Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2002 070(497.12 Ilirska Bistrica) Š8 56 Ilirska Bistrica, letnik XI - št. 139. - april 2002 - cena 250 SIT 2000313,139 ekART grafična dejavnost d. o.o. Tomšičeva 2. Ilirska Bistrica {< Banka Koper TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA STR. 25 VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI PROGRAM PRIREDITVE: 1. KOŠARKA - mešane ekipe trojk, tri kategorije: 10 do 12 let, 13 do 15 let, nad 15 let - predvidoma 80 udeležencev - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, začetek ob 10,00 uri 2. ODBOJKA NA MIVKI - mešane ekipe četvork, dve kategoriji: do 15 let, nad 15 let - predvidoma 50 udeležencev - odbojkarsko igrišče ŠC Trnovo, začetek ob 10,00 uri 3. ROLANJE - spretnostna vožnja, 4 kategorije:fantje do 15 in nad 15 let, punce do 15 let in nad 15 let - predvidoma 20 udeležencev - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, začetek ob 10,00 uri 4. PLES NA ULICI - mešane skupine 3 - 8 plesalcev, točka traja 3 do 5 min - predvidoma 20 udeležencev - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, začetek ob 10,00 uri 5. LIKOVNO IZRAŽANJE - predvidoma 50 udeležencev - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, začetek ob 10,00 uri 7. NOGOMET - mešane trojke ( streetball), tri kategorije: 10 do 12 let, 13 do 15 let, nad 15 let - predvidoma 50 udeležencev - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, začetek ob 10,00 uri 8. ZAKLJUČNA PRIREDITEV - igrišče OŠ Antona Žnidaršiča, po zaključku tekem - centralno ozvočenje, nastop D J Rrmpi s programom, - voditelj - animator ves dan PRIJAVE SPREJEMAMO DO PETKA 17.04.2002: -na OŠ -pismeno preko prijavnic na naslov ŠD BAS ŠPORT, Rozmanova 27, 6250 II.Bistrica -prijavnice na fax: 710 12 07 -e-mail: info@bassport-cup.com ! 10. OBLETNICA STR. 2 USTANOVITVE OS ANTONA ŽNIDERŠIČA SMO BISTRIČANI VENETI Nihče ni raziskal zapisov na keramiki, najdeni na Gradišču nad Trnovim, ki ga hrani tržaški muzej. Če so takrat omenjali Apulejsko vazo in drugo keramika, je na njej verjetno tudi kak venetski zapis, ali podobnost z mesapsko keramiko, kar bi potrjevalo japodsko povezanost med mesapskimi in bistriškimi Japodi. NOVA AGENCIJA ■ ZA ZAPOSLOVANJE V ILIRSKI BISTRICI I I I I I I I I I I I I I I I I I I ZADNJA REPLIKA Na predstavitvi knjige Zadnja replika v gostilni - pizzeriji Škorpion, 5.4.2002, z leve proti desni: Vladimir Čeligoj, Ivo Hvalica - avtor ter dr. Jurij Perovšek. 1 J STR. 21 V ZASEBNA TOŽBA ZOPER VOJKA TOMŠIČA Po objavi članka KDO VODI OBČINO, me je klicalo zelo veliko ljudi, ki so jih zanimale reakcije na članek, preko 30 je bilo takšnih, ki so na svoji koži čutili Lipoltovo “uspešnost” in so se ponudili tudi kot priče v zasebni tožbi zoper mene. Zato sem se odločil, da bo celoten postopek javen. Za začetek objavljam tožbo vloženo zoper mene. Na obravnavo bodo vabljeni tudi mediji. DEJAN DJURANOVIČ - NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ GASILSKA NAŠ STAR GASILSKI DOM JE VES RAZREŠETAN, V NJEM GASILCI VSI DRŽIJO OGLE TRI. GASILCI, GASILCI ZARES STE REVNI VI ZA VSE NAŠA OBČINA PRAVNIC NE POSKRBI. NAŠA DARJA TA PA ZNA, PO KRONIKI PACKA, A BOŽA S PRAZNO ŠKRINJO, RAZBIJA SI ČREPINJO. GASILCI, GASILCI ZARES SMO REVNI VSI, SAJ DRŽAVA ZA NAS NE POSKRBI. A NAŠ PREDSEDNIK JANKO REŠUJE LE NEZNANKO KAKO BI REŠIL VSE KAR ŽUPANU NE USPE. GASILCI, GASILCI ZARES SMO REVNI VSI, KAKO OBRAMBA NAS OKOLI PRSTA LE VRTI. TA NAŠ POVELJNIK CVETO ZAVZEMA SE RAZVNETO, A KAJ KO VSEM GASILCEM POJEMAJO MOČI. GASILCI, GASILCI KAKO SE VAM GODI ZA VSE PRAV VSE STE OSLI KRONANI. MI MLADI SMO ŽELELI DA V NOV BI DOM PRIŠLI, A KAJ KO NAM DRŽAVA NIKAKOR NE PUSTI. GASILCI, GASILCI KAKO SMO REVNI VSI, DRŽAVA MISLI, DA SMO LE OSLI KRONANI. O) H DC 55 STR. 24 Eden izmed najbolj znanih športnikov, ki imajo svoje korenine v TEDEN RDEČEGA KRIŽA Kaj pomeni znak RK? Znaka Rdečega križa in rdečega polmeseca sta bistvenega pomena za vso humanitarno dejavnost, saj ščitita žrtve in tiste, ki jim pridejo na pomoč. Temeljni pomen znaka j e določene z ženevskimi konvencijami in sicer s l.konvencijo iz leta 1864 in pomeni... II.Bistrici, je prav gotovo nogometaš mariborskega prvoligaša, Dejan Djuranovič. Dejanje v svoji nogometni karieri doživel veliko preobratov, kijih uspel tako ali drugače vedno obrniti v svojo korist. Čeprav je le enkrat nastopil tudi za slovensko izbrano vrsto, se je prav gotovo globoko zarezal tudi v zgodovino slovenskega nogometa. DRŽAVNO PRVENSTVO ZA DEČKE IN DEKLICE 2002 25. maja bo v Ilirski Bistrici potekalo državno prvenstvo V KARATEJU ZA DEČKE IN DEKLICE (V KATAH IN ŠPORTNIH BORBAH). Organizator prvenstva je bistriški Karate klub Sokol, tekmovanje bo potekalo v telovadnici OŠ Anton Žnideršič. Prvenstva se bo udeležilo okrog 40 klubov s približno 350 tekmovalci iz cele Slovenije. Pridružite se našim tekmovalcem, ki že leta sodijo med najboljše v državi. VLJUDNO VABLJENI 25. maja v telovadnico OŠ Anton Žnideršič ; NOVO VODSTVO TIB-a STR. 11 BESEDA UREDNIKA VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE DELOVNO LJUDSTVO ILIRSKE BISTRICE Dragi občani, pred vami je 139 jubilejna številka časopisa, ki je začel v tej obliki izhajati pred točno desetimi leti. Nima smisla, da pišem o tem, kaj vse se je v teh letih zgodilo, s katerimi temami se je ukvarjal in kdo vse je zanj pisal, a vendarle bi rada poudarila, da se je z leti nabralo več kot 200 imen. Kaj bo s Snežnikom v naslednjem desetletju ne vem, zavedam pa se, da dokler Občina in Občinski svet ne zavzameta konkretnega stališča do njega in tudi do drugih medijev v nastajanju, ne bo lahko. Dolžna sem pojasnilo zakaj ni objavljena anketa o cestah, na katero so pridno odgovarjali bistriški politiki in še nekaj drugih prispevkov, preprosto zato, ker bi me šef ubil, če bi imel časopis 40 strani. Za rezultate ankete so bili zainteresirani tudi na Družbi za avtoceste Republike Slovenije in na Direkciji za ceste Republike Slovenije. Prispevki bodo vsekakor objavljeni v naslednji številki časopisa. Ne bi želela, da bi bile moje besede napačno razumljene, ter da nočem, da občani pišejo - ravno obratno, vesela sem, da imamo veliko dopisnikov in da časopis postaja »ljudski«. Prisiljena pa sem predolge članke krajšati, zato še enkrat naprošam vse pisce naj popazijo na dolžino in primerno vsebino člankov. Skoraj bi pozabila napisati, da bomo »rojstni dan« praznovali skupaj z lokalno Televizijo Galeja, ki praznuje prvi rojstni dan. Pripravljamo piknik, ki bo 11.maja, povabili pa bomo vse nekdanje in sedanje sodelavce obeh medijev. Vabila dobite po pošti. Vesele praznike vsem »delovnim« in tudi vsem tistim, ki samo hodijo v službo. Urednica mag. Milena Urh V_______________________________________________ 97 LET MARIJE JENKO ŽIVA LEGENDA PRETEKLOSTI IN KVAČKANJA Meščani Trnovega v II. Bistrici,katerega deli »Brinškov klane« se te dni veselo in s ponosom pogovarjajo o dogodku vezanem na 29. Marec. Dva dni pred velikonočnimi prazniki je Marija Jenko-mamica v krogu svojih najbližjih v Trnovem praznovala 97 let. Naj starejša topolčanka-mamica,kakor ji pravijo domačini, je prijokala na dan v družini Zidarjevih, daljnega 1905 leta v vasi Topole. V zakonu z Robertom Jenko-Bert sta se jima rodila dva sinova in tri hčerke, kateri so na svet prinesli osem unukov in trinajst pravnukov. Visoko starost zdaj preživlja pri sinu Stojanu in nevesti Cilki. Tistega sončnega dne, ko so mamica in tmovci pri Jenkovih slavili, je bilo zelo veselo. Vrstili so se gostje, ki so želeli stisniti roko čile in zdrave mamice, ter ji zaželeli še veliko srečnih in veselih dni v krogu svojih najbližjih. Med prvimi soji voščili tudi predstavniki Društva upokojencev, veselju in torti domače proizvodnje pa so se pridružili tudi prijatelji in znanci iz rojstnega kraja. Na mamico pa pozabili tudi tisti,ki jih je življenjska pot popeljala v svet. Praznovali so skromno, a veselo, vsi pa so bili zadovoljni, seveda najbolj mamica, ki je z velikim nasmehom dejala:«Doživela bom sto let!« Malo za šalo, malo za res, če pa ji bo zdravje dopuščalo, obljublja za okroglo obletnico veliko »fešto« Sin Stojan in nevesta Cilka sta na mamico zelo ponosna, ter pravita: »Naša mamica je idol hiše, družine, rodnega Topolca in Tmovega.zdrava j e kot dren, saj razen obveznih kontrol ne pozna zdravnika. Mamica je živa legenda.« Poslušajoč moževe besede je Cilka samo dodala:«Z mojo taščo ni bilo nikoli težav. Pomembno je, daje živa in zdrava, ostalo pa bo že kako. Da je zelo dobra v kvačkanju govorijo ustna priznanja prijateljev, ki so izdelke prejeli v dar od mamice.« V znak spoštovanja do mamice in njenih 97 let smo ji z kozarčkom vina zaželeli še dolgo in zdravo življenje. Prijatelji iz Topolca AGENCIJA ZA POSREDOVANJE ZAPOSLITVE Regionalni Razvojni Center PE Ilirska Bistrica Agencija Za Posredovanje Zaposlitve V mesecu aprilu je v Ilirski Bistrici pod okrilj em Regionalnega razvojnega centra Koper, PE Ilirska Bistrica, na osnovi podeljene koncesije, ki j o podeli Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, začela delovati agencija za posredovanje zaposlitve. Izvajanje zaposlovanja z zasebno pravnimi subjekti, je bilo uvedeno leta 1991 s tedaj veljavnim zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Zadnja novela omenjenega zakona oktobra 1998 povečuje obseg izvajanja zaposlovanja agencij za posredovanje zaposlitev, ki poleg posredovanja dela in zaposlitve na podlagi koncesijske pogodbe lahko opravlja strokovne naloge posredovanja dela, posredovanja zaposlitve, posredovanja in zagotavljanja delovne sile, izdelovanja zaposlitvenega načrta in ukrepe aktivne politike zaposlovanja. S posredovanjem zaposlitve se poleg številnih drugih delovnih nalog vezanih na zaposlovanje, ukvarja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Urad za delo Ilirska Bistrica. Vsem prebivalcem ilirskobisriškega področja je še kako znano dejstvo, da se otepamo z dokaj visoko brezposelnostjo v naši občini že več let, lahko zapišemo, da že več kot celo desetletje. Tam pred davnimi dvanajstimi leti je bila brezposelnost pri nas le 5,6%, pozneje, že leta 1991 paje zelo skokovito narasla na 12,8 % in se jev naslednjih letih še povečevala, saj beležimo leta 1997 celo 19,2 % brezposelnost. Lanskoletni podatek znaša 13,9 in še vedno presega republiško povprečjem, 11,7%. Glede na navedeno stanje brezposelnosti ter rezultate ankete, nanašala seje na raziskavo in reševanje kadrovskih potreb v malem gospodarstvu, je razvidno, da veliko podjetnikov ne pozna aktivne politike zaposlovanja, ki jo omogoča Zavod. Potem tudi ne koristijo potencialnih bonitet v tolikšni meri, kot bi jih lahko. Smiselno je, da se s sodelovanjem z Zavodom skuša stanje na tem področju intenzivnejše spreminjati. Poleg tega pa se želi, da bi se posamezni podjetniki lažje in hitreje odločali za zaposlovanje in bi se jim v ta namen nudilo še dodatno pomoč. Vsem potencialnim delodajalcem, kot tudi delojemalcem, so na voljo v zvezi z zaposlovanjem usluge pisarne RRC Koper, PE Ilirska Bistrica, oziroma telefon: 041/917-217. Področje delovanja agencije za posredovanje zaposlitve je posredovanje dela, posredovanje zaposlitve ter v zvezi z zaposlovanjem posredovanje ustreznih informacij. Tu sodijo zelo zanimiva področja, na eni strani za delodajalca in na drugi strani za deloj emalca. Navedimo le kot primer informacije o izvajanju programa povračila prispevkov delodajalcem, informacije in pomoč pri samozaposlovanju, potem možnosti zaposlovanja invalidov in koriščenja subvencioniranja dela plače, pa možnosti koriščenja krožnega zaposlovanja in drugo. Predvsem pa se na ta način skuša olajšati tako delodajalcem, kot delojemalcem celoten postopek v zvezi z zaposlitvijo. Skratka, ponuditi zainteresiranim čim bolj enostavno obenem pa učinkovito pot do obojestranske zadovoljitve potreb na področju zaposlovanja. Zelja je vzpostaviti tesnejše stike z delodajalci in na ta način še bolj prisluhniti njihovim potrebam in željam, saj se nudi možnost, da posameznega delodajalca glede na prejšnji dogovor seveda, obiščemo v njegovem podjetju in se pogovorimo tako rekoč na licu mesta. Marijan Čeligoj PRIDNI PODGRAJCI Fotografija prikazujejo velikonočno okrašeno cerkev sv. Cirila in Metoda, v Podgradu. Cerkev so okrasile mame otrok, ki obiskujejo prvi in drugi razred osnovne šole v Podgradu in obiskujejo verouk in svete maše v cerkvi, v Podgradu. Tuje navada, da skrbi za krašenje in čiščenje cerkve vsak mesec en razred - to počnejo v glavnem mame otrok, včasih jim priskoči na pomoč tudi kakšen tata ali nona. V mesecu marcu so za krašenje in čiščenje skrbele mame otrok, ki obiskujejo prvi in drugi razred skupaj, ker sta v drugem razredu samo dva otroka, ki obiskujeta verouk in sv.maše v Podgradu. To so Rosana, Kristina, Marija, Hermina, Nelka, Snežana, Mirjana, Irma, Andreja, Tanja, Lucijana in Lea. Imele smo to srečo, da je ena od mam cvetličarka iz Podgrada - Lucijana, tako pri krašenju cerkve ni bilo težav, saj j e to v glavnem opravila Lucij anina vešča roka, ob pomoči ostalih mam. Cerkev smo okrasile v pomladni rumeni in beli barvi, s pomladnim cvetjem in cvetočnimi vejami, kije v času Velike noči že bujno cvetelo. Pri čiščenju in krašenju sta nam z nasveti pomagali tudi gospe Mirna Gujova in Zmaga Štefankina, ki že vrsto let skrbita, daje naša župnijska cerkev urejena in da so oltarji vedno pokriti s čistimi, poštirkanimi prti. TŠ PRIREDITEV OB 10. OBLETNICI USTANOVITVE OŠ ANTONA ŽNIDERŠIČA 12.4. 2002 je bila pred OŠ Antona Žnideršiča proslava ob 10 obletnici šole. Prireditev je bila posvečena tudi otvoritvi novega šolskega športnega igričša in parkirišča. Šola že tretje leto izvaja program devetletke in igrišče je bilo nujno potrebno za izvajanje vseh dejavnosti na šoli. Ob tej priložnosti so izdali tudi šolsko glasilo Satje. Mentorica Satjaje ga. Nevenka Ujčič, za tehnično plat pa je poskrbela ga Tatjana Vičič. Učenci so se v prisrčnem programu zahvalili vsem, ki skrbijo, da otroci preživljajo srečno otroštvo in jih pripravljajo za ustvarjalno in zadovoljno življenje. ZAHVALA V krempljih bele kuge Koronarno društvo Postojna j e bilo ustanovljeno koncem leta 1999 in j e širilo dejavnost, tako, daje leta 2001 ustanovila enota II. Bistrica katera trenutno šteje 40 članov. Namen društva je nadaljevanje rahabilitacije bolnikov, kateri so preboleli srčni infarkt, operirani na srcu ali ožilju ter bolnikom z povečanim krvnim tlakom. Člani društva izvajajo rehabilitacijsko vadbo dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Dragotina Ketteja in to ob torkih od 18 - 19.00 ure in ob četrtkih od 17.30 do 18.30 ure pod vodstvom voditeljice g. Sakelšek Martine. Poleg telovadbe organizira društvo predavanja o zdravi prehrani, o zdravem načinu življenja, o nudenju prve pomoči srčnim bolnikom / oživljanje / in ostalih temah koronarnih bolezni, pod strokovnim vodstvom internista dr. Ržek Ivana. Člani društva plačujejo članarino 4.000,00 SIT letno ter 1.000,00 mesečno za vadnino. Omenjena sredstva se plačujejo za uporabo telovadnice, nagrado voditeljem, kar pa ne zadostuje za kritje stroškov. Društvo se trudi pridobiti donatorje, odziv na prošnje pa ni zadovoljiv. Da enota Koronarnega društva II. Bistrica deluje uspešno seje zahvaliti članici Upravnega odbora Koronarnega društva Postojna in občanki II. Bistrica g. Rolih Joži katera pobira članarino, vadnino ter aktivno sodeluje pri delovanju društva. Pozivamo vse Koronarne bolnike, kateri so preboleli srčni infarkt z angino pektoris, ali so imeli poseg na koronarnih arterijah naj se učlanijo v društvo in se udeležujejo doživljenjske rehalibitacije. V društvo se lahko uključijo tudi drugi, ki so zaradi že ugotovljene prisotnosti dejavnikov tveganja ogroženi od koronarne bolezni, kakor tudi njihovi svojci. Vsem občanom želimo dober srčni utrip! Zahvaljujemo se vsem, ki so prispevali k srečelovu in s tem omogočili nakup rekvizitov za vaje. V imenu skupine II. Bistrica Joža Rolih KULTURNA KLEPETALNICA Od meseca januarja deluje v Ilirski Bistrici takoimenovana kulturna klepetalnica. Upokojeni prosvetni delavci so si omislili posebna družabna srečanja, kijih posvečajo razpravam na razna kulturna vprašanja. Deluje v okviru univerze za tretje življenjsko obdobje. Animator in glavni moderator kulturne klepetalnice je upokojena učiteljica slavistike Zala Šajn. Skupina šteje zazdaj dober ducat članov. Vrata pa so odprta prav vsem upokojencem, ki jih zanima sodelovanje v klepetalnici. Pogoj je le - dobra volja. pesnice in nas seznanila tudi z nekaterimi nepoznanimi dejstvi iz njenega življenja. Vsi prisotni so se pripravili tudi na to temo in v razgovoru dodobra obogatili uvodne misli. Za četrto srečanje smo si omislili obisk slovenskega parlamenta. Poslanec v državnem zboru, kolega in član naše klepetalnice Vojko Čeligoj, nas je povabil v prostore parlamenta. Kljub velikemu delu, ki ga ima v državnem zboru in pri delu raznih komisij in skupin, mu je uspelo sodelovati z nami. S prijetnimi fOTO: Vojko Čeligoj Prvo srečanje smo namenili pogovoru z znanim slikarjem Jožetom Šajnom. Kar v njegovi galeriji smo spoznali njegove najnovejše umetnine. Čas je hitro minil, saj seje klepet kmalu razširil na sorodne teme v umetnosti. Na drugem srečanju smo se pogovarjali o slovenskemu kulturnemu prazniku in o dogodkih, ki so vezani na ta praznik. Ob dobri pripravi moderatorja so v razgovoru sodelovali vsi prisotni in potrdili, da je klepetalnica primerna oblika razprave na razna vprašanja iz področja kulture in umetnosti. Tretje srečanje smo posvetili spominom na našo pesnico Makso Samsa. Nekdanja upraviteljica naše knjižnice Darinka Žbogar, ki ima nedvomno veliko zaslug, da smo knjižnico poimenovali po naši pesnici, je uvodoma predstavila življenje in delo uslužbenci in nekaterimi sodelavci parlamenta nam j e razkazal vse prostore stavbe. Posebno zanimiv je bil pogled na preddveije velike dvorane državnega zbora: z zelenim usnjem obdana vrata, stene iz Pohorskega tonalita in marmorja iz Hotavelj, ki jih krasijo freske akademskega slikarja Slavka Pengova in nam prikazujejo zgodovino Slovencev. Obisk smo morali zaključiti v restavraciji parlamenta, kamor nas j e povabil kolega Vojko. Imenitno srečanje! Kako naprej? Naš sklep se glasi: nikakor ne odnehati! Sproti se bomo dogovarjali za tematiko srečanj. Prvo naslednje srečanje, pred poletjem, bomo posvetili strokovni ekskurziji. Se nam pridružite? Prijavite se Zali Šajn, na telefon 7145970. Dimitrij Grlj PREDOBRE MAME SO