehovi -novi v zahvalo za njeno delo podaril v imenu beneških društev umetniško stvaritev tržaškega slikarja Klavdija Palčiča in ob tem izrazil u-panje, da bi beneška kultura dobila mesto povsod tam, kjer njeni poustvarjalci in ustvarjalci živijo. Višji strokovni sodelavec ISN SAZU Julijan Strajnar iz Ljubljane pa je v svojem krajšem posegu govoril o ljudski glasbi in ljudski umetnosti nasploh ter svoje izvajanje zakljugil z mislijo, da ljudske glasbe ne moremo ocenjevati in ji pripisovati kvalitet, ki jih nima. Ljudska glasba je za vsako etnično skupino naj lepša in to je tudi njena najvišja vrednota. Sledila je družabnost in nastopi nekaterih Benečanov, katerih glasba in pesmi so zabeležene na magnetofonskem traku kaset, ki so v sredo, če se lahko tako izrazimo, uradno zagledale svet. Ob dobrem kozarcu domačega vina se je razpoloženje stopnjevalo, zadonela je pesem in predstavitev kaset Benečija včeraj in danes je prerasla v praznik vseh Benečanov in celotne naše skupnosti. Kasete, ki stanejo 4.500 lir vsaka, lahko dobite tudi na uredništvu Novega Matajurja. BENEČIJA VČERAJ 1) Muoj puobič je z doijnega kraja - skupina Kras - Cras 2) Po vrt špancira - pevka, Sv. Lenart - S. Leonardo 3) Mlad mladenč po cesti pride - pevka, Prosnid - Prosenicco 4) Ena tička j’ spriletela - pevka Sv. Lenart - S. Leonardo 5) Bom šla na goro visoko - pevec - Prosnid - Prosenicco 6) Noč, ponoč je slanca padla, skupina Prosnid - Prosenicco 7) Rožče po poljci - pevka Kosta ■ Costa 8) Šuolnar pod lipco tam sedi - pevka Sv. Lenart - S. Leonardo 9) Čez ore, čez gmajne • skupina Plestišča - Platischis 10) Ko so fanti proti vasi šli - pevka Kosta - Costa 11) Po vrhu bo prišla - pevka Sv. Lenart - S. Leonardo 12) Ljubca moja - skupina, Plestišča - Platischis 1) Jure tule - skupina Plestišča - Platischis 2) Rožmarin se je posušu - pevka , Kosta - Costa 3) Gor in dol po sred vasi - skupina Plestišča - Platischis 4) Ljepa štajerska dežjela pevka Sv. Lenart - S. Leonardo 5) Jaz sem šu po edni poti - skupina Plestišča - Platischis 6) Dekle je po vodo šla - skupina Plestišča - Platischis 7) Povrni se barčica moja skupina Prosnid - Prosenicco 8) Pandeljek se približuje skupina Kras - Cras 9) Otroške Prosnid * Prosenicco 10) Pripoved o ptičih Bardo • Lusevera 11) V hribih tja (primorski partizan) pevec Lesa - Liessa 12) Štajarska godec Petjag • Ponteacco 13) Polka godec Petjag • Ponteacco . . . IN DANES 1) An jes sem muzikant 2) Tam gori za našo vasjo oktet «Nadiški puobi» Ščigla - Sciglis, zborovodja Giuseppe Chiabudini 3) Imel sem tičico 4) Vsi so pušij bieli septet žensk kult, društva Rečan Lesa - Liessa zborovodja Antonio Gualizza 5) En hribček bom kupil (prir. A Gualizza) mešani zbor Sv. Lenart - S. Leonardo zborovodja Avgust Ošnjak 6) Venček narodnih moški zbor kult. društva Rečan Lesa - Liessa zborovodja Antonio Qualizza 7) Stoji, stoji lipica 8) Sjekaj, sjekaj smrečico 9) Šuolnar pod lipo tam sedi mešani zbor Barnas Vernasso zborovodja Nino Špekonja 1) Stopimo na dan (glasba Ubald Vrabec, besed. Izidor Predan) 2) Hostnik (prir. Antonio Oualizza) 3) Jest bom šu na planine (prir. Antonio Qualizza) 4) Vince rumeno (glasba Nino Specogna prir. Antonio Oualizza) mešani zbor kult. društva Rečan Lesa • Liessa zborovodja Antonio Oualizza 5) Tam na puojcu 6) Tam za turškim gričem 7) Stupienijo za stupienijo (glasba in besed. Francesco Bergnach - Checco) 8) Zima je nazaj prišla (glasba in besed. Francesco Bergnach • Checco pojeta Ana in Checco (glas in kitara) Sv. Lenart • S. Leonardo S. PIETRO AL N ATISONE Inizia il 6° Ciclo dei Benečanski Kulturni Dnevi Con il seminario giovanile «Stara lipa» di Matajur, si è aperto il nuovo ciclo dei «Benečanski Kulturni Dnevi» (Giornate culturali della Be-necia) che vengono organizzati dal Beneški