VSEGA KRIVE Slovenija in priseljenci Razvite dežele spodbujajo priseljevanje visokoizobraženih strokovnjakov tudi tako, da jim v roku nekaj ur uredijo bivanje v državi. Samo Nemčija nujno potrebuje 600 tisoč računalniških strokovnjakov, Evropa potrebuje prek 1,5 milijona inženirjev različnih profilov. Tudi pri nas bo pričelo primanjkovati tovrstnih strokovnjakov, saj nekatere nove softverske hiše v Sloveniji doživljajo izjemno hitro rast. Strokovnjaki za nove tehnologije so zelo mobilni, znajo tuje jezike in paziti bomo morali, da jih zadržimo doma z ugodnimi pogoji. Sodobne komunikacijske naprave jim omogočajo delo na daljavo, za delodajalca, ki ga niso osebno videli in ga mogoče tudi nikoli ne bodo. S Šengensko mejo se Evropa zapira za množično priseljevanje, toda v vzhodni Evropi blizu 50 milijonov ljudi išče načina, da bi se preselilo v toliko obetajoče zahodnoevropske države. V Aziji kar 300 milijonov ljudi želi emigrirati, koliko jih je v Afriki in Latinski Ameriki pa lahko samo ugibamo. Za normalno obnavljanje gospodarskega življenja v Evropi bi stara celina potrebovala v naslednjih petdeseti letih 160 milijonov priseljencev. Po tej logiki, glede na svojo velikost, bo Slovenija potrebovala 800 tisoč priseljencev. Danes to zgleda neuresničljivo. Odpor priseljevanju tujcev pri nas in povsod v Evropi je zelo velik. Američan japonskega rodu, Francis Fujuyama, avtor znane knjige o “koncu zgodovine” je prepričan, da Zahod v prihodnosti nima druge alternative kot sprostiti priseljevanje. Enaindvajseto stoletje utegne biti stoletje preseljevanj a narodov podobno, kot j e to bilo konec devetnajstega in na začetku dvajsetega stoletja. Na drugi strani priseljevanje že danes zbuja odpor in ksenofobijo. Odpor proti priseljevanju je eden od nosilnih stebrov Haiderjeve politike in Haider v Evropi ni osamljen. Slovenija bo verjetno tovrstne probleme reševala tako kot'Evropa. Drugi način za popravljanje demografske podobe države je spodbudbujanje naravnega prirastka prebivalstva. Desno usmerjene politične sile rešitev vidijo v krepitvi družinskih vrednot in v tradiciji, v predanosti kolektivnim nacionalnim vrednotam. Sociologi govorijo o današnji mladini, kot o mladini “jaz” generacije. Individualizem kot vrednota je na prvem mestu. Težko bi govorili o pomanjkanju morale pri mladih, pravi Giddens v svoji knjigi “Tretja pot”. Po njegovem mnenju lahko prej gledamo na današnji novi individualizem pri mladih kot na obdobje moralne prenove kot moralnega razkroja. Družbene povezanosti ni mogoče zagotavljati z delovanjem države od zgoraj, temveč moramo poiskati nova pota ustvarjanja družbene solidarnosti. Posameznik mora sam prevzeti odgovornost za svoje življenje, ne kaže se zanašati na močno državo, kot je to počela tradicionalna socialdemokratična levica. Mame so vsega krive Od moraliziranja ni veliko koristi, v sodobnih družbah lahko vsi, pa tudi mlajši, živijo in urejajo življenje po lastnih vrednotah. Težko najdeš mladega človeka, ki je pripravljen sprejeti, da mu se kdorkoli-tudi lasmi starši- vtika v osnovne življenjske odločitve, kot so odločanje o poklicu, zakonskem partneru in stilu življenja. Družine v Sloveniji so postale demokratične in mlade lahko samo prepričaš, ni pa načina, da bi jih prisilil v drugačen način življenja, kot ga sami hočejo. Način, da mlade spodbudiš v zakon, rojevanje otrok in krepitev družine, je ponujanje ustreznih socialnih pogojev. Na prvem mestu so to cenovno dosegljiva stanovanja za mlade družine, ki jih danes ni na razpolago. Na drugem mestu so stabilne službe in zaslužki, visoka brezposlenost in negotova prihodnost glede novih delovnih mest danes odvrača mlade od sklenitve zakona. Konec sedemdesetih in na začetku osemdesetih let se je v Sloveniji letno zgradilo med 12.000 do 14.000 stanovanj. Na začetku so podjetja gradila dve tretjini stanovanj, zasebniki pa tretjino. Toda že proti koncu osemdesetih let so zasebniki v lastni režiji gradili bistveno več kot podjetja. In kako je danes? V devedesetih letih se je stanovanjska gradnja v Sloveniji sicer zmanjšala, toda še vedno seje zgradilo med 6000 do 8000 stanovanj. Glede na dokaj negotova devedeseta leta to sploh ni slab rezultat. Podjetja se vedno bolj poredko pojavljajo kot investitor!, komaj vsako deseto stanovanje zgradi pravna oseba. Stanovanjska gradnja je prešla praktično povsem v roke zasebnikov. Gradnja blokov j e zamrla, velika večina novogradenj so pritlične ali pa enonastropne družinske hiše. Nacionalni program gradnje stanovanj za mlade družine se je zataknil na pomislekih slovenskih monetarnih oblasti, ki jim je stabilnost financ pomembnejša kot demografska obnova. Kazalo bi ideje o rešitvah tega problema iskati pri Avstrijcih, ki nekako uspevajo uskladiti eno in drugo. Mlada avstrijska družina ima vse možnosti, da pride do lastnega stanovanja že na začetku poti. Italijanski sociologi so ugotovili, da naj bi ravno italijanske mame, ki pretirano skrbijo za otroke, bile glavni vzrok za katastrofalno demografsko stanje v državi. Mladim ljudem j e doma preveč lepo, mame poskrbijo za to, da so preskrbljeni v vseh pogledih, zasluženi denar lahko zapravijo samo zase. Mladim Italijanom se kratkomalo ne ljubi od doma v zakonski jarem. Podoben pojav je opaziti tudi pri nas. Pred leti je povprečna Slovenka stopala v zakon v povprečju pri 26 letih, danes pa je povprečna nevesta stara nad 28 let, kar so tudi že skoraj pozna leta za rojstvo prvega otroka. Ženin je še starejši. Nekoč se je Slovenec v povprečju ženil med 27. in 28. starosti, danes pa je že v povprečju star prek trideset let. Kriza zadnjega desetletja je povzročila, da so si mladi na račun staršev “podaljšali otroštvo”. Leta 1954 je bilo letno sklenjenih prek 28 tisoč zakonskih zvez, predlani pa le slabih dvanajst tisoč. Leta 1954 je bilo na 1000 sklenjenih zakonskih zvez petdeset ločitev, danes pa jih je že 275 na tisoč na novo sklenjenih zakonov. Več kot vsak četrti zakon v Sloveniji gre po zlu, kar seveda tudi vpliva na število rojstev. Število razvez nenehno narašča, tako da verjetno ne bo daleč čas, ko bo propadel vsak tretji zakon v Sloveniji. To nedvomno kaže na krizo tradicionalne slovenske družine. Stotisoč ljudi letno poišče pomoč pri socialnih ustanovah, med njimi je kar četrtina otrok in mladostnikov. Kar stotisoč družin v Sloveniji je z enim staršem, pri tem pri v 85 odstotkih primerov otroci ostanejo materam. V Sloveniji pa živi tudi 15 tisoč družin v katerih za otroke skrbi le oče. Če primerjamo, da v Sloveniji 350 tisoč družin z otroci ima oba starša, je sto tisoč družin z enim staršem kar visoka številka. Vsaka družina ima svojo zgodbo in včasih je lahko enoroditeljska družina boljša od ostalih. Toda statistike kažejo, da so otroci iz razpadlih družin so bolj podvrženi osebnim stiskam, so v večji nevarnosti da bodo manj uspešni v življenju in nevarnosti ali pa da bodo zabredli na stranpota. Otroci rabijo oba starša. Preseneča Ljubljana, saj je v slovenski prestolnici že več kot vsak tretji zakon razpade, na 2,5 družin z obema staršema pa pride ena enoroditeljska. Takšnih družin je v Ljubljani kar 20 tisoč. Zanimivo je tudi, da v Ljubljani živi enajst stoletnic, po drugi strani v Ljubljani ni niti enega moškega, ki bi dočakal sto let. Pri tem je zanimivo, da se tu rodi več dečkov kot deklic ter da do tridesetega leta obstaja precejšnje ravnovesje med moškimi in ženskami. Po tridesetem letu pa začne naglo upadati število moških, tako da med osebami starimi nad 80 let v Ljubljani prevladujejo ženske. Smrt na slovenski način Največ Slovencev umre od bolezni obtočil. Letno prek 8000 ljudi, od tega za skoraj četrtino več žensk kot moških. Na drugem mestu je rak. Maligne novotvorbe so v zadnjih desetih letih odnesle letno med štiri do pet tisoč življenj. Pri tem je od raka umira več moških kot žensk. Na tretjem mestu so nasilne smrti, ki so v zadnjih desetih letih letno odnesle v Sloveniji blizu dvatisoč življenj. Samomorov je letno prek šesto. Njihovo število se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenilo, ne glede na to, ali so časi dobri ali slabi. Samomori očitno nimajo nobene neposredne povezave z gospodarsko krizo. To je tudi smrt za katero se odločajo predvsem moški. Tričetrt samomorilcev je moških, med samomorilci je le četrtina žensk. Padci povzročijo letno smrt v skoraj 400 primerih. Avtomobilske nesreče v zadnjih letih odnesejo precej manj življenj kot pred desetimi leti. Takrat je v Sloveniji letno umiralo na cestah prek petsto ljudi, sedaj pa je njihovo število padla pod 350. Boljše ceste in solidnejša vozila so nedvomno zmanjšala krvni davek v Sloveniji. Umori so v Sloveniji na srečo še vedno redek pojav: v zadnjih desetih letih jih je v Sloveniji letno bilo okrog štirideset, leta 1998 pa celo samo dvajset. Miro Simčič 30. SEJA OBČINSKEGA SVETA ŠEGE IN OBIČAJI Iz zadnje seje občinskega sveta objavljamo samo dobesedna vprašanja svetnic in svetnikov, saj postajajo le-ta pred volitvami najbolj zanimiva: VIDA GARDELIN 1. V kakšni fazi je reševanje ureditve struge reke Reke, od koseškega mostu do železniškega mostu? 2. Kje bodo objavljeni proračunski razpisi za letošnje leto glede na to, da nimamo urejeno občinsko glasilo? 3. Kako se rešuje oziroma kako daleč je postopek glede pristopa primorskih občin k ustanovitvi Primorskega šolskega muzeja na Premu? 4. Zakaj še niso zamenjana okna na šolskem poslopju, ker je že dvakrat bilo rečeno, da bodo zamenjana pred zimo? ANTON ŠENKINC 1. Kako je z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo, v primeru čistilne naprave v vodami? 2. Če so plačila v primem prisilne poravnave, v sklepih 29 seje pravilna, župana vprašam, kot odgovorno osebo - kolikšen je delež, ki ga bo dobila občina in zakaj ta sredstva niso bila posebej prikazana v proračunu in v zaključnem računu 1999, 2000, 2001 in 2002? 3. Zupan očitno je, da že tri leta zaviraš spremembo ureditvenega načrta za obrtno cono Trnovo. Kmalu bosta minili dve leti odkar smo zainteresirani oddali pripombe za spremembe; Ali to pomeni, da ob koncu tvojega mandata in če boš ponovno izvoljen za mandat štirih let, še pet let ne bo spremembe ureditvenega načrta OC Trnovo? Vsaj izgovarjanja na MORS , ki nima pretiranega interesa, da bi se načrt OC Trnovo spremenil (to potrjujejo iz dosedanjega načina urejanja tega problema), dejansko izhaja, daje igrišče kar naenkrat postalo problem MORS-a, ne pa problem občine in iluzorno je razmišljati, da bo MORS financiral spremembo ureditvenega načrta za igrišče, kar je bilo zadnjič tukaj jasno povedano. Smatram, daje to pomoč občinske uprave pri odpiranju novih delovnih mest. 4. V odgovorih in realizaciji sklepov 29.seje je navedeno, da denarja za sanacijo Globovnika ni nikjer in se išče vire financiranja. Kako to, da MOP in Park Škorianske jame zanimajo odplake vasi Šembije in jih ne zanima Globovnik! Zahtevam, da se občinskemu svetu dostavi kopije zahtev MOP-a in Parka Škocjanske jame za podatke o čistilni napravi Šembije, saj si ti župan trdil, da jih ti moraš posredovati njim. 5. Župan, ker odgovarjaš na moja vprašanja, stalno ponavljaš, da nekateri občani plačujejo kanalščino že 40 let. Tako seje kot odškodnina zgradila tudi kanalizacija kot tudi priključek za tvojo hišo. Tako sprašujem: Koliko let plačuješ kanalščino za svojo hišo in koliko si plačal v svojih letih, ko nisi imel kanalizacije? Kam si ta čas spuščal odplake iz svoje hiše, ki jih je bilo potrebno čistiti? Koliko si plačal komunalnega prispevka pri izgradnji svoje hiše? Ali si bil oproščen ter zakaj si nisi izgradil greznice, če se nisi mogel priključiti na kanalizacijo? In za primerjavo odgovori na tvoje trditve na prejšnjih sejah, da boš lažje računal, da ti povem, da je priključek na kanalizacijo v vasi Šembije stal 2.400 DM in še zmeraj ta cena velja. Šenkinc Anton, kot ti trdiš, da ga ima zastonj, nima priključka. 6. Župan, tvoja obljuba, da bo občina s čistilno napravo plačala samo DDV, vse ostalo pa država in EU, ne držijo, stalno ponavljaš, daje taksa za obremenjevanje okolja, ki jo občani plačujemo pri kubičnem metru porabljene vode, republiška. Sprašujem te, če je taksa republiška, zakaj je občina pred tremi leti ta sredstva KSP-ju, ki je v 100% lasti občine zaračunala zamudne obresti. Naknadno so bile sprejete bančne, ker ni sproti nakazala sredstva na občinski proračun. Kako komentiraš odgovor MOP-a, da bi lahko takso uporabili za kanalizacijo, če bi bila investicija za komunalno čistilno napravo finančno pokrita iz drugih virov - to izhaja iz dopisa MOP-a. V gradivih za občinski svet in javnih medijih stalno trdiš, da bo občina od države dobila za komunalno čistilno napravo 55 mio SIT v letu 2002 in 38 mio SIT v letu 2003. MOP je v dopisu zagotovilo le 55 mio SIT v letu 2002, o 38 mio SIT pa ne ve nič, čeprav je državni zbor sprejel proračun za leto 2003. Kako lahko dokažeš, da bomo ta sredstva res dobili? 7. Že pred županskimi volitvami leta 1998 in volitvami v državni zbor leta 2000, si obljubljal, da boš Lesonit obdržal kot celoto in še povečal zaposlenost, ter da se dogovarjate z strateškim partnerjem o nadaljnjem razvoju Lesonita - to je prinesel zadnji Snežnik pred volitvami. Tvoji nasprotniki pa hočejo Lesonit uničiti in ga prodati GG-ju v Postojno, to je žago in furnirnico skoraj zastonj. Ker se v javnosti pojavljajo določene govorice, te sprašujem ali je res, da ste šest mesecev v Lesonitu prevajali osnutke italijanske pogodbe, prej kot je bil Lesonit prodan? Ali je res, da si hotel žago in furnirnico prodati GG Postojna za 16 mio DM. 80% Lesonita pa je bilo po nekaterih informacijah prodano za 7 mio DM, seveda če ni bilo kaj plačano kako drugače. Kako sedaj komentiraš tvoje nekdanje izjave, da hočejo nekateri v GG Postojna prodati žago zastonj, sedaj pa je ta žaga demontirana in bo verjetno končana na odpadu. Delovna mesta pa so zaprta, čeprav si obljubljal drugače. Župan, ali je res, da si kot stečajni upravitelj Lesonita z programom GG Postojna za žago in furnirnico dobil 14 mio SIT za ohranitev delovnih mest? Ta denar pa si takoj posodil Potezi! 8. Župan v zadnjem izvodu časopisa Snežnik sem prebral tvoj komentar k uvodniku »Bistriški azil za zapuščene pse...«in kako urednico učiš novinarstva, s tem kako naj gre na osnovnošolski tečaj novinarstva in kako naj novinar dela za javno dobro in ne samo za denar. Sprašujem te, kako si si ti, ki druge učiš kako morajo delati zastonj zajavno dobro, dal izplačati 12 mio SIT nagrade kot stečajni upravitelj? Istočasno pa si trdil kako delaš za simbolično nagrado 180.000,00 SIT na mesec. To si izjavil na občinskem svetu v prejšnjem mandatu. Ali je res, da te je nadzorni svet Lesonita ob tvojem odhodu v pokoj, nagradil z 150.000 DM za uspešno prodajo podjetja tujemu kupcu? MIŠE 1. Račun zajavno razsvetljavo je v preteklem letu nekontrolirano naraščal. Tako j e bilo iz te proračunske postavke namenjeno 37 mio SIT, leta 2002 pa je bila v proračunu postavka 48 mio SIT. Zakaj? Predlagam, da se izvrši kontrola porabe moči el.energije za javno razsvetljavo, saj menim, da se uporablja za neke druge namene. 2. Mislim, da je v stečaju Toka, preimenovanega v Tokis, občina oškodovana, ker se ni pravočasno imenovala v stečajno maso. Sprašujem: Ali je Tokis plačeval najemnino za stavbno zemljišče in če ni, naj se zahtevek vrne v stečajno maso, saj se gre za več kot 8.000 m2 najemne površine. 3. Vemo, da so krajevne skupnosti v lokalni samoupravi podaljšana roka občine. Zaradi birokracije občine pa krajevne skupnosti ne morejo opravljati svojega dela kvalitetno in niti ne volontersko. Kaj j e z mojim predlogom, da tajnik krajevnih skupnosti opravlja delo profesionalno. Sprašujem se še po kakšni zakonodaji, oziroma odredbi določenega ministrstva so potrebni razpisi na že sprejeta proračunska sredstva. 4. Na koncu dajem še pobudo po 60. členu občinskega poslovnika, če svetnik z odgovorom ni zadovoljen ali ga ne dobi, lahko predlaga, da se o odgovoru opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem in jo župan uvrsti kot točko dnevnega reda na naslednji seji občinskega sveta. Ker namreč nisem dobil odgovora na prvo vprašanje pobude iz prejšnje seje, ki se glasi: Do kdaj bo OS toleriral, da se na sejah pere umazano perilo in daje gradivo za nekakšen rumeni tisk, bi želel da se le-to uvrsti kot samostojna točka na naslednji seji OS. BARBIŠ 1. Kdaj bodo bila nakazana proračunska sredstva, proračunskim uporabnikom. 2. Naprošam občinsko upravo, da do prihodnje seje pripravi osnutke proračunskih sredstev o preplastitvi vaških in mesnih ulic v zadnjih 5 letih. 3. V kakšni fazi je osnutek odloka o zaščiti vodnih virov v občini Ilirska Bistrica. OB VELIKI NOČ V februarju letos je Razvojni center Ilirska Bistrica razpisal dva natečaja, in sicermatečaj za ročno izdelani prt in natečaj za ročno izdelani šopek ali aranžma cvetja iz krep papirja Odziv je bil dober, saj se je odzvalo kar 22 udeležencev. Prispele izdelke je ocenila posebna komisija Komisijaje izbrala za najlepši prt, izdelek Ide Bajc iz Ilirske Bistrice, za najlepši aranžma pa izdelek, ki gaje oblikovala Marta Bratovič iz Dolnjega Zemona. Prte smo razstavili v predverju Doma na Vidmu, cvetlične aranžmaje in šopke pa v Hodnikovem mlinu. Ob tej priložnosti je Razvojni center Ilirska Bistrica podelil posebno knjižno nagrado, in sicer aranžmaju iz povoskanega krep papirja, kijev bistvu nadgradnja klasičnih izdelkov iz krep papirja. Izdelek j e prispevala Marta Cesar iz Kosez. Razvojni center Ilirska Bistrica seje v sklopu omenjenih natečajev prijavil skupaj s Turističnim društvom in Kmetijsko svetovalno službo iz Ilirske Bistrice na razpis za Velikonočno prireditev, ki gaje objavila Občina Ilirska Bistrica. Osrednja prireditev je bila 16.marca t.l., v Hodnikovem mlinu (na Plaču), na kateri so v kultumo-umetniškem programu sodelovali: Glasbena šola Il.Bistrica (učenci glasbene šole: Sandra Vrh, Urška Boštjančič, Tinkara Babič, Teja Penko, Gašper Dolgan, Emil Zubčevič in Elizabeta Benigar so se predstavili pod strokovnim vodstvom razvnatelja Lasla Balasza) Osnovna šola Dragotina Ketteja Il.Bistrica. Pod vodstvom učiteljice Kristine Polhove so učenke : Tanja Vidojevič, Marja Čekada, Nastja Šlosel, Sandra Vrh, Maja Gržina, Sabina Perenič, Tina Klanac in Gali Rolih zapele nekaj pesmic. Suzana Mahne in Damjan Škrlj sta poskrbela za vezni tekst na prireditvi, v katerega sta vključila razpoloženjsko - pomladno poezijo, med drugim tudi domačih avtorjev Osnovni namen celotne prireditve j e ohranjanje in obujanje starih običajev in ročnih spretnosti, zato smo k sodelovanju povabili tudi Maria Bana iz Zarečiče, ki je prikazal postopek pletenja košar, medtem ko je Janez Gombač iz Harij predstavil obiskovalcem, kako se izdelujejo metle iz brezovih vej. Razstavo cvetličnih izdelkov v Hodnikovem mlinu smo popestrili z »velikonočnimi pirhi«, ki so jih pripravili: Varstveno delovni center Il.Bistrica, Elizabeta Križman Ivančič, Florijana Bajc, Marija Barbiš, Nataša Frank, Barbara Frank, Ana Jenček, Silva Dekleva, Alma Štemberger in Vojka Lenarčič . Janja Strle, predstavnica obeh ocenjevalnih komisij, je na prireditvi podelila denarni nagradi, medtem ko je Mojca Memon, svetovalka na TIC-u podelila posebno knjižno nagrado. Prireditev j e bila zaokrožena s pokušino velikonočnega kruha in peciva, ki so ga pripravile članice Društva kmečkih žena iz II.Bistrice. V zahvalo za sodelovanje na natečaju in pri organizaciji prireditve smo podarili sodelujočim velikonočne pletenke, ki smo jih okrasili s ročno izdelanimi cvetlicami iz krep papirja. V sklopu Velikonočne prireditve smo v dogovoru z RTV Koper -predstavili velikonočne jedi in običaje - obiskali smo kmetijo Boštjančičevih na Brcah ( pri Štalonu ), kjer je Krožek za peko na domu, ki deluje v okviru Ljudske univerze Il.Bistrica, pripravil velikonočne jedi, in sicer žolco, velikonočni kruh, razne pletenke, šunka v testu in » pirhe« - praskanj in okrašeni z različnimi ornamenti. Poleg tega so predstavili »lesno gobo« kot običaj prenašanja ognja po hišah v času Velike noči.Posneli so tudi običaja žegnjanja velikonočnih dobrot in pletenja košar Predstavniki RTV Koper so se udeležili osrednje prireditve v Hodnikovem mlinu, posneli prireditev in pripravljeno razstavo. Razvojni center Il.Bistrica Jožica Vidmar, direktorica UNICEF UNICEF je svetovna organizacija, ki pomaga revnim in pomoči potrebnim. Največkrat so to otroci iz revnih in oddaljenih dežel.. UNICEF deluje v več kot stopetdesetih državah, pomoč pa nudi stosedemindvaj setim državam iz južne Amerike, Azije in Afrike. V petek, 12.04.2002, sta na našo šolo prišli dve UNICEFOVI prostovoljki z namenom, da bi imeli delavnice za 7. in 8. razred. K nam je prišla Tjaša, ki je študentka psihologije, v 8. razred pa Maja, kije Tjašina sošolka. Glavna tema te delavnice so bili predsodki in stereotipi. Ugotovili smo, da na predsodke vpliva okolje, družina, šola, svet... Nezaželenih predsodkov in stereotipov se težko znebimo. Ura s Tjašo nam je hitro minila. Še bi klepetale, vendar so morale drugam. Vsak izmed učencev je kupil obesek (sonček) in s tem prispeval k UNICEF-ovi akciji za pomoč Afganistanskim otrokom. Obljubili smo, da se takih akcij naslednje leto spet udeležimo. Bilo nam je lepo. Tina Turkovič 7. razred OS Jelšan e Na zadnji redni seji Državnega zbora smo se začeli ukvarjati s pomembnimi novostmi na področju okolja in urejanja prostora. Zakon o urejanju prostora je tipičen sektorski zakon s področja poselitve. Sistemska funkcija je vsebovana predvsem na področjih prostorskega urejanja države, območjih regij in posameznih občin, kot tudi urejanja vprašanj stavbnih zemljišč, razlastitev ter organiziranosti stroke s področja prostorskega načrtovanja. Sklop vprašanj, ki se nanaša na razlastitve j e tisti, ki nas poslance SMS najbolj skrbi in sicer zato, ker menimo, da bi vprašanja razlastitve morala biti urejene s posebnim zakonom. Predlagatelj je izhajal iz kriterija prijazne občine. Tak predlog lahko ob agresivnem županu zatre vsako zasebno pobudo za dalj časa, če ima za sabo podporo finančnega lobija, sposobnega finančnika in še kakšne druge organizacije. Ustavno sodišče je že razveljavilo del zakona o stavbnih zemljiščih, ki se je nanašal na predkupno pravico občin pri nakupu stavbnih zemljišč. Zato menimo, daje ta del mogoče celo protiustaven in vprašanja s strani razlastitve je treba še posebej doreči do druge obravnave zakona. Področja, ki obsegajo prostorsko načrtovanje je treba podrobneje pravno urediti, in sicer ukrepe za omogočanje realizacije prostorskih ureditev, opremljanje zemljišč za gradnjo, reguliranje dejavnosti prostorskega načrtovanja ter vzpostaviti prostorski informacijski sistem. Opustitev nepotrebnih izvedbenih aktov prostorsko in urbanistično načrtovanje poenostavlja. V predlogu zakona pa manjka zakonska osnova za kvalitetno izvedbeno načrtovanje urbanih mest in večjih urbanih naselij, kijih zakon skoraj ne omenja. Predlagatelj v predlogu zakona zanemarja pomen varstva okolja in trajnostnega razvoja, kar bi moralo biti Videmski sporazum je bil podpisan 15. maja 1982 v Vidmu v Italiji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Republiko Italijo. Namenjen je bil urejanju osebnega prometa ter kopenskega in pomorskega prevoza s ciljem razvijanja in pospeševanja sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Naslanjal se je na vsebino 10. novembra 1975 podpisanega Osimskega sporazuma. Na naši strani je Videmski sporazum zajemal območje občin: Jesenice, Tolmin, Nova Gorica, Sežana, Koper, Izola, Piran ter občino Buje na Hrvaškem. Na Italijanski strani je obmejno področje v katerem se je uveljavljal sporazum obsegalo 25 občin v Videmski pokrajini, 24 občin v Goriški IZ POSLANSKIH KLOPI e • vodilo na vseh področjih prostorskega načrtovanja. Predlog zakona o graditvi objektov je končno pripravljen za obravnavo in sprejem v državnem zboru. Z njim bomo v naši državi uspešno izpeljali reforme prostorske in gradbene politike oziroma zakonodaje na tem področju. Od zakona pričakujemo uspešno ukinitev sistema družbenega planiranja in njegovo nadomestitev za današnji čas s primernimi instrumenti, kjer vidimo kot temeljne izvajalce nalog občino, državo in upamo, da v bližnji prihodnosti tudi pokrajine. Zato je zelo pomembno, da bomo v zakonu jasno določili pristojnosti in naloge med njimi. Z jasneje določeno vlogo in pristojnostjo soglasja dajalcev pri pripravi in sprejemanju prostorskega akta, od katerih zakon že pred pripravo akta zahteva podajanje pogojev za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, kot tudi s soglasjem k prostorskemu aktu, bodo po našem mnenju bistveno skrajšani postopki pri sprejemanju prostorskih aktov. V stranki mladih podpiramo kvalitetno deregulacijo upravnih postopkov na področju graditve, seveda ob zagotavljanju varnosti graditve in varstva javnega interesa. Pričakujemo, da bo s tem zakon v veliki meri razbremenil upravne organe in olajšal postopke investitorjev, kajti prav ti upravni organi so bili do sedaj slepo črevo, zaradi katerih imamo tudi cca 12.000 črnih gradenj, zaradi tega, ker v večini primerov izvajalci niso mogli čakati dolge čakalne dobe postopkov. In tu od ministra pričakujemo, da bo primemo usposobili pravne službe po upravnih enotah, da bodo ti postopki nemoteno potekali. Prav tako je treba za nazaj počistiti probleme s črnimi gradnjami, kajti še tako dobrega zakona se ne bo moglo uspešno izvajati, če za nazaj stvari ne bodo urejene. Z uskladitvijo zakona s temeljnimi zahtevami držav Evropske unije o prostem pretoku oseb bomo odpravili pogoj stalnega prebivališča za opravljanje inženirskih storitev. Kot izredno pomembne ocenjujemo spremembe v tistem delu zakona, ki se nanašajo na projektne dokumentacije za različne vrste objektov, na področju izdaje upravnih dovoljenj in na področju del, za katera dovoljenja sploh ne bi smela biti zahtevana, to je za večino enostavnih objektov in za vzdrževalna dela. Tako bo omogočen čimprejšnji začetek gradnje takoj po izvršljivi določbi gradbenega dovoljenja, omogočena bo tudi gradnja enostavnih objektov brez dovoljenja, in sicer pod pogoji in izpeljavo, kot je to že bilo pred letom 1990. Z novim zakonom o zdravstveni ustreznosti živil se ustanavlja urad za živila in prehrano ter se vzpostavlja in normativno ureja sistem oglaševanja alkoholnih pijač z vsebnostjo alkohola do 15 %. Problematika živil in prehrane je za nacionalno zdravje prebivalstva tako pomembna, da je ustanovitev in še bolj kot to, delovanje ustreznega telesa nujno in potrebno. Urad, kot naj bi se to telo imenovalo, pa mora seveda z mero racionalizacije pri svojem delu opravljati najširši del nalog s področja nacionalne prehrambenske politike. Zato se morajo skozi sestavo urada in s Sporazumi tem skozi delovno področje urada preslikavati pristojnosti posameznih resorjev, ki jih področje varnosti živil oziroma hrane in prehranjevanja prebivalstva zadeva. Ne le zato, ker je področje zdravstvene ustreznosti živil potrebno normativno urediti oziroma prilagoditi pravnemu redu Evropske unije, ampak še bolj kot to, ker mora biti to področje celovito nadzorovano in določno normativno urejeno zaradi našega lastnega prebivalstva. Pomembno je le, da bo urad deloval racionalno in učinkovito, tudi zaradi sorazmerno velikega obsega finančnih sredstev, ki bodo neobhodno potrebna za to, da bo urad lahko deloval. Novost, ki jo predlog zakona prinaša, je tudi možnost oglaševanja alkoholnih pijač, ki vsebujejo manjši procent alkohola (pivo in vino). Na alkohol oziroma uživanje alkohola, ne moremo gledati zgolj negativno. Uživanje manj vsebnostnega alkohola oziroma alkoholnih pijač, kot j e to pivo ali vino, v mejah kot je za splošno počutje in zdravje človeka sprejemljivo, je prisotno že skozi dolgo zgodovino bivanja človeka, ni in ne more biti predmet zlorabe, na račun povsem nesprejemljivega prekomernega uživanja alkohola, ki pa je nesporno vse splošno škodljivo. Ne le za posameznika, temveč tudi za družbo kot celoto. Zadnje Poročilo evropske komisije o napredku je bilo za Slovenijo dobro oziroma najboljše do sedaj. Poročilo o napredku je eden od treh sestavin, ki sestavljajo kompletno redno poročilo, druga dva sta strategija širitve in revizija partnerstva za pristop. Danes se v Evropski uniji dogajata dva procesa pogajanj hkrati. Eden je proces pogajanj s kandidatkami, kjer se dogovarjamo okrog širitvenega procesa in načina, kako bomo pravzaprav vstopili kot nova članica v Evropsko unijo, druga so pa pogajanja, ki se dogajajo med članicami Evropske unije, predvsem o morebitnih spremembah ali smereh sprememb tistih politik, ki so predvsem s finančnega vidika ključne. To je na eni strani skupna kmetijska politika, na drugi strani pa regionalna politika ali, precizneje, strukturna in kohezijska politika v Evropski uniji. Evropska unija je odločena, da konča pogajanja z najbolje pripravljenimi kandidatkami do konca leta 2002, zato da bi le-te lahko postale članice Evropske unije v letu 2004. In v pogajanjih se zdaj bolj ali manj pogovarjamo že o razrezu denarja za leta 2004, 2005 in 2006. Sedaj smo lahko prepričani, da bomo postali člani Evropske unije, razen če bomo sami želeli drugače. V članicah Evropske unije podpora širitvi narašča, medtem ko pa v kandidatkah podpora širitvi upada. Kako v letu 2002? Leto 2002 bo za Slovenijo in za vse kandidatke, ki želijo vstopiti v Evropsko unijo v prvem krogu širitve ključno zaradi tega, ker bo Evropska komisija pripravila zadnje poročilo o napredku. To poročilo naj bi predložila Evropskemu svetu, ki bo zasedal v Bruslju 24. in 25. oktobra. Na podlagi tega poročila se bodo konec leta članice odločile, katere kandidatke so tiste, ki bodo lahko vstopile v prvem krogu širitve. Igor Štemberger VIDEMSKI SPORAZUM pokrajini ter 6 občin v Tržaški pokrajini: Trst, Milje, Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin Nabrežina. Upoštevati je potrebno dejstvo, da so občine v Italiji v obmejnem področju s Slovenijo številne toda majhne. S tem sporazumom je bil bistveno olajšan osebni promet skozi novonastale maloobmejne prehode. V nekem smislu pa je to pomenilo sprostitev do tedaj za vse tedanje državljane zaprte meje na zahod. Osebne listine kot so prepustnica, izhodna prepustnica in kmetijski vložek za prebivalstvo na območju veljavnosti Videmskega sporazuma so pomenile svobodnejše prehajanje meje. Imetniki prepustnice lahko večkrat prehajajo državno mejo, lastniki kmetijskega vložka pa imajo pravico neomejenega števila prehodov. Izredna prepustnica se izdaja v nujnih primerih samo za enkraten prehod. Vzdolž tedanje Jugoslovansko -Italijanske meje je bilo odprtih 59 mejnih prehodov na kopnem in sicer treh vrst: 1. kategorija mednarodni, 2. kategorija obmejni ter kmetijska prehodna mesta. Na morju pa je bilo odprtih 6 pomorskih prehodov. Najbolj popularna in najštevilnejša listina je bila prepustnica s katero je njen imetnik lahko mesečno prenesel preko meje naslednje količine blaga: 1. zelenjava in sveže sadje 48 kg 2. sveže meso 4 kg 3. nesoljeno in prekajeno meso 4 kg 4. siri 8 kg 5. vino 161 6. jajca 60 kom. 7. žgane pijače 2 1 8. maslo 2 kg 9. kava 2 kg 10. sladkor 3 kg Blago lahko prenašajo za osebno uporabo in potrebe svojega gospodinjstva brez plačila carine ali drugih dajatev. Prepustnica je ob njeni uveljavitvi leta 1982 pa tudi vseskozi pozneje do danes pomenila ogromno pridobitev za obmejno prebivalstvo predvsem v ekonomskem smislu pa tudi v smislu medsebojnega neposrednega povezovanj a med ljudmi, še posebej pa s slovensko manjšino. Poleg urejanja prometa preko maloobmejnih prehodov na kopnem in morju ter valutnih in carinskih olajšav sporazum ureja in olajšuje prehajanje meje za dvolastnike in prenos blaga oziroma pridelkov za dvolastnike ter daje olajšave za uvoz in izvoz v obmejnem poslu. Za zagotavljanje pravilnega izvajanja tega sporazuma skrbi Stalna mešana komisija, ki se sestaja občasno in sporazum vsebinsko dograjuje že vsa leta na osnovi skupnih predlogov pristojnih lokalnih skupnosti. Zaradi valutnih sprememb v Evropi ter zaradi dvigovanja cen dobrin je Stalna mešana komisija marca letos sprejela sklep, da imajo lastniki prepustnic pravico prenosa blaga brez plačila carinskih in drugih dajatev v višini 250 EUR mesečno. Videmski sporazum j e bil sprejet in je začel veljati v družbenem sistemu, ki sicer ni bil naklonjen preveliki odprtosti na zahod, pa je kljub temu ta sporazum zaživel in pomeni velike olajšave za obmejno prebivalstvo. Sporazum o maloobmejnem prometu in sodelovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško je bil sprejet v sedanjem družbenem okolju, ki je naklonjeno odprtosti v mednarodne sfere in svobodnem pretoku blaga, kapitala, oseb in storitev, pa bi se moral kljub temu v določenih segmentih bonitet ozirati po Videmskem sporazumu. Vladimir Čeligoj OBNOVA LICENC ZA S. P. V letošnjem letu se izteka veljavnost licenc za opravljanje prevozništva v cestnem prometu prvi generaciji prevoznikov. Izteka se veljavnost licenc vseh tistih subjektov, ki so prvič zaprosili za izdajo licence leta 1997. Kljub napovedim, da bo postopek za obnovo licenc zgolj formalnost, se zakonodaja na tem področju še vedno ni spremenila, tako da je potrebno vlogi za obnovo licenc še vedno priložiti najmanj devet dokazil. Obvezna je kopija priglasitvenega lista iz katerega j e razvidno, daje prosilec registriran za opravljanje prevozniške dejavnosti in overjena kopija prometnega dovoljenja za vsa vlečna, priklopna in polpriklopna vozila ali izpis upravne enote z vsemi tehničnimi podatki o vlečnih, priklopnih in polpriklopnih vozilih, pri kateri so registrirana. V primeru, če je vozilo (tudi priklopno oziroma polpriklopno) nabavljeno na podlagi finančnega najema, je potrebno priložiti kopijo leasing pogodbe. Že nekaj časa pa lahko pridobite licenco tudi na podlagi zakupne ali najemne pogodbe, sklenjene za čas trajanja licence. Pri slednjih velja opozoriti, da morata biti podpisa zakupodajalca oziroma najemodajalca in zakupnika oziroma najemnika, overjena pri notarju. V bodoče naj bi sprememba pravilnika o licencah prevoznikom v olajšanje poenostavila nekatere administrativne postopke. Tako naj bi se k zahtevku za obnovo ali povsem novo licenco ne prilagalo več vseh prometnih dovoljenj. Overitve pri notarju pa naj bi veljale le še za šolska spričevala. Obvezna priloga k vlogi za obnovo licence je obrazec EVIDENCA VOZNIKOV, ki vsebuje podatke o voznikih. V primeru, da se slednja ne ujema z knjižnim stanjem, je potrebno priložiti tudi pogodbe o zaposlitvi voznikov in dokazila o šolski izobrazbi. Eden od pomembnejših dosežkov pri spremembi pravilnika o licencah se nanaša na umaknitev določila, da mora biti na vsako vozilo zaposlen en voznik. Določilu »eno vozilo - en voznik« je obrtna zbornica vseskozi nasprotovala in podpirala argumente svojih prevoznikov, ki trdijo, da je zaposliti novega voznika, zlasti takšnega z ustreznimi izkušnjami, silno težko - ker jih pač ni. Najugodnejša novost pa utegne biti v zvezi z zahtevano stopnjo izobrazbe. Tako naj bi do uveljavitve nacionalne poklicne kvalifikacije za delo voznika (in za njegov vpis v evidenco voznikov pri eni od obeh zbornic) zadoščala že nižja poklicna izobrazba. Na področju dokazovanja finančne sposobnosti se ne pričakuje sprememb. Tako naj bi tudi v bodoče veljalo, da je potrebno zagotoviti za prvo vozilo 9.000 EUR in vsako naslednje 5.000 EUR, za prvo skupino vozil 18.000 EUR in vsako naslednjo skupino vozil 10.000 EUR. Dokazila ostajajo enaka kot doslej: bilanca stanja ali dokazilo o lastništvu neobremenjenih nepremičnin (originalni zemljiškoknjižni izpisek) ali popisni list osnovnih sredstev ali pogodba z banko o namenski vezavi denarnih sredstev za čas trajanja licence ali garancija banke ali druge finančne institucije. V skladu z določbami novega (sedaj veljavnega) pravilnika o licencah, opravljanje nalog odgovorne osebe v prometu ne more biti več zaupano pogodbenim delavcem. V primeru, ko nosilec dejavnosti ali kateri izmed voznikov nima zahtevanega dokazila o opravljenem preizkusu strokovne usposobljenosti, je potrebno v tem primeru odgovorno osebo zaposliti. V tem primeru se zahteva potrdili o nekaznovanju (Ministrstva za pravosodje in sodnika za prekrške) za nosilca dejavnosti in odgovorno osebo. In kako je glede vzdrževanja vozil? Že nekaj časa velja, da moraš v primeru, ko vozilo vzdržuješ sam ali kateri od zaposlenih delavcev, predložiti overjeno kopijo ustreznega zaključnega spričevala o končani poklicni šoli (avtomehanik). Razpolagati pa moraš tudi z ustreznim prostorom za vzdrževanje, za katerega se zahteva uporabno dovoljenje. V nasprotnem primeru je potrebno priložiti pogodbo, sklenjeno za čas trajanja licence, pooblaščeno avtomehanično delavnico, ki ima obrtno dovoljenje za opravljanje navedene dejavnosti. Izjema velja le za imetnike vozil do 3.500 kg skupne mase, katerim ni potrebno razpolagati s pogodbo o vzdrževanju in parkiranju. Prav tako zanje ne