študijski center Nediža ormai per la sesta volta. L’insieme delle conferenze mensili, che sono ormai più di una trentina, rappresentano una non indifferente mole di contributi di studiosi, ricercatori e docenti universitari sia italiani che sloveni. Di questi contributi alla conoscenza della realtà della Benečija sono stati recentemente pubblicati due eleganti volumetti, uno sulla lingua ed uno sulla storia, più un fascicolo ciclostilato in offset sul- la politica linguistica nella Slavia italiana. Il ciclo in programma viene realizzato ancora dal Centro Studi Nediža di S. Pietro al Natisone in collaborazione con lo SLORI (Slovenski raziskovalni inštitut - Istituto di ricerche sloveno) di Cividale che avrà come primo relatore il responsabile di questo istituto, il dott. Ferruccio Clavora, che parlerà il 19 gennaio prossimo alle ore 20.30 sul tema «Crisi economica e programmazione dello sviluppo delle zone confinarie». Il sesto ciclo dei Benečanski kulturni dnevi, che si terrà nella sala «Al Vescovo» di Pulfero, avrà per tema «Linee per il pieno sviluppo della Benecia». DALLA RAI TV BELGA EMISSIONE SULLA SLAVIA ITALIANA RTBF 1a parte 2a parte 7 febbraio 1979 7 marzo 1979 RTBF (ripetizione) ± alle ore 18.45 1a parte 2“ parte 17 febbraio 1979 17 marzo 1979 ± alle ore 16.00 Emissione (rubrica) INTERWALLONIE IZIDOR PREDAN: Mali Tončič je branil svoj jezik XII. «Priznati moram, da si se mnogo naučil. Paziti moram, da ne boš ti mene prepričal. Ne, dragi moj, meni ni znano, da bi bili od vas dobili s silo ali trinoštvom, kot ga ti imenuješ, kar smo dobili. Mi smo velik narod, z visoko kulturo, kot sem ti že zadnjič povedal. Smo kakor sonce, ki ogreva vsakogar, ki se mu približa. V morju naše kulture se vtopi, asimilira, a tega nismo mi krivi. To naj bi bilo naše trinoštvo Zadnjič si mi rekel, da veličina določenega naroda ni samo v velikosti ozemlja, ne v številčnosti, ampak v njegovih vrlinah, v dejanjih. Prav si imel! Mi ni- smo veliki samo zato, ker živimo na ozemlju, ki se razprostira od Sicilije do Alp, ampak tudi po vrlinah. Naša dežela je dežela Danteja, Leonarda da Vinci, Leopardija, Verdija, Carduccija, Aleksandra Volte, Marconija, Pagani-nija, Michelangela, Raffaela, Gallilea, Vespuccija, Krištofa Colomba, Toscaninija, Rossinija, Bellinija, Donizettija, Meuccija, Manzonija... Kateri narodi na svetu se lahko ponašajo s takšnimi kulturnimi spomeniki, s takšnimi kulturnimi velikani, kot mi? Naši vrli možje so odprli pot v znanost, v tehniko, ki je pripomogla človeštvu do da- našnjega razvoja. Odkrili so nove svetove. Stoletja smo prednjačili v kulturi in umetnosti pred drugimi narodi. Vsi narodi so gledali na nas kot na zibelko kulture in civilizacije. Zanje smo bili kot svetla zvezda, upanje in kažipot. Res je, da so imeli Nemci Goetheja, Schillerja, Kanta, Fich-teja, Hegla, da so imeli Avstrijci Schuberta in Straussa, Rusi Tolstoja, Gorkega, Puškina, Dostojevskega in Čehova, Francozi Viktorja Flugoja, Voltaira in Balzaca, Angleži Sha-kespeareja in druge, a so samo posamezniki. Posamezne lastovke pa ne naredijo pomladi! ». «Našteli ste samo tiste, ki jih ni moč zamolčati!» mu je segel v besedo Tončič. «No, pa ti, kaj mi lahko na-šteješ? Kakšne velikane ima tvoj narod? Ne poznam tvojih «velikanov» in že samo dejstvo, da jih ne poznam, pomeni, da so ničle.» «Ni res! Krivični ste. Kako jih morete soditi, če jih ne poznate. Priznajte raje, da se niste hoteli nikoli zanimati za slovenski svet, če ne zato, da bi ga zaničevali. Hudi predsodki vam ne pustijo pravično in pošteno presojati dejstev. Ti predsodki, s katerimi niste samo vi obremenjeni, so bili v vas umetno ustvarjeni. Podvrženi ste bili takšni vzgoji. Učili so vas, da so Slovenci narod sužnjev in pastirjev, kakor vi učite mene zdaj! » «In, kaj ni