veljajo izobrazbeni pogoji. Še vedno velja, da morajo vsi novi prevozniki, ki želijo pridobiti licenco oziroma priglasiti prevoze za lastne potrebe ali licenco le obnavljajo, imeti lastno ali najeto parkirno mesto, zgrajeno v skladu s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil (Ur. list RS, št. 33/1996). Ustrezno dokazilo za parkiranje tovornih vozil nad 3,5 ton največje dovoljene mase in avtobusov je uporabno dovoljenje oziroma odločba o dovolitvi priglašenih del, iz nje pa mora biti razvidno, daje izdano za parkirišče, parkirno mesto ali garažo. Alenka Penko Društvo se predstavi GOBARSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA GOBARSKO DRUŠTVO ILIRSKA BISTRICA Verjetno ste opazili, da se vsako jesen nekaj dogaja na področju gobarstva. V tem prostoru občine Ilirska Bistrica deluje naše gobarsko društvo že skoraj trideset let. Smo majhno društvo z okoli 35 člani. Toda po svojih močeh se tmdimo, da bi s svojim društvom prispevali k ohranjanju ter spoznavanju čudovitega sveta gob ter narave nasploh. S čim se lahko pohvalimo? Vsako jesen organiziramo gobarsko razstavo, katera je na ogled vsem občanom. Na razstavi je moč videti preko sto različnih vrst gob. Seveda je predhodno potrebno nabrati toliko vrst ter jih strokovno določiti (latinsko in slovensko ime). Vsa pridobljena znanja pa posredujemo tako najmlajšim (osnovne šole) kot tudi vsem tistim, ki jih gobarija, prepoznavanje užitnih ter strupenih gob, zaščitenih vrst gliv, vedenje v gozdu, priprava gob in zanimivosti zanimajo. V okviru svojega društva sodelujemo z Zvezo gobarskih društev Slovenije. Tako se vključujemo v dejavnosti, kot so npr. nabiranje gob za potrebe farmacije. Načrti za prihodnost: Vestno delovanje na področju mikologije - gobarstva še naprej; - iskanje ter določanje novih vrst gob - seznanitev občanov z našimi dosežki - poučevanje o lepotah in nevarnostih, ki se skrivajo v gobah - vključitev mladih članov, malo manj mladih, skratka vseh, ki bi bili radi z nami v našem društvu - ohranjanje narave ter opozarjanje na dragocenosti, ki se skrivajo v naših gozdovih - priprava gobjih jedi pod taktirko našega dobrega mojstra in poznavalca gob - sodelovanje z Zvezo gobarskih društev Slovenije - druženje in sodelovanje na občinskih prireditvah Gobe so čudovite, skrivnostne in nevarne. Poskrbimo, da ostanejo del prostora, ki nas obdaja. Zato, ko se podamo za jurčki, marelami, kukmaki, poglejmo še druge lepotice. Če jih ne poznamo, jih pustimo tam, kjer morajo biti. Dobro bero in pamet v roke! Predsednica gobarskega društva Dragica Markovič V slovo DARKO MEZGEC V mesecu marcu nas je nepričakovano pretresla žalostna vest, daje preminil naš upokojeni obrtnik in eden aktivnejših sooblikovalcev organiziranosti obrtništva. Bil je v vrsti prvih, ki je pomagal orati ledino Obrtnega združenja v Občini Ilirska Bistrica. DARKO MEZGEC seje rodil 20.11.1933 leta v Hrušici, v občini II. Bistrica. Po končanem šolanju seje zaposlil in precej let delal v MEHAN OTEHNIKI Izola. Tam sije pridobil precej izkušenj. Ljubezen do kreacije in izdelovanja igrač sta ga popolnoma prevzela. Ustvarjalni duh v njem pa je bil čedalje močnejši, da seje tako leta 1980 odločil za samostojno obrt. Že takoj na začetku svojega obrtniškega udejstvovanja je bil izvoljen v Upravni odbor takratnega Obrtnega združenja. S svojo preudarnostjo in mirnostjo je tvorno sooblikoval delovanje našega združenja. Čeprav se je - kot vsi ostali obrtniki takrat tudi sam srečeval s številnimi težavami, ni tega nikoli obešal »na veliki zvon«. S svojimi bogatimi izkušnjami, ki jih je prenašal na mlajše članstvo si je pridobil zaupanje in ugled, ki bo trajno zaznamoval njegov spomin. Od njega so se svojci, obrtniki in številni prijatelji poslovili v tihoti domačega kraja zadnje dni marca 2002. KOLEGI! BfiLfiSTV d.o.o. Diskont Vilharjeva 24, Ilirska Bistrica Tel.: 05/710-10-00 Fax: 05/710-00-01 OBRATOVALNI ČAS POSLOVNIH ENOT Ponedeljek-Petek Sobota Nedelja Telefon Balastyd.o.o,Vilharjeva24,6250II.Bistrica 8.00 -21.00 8.00 -21.00 8.00 - 12.00 05 7101000 Pod Vrti, Maistrova 8,6250II. Bistrica 7.00- 19.00 7.00- 19.00 05 710 06 61 Jablanica. Jablanica 32a, 6250II. Bistrica 8.00 - 12.00 8,00 - 12.00 05 71445 30 16.00- 19.00 Koseze, Koseze 8a, 6250II. Bistrica 8.00-12.00 8.00- 13.00 057144526 15.00- 18.00 Harije, Harije 68,6250II. Bistrica . 8.00-12.00 8.00- 13.00 8.00- 11.00 05 7145922 15.00- 19.00 Nudimo vse za piknike izposojamo tudi mize in klopi. Predpraznične akcijske cene različnih artiklov. Kolektiv našega podjetja vam želi vesele prvomajske praznike. Vljudno vabljeni! Trgovina Balasty nudi zaposlitev dvema kvalificiranima trgovkama z delovnimi izkušnjami (2-3 leta). Informacije: Ester Pugelj IRBIS Koseze 32c, 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-280, 71-00-281, fax: 05/71-00-285 PRIZNANJE ZA 3. MESTO NA TEKMOVANJU V KVALITETI BOSCH SERVISOV SLOVENIJE Informacije Upravne enote Ilirska bistrica ŠE SLABI ŠTIRJE MESECI DO KONCA VELJAVNOSTI STARIH (MODRIH) POTNIH LISTOV Izdane potne listine v letu 2001 Potni listi (skupaj) Osebni potni listi Otroški potni listi 682 493 189 Predstavniki družbe TIB Transport so se marca 2001 udeležili srečanja Bosch serviserjev Slovenije, ki ga je organiziral Robert Bosch d.o.o. Slovenija. Takrat so sklenili, da se slovenski pooblaščeni Bosch serviserji udeležijo mednarodnega tekmovanja Q Cup Bosch. Srečanja seje udeležilo 10 od 11 Bosch servisov v Sloveniji. Predhodni ogledi posameznih servisov so zajemali: -prostorska urejenost, urejenost parkirišča, čistost -odnos in urejenost sprejemnega osebja, delavcev in uporaba delovne dokumentacije -strankam ustrezen delovni čas in zagotavljanje kompletnosti storitev po pogramu Bosch car servisa (elektrika, elektronika, vbrizgalni sistemi, mehanika) -oprema servisa in testiranje testne opreme za tlačilke -usposobljenost in udeležba na šolanjih zaposlenih in vodstva -kvaliteta izvršenega popravila Bosch tlačilke in udeležba pri rednih preverjanjih kvalitete po RG/KD navodilih -dodatna ponudba prodaje in udeležba na prodajnih aktivnostih -zbiranje odpadkov in odnos do okolja -uporaba računalniške opreme in testerjev. Na osnovi predhodnih ogledov se je po 30. septembru 2001 pričela faza preverjanja in ocenjevanja servisov. Pooblaščeni Bosch servis TIB Transport je dosegel 77 % vseh točk in se uvrstil na tretje mesto med slovenskimi Bosch serviserji ter za ta dosežek prejel priznanje. Prvouvrščeni je Bosch servis Arčon, kije zbral 83 % točk. Na drugo mesto pa se je uvrstil Bosch servis Puconja, ki je zbral 81 % točk. Oba sta poleg priznanja dobila tudi pokala in se bosta udeležila finalne prireditve 75 držav iz šestih kontinentov. Med finalisti bodo izžrebali 30 Bosch servisev, ki bodo prejeli bogata šestdnevna potovanja po posameznih Evropskih državah. Čeprav so precej storili na ureditvi prostorov in opreme ter šolanju kadrov, na TIB Transport načrtujejo nadaljnje aktivnosti povezane z ureditvijo prostora za sprejem strank, organizacijo sprejema strank in prodaje delov. Pri tem pa ne bodo pozabili tudi na dopolnitev orodij in opreme za EDC vbrizgalne sisteme, ki so vgrajeni na sodobnih tovornih vozilih. Zakaj novi potni list? Od 5. avgusta 2002 stari (modri) potni listi ne bodo večveljavni. Republika Slovenijaje namreč 1. marca 2001 na podlagi Zakona o potnih listinah RS, kije začel veljati 5. avgusta 2000, začela izdajati nove potne listine. Sprejem zakona in sprememba omenjene javne listine sta bila potrebna zaradi nujnosti uskladitve slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije do leta 2002, k takšni odločitvi pa je deloma prispevalo tudi dejstvo, da veljavnost prvih (modrih) potnih listov poteče sredi leta 2001, veljavnost večine, izdane z 10-letno veljavnostjo, pa ravno v letu 2002. Uporabnost Z novim potnim listom lahko potujemo v 78 držav brez vizuma (med drugim tudi v ZDA in Kanado), uporabljamo pa ga lahko tudi za dokazovanje istovetnosti in državljanstva, tako doma kot v tujini. Večina držav zahteva potni list, ki je veljaven še najmanj tri oziroma šest mesecev. Oblikovni in varnostno-zaščitni elementi Pri izvedbi projekta novih potnih listin smo na podlagi primerjalne študije potnih listin nekaterih evropskih držav izhajali iz predpostavke, da je zaradi izredno hitrega tehnološkega razvoja na tem področju potrebno izdelati potni list, ki bo varnostno in tehnološko ustrezal zadnjim dosežkom na tem področju in tako preprečeval morebitne poskuse zlorabe za celotno obdobje njegove veljavnosti. Gre za izdelavo 12 različnih obrazcev potnih listin (potni list z 32 stranmi, potni list z 48 stranmi in skupinski potni list, izdelava v treh jezikovnih različicah, službeni potni list, diplomatski potni list ter potni list za vrnitev) in za popolnoma nov koncept izdelave oz. personalizacije (zapis podatkov na biografsko stran potnega lista) potne listine. Ta je skladno s standardi Evropske unije v celoti centralizirana, pri čemer se sam postopek izdaje potnega lista za državljana v ničemer ne spremeni. Pri izdelavi novega potnega lista gre tako za uporabo različnih in novih materialov kot tudi za uvajanje povsem novih tehnologij, ki se uporabljajo pri aplikaciji posameznih zaščitnih elementov na potno listino. Tako je v Sloveniji, kjer je potni list izdelan v celoti, pri izdelavi novih potnih listin (aplikaciji zaščitnih elementov) prvič uporabljena tehnologija laserskega perforiranja serijske številke potnega lista, tehnologija za aplikacija intaglio (globokega in otipnega) tiska s t.i. učinkom latentne podobe, optično variabilnega črnila in kinegrama na polikarbonatno biografsko stran. Novost je tudi uporaba polikarbonatne biografske strani, ki se danes pri izdelavi potnega lista uporablja le na Finskem, Švedskem, Norveškem, Nizozemskem in različica (papir, stisnjen s polikarbonatom) na Madžarskem. To zahteva poseben postopek aplikacije zaščitnih elementov (poseben postopek tiskanja motivov in zaščitnih elementov, izdelave gravur, laminiranja večpolikarbonatnih slojev, njihovo spajanje s papirjem in nazadnje všitjem v knjižico). Prosilec si lahko izbere potni list z 32 ah 48 stranmi. Kam po potni list? Potne liste izdajajo upravne enote, kjer imate prijavljeno stalno prebivališče. Vlogi za izdajo potnega lista je treba priložiti stari potni list oziroma drug veljaven osebni dokument, npr. osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ah maloobmejno prepustnico, če nimate potnega lista. S seboj prinesite tudi fotografijo predpisane velikosti (3,5 x 4,5 cm) v barvni ah čmo-beli tehniki. V nujnih primerih, kot so zdravljenje, bolezen, smrt ožjega družinskega člana, nujni službeni opravki, lahko potni list izda tudi Ministrstvo za notranje zadeve RS oziroma upravna enota, kjer državljan nima prijavljenega stalnega prebivališča. Državljanu, ki stalno ah začasno prebiva v tujini ah pa je v tujini in se zaradi zdravstvenih in drugih upravičenih razlogov ne more vrniti v državo, lahko potni list izda diplomatsko-konzularno predstavništvo RS v tujini. Potni listi za otroke Otroci do 15. leta starosti potrebujejo za prestop meje svoje potovalne dokumente. Prestop meje z Republiko Hrvaško tako ni večmogočz rojstnim listom, prav tako otrok ni večmogoče vpisovati v potne liste staršev. Vpisi otrok v stare (modre) potne liste staršev so veljavni do preteka veljavnosti imetnikovega potnega lista, v katerem j e otrok vpisan, oziroma 5.avgusta 2002, ko po zakonu preteče veljavnost vsem potnim listom. Če je v tem času otrok, ki je vpisan v potni list, dopolnil 5 let starosti, j e treba v potni list prilepiti otrokovo fotografijo (to opravi upravna enota), če pa je otrok starejši od 15 let, vpis ne velja več, zato mora imeti svoj potni list. Kadar starši prvičzaprosijo za otrokov dokument, morajo vlogi priložiti tudi njegov rojstni list oziroma stari potni list ah osebno izkaznico, če otrok že ima kak dokument. Kadar otroci do 15. leta starosti ne potujejo v tujino v spremstvu staršev kot zakonitih zastopnikov, ampak z neko tretjo osebo (starimi starši, sorodniki, sosedi...) oziroma sami, potrebujejo poleg veljavnega dokumenta tudi dovoljenje zakonitega zastopnika. Dovoljenje se izda na predpisanem obrazcu, ki ga potrdi pristojni organ, to je upravna enota, kjer imate stalno prebivališče. Veljavnost potnih listov ■ potni list, izdan za otroke do dopolnjenega 4. leta starosti, velja 2 leti; ■ potni list, izdan za otroke, stare od 4. do 18 let, velja 5 let; ■ potni list, izdan za polnoletne osebe, velja 10 let. Po podatkih iz evidence izdanih potnih listov j e doslej podalo vlogo za nov potni list 278.340 državljanov. Na dan 01.04.2002 je imelo star potni list še 1.543.362 oseb. Še 879.267 državljanov paje trenutno brez osebne izkaznice oziroma brez novega potnega lista, kar pomeni, da v kolikor si dokumentov ne bodo uredili, po 05.08.2002 ne bodo mogli v tujino. Poudarjamo pa, da zamenjava potnega lista ni obvezna, saj potni list ni obvezen identifikacijski dokument. Ker se približuje čas prvomajskih praznikov, pričakujemo porast vlog za nove dokumente, ker bo povečalo tudi čakalno dobo za njihovo izdelavo. Ocenjujemo, da se bo čakalna doba za nov potni list v mesecih junij in julij povečala na dva meseca, za osebno izkaznico pa na en mesec. Svetujemo vam, da pred odhodom v tujino pravočasno preverite veljavnost vaših dokumentov, saj posamezne države zahtevajo ob vstopu na njihovo ozemlje potni list, veljaven še določeno časovno obdobje -pol leta ah tri mesece. Tako mora na primer državljan Republike Slovenije za vstop na Dansko, v Francijo, Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Sej šele itd. imeti potni list veljaven vsaj še tri mesece, za vstop v Grčijo, Indonezijo, Malezijo, Mehiko, Slovaško, Tajsko, v Turčijo, ZDA pa potni list, veljaven vsaj še pol leta (točne informacije lahko dobite na diplomatsko-konzularnih predstavniških posameznih držav). Obenem vas obveščamo, da lahko državljani Republike Slovenije na podlagi sklenjenih meddržavnih pogodb potujejo z osebno izkaznico že v šest tujih držav, to je Avstrijo, Italijo, na Hrvaško, Madžarsko, po novem pa tudi v Švico in v Lichtenstein. Za podrobnejše informacije pišite ali pokličite na: Upravna enota Ilirska Bistrica Bazoviška cesta 14 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/71 41 361 Ksenija Montani, TIB Transport, d. d. ♦ OBVESTILO CZNI CIVILNO ZDRUŽENJE ZA NADZOR INSTITUCIJ CZNI, v nadaljevanju Civilno združenje za nadzor nad institucijami j e pravna oseba zasebnega prava, vpisana v register društev, ki pomaga članom pri odkrivanju nepravilnosti v slovenskih institucijah (vse vrste sodišč, državna administracija...) katerih posamezniki delujejo z nekontrolirano močjo neobjektivnih ocen na posledice navadnega državljana.. CZNI ustanavlja območni odbor južne Primorske. Informacije na Franetič 05/788 00 33 in Kreslin 02/ 681 26 31 Bosch Service TIB Transport je uspešno sodeloval na mednarodnem tekmovanju v kvaliteti Q-Cup in s tem izboljšal kvaliteto servisa. Robcit Bosv.h GmbH, A« to ia.ro ve A ftoi market K.uhnihe, DeatszkL-.ail, Oktober 'itlDi KiindTOitoiistietaiajj @ BOSCH Podatki za območje UE Ilirska Bistrica na dan 01.04.2002 Se veljavni potni listi 10.167 Število prejetih vlog za nove potne liste 1.257 Število oseb, ki nima novega potnega lista ne osebne izkaznice 4.668 Ustanovljeni Mladi forum POBUDE SVETNIKA ZLATKA JENKA »ŠAJETA« Ilirska Bistrica ZA 30. SEJO Minulo soboto so se v prostorih gostilne Danilo zbrali mladi Bistrijani in ustanovili lokalni klub Mladega foruma ZLSD. Potreba po ustanovitvi lokalnega mladinskega kluba, sicer najštevilčnejše mladinske politične organizacije v Sloveniji, je na bistrijanskem prav gotovo obstajala, saj že dalj časa vlada pravo mrtvilo in vsesplošna apatičnost na lokalnem mladinskem političnem področju. Program Mladega foruma Sajeta tako obsega 10 »udarnih točk«, ki po nujnosti oz. problematiki najbolj odražajo katastrofalen položaj mladih v občini, ki že leta ni kazala dovolj posluha za tovrstne probleme in kljub petnajst tisočim prebivalcem, še vedno ne premore niti srednje šole, še manj pa delovnih mest za diplomirance, ki bi sicer radi ostali v domačem kraju, a zaradi suše povpraševanja po visoko izobraženih kadrih tega preprosto ne morejo. Mladi forum Sajeta bo tako: 5. MF si bo prizadeval za spremembo politike prohibicije uporabe mehkih drog, saj le ta ne rezultira v dejanskem prizadevanju naše družbe po odvrnitvi mladih od uporabe drog temveč nasprotno, uporabo prepovedanega med mladimi kvečjemu spodbuja. 6. MF si bo prizadeval po obuditvi nekdaj plodnega sodelovanja z mladinskimi in kulturnimi organizacijami Istre in Kvarnerja 7. Nasprotoval bo zasutju nekdaj prvega slovenskega olimpijskega bazena, ki v parku Nade Žagar klavemo propada že desetletja in tako predstavlja sramoto vsem dosedanjim občinskim in državnim organom, ki niso sposobni sanacije tega športnega objekta. 8. MF Sajeta bo podprl vsako konstruktivno pobudo, akcijo ali prizadevanje, ki rezultira v izboljšanju položaja mladih v občini. 9. Organiziral bo zabavne, 1. Dajem pobudo, da se usmeri kamionski promet iz smeri Podgrad proti terminalu že pred železniškim prehodom na obveznico v smeri proti Topolcu. Vozila, ki gredo v smeri Rijeke pa na obvoznico mimo Lesonita proti Spetiču (ali po Vojkovem drevoredu, če gre za višja vozila) Obrazložitev: Glede na to, daje urejen nov vhod na terminal je nesmiselno, da tovorna vozila obremenjujejo mestne ulice (Gubčevo, Gregorčičevo in Bazoviško). 2. Sprašujem zakaj pri rekonstrukciji Vojkovega drevoreda dela ne potekajo v skladu zs sklepom OS? Obrazložitev: OS je sklenil, da mora biti pred preplastitvijo ulice obnovljena in dograjena vsa infrastruktura (vodovod, tel., kabel, kanalizacija, kabelska,...). V kolikor predvidena proračunska sredstva ne bi zadostovala, se uredi le določen odsek ulice. Nerazumljivo je tudi ožanje cestišča na tistem delu ulice, kije namenjen za parkirišča. 3. Sprašujem kdo skrbi za zemljišči ob obeh železniških prehodih? Obrazložitev: Na trnovski lokaciji je divje odlagališče in deponija zemlje ter gradbenega materiala, ob blagovnici pa zarast in smeti. 4. Dajem pobudo, da povabimo na naslednjo sejo OS predstavnika Lesonita d.d.,ki naj bi nam predstavil vse izvedene ukrepe za izboljšanje stanja na področju varovanja zraka in vode. Obrazložitev. Občani imamo občutek, da stvari na tem področju ne potekajo z našimi pričakovanji, zaradi tega obstaja upravičena skrb za zdravje ljudi in za možnost pridelave neoporečnih kmetijskih pridelkov. 6. Dajem pobudo, da župan čim prej ustanovi odbor za ustanovitev gimnazije. Obrazložitev: Projekt gimnazije je tako zahteven in obsežen, da je potrebno ustanoviti strokoven odbor, ki nas bo (s pomočjo strokovne službe občinske uprave) čim prej pripeljal do zastavljenega cilja-ustanovitev gimnazije. OB IZIDU KNJIGE IVA HVALICE ZADNJA REPLIKA 1. Pozval vse mladinske organizacije občine Ilirska Bistrica s ciljem skupnega projekta ustanovitve Mladinskega sveta, ki bo pridobival sredstva Urada za mladino RS, kar bo omogočilo izvedbo številnih mladinskih projektov 2. Agitiral in si z vsemi sredstvi prizadeval za čimprejšnjo ustanovitev srednje šole v Ilirski Bistrici ter Visokošolskega oz. fakultetnega oddelka bodoče Primorske Univerze 3. Zavzel stališče in pripomogel k rešitvi statusa občine Ilirska Bistrica, ki jo želijo ljubljanski in postonjski gospodje videti v okviru Notranjske regije, čeprav je zgodovinsko bilo ozemlje občine do leta 1915 razdeljeno med deželi Istro in Kranjsko, po Rapalski pogodbi pa kot vsa preostala Primorska pripadlo Italiji. Zato odločno in brezkompromisno zavzemanje MF Sajeta za JUŽNOPRIMORSKO POKRAJINO oz. Primorsko. 4. MF Sajeta tudi nasprotuje sedanji obliki uredbe o regijskem parku Snežnik, saj le ta ne predvideva zavarovanja dejanskega ekosistema snežniških gozdov, ki se raztezajo tudi prek državne meje z R.Hrvatsko, onemogoča perspektivni turistični razvoj, ne prinaša novih razvojnih možnosti mladim, ne upošteva pripomb in volje prizadetega prebivalstva ter kljub temu, da največji del parka zaobsega ozemlje občine Ilirska Bistrica vključno z Velikim Snežnikom, ne predvideva sedeža parka v tej občini. prosvetne in naravovarstvene projekte 10. In še sredstvo za dosego teh ciljev: NASTOP NA jesenskih LOKALNIH VOLITVAH z izoblikovano mladinsko listo. Program so navdušeno sprejeli tudi gosti, ki jih v Ilirski Bistrici ni manjkalo. Tako je zbor pozdravil Luka Juri, predsednik MF ZLSD in obenem tudi predstavil to mladinsko politično organizacijo in njene cije ter poglede na politične razmere v Sloveniji in svetu. Pozdrav in čestitke sta novi ekipi MF Sajeta izrekla tudi oba primorska koordinatorja MF: Marin Marasovič, koordinator za Južno Primorsko in s tem tudi kluba MF Sajeta in koordinator za Severno Primorsko Tomaž Horvat ter druge kolege, ki so odsotne mlade ponovno pozvali naj se priključijoklubu Sajeta in pripomorejo k izboljšanju stanja duha v ilirski Bistrici. Da skoraj vse škripa na področju mladinske problematike v občini so opozorili tudi gostje z OO ZLSD Ilirska Bistrica in mladim vlili dodatno mero korajže in podpore, da pri vseh zastavljenih ciljih, kar najbolje uspejo in kot je normalno končno soodločajo o svojem življenju v občini. Čas enih in istih 60 in 70 letnih občinskih politikov, odgovornih za stanje v katerem se občina nahaja se namreč jeseni dokončno izteka! MF ŠAJETA Pred kratkim j e izšla obsežna knjiga znanega primorskega poslanca in politika Iva Hvalice Zadnja replika. Knjiga je zanimiva za širok krog bralcev, med njimi seveda tudi za zgodovinarje. Pri tem je treba poudariti, da lahko zgodovinar delo, ki gaje avtor predal slovenski javnosti, posebej pozdravi. Zadnja replika namreč dokazuje avtorjevo ozaveščeno delovanje v slovenski politiki. Oziroma povedano drugače: avtorje ob svojem političnem delu in sprotnih poglobitvah vanj čutil odgovornost do narodovega zgodovinskega in v tem okviru posebej do političnega spomina. Dela, ki nastanejo na osnovi takega vzgiba v zgodovinopisju imenujemo pričevanja politikov. Takih del sicer zna biti veliko, vendar tisto, kar je važno, j e, da j ih - iz takšnih ali drugačnih vzrokov - ne napiše vsakdo. Za zgodovinsko vedo je zato novo pričevanje politika nova spoznavna in raziskovalna vzpodbuda. In sicer zato, ker olajša razumevanje določenega političnega dogajanja in časa, dopolnjuje že vedeno in raziskano in seveda razkriva posamezne finese iz zgodovinskega dogajanja, ki jih, brez takih del, ne bo poznali. Zagotovo drži trditev, da politika ni samo hladno mehansko preračunavanje svojih in nasprotnikovih moči ter ozko, skorajda scientistično odmerjeno gibanje po političnem prostoru in le tako razumevanje družbe, ljudi in njihovega življenja. Je tudi strasten in temperamenten način človekovega bivanja, ki mu daje avtentično vrednostno vsebino in moralno moč. In ta ustvarja tudi politično in človeško najbolj prepričljive rezultate. Slovenci tudi v tem pogledu - ki zadeva vsebinsko razsežnost našega političnega razvoja - ne zaostajamo za drugimi evropskimi narodi. Če v našem razmišljanju zaobjamemo pravkar minulo dvajseto stoletje, ko so Slovenci v vsem slovenskem okvira zaživeli moderno večstranskarsko politično ži vij enj e, lahko opozorimo na kar nekaj temperamentnih politikov- parlamentarcev, ki so v tem času oblikovali slovensko politično identiteto. Iz avstrijskega obdobja na enega od najvidnejših politikov liberalne Narodno napredne stranke na Kranjskem in od leta 1910 njenega načelnika dr. Ivana Tavčarja, na načelnika kranjske Katoliške narodne stranke in kasneje Vseslovenske ljudske stranke dr. Ivana Šušteršiča in na utemeljitelja slovenskega krščanskosocialnega gibanja dr. Janeza Evangelista Kreka. Sami vrhunski retoriki in parlamentarni mojstri tako v kranjskem Deželnem zboru kot v Državnem zboru na Dunaju! Toda nihče od njih ni napisal spominov. Napisala pa sta jih eden od vodilnih slovenskih politikov v zadnjih dveh desetletjih devetnajstega stoletja in prvem desetletju dvajsetega - dolgoletni deželni in državnozborski poslanec (1883-1911) in v letih 1908-1911 kranjski deželni glavar Fran pl. Šuklje, in prav tako dolgoletni deželni- (1889-1908) in državnozborski poslanec (1908-1911; v letih 1906-1910 tudi načelnik NNS) in najznamenitejši župan mesta Ljubljane (1896-1910) -Ivan Hribar. Tudi njiju je odlikoval izrazit parlamentarni talent. Imeli so ga tudi slovenski politiki v kasnejši prvi jugoslovanski državi. Med njimi je v drugi polovici dvajsetih let s svojim duhovitim bičanjem jugoslovanskega unitarizma in centralizma v beograjski Narodni skupščini izstopal najvidnejši politik Slovenske kmetske stranke Ivan Pucelj. A tudi on ni napisal spominov. Spominov, ki bi zadevali skupščinsko delovanje Slovencev v času druge jugoslovanske države, prav tako ni napisal nihče, morda zato, ker se tedaj med Slovenci nek poseben parlamentarni retorik ni razvil. Nov zgodovinski čas, kije nastopil leta 1990 je ponovno vzpostavil celosten vsenarodni, to je v večstrankarski demokratični osnovi utemeljen slovenski parlamentarizem. Ta je bil z vzpostavitvijo samostojne slovenske nacionalne države Republike Slovenije utemeljen tudi kot samoslovenski državni parlamentarizem. In ko je zaživel še z Državnim zborom in Državnim svetom Republike Slovenije, se je po svojem ustroju uresničil - če si sposodimo avtorjevo sintagmo - kot evropska kategorija. In skozi vseslovenski državni parlamentarizem je po letu 1990 sproščena politična energija ponovno dokazala slovenski politični temperament in razkrila njegove najvidnejše nosilce v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja. Eden od najbolj izrazitih, če ne najizrazitejši slovenski parlamentarec devetdesetih let je vsekakor bil Ivo Hvalica, sedaj tudi avtor Zadnje replike. Poseben pomen njegovega dela je za zgodovinopisje v tem, da nam, poleg avtorjeve osebne in politične izpovedi, razkriva širino političnega dinamizma v času, ko se je na Slovenskem spremenila in spreminjala zgodovina, to je v obdobju po letu 1989. Avtor, ki je to obdobje politično polnokrvno živel in soustvarjal, nam ga v svojem delu neposredno in prepričljivo približa. Prikaže resno, odgovorno in trdo delo poslanca Državnega zbora, ki gajavnost še vedno v celoti ne pozna. Še manj pozna vrsto pomembnih podrobnosti, ki so krojile slovensko politično zgodovino zadnjih desetih let, in za katere brez pričujoče knjige morda nikoli ne bi izvedeli. Posebna vrednost Zadnje replike je tudi, da je v njej razgrnjena prva strnjena kronološka črta o delovanju Državnega zbora prvih dveh sklicev. Enako velja tudi za razvoj politične stranke od njenega nastanka do leta 2001, katere vidni predstavnik in poslanec je bil avtor. Njegovo delo obenem podaja tudi avtentičen vpogled v ritem delovanja in odločanja v slovenski politiki devetdesetih let. Vse to vodi k naslednjem poudarku: Zadnja replika je delo, ki ga bo imel v rokah vsak, ki bo pisal o slovenski politiki v prvem desetletju slovenske države. In če se na koncu vrnemo k že omenjenim izstopajočim slovenskim politikom-parlamentarcem dvajsetega stoletja, je treba poudariti še naslednje: mednje sodi tudi Ivo Hvalica, avtor Zadnje replike in, glede na avtorjevo bogato življenjsko in politično izkušnjo ter značilno osebno energijo, upajmo tudi ne njegove zadnje knjige. dr. Jurij Perovšek ALI BO V REGIJSKEM PARKU SNEŽNIK KMETIJSTVO RES ZELO OMEJENO? Veseli smo priložnosti, ki nam jo ponuja časopis Snežnik. Svoje strani j e odprlodpira novi rubriki o nastajajočem regijskem parku Snežnik. Namenjena bo predvsem vprašanjem, ki jih postavljate domačini, ter mnenjem o predvidenem parku. Uvod v to rubriko je bila anketa, ki jo je marca uredništvo Snežnika izvedlo med politiki v občini Ilirska Bistrica. Tokrat navajamo nekaj pogostih vprašanj in dvomov domačinov v zvezi s kmetijstvom v parku. Pojasnjujemo, kaj je v osnutku predpisa (uredbi o regijskem parku Snežnik) dejansko prepovedano. Osnovno pravilo in vodilo uredbe pa je: kar ni prepovedano, j e dovoljeno. To pomeni, če v predpisu nekaj nismo izrecno napisali kot prepoved, bo dovoljeno. Kaj nas je vodilo, ko smo pisali uredbo za področje kmetijstva? Najpomembnejše načelo je: nikjer ni zahtevano, da bi sedanjo kmetijsko rabo spremenili oz. opustili. Od nikogar torej ne zahtevamo, da bi kmetijsko obdelavo opustil. Prav tako nikomur ne bo treba spremeniti sedanjega načina obdelave! Kmetijstvo, ki je sedaj pretežno ekstenzivno, jez vidika parka zaželeno, ker ohranja suhe kraške travnike in vlažne travnike.. Ti, ki pa so naravovarstveno zelo izjemno pomembni. Kmetijstvo ohranja tudi tudi kulturno pokrajino. Z,. Zzato smo ga poskušali čim manj omejevati,j e omejitev glede kmetijstva čim manj, saj ga želimo ohraniti tudi v prihodnje za prihodnje rodove.v prihodnje. Poglejmo si nekatere očitke, ki krožijo med ljudmi, pa niso utemeljeni, (osnovani?). ... raba kmetijskih površin, čas in število košenj NE bodo predpisani. Rabo kmetijskih zemljišč nismo predpisali. Osnutek predpisa tudi ne določa števila in časa košenj. Velja zgolj priporočilo (ki pa ni obvezno!), naj bi na nekaterih območjih, na primer ob Nanoščici, ohranili sedanjo pozno košnjo in s tem omogočili gnezdenje redkim vrstam ptičev, na primer koscu. ?Mimogrede, ali ste vedeli, da pri koscih samček izbere mesto za gnezdenje in nato ponoči z značilnimi klici kreks, kreks (od tod latinsko ime Crex crex) kliče samičko, da bi uredila gnezdo? Edina prepoved, ki jo predlagamo glede vrste rabe, velja za nekatera travišča, kjer naj ne bi bilo dovoljeno zasaditi monokulture dreves, razen sadnih dreves. Preprečiti namreč želimo, da bi se na primer na Cerkniškem jezeru zasadilo plantaže topolov, kakršnem poznamo s Padske nižine v Italiji. .. čebelarjenje NE bo prepovedano. V uredbi nič ne piše nič o čebelarjenju, zato nekatere skrbi, da smo ga prepovedali. Zakaj čebelarjenje v uredbi ni omenjeno? Ker se nanj ne nanaša nobena prepoved. Kot smo že omenili: kar ni prepovedano, je dovoljeno. Torej: ker o čebelarjenju v uredbi nič ne piše, zanj park ne prinaša prav nobene nove omejitve., pravno veljavni pa ostajajo predpisi, ki čebelarjenje trenutno urejajo.. ... gradnja gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva (velikost in oblika) NE bo omejena. Gradnjo gospodarskih objektov nismo z uredbo v ničemer omejili. Tudi sicer v vsej uredbi ni najti niti ene zahteve glede velikosti in oblike stavb! Izjema so veliki hoteli. Res pa je, da bo z ustanovitvijo regijskega parka pričela velj ati zahteva iz drugega okoljskega predpisa, in sicer bo potrebno za gospodarsko poslopje z več kot 40 GVZ izdelati presojo vplivov na okolje. Vendar ta zahteva ne pomeni, da so večji hlevi prepovedani - zahtevano j e zgolj, da prekomerno ne obremenjujejo okolja. ... za pripravljalne uredbe NI nesprejemljiv ropot motorne žage kmetov v gozdu. V uredbi nismo zapisali nobene določbe, ki bi omejevala hrup motornih žag v gozdu. Res pa je, da bodo takrat, ko bo ustanovljen regijski park, pričele veljati strožje zahteve glede hrupa, predpisane z veljavnim predpisom o hrupu v vsej državi. Prav zaradi sedanjih dokaj precej strogih zahtev tega predpisa za območje parkov, smo opozorili, da so spremembe nujne. Zato ministrstvo predpis o hrupu že spreminja in pričakujemo, da bo vlada spremembo sprejela sredi letošnjega leta. .. združevanje posesti NE bo prepovedano. Združevanje posesti z uredbo nikjer ni prepovedano. .. z mineralnimi gnojili se bo LAHKO še naprej gnojilo Povsod na Bistrškem in Pivškem, kjer se sedaj gnoji, se bo lahko gnojilo še naprej. V osnutku uredbe nismo zapisali nobene zahteve, da mineralnih gnojiolgnojil ne bi smeli več uporabljati. Prepoved gnojenja smo predlagali le na nekaterih parcelah pašnikov in košenic na južnih pobočjih Snežnika, kjer pa se že sedaj ne gnoji. Zato se je tu ohranilo izjemno pestro rastje. Ljubitelji Gur to bogastvo lahko spoznajo na predavanjih Boštjana Surine in razstavi društva Vez (fotografije Riharda Baše), o kateri je časopis Snežnik poročal v prejšnji številki. .. urejanje pašnikov v parku NE bo prepovedano, hlevska reja NE bo zahtevana. Povsod na Bistrškem in Pivškem (z izjemo območja strnjenih gozdov) bo mogoče urejati pašnike., je celo zelo želena. In upamo, da bo paša na prostem ostala, ker j e to marsikje edini način, da ohranimo suhe kraške travnike. Pašo želimo ohraniti in povsod, kjer se živina pase, se bo lahko še naprej, brez prepovedi in omejitev. Omejitev urejanja novih kmetijskih površin (torej tudi pašnikov) bo veljala le v območju strnjenih gozdov. To je območje, kjer sedaj kmetijskih površin ni, z izjemo lazov v gozdovih. Laze pa bo še naprej dovoljeno vzdrževati. Še več, z vidika parka j e močno zaželeno, da bi obstoječe laze ohranili. ... avtohtone pasme NE bodo zahtevane. Uredba ne zahteva, da bi lahko gojili le avtohtone pasme rastlin in živali. ... ekološko kmetovanje in tradicionalna obdelava NE bosta predpisana. Zagotovo je ekološko kmetovanje v parku zaželeno. Država ga tudi finančno podpira (s sredstvi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). Nismo pa nikjer zapisali, da druge vrste kmetijstva ne bi bile dovoljene. Tudi tradicionalna obdelava ni predpisana. Skrb, izrečena na Pivškem, da se bo lahko gojilo le še ajdo in ječmen, je odveč. ... lastniku NE bo prepovedano sekanje v njegovem gozdu, ker bi bil tam rezervat. V uredbi je predvidenih več naravnih rezervatov. Na območju občine Ilirska Bistrica so to: Obramec, Goljak, Snežnik-Ždrocle in Zatrep-Planinc. Vsi ti rezervati so v državni lasti in so že sedaj gozdni rezervati, kjer se leta dolgo ne seka več. Zasebne lastnike torej zaradi parka ne bo doletela nobena prepoved sečnje v lastnem gozdu. Breda Ogorelec Agencija RS za okolje Regijski park Snežnik v ustanavljanju MAŠUN IN SEDEŽ UPRAVE REGIJSKEGA PARKA SNEŽNIK V zadnjem času se postopoma razvnema razprava o bodočem sedežu uprave Javnega zavoda Regijski park Snežnik, vsekakor bolj pomembne ustanove kot bi si sprva mislili. Domačini si od parka obetajo predvsem novih zaposlitev, saj na Ministrstvu za okolje in prostor predvidevajo, da naj bi dolgoročno uprava štela do 40 ljudi. Ce naredimo primerjavo s Triglavskim narodnim parkom, našim edinim nacionalnim parkom, kjer je 38 zaposlenih in nadvse miniaturnim Regijskim parkom Škocjanske jame, vpisanim v seznam svetovne dediščine pri UNESCO, s 14 zaposlenimi, dobimo širšo sliko zaposlitvenih možnosti. In seveda razvojnih možnosti območja parka glede na njegovo velikost, saj sodi v predlaganem obsegu med večje v Sloveniji. Za Bistr’čane je lahko sedež uprave parka pomemben, poleg že omenjenih delovnih mest, predvsem iz dveh razlogov: zdravljenja kompleksa manjvrednosti v odnosu na Postojno in njene regijsko pomembne inštitucije (srednjo šolo, Notranjski muzej, Inštitut za raziskovanje krasa itd.) in obenem želje dobiti tisto kar temelju argumentov sodi v ta prostor. Predvsem mladi nismo več prepričani o samoumevnosti nekaterih od zgoraj zapovedanih rešitev iz preteklosti, sprejetih s političnim priokusom in brez soglasja ljudi. Dandanes si moramo biti na jasnem, da nam ne bo nihče podaril stvari, ki so bile nekdaj že po logiki višjih interesov nedosegljive. Smo imeli morda politike s preveč upogljivimi hrbti? Ustanavljanje parkov je tudi formalna in dejanska pot k decentralizaciji države, vsaj na področju varovanja naravne in kulturne dediščine ter vzpodbujanja lokalnih razvojnih programov, saj se v naj novejšem delovnem osnutku uredbe predlaga, da bi zavod parka prevzel v upravljanje državna zemljišča s katerimi sedaj upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. No država gre še dlje; ministrstvo bo predlagalo spremembo Zakona o ohranjanju narave, in sicer izločitev predkupne pravice države na stavbnih zemljiščih. In če se vrnemo k naslovu, zakaj je Mašun nadvse enakopraven kandidat (v tekmi z gradom Snežnik; bolj primernim za informacijski center parka z gradom in zbirko, Kaličem in dragimi) za sedež uprave parka ? 1. Mašun (1024m) leži na prevalu, dominantni točki, ki zapira dostop v nedrje snežniških gozdov (gre naravna vrata). 2. Že leta 1853, ko je posestvo Snežnik prišlo v posest nemških knezov Schonburg - Waldenburg, je bil narejen razvojni program, v okviru katerega so nastale gozdarske postojanke (Gomance, Leskova dolina in Mašun) in cestno omrežje. Leta 1877 je bila dograjena prva cesta iz Kozarišč prek Leskove doline na Mašun. 3. Mašun ima danes razvejano cestno povezavo na vse strani kjer se bo v bodoče razprostiral park (bližina Starega trga, Kozarišča, gradu Snežnik) in asfaltirano cestno povezavo z Ilirsko Bistrico, Pivko, Postojno. 4. Na voljo ima že urejene parkirne površine, kar zmanjšuje morebitne dodatne posege v prostor. 5. V tem srednjevisokem gorskem središču j e gostilna s priznano kuhinjo in prenočišči, delujoča vse dni v tednu. 6. Gozdna učna pot je zanimiva v okvira dodatne turistične ponudne. 