res? Saj si sam rekel, da ste bili stoletja podjarmljeni. Podjarmili so vas in vladali drugi, ker niste bili sposobni, da bi si sami vladali. To ste si zaslužili.» «Premajhni smo bili, da bi se bili uprli premočni sili, a Cankar je že zdavnaj napisal, da si bo narod sam pisal zgodovino, svojo usodo. To se sedaj uresničuje, a na žalost ne za vse!» «No, vidiš, da imam prav! Želeli bi biti priključeni k Titovi Jugoslaviji! Ali ni to izdajstvo?» «V italijanski republiški u-stavi so takšne določbe, da —- če bi bile spoštovane — bi si v okviru italijanske države krojili svojo usodo.» «Utopija, prava utopija! Za vas ni druge rešitve, kot asimilacija. Veseli in hvaležni bi nam morali biti, da smo vas sprejeli v svojo veliko družino. Mnogi ljudje na svetu, z večjo kulturno tradicijo, kot sta vam jo dala Cankar in Prešeren, bi se čutili srečni, če bi pripadali k tako plemenitemu narodu, kot je naš in bi se hitro raztopili v morju naše kulture, vi pa še trdovratno vztrajate pri svoji ničvredni govorici. Dali smo vam veliko, civilizirano in pošteno domovino, kjer živi tudi poglavar vesoljne katoliške cerkve.» «Veste, kaj je domovina? Domovina ni samo košček zemlje, ki je videla naše rojstvo. Domovina je svet sijajnih, ponosnih, žalostnih ali svetih spominov, močnih, nežnih in plemenitih čustev, v katerih nam je dano živeti v duhu naših očetov, katerih ime in dediščino s ponosom no- simo! » «Kakšen ponos? Kakšen duh? Kakšno dediščino? Koš in pastirstvo, to je vaša dediščina. Mi vam pa nudimo nekaj svetega, svetlega in bleščečega!» «Vsak se ponaša s svojo preteklostjo, s svojimi spomini, s svojim duhom. Mi smo bili vedno zvesti Italiji, kot ste sami ugotavljali. Če obdržimo svoj jezik, ki je jezik naših očetov, mislim, da to ni nič hudega, nobena nevarnost za državo,» je spet ponovil Tončič. (Nadaljevanje prihodnjič) O Dnevu Emigranta v Čedadu bomo pisali čez 14 dni predstavitvi magnetofonskih kaset govori župan Petar Zuanella Ob podelitvi ključev novih hiš v Bardu govori predsednik koordinacijskega odbora za pomoč Benečiji Dino Del Medico Il tumore della mammella a cura del dott. Stefano Podrecca In un numero precedente del Novi Matajur (1-15 Settembre 1978) veniva messa in evidenza la curabilità dei tumori maligni in generale, purché diagnosticati precocemente e trattati in modo adeguato; ora desidero ampliare l’argomento parlandovi specificatamente del tumore della mammella e dei particolari problemi legati al suo modo di svilupparsi. Una trattazione esauriente dell'argomento comporterebbe molte pagine, per cui, anche allo scopo di rendere lo scritto più incisivo, riassumerò il problema in alcuni punti chiarificatori. INCIDENZA DELLA MALATTIA Il tumore della mammella è ritenuto la più frequente e comune forma tumorale che colpisce la donna di razza bianca dopo i 40 anni di età. La sua incidenza varia considerevolmente da stato a stato, e cosi pure la sua mortalità. In Italia si calcola che ogni anno, su una popolazione di 100.000 donne, 20 muoiono per tale malat-ia. Per quanto riguarda il Friuli, non vi sono elementi per ritenere che l’incidenza sia diversa dalla media nazionale. L’importanza sociale del problema e la sua diffusione ubiquitaria, giustificano la priorità concessagli rispetto ad altri tumori localizzati in organi diversi; di essi parlerò in seguito. LE VISITE DI CONTROLLO E CHI DEVE SOTTOPORVISI Tutte le donne, al minimo dubbio, devono ricorrere alla visita di uno specialista, nel convincimento che essa rappresenta il mezzo più efficace per dirimere sospetto sull’eventuale presenza di un focolaio neoplastico (tumorale). Un controllo annuale è raccomandabile per quel tipo di popolazione femminile che noi specialisti chiamiamo «a rischio» volendo con ciò significare che fra essa è statisticamente