7. Naravna dediščina (Anina skala, laz in gozdni rob, ambientalna podoba Mašuna...) 8. Evropska pešpot poteka tudi preko Mašuna 9. Na voljo so stavbišča (že obstoječa) za bodoče prostore uprave parka 10. Kulturna dediščina (stolpiča lovskega gradiča, spomenik, kamnita klet za shranjevanje živil,...) 11. Etnološka dediščina (gozdarska hiša, rekonstrukcija oglarske zemljanke) 12. Strokoven kader iz vrst posameznikov, Gozdarskega društva Postojna, društva Vez iz II. Bistrica in dragih. 13. V zimskem času je omogočen neoviran dostop; cesta je sproti splužena in posipana. Roman Gustinčič OBVESTILO Agencija RS za okolje nas je, v zvezi na članek o regijskem parku Snežnik, obvestila, da je pravilna kategorija za regijske parke V kategorija po IUCN. POVABILO ZA VKLJUČITEV V VAVČERSKI SISTEM SVETOVANJA Razvojni center Ilirska Bistrica se je že v letu 2001 vključil v aktivnosti MREŽE lokalnih podjetniških centrov na področju pospeševanja podjetnišva , za obdobje 2001-2003, z namenom uresničevanja ciljev razvoja podpornega okolja podjetništvu in promociji podjetniške kulture na lokalni ravni. V tem sklopu je predvideno izvajanje aktivnosti in projektov Lokalnih podjetniških centrov (LPC) na naslednjih področjih: 1. Informiranje in animiranje podjetnikov in izvajanje osnovnega svetovanja 2. Informiranje podjetnikov in nudenje pomoči pri pripravi in prijavi na razpise za finančne vloge in druge vzpodbude za mala in srednja podjetja 3. Razvoj in vzpostavljanje območnih in projektnih razvojnih partnerstev s poudarkom na vzpostavljanju sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, predvsem na področjih razvoja podjetništva in inovativnosti 4. Priprava in izvajanje lokalnih razvojnih programov in projektov s poudarkom na razvoju podjetništva 5. Strokovna pomoč in usposabljanje turističnih društev za učinkovitejše delo in povezovanje programov 6. Enostavnejše oblike usposabljanj in izobraževanj za ciljne skupine podjetnikov (seminarji, posveti) 7. Animiranje in informiranje lokalnih portnerjev in ostalih končnih uporabnikov (podjetja, nevladne organizacije, združenja...) 8. Druge aktivnosti za podporo podjetništva na lokalni ravni Istočasno je Razvojni center Ilirska Bistrica vključen v promocijo in izvajanje vavčerskega sistema svetovanja , ki vključuje naslednje ciljne skupine: Potencialne podjetnike •Se zaposlene osebe •Osebe, ki niso zaposlene, oziroma niso prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje (diplomanti, gospodinje, upokojenci, kmetje, drugi) Delujoča podjetja: ■Podjetja z razvojnim projektom •Podjetja v rasti •Podjetja v težavah Razvojni center Ilirska Bistrica bo v okviru izvajanja opravljal naslednje naloge: •Vzpostavljanje prvega stika s potencialnimi svetovanci •Informiranje svetovancev o sistemu in uvodni svetovalni intervju ter priprava poročila •Sklepanje pogodb s svetovanci o svetovanju, usposabljanju/ izobraževanju in drugih storitvah sistema ■Ugotavljanje upravičenosti svetovancev do posameznih oblik svetovanja / usposabljanja •Izdajanje napotnic •Opravljanje nalog vezanih na plačila svetovalcem za opravljeno svetovalno storitev /usposabljanje / izobraževanje in druge storitve sistema •Dajanje pobud za organizacijo izobraževanj in usposabljanj svetovancev in svetovalcev •Vodenje evidence o izvajanju sistema v skladu z zahtevami naročnika (PCMG) •Poročanje naročniku o izvedenih aktivnostih •Ostale naloge po navodilu naročnika. Od 8. aprila 2002 je na Razvojnem centru Ilirska Bistrica,Gregorčičeva cesta 2 (na VIDMU)na rzpolago svetovalec- organizator, na katerega se lahko obrnete v ponedeljek od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do do 15.00 ure sreda od 9.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 ure petek od 9.00 do 12.00 ure Za dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 05 710 13 85 Ob tej priložnosti želimo povabiti k sodelovanju morebitne kandidate, ki bi se vključili v mrežo svetovanja, in sicer kot: 1 .svetovalci generalisti (zahteva se visoka izobrazba in opravljanje strokovnega preizkusa znanja s področja podjetniškega svetovanja v vavčerskem sistemu 2. ali kot svetovalci-eksperti ( zahteva se visoka izobrazba, reference in delovne izkušnje) Vse zainteresirane prosimo, če se za podrobnejše informacije obrnete na naš naslov: RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 14, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA e-mail: razvojni.center@siol.net telefon.št. 05 710 1385 «11 mm; mrnsm m sms b 5® Obogatite svojo prehrano z mikroalgo iz oceanskih globin, ki je naravni vir vitaminov, mineralov, antioksidantov in vseh esencialnih aminokislin. Spirulino PACIFICO lahko kupite v vseh dobro založenih lekarnah in trgovinah z zdravo hrano. JAVNI RAZPISI iz Uradnega lista Republike Slovenije 1. Uradni list št. 28 - stran 2795 od 29.03.2002 Javni razpis za spodbujanje uvajanja metod in orodij za povečanje produktivnosti Namen: podpora podjetjem pri sistematičnem prenosu znanja in uvajanju metod in orodij za povečanje produktivnosti, s poudarkom na sistemih stalnih izboljšav Sredstva: nepovratna Obdobje: proračunsko leto 2002 Rok prijave: L odpiranje do vključno 13.05.2002 2.odpiranje do vključno 28.08.2002 2. Uradni list št. 28 - stran 2797 od 29.03.2002 Javni razpis za spodbujanje prenosa znanja, metod in ukrepov za povečanje produktivnosti v slovensko gospodarstvo Namen: :podpora svetovalnim podjetjem pri sistematičnem prenosu znanja za uvajanje metod in orodij za povečanje produktivnosti v slovensko gospodarstvo. Sredstva: nepovratna Obdobje: proračunsko leto 2002 Rok prijave do vključno 07.05.2002 3. Uradni list št. 28 - stran 2798 od 29.03.2002 Javni razpis za spodbujanje povezovanja podjetij . Namen: spodbujanje vertikalnega povezovanja podjetja znotraj proizvodne verige (dobaviteljske verige) za dosego specializacije v proizvodnih verigah in vzpostavitev in krepitev lokalnih dobaviteljskih mrež. Sredstva : nepovratna sredstva Obdobje: proračunsko leto 2002 Rok prijave: do vključno 14.05.2002 Opozorilo : na razpisu lahko sodeluje skupina najmanj treh podjetij. AVTOMEHANIKA Branislav Jovanovski s.p. Koseze 5E, ILIRSKA BISTRICA tel 05/71-45-855, 041/422-007 NUDIMO VAM: JURID-BENDIX zavorne obloge, ploščice, diski, BOSAL izpušni lonci, ARAL motorna olja, ter vsi ostali avto deli ODPRTO 8-12 in 13-17 ob sobotah 8-12 PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. Ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si RAZVOJNI CENTER ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 14, p.p. 77 6250 ILIRSKA BISTRICA razvoim.cealeKiml.net tel,št 05 710 1584/ 85 razpisuje ki potek v sklopu Javnega natečaja za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2002 Turistična zveza Slovenije - Združenje spominkarjev Slovenije, v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko turistično organizacijo in Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo, razpisujeta javni natečaj za izbor najboljših turističnih spominkov Slovenije v letu 2002. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki prepoznavno in izvirno predstavljajo: • kulturno in naravno dediščino • turistični objekt • turistični kraj • turistično regijo ali • Slovenijo kot turistično destinacijo, • jih je možno izdelati v poljubni količim za prodajo • in so prvič javno predstavljeni. Nagrajeni spominek bomo poslali na «javni natečaj za izbiro najboljših slovenskih turističnih spominkov v letu 2002«, na katerem bodo trije spominki, ki jih bo strokovna komisija najbolje ocenila, prejeli denarne nagrade. PRO-IOM d.o.o. Vilharjeva 51, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-41-420, GSM: 041/671-158 * RAČUNALNIŠKI PROGRAMI ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNOVODSTVA ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE * RAČUNALNIŠKA OPREMA NA 12 MESECEV - TOM +0% trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Zarečje 12a, Slovenija Tel.: +386 (0)5/71-41-913, Tel./Fax.: +386 (0)5/71-41-927 www.plastochem.com/ e-mail: plastochem@siol.net MILAN ŠAJN direktor TIB Transport d.d. in TIB Terminal d.d. V ponedeljek, 15.4.2002, je vajeti družb TIB Transport, d.d. in TIB Terminal, d.d. prevzel g. Milan Šajn. G. Šajn je bil za direktorja obeh družb z mandatom 5 let imenovan na februarski seji nadzornega sveta dmžbe TIB Transport. Milan Šajn, star 44 let, doma iz Pivke je po izobrazbi diplomirani obramboslovec. Končuje magisterij javne uprave na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Deset let je bil zaposlen na Slovenskih železnicah, zadnjih dese let pa na Ministrtvu za obrambo, predvsem na civilnih dolžnostih. Na zadnje je bil pomočnik ministra. Gospod Šajn kdaj se se prvič srečali s podjetjem TIB Transport in TIB Terminal in kaj veste o njima? S TIB Transportom sem se srečal že pred leti, ko sem delal na Ministrstvu za obrambo, na področju zaščite in reševanja, predvsem pa prevoza nevarnih snovi, s TIB Terminalom pa kot član nadzornega sveta družbe. Družbi zelo dobro poznam ter točno vem kam prihajam in kaj obe podjetji pomenita za Ilirsko Bistrico in njeno okolico ter se zavedam poslovne in človeške odgovornosti, ki jo nosim. Kako je nastalo podjetje, ki danes nosi ime TIB Transport? Začetki našega podjetja segajo v leto 1947, ko je bilo ustanovljeno okrajno podjetje ” OKAP” Ilirska Bistrica. Takrat j e podjetje imelo 7 vozil in 16 zaposlenih. Leta 1954, se je podjetje preimenovalo v TRANSPORT Ilirska Bistrica. Pomembno prelomnico je podjetje doživelo leta 1962, ko seje začrtal koncept razvoja za prevoz tekočih naftnih derivatov in ostalih tekočin, s posebnim poudarkom na prevozu nevarnega blaga. Specializacija v prevozu tekočih naftnih derivatov in ostalih tekočin je dosegla popolno afirmacijo in utemeljitev na trgu lata 1977. Število kompozicij je doseglo število preko 150 in število zaposlenih preko 500. Leto 1991 zaznamuje razpad SFR Jugoslavije in osamosvojitev naše države. S tem je podjetje izgubilo velik del tržišča in je moralo zmanjšati obseg voznega parka za 30 %. Ob enem seje morala celotna struktura podjetja prilagoditi novim tržnim zahtevam. Datum 22.07.1997 zaznamuje vpis podjetja v sodni register kot delniško družbo. Podjetje se je lastninsko preoblikovalo in seje iz tedanjega p.o. (popolna odgovornost) v d.d. (delniška družba). Družba TIB Petrol Transport, d.d., se je lastninsko preobrazila leta 2000. Večinski lastnik družbe je postala družba Viator & Vektor, d.d. iz Ljubljane. S spremembo lastniške strukture je dmžba dobila novo ime: TIB Transport, d.d., Ilirska Bistrica. Novembra 2001 je družba odprla parkirišče za tovorna vozila, ki obsega 16.700 m2 in lahko sprejme 100 najtežjih tovornih vozil. Parkirišče je zgrajeno popolnoma v skladu z zakonodajo Republike Slovenije in EU ter s pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil. Hkrati se je uredilo tudi novo križišče, ki omogoča dostop do parkirišča neposredno iz regionalne ceste Ljubljana - Reka. S tema pridobitvama smo utrdili naš značaj specialista za prevoz nevarnih snovi in pokazali težnjo, da postanemo pomemben gravitacijski center v slovenskem prevozništvu. TIB Transport danes? Družba sodi med največje cestno-prevozniške družbe v Sloveniji, na področju prevoza nevarnega blaga (kuriv, goriv, plinov in kemikalij) paje dmžba naj večja. Poleg svoje izrazite specializacije na področju cestnega prevoza nevarnega tekočega blaga posveča družba posebno pozornost logistični podpori cestnemu prevozu nevarnega blaga. Z znanjem in izkušnjami, ki so se vsa ta leta razvoja skoncentrirala v družbi, širimo in izpopolnjujemo osnovno dejavnost prevoza ter logistično podporo v skladu z razvojno strategijo. Dmžba TIB Petrol Transport, d.d., je prva izmed cestno-prevozniških družb v Sloveniji vpeljala sistem ravnanja z okoljem in pridobila okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Vizija TIB-a? Temeljna in razvojna usmeritev družbe TIB Transport je biti naj večji cestni prevoznik nevarnega blaga v Sloveniji. Poslanstvo družbe TIB je optimalno pokrivanje potreb po logističnih prevozih nevarnega blaga v popolno zadovoljstvo kupcev, ki ga uresničujemo z zanesljivimi, hitrimi, varnimi in konkurenčnimi prevozi. Vizija dmžbe je usmerjena v napredne tehnike, tehnologije in znanja ter razvoja celovite ponudbe cestnih prevozov nevarnega tekočega blaga. Dmžba posluj e v skladu s standardi ISO 14001 ter nenehno prilagaja svoje poslovne procese in organizacijo tržnim potrebam. Glavna naloga v prihodnje je prestrukturiranje firme zaradi pridobivanja dohodkovno bolj zanimivih poslov. Tako nameravamo zdmžiti tudi špeditersvo v firmo TIB d.d., odprli pa smo tudi hčerinsko podjetje TIB Storitve d.o.o , ki ponuja še naslednje storitve: - preglede vozil, ki prevažajo nevarno blago - svetovanje v skladu z ZPNB-jem - tehnične preglede motornih in priklopnih vozil - testnostne in tlačne preizkuse mobilnih posod (čistem) - preglede vozil po CEMT resoluciji, -izobraževanje voznikov, ki prevažajo navamo blago. V sklopu podjetja deluje tudi invalidsko podjetje IPIL d.o.o, ki se ukvarja z izdelavo izpušnih sistemov za tovorna naročila, z zvijanjem tankostenskih cevi, s storitvami krivljenja pločevine ter z razrezom pločevine do debeline 6 mm in dolžine 3m na hidravličnih Škarjah. V IPIL-u skušamo zaposliti delovne invalide, kijihje v družbi TIB kar precej. Okoljska politika družbe? V družbi TIB Petrol Transport d.d., Ilirska Bistrica se zavedamo, da z varovanjem okolja ter ustreznim ravnanjem z njim lahko vplivamo na večji ugled podjetja v javnosti, na izboljšanje komunikacije znotraj in zunaj podjetja ter kar je najpomembneje, da zagotovimo tudi našim zanamcem dovolj kakovostno življenje. To spoznanje o varovanju okolja v vsakodnevnem poslovanju uresničujemo na ta način, da smo vzpostavili in bomo stalno vzdrževali Sistem ravnanja z okoljem v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Osnovna naloga našega podjetja je, da skrbimo za varen in okolju prijazen prevoz nevarnih snovi. Prevoz nevarnih snovi je pod ostrim zakonodajnim nadzorom. Zaradi tega smo si že v preteklosti na področju ravnanja z okoljem pridobili bogate izkušnje, ki smo jih s pridom izkoristili pri graditvi sistema. Podjetje TIB bo ravnalo v skladu z vsemi veljavnimi okoljevarstvenimi zakoni in predpisi, ki se nanašajo na našo lokacijo in naše dejavnosti. Z uvedbo Sistema ravnanja z okoljem, bomo postopno in sistematično zmanjševali negativne vplive na okolje in v naj večji možni meri preprečevali onesnaženje okolja. S tem bomo tudi usmerjali nove investicije in tehnologije, ki bodo ekološko sprejemljive in ne bodo prekomerno obremenjevale vod, tal ali ozračja. Vsaka nova poslovna odločitev, od nabave vozil do drugih investicij v družbi, bo vključevala predhodno temeljito analizo vplivov na okolje. Ob dejstvu, da se lokacija podjetja in vozne poti nahajajo na geografsko občutljivem področju, bomo neprestano izboljševali Sistem ravnanja z okoljem. Zmanjševali bomo nastanek nezaželenih produktov v podjetju, predvsem odpadkov in nevarnih snovi. Z racionalnejšo rabo energije bomo povečevali ekološko in ekonomsko učinkovitost podjetja. Vplivali bomo na dobavitelje in poslovne partnerje v smislu izboljšanja njihove okoljske prakse. Preko postavljanja okoljskih ciljev bomo izvajali okoljske programe, preventivne in korektivne ukrepe v zvezi z okoljskimi nalogami na vseh področjih. Uredili bomo dokumentacijo za posamezna okoljska področja, ki bo podpirala Sistem ravnanja z okoljem. Z vključevanjem okoljske problematike v izobraževanje voznikov in zaposlenih, ter z učinkovito intervencijo ob morebitnih nesrečah z nevarnimi snovmi, bomo vplive na okolje zmanjšali na minimum. Omogočili bomo, da bo okoljska politika in drugi za javnost pomembni okoljski parametri dostopni javnosti. Odprti bomo za vsak pomislek ali pripombo v zvezi z ekologijo v naši družbi. Na ta način bomo ohranili in izboljšali zaupanje naših delavcev, sokrajanov, naših partnerjev in tudi tistih državnih organov, ki krojijo pravila igre na tem področju. V družbi TIB Transport se že vrsto let soočamo s problematiko v zvezi z varovanjem našega okolja. Zavedamo se vplivov na okolje, ki jih povzroča prevoz nevarnih snovi ter ostale spremljajoče dejavnosti, ki ta prevoz v celoti podpirajo. Ob tem dajemo velik poudarek varnosti ter okoljski problematiki. Učinkovit odnos do okolja v družbi in tudi izven nje pa usklajujemo z zahtevami mednarodnega standarda ISO 14001. Nenehno iščemo rešitve ter izboljšujemo okoljske postopke in navade ter težimo k zmanjševanju nezaželenih produktov. Naša okoljska politika postavlja smernice, ki so vodilo družbe v procesu trajnega izboljševanja okoljske prakse. Politiko do okolja uresničujemo z cilji, ki jih dosegamo na posameznih področjih ter z obvladovanjem ter zmanjševanjem vplivov na okolje. Pravijo, da nova metla bolje pometa. Kaj bo z zapooslenimi? Prihodnost je vedno negotova. S Hrvaškimi ukrepi na področju prevoza nevarnih snovi smo izgubili 30% dela. Upamo, da se bo bo meja kmalu odprla, trudimo pa se, da nadomestimo izpad. V našem poslu je tako, da če se ne izkoristi pravi trenutek je posel za vedno izgubljen. Najpomembnejši element razvoja družbe ter tudi obvladovanja in zagotavljanja okoljskega ravnanja so zaposleni, zato je pomembna naloga družbe izobraževanje in osveščanje vseh zaposlenih. Starostna struktura zaposlenih v TIB je neugodna, zato smo se odločili za pospešeno štipendiranje mladih. Katere so glavne investicije oziroma naloge za naprej? Glavna naloga je obnovitev voznega parka. Da bi zadostila evropskim zahtevam po vozilih z EURO III motoiji, je dmžba TIB Transport 15. aprila letos nabavila šest novih vozil znamke M.A.N., tipa TGA. Vendar to ni edini nakup vozil, ki ga na družbi TIB načrtujemo. Do konca maja bomo nabavili 14 rabljenih vozil znamke Renault, ki bodo ustrezali standardom EURO I in EURO II. Namenjeni pa bodo za prevoze v Sloveniji. Sedaj obnavljamo delavnico za tehnične preglede, nova oprema v njej bo omogočala spoštovanje vseh standardov na tem področju. Naš cilj je polna zesedenost novaga parkirišča - predvsem za zunanj uporabnike. Do kolikšne mere želite oziroma nameravate sodelovati z okolico? Zaenkrat sem dobil občutek, da je bilo podjetje v zadnjih letih precej zaprto. Zavedam se, da nismo sami sebi namen tako, da bi želel družbo odpreti in približati potencialnim partnerjem ter se prilagoditi okolju - z madsebojnim sodelovanjem lahko vsi veliko pridobimo. Občutek imam, da ste se dobro aklimatizirali v Bistrici? V Bistrici ni je od nekdaj všeč, tukaj imam pa tudi veliko prijateljev. Gospodu Šajnu želimo veliko sreče PRIMORSKA POJE 2002 REGIJSKI KVIZ ZA NAUK O GLASBI Letošnja revija pevskih zborov »Primorska poje« je v polnem razmahu. Že triintrideset let zapovrstjo primorski pevski zbori na pomlad prepevajo po različnih primorskih krajih na obeh straneh slovensko - italijanske meje, na slovenskem kulturnem prostoru. To pomlad bo na odrih v osemindvajsetih krajih Primorske nastopilo okrog 180 zborov s Primorske, Italije, avstrijske Koroške ter slovenska pevska društva iz Reke, Zagreba in Splita. Predsednik Zveze pevskih zborov Primorske, gospod Rudi Šimac, razmišlja o pomenu te tradicionalne pevske manifestacije takole: Ob našem vstopanju v Evropo vedno bolj trka na slovensko narodno zavest vprašanje obstanka Slovencev in slovenstva v veliki skupnosti evropskih narodov, kjer bodo vladale zakonitosti velikega trga in prevladovale kulture velikih narodov. Skrb za obstoj Slovencev in slovenstva v veliki družini narodov mora biti zategadelj toliko večja. Da bi se uprli nevarnim vplivom in pritiskom gotovo ne bo zadosti, če bomo razvijali in vzpodbujali izbrane umetnike, ki delajo v poklicni kulturi. Zato, da bomo govorili svoj jezik in peli pesmi tudi ne bo zadosti, če bo pelo samo nekaj najboljših in izbranih zborov. Peti morajo vsi rodovi - množično! Dragocene in grenke izkušnje Primorske iz preteklosti in sedanjosti nam govorijo, da hodimo po pravi poti, ko na Primorskem ohranjamo slovensko pesem in pevsko tradicijo s pravim ljudskim gibanjem. Te misli naj nas spremljajo, ko stopamo na pevsko pot po Primorski z našo revijo Primorska poje. Občina Ilirska Bistrica se je tudi letos s svojimi pevskimi zbori in institucijami vključila v to pevsko gibanje na Primorskem. V letošnji reviji Primorska poje nastopajo naslednji zbori in pevske skupine: Ženski pevski zbor Prem -zborovodkinja Irena Rep, Mešani pevski zbor upokojencev -zborovodja Dimitrij Grlj, Mešani pevski zbor Ahec, Jasen -Podgora - zborovodja Saša Boštjančič Moški pevski zbor Dragotina Ketteja - zborovodja Mirko Slosar, Ženska pevska skupina Resa -zborovodkinja Irena Rep, Mešani pevski zbor Alojzij Mihelčič iz Harij - zborovodja Saša Boštjančič, Vokalni kvartet Bratje Boštjančič iz Harij, Bistriške škuorke, Moška pevska skupina Hrušiški fantje, Hrušica- zborovodja Sebastijan Mavrič, Mešani pevski zbor Tabor Kalc 1869 s Knežaka - zborovodja Vilko Majerič in Ženska pevska skupina Upanje iz Ilirske Bistrice - zborovodja Dimitrij Grlj. Občina Ilirska Bistrica je gostila tudi dve reviji. V Knežaku se je 10. marca predstavilo 6 pevskih zborov. Prireditev je spremljalo nad 100 poslušalcev, Radio Koper pa je posnel celotni program. V Ilirski Bistrici pa je 22. marca nastopilo 5 pevskih zborov. Okrog 200 poslušalcev je z aplavzom pozdravilo in nagradilo imenitne zbore. Skoda, da na koncertu zaradi bolezni ni nastopil napovedani odlični pevski zbor Jacobus Gallus iz Trsta. Dimitrij Grlj Glasbena šola Ilirska Bistrica je 20.3.2002 gostila zanimivo tekmovanje - kviz za nauk o glasbi primorske regije. Kviz j e bil drugi po vrsti, prvi j e bil v šolskem letu 1999/2000 v GŠ Cerknica. V Ilirski Bistrici se je pomerilo osem skupin iz različnih glasbenih šol. Starost učencev je bila od 4.do 6. razreda OŠ. Kviz je na zanimiv način vodila vodja študijske primorske skupine za nauk o glasbi prof. Patricija Rutar Valič, ocenjevalna komisija je bila v sestavi profesoric S indij e Šiško, Alde Jedrlinič, Aleksandre Žakelj, Marije Slosar Lenarčič. Prvonagrajeni sta bili ekipi iz GŠ Nova Gorica in GŠ Izola. Drugo mesto je dosegla še ena skupina iz GŠ Nova Gorica in tretje GŠ Postojna. Nagrajenci in ostali udeleženci so prejeli priložnostne nagrade. Že od nekdaj so imeli prazniki poseben pomen v življenju posameznika pa tudi skupnosti. Na ta dan ljudje praviloma ne delajo, ampak praznujejo, si izrekajo čestitke in voščila. Privoščijo si praznične jedi, oblečejo se v praznična oblačila in prirejajo slavja. Kako praznujemo je zelo odvisno od vrste praznika. Če je osebni ali družinski praznik povezan s proslavljanjem rojstnega dne, poroke, ali pomembne obletnice, poteka praznovanje drugače, kot to velja za praznike skupnosti, in verske praznike. Kakorkoli že, pričakovanje praznika, priprave na slavje, samo praznovanje in vse kar j e povezano s praznikom, nas vedno znova poživlja in vrača v neskončni mozaik doživetij. To je za človeka notranja hrana, ki mu pomaga preživeti marsikatero samotno uro običajnega dne. V Domu starejših občanov živi preko dvesto ljudi. Vsak od njih je s seboj prinesel svoj najpomembnejši osebni praznik, pa tudi praznik, ki ga po obredju tradicije rodov zavezuje k praznovanju. V velikih skupnostih, kot je naš Dom je zato včasih težko na primeren način proslaviti zlasti tiste praznike, ki imajo v življenju posameznika posebno mesto, kamor gotovo sodi praznovanje rojstnega dne. In prav temu dnevu poskušamo dati čim več osebnega, tudi s tem, da slavljencu na ta dan voščimo in izročimo voščilnico z dobro mislijo. Ob koncu meseca pa še vse povabimo na skupno praznovanje. Torta za slavljence in povabljene goste, Gostitelji so organizacijo izpeljali zelo dobro, poskrbeli so za glasbeni nastop, turistično društvo iz Ilirske Bistrice je tekmovalcem omogočilo ogled mesta in velikončne razstave. veliko petja in veselih zvokov harmonike, to je značilnost skupnih praznovanj rojstnih dni v našem Domu. Precej drugače pa je, ko praznujemo praznike skupnosti in pomembne cerkvene praznike. Takrat tudi zunanja podoba hiše s sporočilno dekoracijo napoveduje vrsto praznika h kateremu vedno sodijo tudi notranje priprave in pogovori o tem, kako bomo praznovali. V tem trenutku je med stanovalci Doma še vedno močno prisotno dogajanje povezano s praznovanjem velike noči. Priprave so se namreč pričele že v začetku meseca marca in so trajale vse do velike nedelje. V skupnih pogovorih smo najprej oživeli spomine na praznovanje, ki so ga pripravljali v svojih družinah v času, ko so še živeli v domačih okoljih. Koliko spominov in nežnih čustev so prebudili ti pogovori. Ker so v domski skupnosti ljudje iz Prijetno druženje seje zaključilo v popoldanskih urah. Vodja aktiva za nauk o glasbi GŠ Ilirska Bistrica: Marija Lenarčič, prof. različnih krajev Slovenije, smo iz vsakega pričevanja povzeli nekaj in tako pripravili naše velikonočno praznovanje. Navzven smo naznanili prihod velike noči z drobnimi okraski, ki so simbolično opozarjali stanovalce hiše in obiskovalce, da vstopamo v čas ko se življenje z vso silo na novo prebuja in odpira veselju in radostnemu pričakovanju. Ker je praznik povezan tudi s pripravo velikonočnih dobrot smo se za to priložnost odločili, da sami pripravimo potico in sicer po preizkušenem receptu naše stanovalke gospe Ivanke. Ko je nastopil čas slavja, smo se zbrali za slavnostno pogrnjeno mizo. Uvod v naše praznovanje je bilo duhovno razmišljanje o tem, kako si medsebojno odpuščati zamere in živeti v sožitju z ljudmi, ki so nam dani v tem življenjskem sopotništvu. Temu prazniku bodo sledili drugi. Pred nami je mednarodni praznik dela, dan državnosti, pa sobota v oktobru, ko bomo praznovali obletnico delovanja našega Doma, pa dan spomina na mrtve in prazniki, kijih napoveduje iztekajoče leto. NI VSAK DAN PRAZNIK, je pa mnogo dni v letu, ki spremenijo naš vsakdan in nam upočasnijo korak, zato da smo bližje sebi in drugim, da nam j e zaradi vsega kar je povezano s praznovanjem veliko, veliko lepše. Mira Lenarčič Najboljše odločitve vešega življenja Maj MESEC OSEBNIH ZAVAROVANJ v Zavarovalnici Triglav, Območni enoti Postojna Posebne ugodnosti ob sklenitvi življenjskih, triglav RENTNIH IN POKOJNINSKIH ZAVAROVANJ! El Novosti iz Doma strarejših občanov NI VSAK DAN PRAZNIK Tokrat je gospa Helena v imenu vseh slavljencev odrezala prvi košček torte Dvojna dioptrija NEMICI ČARI (LJUBI SOVRAŽNIKI) 1. PRIMORSKO TEKMOVANJE KOMORNIH SKUPIN S PIHALI Danes so neznansko v modi rojstni dnevi in to že pri otrocih od prvega dopolnjenega leta življenja pa vse do poznih stoletnikov, ki so jim po svoji nebogljenosti podobni, ko ne zmorejo več jesti obvezne torte, niti upihniti sto prve svečke na njej. Nič zato. Ta obred namesto malčkov opravijo srečni starši, za starostnike pa posebej izbrani otroci ali izurjeni sorodniki, ki smejo prisostvovati temu novodobnemu plemenskemu daritvenemu obredu. Seveda k njemu sodijo tudi primerna darila. Tako, kot se z leti množijo svečke na torti, tako z mulci vred rastejo tudi njihove zahteve do ‘'darovalcev Seveda se ne omejujejo samo na rojstne dneve, ampak tudi na ostale praznike med letom, ob katerih se medsebojno obdarujemo. Teh dni paje vedno več.... S tem se prične pri otrocih prvo tiho sortiranje žlahte in izbiranje prijateljev na tiste, ki se gredo to igro in na tiste, ki je ne zmorejo zaradi preplitve denarnice. Ta proces ograjevanja traja navadno vse življenje. Potem pa se čudimo, zakaj smo postali tako odtujeni med seboj in zaprti v svoj ozki krog izbrancev, izven katerega mislimo, da ne obstaja življenje ter tarnamo o vse večji osamljenosti sredi deroče množice ! Naša znana Slovenka Vida Zebot je v svojem predavanju o človekovi preobrazbi k sreči konec decembra lani v Cankarjevem domu poudarila, da bi moral imeti vsakdo izmed nas več postajališč na poti dneva ob obrazih, ki jih srečuje, ker s tem sebi in drugim odpira možnost spremeniti svoje življenje. Po njenih trditvah ima človek približno tretjino sovražnikov, tretjino prijateljev in ostalo tretjino takšnih, ki se ne zmenijo zanj... Torej ima povprečen Slovenec kljub navideznemu ugodju in petičnim prijateljem lahko zelo nezanimivo in mizerno življenje, če ostane pri teh ustaljenih vrednostih, ali pa še slabše, če jih skuša za vsako ceno obdržati. Tudi tu vladajo svojevrstne tržne zakonitosti, ki jih moramo priznavati. Večkrat se s kom zapletem v spor, ko mi na ves glas poveličuje imetje kakšnega sodobnih povzpetnikov, kijih tudi v Bistrci ne manjka in ki mislijo, da lahko s svojim denarjem kupijo vse, celo človeške duše. Bogat ni tisti, ki si je kaj nagrabil ob državni nepazljivosti, ampak tisti, ki zmore deliti od tistega, kar ima zase. Kot pesnik ne dam kaj dosti na ekonomiko, ker človek v življenju poje samega sebe in še odide moralno zadolžen s tega sveta, čeprav ima zajeten transakcijski račun vse do smrti. Od tu izvira četrta božja zapoved o spoštovanju staršev in starosti, ki nas opominja na moralni dolg hvaležnosti za življenje, ki se prenaša iz roda v rod. To bi nas moralo navdajati s ponižnostjo in vedrino veselih popotnikov skozi življenje in ne iz nas narediti čemerne opazovalce borznih indeksov... Ko sem že pri rojstnih dnevih, ne morem mimo desetletnice, ki jo obhaja naš Snežnik prav te dni. Ne moremo reči, daje imel ravno srečno, kaj šele brezskrbno otroštvo, saj so mu razni vedeževalci že večkrat prerokovali skorajšnji konec. Še vedno j e tu, obdan s prijatelji, sovražniki in brezbrižneži, kot se za naše razmere spodobi. Očitajo mu, daje nehal biti neodvisen, kar je povzročilo motnje v nekaterih bistriških glavah. Zakaj bi moral biti neodvisen, če nima nič od tega, razen naraščajoče jeze bralcev, da piše o dolgočasnih temah? Tudi občinski svetniki niso neodvisni, če so mu odrekli podporo. Torej jim ni dolžan dajati potuhe. Če je prišlo po zadnjih številkah Snežnika do prepiha v njihovem kurniku in posledično do pojava številnih glavobolov, je to zaradi neusklajenega kokodakanja in odpiranja vrat, ne pa zaradi nelojalnosti medija, ki piše o tem... Kar se mene tiče, sem neodvisen, se pravi, da ne prizanašam nikomur, ki mi pride pod drobnogled, ker ne poznam lobiranja, še manj korupcije, ker pišem zastonj. To je velika prednost zame, da nisem plačani podrepnik, ker mi nihče ne more ukazovati, kaj smem in kaj ne. Večkrat sem že slišal iz ozadja, zakaj pišem v tako zanič časopis in razmetavam v prazno svoje pisateljske sposobnosti, ko bi jih lahko uporabil za kakšno ‘'resno” in predvsem bolj koristno delo. Ne bo držalo, da to ni resno delo, ( ki me mimogrede povedano, zelo veseli!) še manj pa, da gredo moje besede v prazno, dokler en sam bralec prebere, kar sem napisal. Po odmevih sodeč jih je kar nekaj, zato se jim ob tej posebni priložnosti zahvaljujem za nazaj in za vnaprej za njihovo naklonjenost. Časopis je zame pot do bralcev, ne glede na njegovo trenutno smer plovbe. Mogoče se takšna drža komu od bistriških intelektualcev, ki zabavljajo iz varne sence, zdi nenačelna in premalo pokončna za njihove pojme, v katerih so si postavili nedosežne cilje -živeti v čistih višinah. Moj je bolj skromen : Nagovarjati bralce in ostati z njimi na zvezi v vsakih razmerah. Če me bo od te drže zabolel hrbet, si bom kupil kozmodisk za pokončne Slovence... Vem, dani zmeraj vse zanimivo, kaj šele razumljivo, kar napišem. Saj tudi življenje ni, zato ga skušamo preoblikovati, ko to spoznamo. Pot k naši sreči je res v tistih dveh tretjinah sovražnikov in brezbrižnežev, o katerih sem govoril, da nas obkrožajo in pri katerih si moramo iskati nove prijatelje. S tem se začne preobrazba samega sebe. To velja tudi Snežniku ob njegovem rojstnem dnevu, da se ne bo držal samo bogatih stricev in tet, ampak naj si privošči malo otroške razposajenosti ter si na svojo pest ogleda svet okoli sebe, čeprav ga skušajo od tega odvrniti vsi od župana navzdol, češ da je takšno obnašanje preveč pobalinsko. Mladost jev pregovoru res norost, ki skače čez vodo, kjer je most. Pa kaj zato, če si malo zmoči in umaže hlače, važen je namen : Izmeriti razdaljo med bregovoma, ki sta na bistriškem na žalost res zelo vsaksebi. Če bi jih večkrat preskočili, bi se nam zdela bližje ... Jožko Stegu V soboto, 6. Aprila 2002 je v dvorani glasbene šole II. Bistrica potekalo 1. primorsko tekmovanje komornih skupin s pihali. Muziciranje v duu, triu ali kvartetu je bistven in nepogrešljiv način sporazumevanja glasbe, saj vsak posameznik neposredno prispeva svoj delež z ustvarjanjem glasbe, obenem pa upošteva soigralce in se jim aktivno odziva. V tej medsebojni komunikaciji se preko « zvočnega pogovora » skupno igranje podoba določene skladbe, muziciranje vsakega člana skupine pa dobi dodaten pomen. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati dragocenost tovrstnih izkušenj, ne samo v glasbenem (širše: kulturnem) pomenu, ampak ne nazadnje tudi v socializaciji mladega umetnika. In kakšno je stanje na področju komornega muziciranja v glasbenih šolah? Na kratko: ukvarjanje s komornimi sestavi mladih glasbenikov je več ali manj prepuščeno posameznim zagnanim učiteljem, njihovo delo pa še zdaleč ni dovolj ovrednoteno glede na sam pomen komornega muziciranja. Načelom naj bi vsak učenec glasbene šole imel to možnost, v praksi pa so stvari precej drugačne. Zato je toliko bolj hvalevredno, da se je na 1. Primorsko tekmovanje komornih skupin s pihali prijavilo kar 16 raznovrstnih sestav iz enajstih primorskih šol-Tolmina, Izole, Pirana, Kopra, Gorice, Trsta, Sežane, Nove Gorice, Logatca, Idrije in Ilirske Bistrice, ki je bila tudi organizator tekmovanja. Pobudo za tekmovanje je dal primorski aktiv flavtistov, ki ga vodi profesor A. Zubčevič. Glasbeniki so tekmovali v treh starostnih kategorijah (do 11, 15 let in 19 let) v ocenjevalni žiriji pa sta se poleg štirih profesorjev flavte, nahajala tudi oboistka in fagoist. Pestrost zasedb v katerih so se poleg prečne in kljunaste flavte zvrstila še glasbila, kot so violina, kitara, violončelo, klarinet, fagot in klavir, ter precej visoka stopnja usklajenosti muziciranja, sta prispevala k ugodnemu vtisu s celotnega tekmovanja. Tudi zaključni koncert najbolj ocenjenih je bil prijetno in kakovostno doživetje za številne poslušalce. Med nastopajočimi je zablestel kvartet » Alikvoti » z doživeto in temperamentno izvedbo skladb Lovra in Glavine osvojil maksimalno število točk (100) in 1.nagrado, sestavljajo pa ga dijaki koprske umetniške gimnazije. Zelo blizu so se uvrstile tudi koprske flavtistke-kvartet in tercet, ki so bile ocenjene z 99 točkami in dvema nagradama, vsi trije sestavi pa delujejo pod mentorskim vodstvom Alenke Zupan. Slišali smo tudi izvedbo Male suite z tri kljunaste flavte skladatelja Bojana Glavine, razpisane prav za to priložnost, ki jo je izvedla trio iz Idrije pod mentorskim vodstvom Milojke Bizjak. » Domače barve »je izvrstno zastopal baročni kvartet za katerega skrbi Adnan Zubčevič, ki si je z vzornim muziciranjem pridobil 3.nagrado, sicer pa so si vsi sodelujoči zaslužili osvojena zlata, srebrna in bronasta priznanj a in si v medsebojnem soočenju tudi skozi poslušanje nabrali nova znanja in izkušnje. Vse pohvale tudi organizatorju , upamo pa da bo tekmovanje postalo tradicionalno. B.G. . m k I V'x. MITfA HAIR TEAM Poslovni center Mikoza, Bazoviška 32 Informaeije-naročila: tel: 05/714-44-43 v, ’ ■ jo; . - Ob odličnih frizerskih uslugah f, nudimo še: " ) , ». * svetovanje glede vaše pričeske *ugodne cene frizerskih storitev izobraževanje frizerjev *onemoglim, starejšim in vsem strankam, ki jim je prihod v salon onemogočen, nudimo svoje usluge na domu I • g P P? Nagrajeni kvartet GŠ Ilirska Bistrica, v zasedbi: Teja Penko Gašper Dovgan-flavta, Emil Zubčevič- violončelo, in Elizabeta Benigar-klavir Edina oznaka kako do Janeževega Brda je tabla za premskim mostom. Zaenkrat je še ni, ne na začetku, ne ne koncu vasi. »Pravca pravi: Na hribu so živeli trije bratje Janezi. Dokler je bilo vse v redu so živeli skupaj, ampak ko so se skregali so se odločili, da gredo narazen. Prvi j e rekel, da se bo preložil na drugi hrib in tako so nastale Prelože. Drugi je rekel, da gre »čele« in so tako nastale Čelje. Tretji pa je ostal doma in kraj so poimenovali po Janezu - Janeževo Brdo.