più probabile l’insorgenza di un nuovo tumore mammario. Cioè: — Tutte le donne al di sopra dei 40 anni (specie se non hanno avuto gravidanze). — Tutte le donne che stanno facendo una terapia prolungata con ormoni. — Tutte le donne nelia cui famiglia vi è stato qualche caso di tumore della mammella. Le visite possono essere eseguite a UDINE presso la Divisione Oncologica dell’Ospedale Civile; è sufficiente presentarvisi con una richiesta di visita specialistica rilasciata dal medico curante e vistata dal proprio Ente Mutualistico. L’AUTO PALPAZIONE DELLA MAMMELLA rigione. — Tumori ormai disseminati a distanza: la prognosi è irrimediabil-mene sfavorevole a più o meno breve scadenza. Prima di concludere questo articolo vorrei sottolineare ancora la importanza dell'autoesame. L'80% dei tumori della mammella sono scoperti dalle stesse pazienti che si recano dal medico per aver notato qualcosa di sospetto. L'autopalpazione rappresenta il mezzo più efficace di diagnosi precoce che noi abbiamo a disposizione; con essa non solo migliorano i risultati a distanza, ma si riduce anche l'entità della demolizione chirurgica e quindi i problemi psicologici ad essa connessi. In chiusura rinnovo la mia disponibilità per chiuque abbia problemi relativi a questo tipo di malattia; basterà telefonare al: 02 - 233241 Milano (meglio alla mattina presto o alla sera) oppure alla redazione del Novi Matajur. dott. Sefano Podrecca Srečanje med tolminskimi in beneškimi mladinci v Čedadu ČEDAD Na 27. novembra se je rodila u čedajskem špitalu Mirka Sdraulig, mama je Onelia Crisetig iz Vrha (po domače ta par Uratac), tata je Beppino iz Seuca. Mirka ima še eno sestrico, ki se kliče Tamara in ima 4 ljeta. Sada žive usi kupe u Čedadu. Mali Mirki, kakor Tamari, voščimo uso srečo u življenju. SREDNJE OBLICA Umaru je Vigi Krajnik U petak 8. decembra je umaru Vigi Krajnik - Kraj-nu po domače. Njega pogreb je biu u Oblici u soboto 9. decembra. Imeu je 80 Ijet. Rajnik Vigi je znu lepuo pripovedovat stare zgodbe in pravljice, zatuo so ga usi radi poslušali. Ohranili ga bomo u ljepim spominu. Non si sottolineerà mai abbastanza l'importanza di questo semplice esame che se attuato correttamente, permette alle donne stesse di scoprire tempestivamente «zone sospette» da sottoporre al giudizio del medico specialista. Esso va attuato sette-dieci giorni dopo ogni me-sruazione nel modo seguente: tenendo sollevato il braccio corrispondente alla mammella da esplorare, coll’altra mano morbidamente aperta a piatto e con dita devaricate, si palpa tutta la mammella, eseguendo un movimento circolare prima leggero e poi con pressione maggiore. Devono essere ritenuti sospetti tuti i «nodi» non dolenti di consistenza più o meno dura, come pure il rientramento recente di un capezzolo. La presenza di dolore non è mai sospetta in senso tumorale ma depone per la presenza di un processo infiammatorio. y četrtek 14. decembra zvečer je Attuando correttamente questo bil na društvu «I. Trinko» v Čedadu autoesame il tumore viene identi- sestanek med mladinskimi organi- ficato in una fase precoce, quando zacijami Tolminskega in našimi mla- le terapie hanno ottime probabilità dinci. To je bilo prvo srečanje v di risultare efficaci. okviru tečaja slovenskega jezika, ki se vrši vsako leto v Čedadu. RISULTATI A DISTANZA Program letošnjega tečaja predvide- Riporterò dei dati che parlano più ™ ™ di qualsiasi commento. fVet*’ .se posebe* pa S oventje. po- - Tumori localizzati operati radi- '^ književnega jezika, literature in calmente (con ghiandole della ascel- Zat0 se. vietila razna la negative) : 80% di guarigione. *r •' ■' • U* \ arcnic boutique V-■ .--V' f ."-TOr- • . V- ’■ ALIA GRENKA BOUTIQUE Prezzi eccezionalmente ridotti sui capi esclusivi CIVIDALE Via De Rubeis n. 18