« »Pod Italijo« so imeli v vasi dve gostilni in trgovino Pri Lebanovih. MOJA VAS Vas, Janeževovo Brdo leži na obrobju Brkinov. Nekoč je bila to velika vas, danes pa ima le 16 hišnih številk. Vseh prebivalcev je 24. Z naše vasi se razprostira pogled na Ilirsko Bistrico in okolico, ter na vasi okrog Pivke. Včasih so se ljudje ukvarjali z živinorejo, SSiMSili Janeževo Brdo je manjše gučasto naselje, ki stoji na odmaknjenem slemenu v severnem delu Brkinov, nad levim bregom reke Reke. Na vseh straneh so globoke doline potokov, tako da za njive in travnike ni veliko prostora. Na Janeževo Brdo pripeljeta cesti iz Dolnje Bitnje in iz Prelož. Janeževo Brdo pripada, poleg Dolnje in Gornje Bitnje ter Ratečevega Brda in Kilovč, k krajevni skupnosti Dolnja Bitnja. Po drugi strani pa spada vas v faro Prem, kjer imajo vaščani tudi pokopališče. Vas ima 17 hišnih številk, dajansko pa le še v 8 hišah živi 24 vaščanov, od tega 6 mladoletnikov in štiri mlade družine. Za prihodnost vasi se jim torej ni treba bati. Vas se je v zadnjih letih popolnoma obnovila, vračajo se tudi nekdanji prebivalci, zato ker so si v vasi uredili vikende. Otroci obiskujejo osnovno šolo Dragotin Kette, srednješolci pa se vozijo v Postojno, Gorico in v Celje. Vaščani se ukvarjajo s kmetijstvom, kot dopolnilno dejavnostjo, so pa drugače zaposleni v okoliških krajih. Težave v kmetijski pridelavi jim povzočajo divji prašiči in v zadnjem času tudi medved. Z Janeževega Brda naj bi potekal priimek Čandek, je pa poleg njih še največ Fabjančičev. Naj starejši vaščan je g. Fabjančič Viljem, kije rojen 1936 leta, najstarejši vaščanki pa sta ga. Marija Fatur in ga. Čandek Rozalija, ki sta rojeni pred 95 in 96- timi leti. Nekoč je vas živela od pridelave sadja. Janeževo Brdo leži na vrhu hriba in tam ni nikoli megle ne slane. Nekoč so tam rasle trte, češnje, kivi, lubenice, breskve in seveda slive. Vzgoja sliv in žganjekuga so do dandanes ostali značilnost teh krajev. V zgornjem delu kraja stoji cerkev sv. Frančiška Asiškega. Zadnjič je bila obnovljena fasada, leta 1989. Začetek in konec vasi obeležujeta križa. ... "" —r ■ " < * Letnica na kamnu nad vrati cerkve sv. Frančiška Asiškega beleži leto 1808. poljedeljstvom, danes je tega vedno manj. Se do nedavnega je v našo vas peljala makadamska cesta. Leta 1996 smo dobili asfalt. Otroci iz naše vasi obiskujemo OŠ Dragotina Ketteja v II. Bistrici, štirje so že srednješolci. Vsak Na koncu vasi proti Preložam stoji vaška lokva Pod vasjo so ženske nekoč prale perilo v studencu, ki ni nikoli presahnil in v spomin na tiste čase, se ta kraj še danes imenuje »Perilo« Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel. 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 POSOJAMO TUDI FILME NA DVD - PREKO 200 NASLOVOV! tib terminal <±d ilirska bistrica Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica ODDAMO V NAJEM Na sedežu družbe TIB Terminal, Šercerjeva 17, v Ilirski Bistrici, oddamo v najem dva neopremljena pisarniška prostora v skupni kvadraturi 31.8 m2, z možnostjo souporabe sanitarnih prostorov. Kvadratura prvega prostora je 15.5 m2, kvadratura drugega pa 16.3 m2. Prostora sta medsebojno povezana, vhod je samo eden. Za vse informacije se obrnite na: Matjaža Slokarja, tel. 05/71-01-078 KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel' 05/757-10-92, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK- PETEK 9-17 KOSILO 12-1230 SOBOTA-NEDELJA-PRAZNIKI ZAPRTO Stara razglednica iz let 1815-1825; Berdo S.Giovanni Pred to hišo je bil ubit Vlado Benigar -borec Istrskega odreda,kar priča tudi spominska plošča na hiši leta 96' naprestano v akciji. Tako so si sami uredili cesto, zidove in kanalizacijo. Nazadnje so dobili tudi asfalt, zaradi njega pa so bojkotirali celo predhodne lokalne volitve. V prihodnje jih čaka ureditev poljskih poti. Problem zaraščanja krajine je tudi tukaj zelo pereč. Želeli bi tudi, da se uredi skupni prostor, kjer bi se družila mladina, novo balinišče in avtobusna postaja. Veliko bi jim Da je bilo sadjarstvo na Janeževem Brdu na zavidljivi ravni kažeta diplomi, ki nam jih je prijazno odstopil g.Fabjančič DIPLOMO Z ZLATO MEDALJO * fa/jjtvičic Čtnto/ut, fen. 9 RAZSTAVI V . ZA RAZSTAVLJENO ... v X 9/i/heč«— n £. M jr Pogled na prenovljeno vaško ulico Ena izmed najstarejših hiš v vasi z Z načilnim obokom dan pride v vas šolski avtobus. V zadnjem času je vas precej spremenila svojo podobo. Čeprav smo oddaljeni od vsakdanjega vrveža, rada prebivam na Janeževem Brdu. Jerneja Boštjančič, 4.a Janeževo Brdo 8 Vaščani so vsi pridni in delavni, kar pričajo tudi objavljne fotografije z njihovih delovni akcij -rabut, saj so od pomenilo tudi, da se asfaltira še 700 m makadama proti vasi Prelože. Tudi cerkev sv. Frančiška Asiškega je potrebna obnove. Radi bi prenovili streho in notranjost. Vse o Janeževem Brdu vejo in znajo: Strle Janez, Kastelic Janko, Bobek Igor, Stojan Fabjančič in Anton Boštjančič in prav iskreno se jim zahvaljujem za izkazano gostoljubje. GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 tel.: 05/71 -00-320, fax: 05/71 -41-124 * REZANA POLIURETANSKA PENA * SEDEŽNE GARNITURE Gradišče 51,6243 OBROV PE PODGRAD: Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Obveščamo svoje poslovne partnerje, da selimo sedež podjetja SUMA INŽENIRING d.o.o. in podjetja SPONSOR INŽENIRING d.o.o. na Bazoviško 32, v nov poslovni center MIKOZA. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, n^vih prostorih IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU bo predvidoma tel.: +385(0)5/714-15-04 04- 03-2002- Suma inženiring d.o.c cj L2_ 5 o Oj 10 Cj 19 (J L2____2J 19 33 Cjl 0 oj Lo________cj L2_______ri|Yt^riO Primorje Ajdovščina d.d., II I ■V/IJVS 05 36 90 351,36 90 331 DEJAN D JURAN O VIČ NAJBOLJŠI NOGOMETAŠ PRVIH DESETIH LET SLOVENSKEGA NOGOMETNEGA PRVENSTVA Eden izmed najbolj znanih športnikov, ki imajo svoje korenine v II.Bistrici, je prav gotovo nogometaš mariborskega prvoligaša, Dejan Djuranovič. Dejanje v svoji nogometni karieri doživel veliko preobratov, ki jih uspel tako ali drugače vedno obrniti v svojo korist. Čeprav je le enkrat nastopil tudi za slovensko izbrano vrsto, se je prav gotovo globoko zarezal tudi v zgodovino slovenskega nogometa. Oktobra lani je bil namreč razglašen za najboljšega nogometaša v desetletni zgodovini slovenskega nogometnega prvenstva, kar je -poleg petih naslovov državnega prvaka, eno izmed naj večjih priznanj v njegovi karieri. Za njega osebno pa je največji uspeh dosegel v začetku letošnjega leta, ko se je po dolgotrajni in težki poškodbi kolena, vrnil na nogometna igrišča še boljši, kot je bil doslej. Z njegovo vrnitvijo je tudi slovenski državni prvak pričel igrati boljše in ni jih malo, ki veliko zaslug za to pripisujejo predvsem Djurotu, kot ga kličejo prijatelji in navijači. Dovolj razlogov torej za krajši pogovor z Dejanom, ki smo ga ujeli po enem izmed treningov NK Maribor Pivovarne Laško. Dejan, verjetno se na nogometnem igrišču počutiš povsem drugače kot ob njem. V prvi vrsti sem zadovoljen in srečen, ker zopet igram, saj mi je nogomet ena izmed najpomembnejših stvari. Celo življenje se namreč ukvarjam z nogometom, od malih nog, ko sem se igral z njim, do zadnjih deset let, ko je to postal moj poklic, moje delo. Po zares težki poškodbi, ki se je na mojo žalost, mimo pričakovanj, zavlekla v kar trinajstmesečno odsotnost z nogometnih igrišč, sem sedaj zopet zdrav in pripravljen na naj večje napore. Upam in verjamem, da bom vzdržal in odigral vsaj še nekaj let in šele nato zaključil kariero. Uspešnost NK Maribor se nekako povezuje tudi s tvojo prisotnostjo v klubu. Ko si bil v ekipi, je igral in dosegal uspehe tudi Maribor. Kako komentiraš to dejstvo? No, res je, da se nekako ujemajo vzponi in padci ekipe z mojo prisotnostjo, vendar to ni samo moja zasluga. Ko sem prišel pred štirimi leti v Maribor, januarja 1998, je bil NK Maribor kljub osvojenemu prvemu naslovu državnega prvaka v finančni in organizacijski krizi. Nekako s tem se je ujel tudi prihod predsednika Jožeta Jagodnika, tako da so se stvari v klubu pričele urejati. Od takrat dalje je Maribor postal stabilen klub, na čelu s po meni najboljšim slovenskim trenerjem, Bojanom Prašnikarjem, pa smo postali tako igralsko kot rezultatsko zelo uspešni. Dobri rezultati in uspehi so se kar vrstili, postali smo ponovno državni prvaki, ostali le korak pred Ligo prvakov - takrat smo namreč v tretjem krogu kvalifikacij tesno izgubili z nizozemskim PSV-jem, vendar so se uspehi naslednje leto nadaljevali. Po tretji osvojitvi naslova državnega prvaka smo sezono kronali še z fenomenalno uvrstitvijo v Ligo prvakov. Res moram priznati, da seje vse izteklo na mojo srečo in srečo ekipe - tudi z osvojitvijo četrtega naslova z rekordnim naskokom 19 točk. Po tej sezoni so se zgodile spremembe, nekateri igralci so odšli v tujino, nekateri v druge klube v Sloveniji, poleg ostalih težav pa sem se huje poškodoval tudi jaz. Takrat, pred naslednjim korakom v Evropi, pred Zimbrujem, so bili poškodovani tudi Galič in Balajič, tako daje bila to čisto druga ekipa v primerjavi z sezono pred tem. Takrat je Maribor rezultatsko padel, doživel neuspeh v kvalifikacijah za Ligo prvakov, v prvenstvu so se začele kazati težave, pojavile so se tudi menjave trenerjev. Čeprav smo bili v krizi kar nekaj časa, smo vmes osvojili še peti zaporedni naslov državnih prvakov. Vendar nekoliko težje in manj prepričljivo kot v prejšnjih sezonah. Očitno pa je sedaj zopet ta trenutek, ko smo nekako ujeli tisti zmagovalni ritem, ki si ga najbolj želijo naši navijači in ponovno prišli na čelo prvoligaške razpredelnice. Rezultat j e viden tudi na tribunah, saj je obisk na naših tekmah zopet velik, vse to pa obeta dobro nadaljevanje tekmovanja. V klubu je ponovno Bojan Prašnikar, ki želi skupaj v tandemu s Matjažem Kekom in nami, igralci, ustvariti tisto zmagovalno klimo, ki jo vsi dobro poznamo. Rezultati se že kažejo in verjamem da se bo tako nadaljevalo. Kakšen občutek imaš ob ponovni vrnitvi na igrišče? Jaz lahko rečem, da sem v tistem obdobju trinajstih mesecev, ko nisem igral, imel ogromno časa za razmišljanje. Zato sem zadovoljen, da lahko sploh igram, saj se nisem hotel posloviti od nogometa na tak način, da ne morem zaigrati tistega pravega nogometa, ki sem ga v bistvu igral celo mojo kariero. To pomeni profesionalen, discipliniran in odgovoren odnos do nogometa, ki je tudi prinesel vse te uspehe, ki sem jih dosegel. Tomije bila prva želja. S prihodom Prašnikarja nazaj pa sem lahko še dodatno zadovoljen, kajti njegov pristop do dela je tisto pravo veselje, ko nogomet igraš v vseh pogledih - to pomeni od odgovornosti, discipline, do taktičnega in tehničnega znanja, ki ga pridobivaš že od malih nog. V primerjavi med nekaterimi trenerji, kot recimo med gospodom Ivom Suškom in Bojanom Prašnikarjem, lahko rečem, da vseeno obstaja neka razlika v pristopu do dela, zato je moje zadovoljstvo ob vrnitvi toliko večje, da lahko delam nogomet in ga igram na takem nivoju in sistemu kot sedaj. Svojevrstno priznanje ti je bilo izrečeno konec lanskega leta, ko si bil razglašen za najboljšega nogometaša desetletja v slovenski prvi ligi. Nenazadnje imaš v rokah največ naslovov državnega prvaka med slovenskimi nogometaši. Kako ti je bilo ob srcu, ko si prejemal to nagrado? Mislim, da bi bilo za vsakega nogometaša ta naslov veliko priznanje, tako je to tudi za mene. V prvi vrsti je to potrditev tistega, kar sem počenjal in kar sem si želel od malih nog. Zavedam se, da gre ta nagrada meni zato, ker sem bil v vseh teh deset letih samostojnega slovenskega prvenstva prisoten v tej ligi, osvojil največ naslovov državnih prvakov, igral v dveh največjih slovenskih klubih, Olimpiji in Mariboru. V kolikor bi se ocenjevalo vsako sezono posebej, ali pa posamezne igralce, mi je jasno, da bi bili rezultati drugačni. V slovenskem prvenstvu so nastopali tudi kvalitetnejši igralci od mene. Če se spomnim samo v Olimpiji na Samirja Zuliča, Nedeljka Topiča, Ubaviča, da ne govorim o Milku Djurovskem, to so imena, ki so tudi na področju bivše Jugoslavije pomenila izredno veliko. Kljub vsemu pa, če pogledamo celotno obdobje desetih let, sem bil jaz tu vedno prisoten in nekako standarden v svojih ekipah, dosegel uspehe, osvajal prvenstva in mislim, da je to ob koncu prineslo ta naslov najboljšega igralca desetletja. Na to odločitev novinarjev sem zelo ponosen in obenem zadovoljen, da sem bil prav jaz izbran. To mi je vseeno potrditev, da vztrajam dokler sem zdrav in dokler lahko odgovorim na zahteve tega nogometa, da lahko v miru zaključim svojo nogometno kariero. Glede na to, da si sedaj v zrelih nogometnih letih, da si prebolel težko poškodbo, ki je sedaj odlično sanirana in da si se vrnil na velika vrata v nogomet. Se ti ne zdi, da je malce prezgodaj govoriti o zaključku tvoje kariere poklicnega nogometaša? Sploh razmišljaš o tem? Seveda se zavedam, da bo enkrat prišel tudi ta čas, ko ne bom mogel v nedogled igrati in konec koncev odgovoriti zahtevam današnjega nogometa, seveda tu v slovenskem prostoru. Je pa nekaj res - dokler imam voljo in dokler je v moji glavi razmišljanje, da lahko to počnem, dokler imam motiv in željo da igram, dokler j e v meni ljubezen do nogometa, bom vztrajal in igral. Ali mi bo zdravje dopuščalo da bo to leto ali dve, morda kaj več, pa bomo videli. Upam na najboljše. Aleš Zidar 2. POKALNA TEKMA-PONOVNO V OSPREDJU SOKOLI 13. aprila je bila v Kranju druga pokalna tekma za dečke in deklice . Nastopilo j e čez 200 tekmovalcev iz 35 klubov. Bistriški karateisti so na tekmo odpotovali pod vodstvom trenerja Kristofeija Štembergeijav deset članski odpravi . Rezultati in kvaliteta nastopov pa je ponovno pokazala, da mladi Sokoli spadajo v sam slovenski vrh kar pomeni, daje delo v klubu na zelo visoki kvalitetni ravni. Rezultati in posmezni nastopi pa so potekali takole: KATE: - V kategoriji mlajših dečkov sta nastopila Darjan Smajla in pa Tilen Muha.Tilen, za katerega je bil to šele prvi nastop na pokalni tekmi, j e odlično nastopil in dokazal, da ima kot varovanec trenerke Marjance Šajn v bodočnosti možnosti za lep uspeh. DARJAN SMAJLA je tudi na drugi tekmi pometel s konkurenco in prepričljivo osvojil prvo mesto. Darjanove nastope ( v tej konkurenci je nastopilo kar 52 tekmovalcev) lahko ocenimo kot zelo dovršene saj ima Darjan izjemno tehnično znanje, odlikuje ga pa tudi velika koncentracija in psihična stabilnost, kije za petošolca res vredna vse pozornosti. - Mlajše deklice Karin Boštjančič, Samanta Mikuletič in Monika Tomažič so se v svojih prvih nastopih na pokalnih tekmah res izkazale. Vse tri so potrdile dobro tehnično pripravljenost. Karin je svoj nastop končala v prvem krogu, Samanta in Monika pa v drugem. Saša Štefančič je z dobrimi nastopi osvojila 4-8 mesto. Doris Brne je v tej konkurenci ponovila uspeh, ki ga je dosegla že na prvi poklani tekmi in na koncu osvojila 2. mesto. - Mlajše deklice Ekipno (SOKOL B) Varovanke trenerja Branka Štembergerja : Monika Tomažič , Samanta Mikuletič , Karin Boštjančič so s svojim nastopom in ekipno osvojitvijo 2. mesta res prijetno presenetile. V polfinalu so sicer tesno vendar zazluženo premagale konkurentke., v finalu pa so morale priznati premoč nasprotnicam. Vsekakor pa zaslužijo vse čestitke. - Starejši dečki Tine Maljevac je v izredno močni konkurenci osvojil 4-8 mesto. Tine je v konkurenci Starejših dečkov najmlajši ( šesti razred ) vendar je z dvema zmagama v Kranju dokazal, da napreduje z velikimi koraki. - Starejše deklice Anja Čekada je z doseženim 3. mestom ponovila uspeh s prve pokalne tekme. Maja Kožarje osvojila 4-8 mesto. BORBE V popoldanskem delu pa so bile na vrsti športne borbe v katerih je nastopilo pet SOKOLOV: -Mlajše deklice +45 kg Doris Brne 1. mesto, Saša Štefančič 2. mesto Bil je to finale katerega se bomo še dolgo spominjali. V obračunu klubskih kolegic smo imeli kaj videti: čisto tehniko, koncentracijo, eksplozivnost, moč in kontrolo. Tesen končni izid 8:7 pa tudi sam zase govori o izenačenosti in o kvaliteti obeh tekmovalk. Seveda pa je znanje obeh odraz njune vztrajnosti in dela trenerja Kristoferja Štembergarja. - Mlajši Dečki - 38 kg Darjan Smajla je nekoliko nesrečno izgubil v drugem krogu, vendar ostaja dejstvo, daje Darjan tudi v borbah med boljšimi v državi. - Starejši dečki -48 kg Tine Maljevac 3. mesto Ko Tine prične borbo z nasprotnikom, poskrbi za pravo atrakcijo in njegovi dovoboji vedno znova dvignejo napetost. Čustveni naboj, adrenalin, koncentracija in taktika, ki jo Tine izkoristi na borišču, gledalcev in navijačev res ne pusti ravnodušnih. - Starejše deklice -48kg Anja Čekada 2. mesto Ponovno odlični nastopi Anje. Finale pa prava drama, ki jo je Anja sicer izgubila, vendar pa se bo nasprotnica Anje v finalnemu boju verjetno še dolgo spominjala. Bravo Anja, le kdo bi to lahko rekel v začetku sezone. KK SOKOL HTC ŠPORT ŠPORTNA TRGOVINA PTC MIKOZA tel. 05/710-11-38 e-mail: htc@siol.net ŠEPEC d.o.o. Postojna prodajni center Jurček Ljubljanska 15 tel. 05/726-5147 TRGOVINA DIRENDAJ DIRENDAJ-OTROŠKI RAJ VETER V LASEH - S ŠPORTOM PROTI DROGI - ŠESTIČ V ILIRSKI BISTRICI II. POKALNO TEKMOVANJE KARATE ZVEZE SLOVENIJE TUDI TOKRAT DVE ZLATI MEDALJI TAMARI KOVAČEVIČ 13.4.2002 so se Primorski SAMURAJ udeležili 2. pokalnega tekmovanja v katah in bojih za dečke in deklice do 14 leta starosti. Tekmovanja, ki sta ga organizirala karate zveza Slovenije in karate klub Shotokan Kranj v telovadnici osnovne šole dr. France Prešeren v Kranju se je udeležilo 35 Slovenskih klubov s preko 200 tekmovalci. V ekipi SAMURI Nova Gorica je ponovno blestela Bistričanka Tamara KOVAČEVIČ ( na fotografiji s trenerjem Stojanom Sestanem ) v konkurenci mlajših deklic. Ponovila je uspeh iz nedavnega prvega pokalnega tekmovanja in tako v katah kot kasneje v bojih premagala vse konkurentke in se povzpela na naj višjo stopničko. Odlični rezultati nisi več le zadovoljstvo in poplačan trud temveč tudi obveza in prvi večji priložnosti bosta državno prvenstvo in tradicionalni evropski pokal za mlade v Ferrari v mesecu maju, zato časa za počitek ne bo. Z. K. V soboto, 18. maja 2002 bo na novem igrišču pred OS Antona Žnidaršiča potekala že šesta izvedba slovenske športno rekreativne prireditve VETER V LASEH S ŠPORTOM PROTI DROGI. Tudi tokratno prireditev pripravlja športno društvo BAS ŠPORT iz Il.Bistrice, ki seje s tem in ostalimi projekti dobro prijelo na športno organizacijskem področju v občini in širše. V Sloveniji poteka projekt že od leta 1997, ko so ga pri Športni uniji Slovenije prvič pripravili v nekaj slovenskih krajih. Od takrat do danes je v projekt vstopilo 70 slovenskih mest in občin, med njimi zelo kmalu tudi občina Il.Bistrica, ki seje že takrat zavedala preventivnega delovanja na področju boja proti drogi. Na žalost je danes situacija na področju zasvojenosti z drogo v občini Il.Bistrica izredno pereča in slabša kot pred leti, čeprav je eno izmed temeljnih sporočil prireditve Veter v laseh prav to, da se da z športom preprečiti širjenje zasvojenosti z drogo med mladino. Vendar pa to ni odvisno samo od te prireditve ampak od širokega spektra družbenih aktivnosti, med katere pa Veter v laseh zagotovo spada. In prav zato ŠD BAS Šport še vedno vztraja pri organizaciji Občinsko prvenstvo za mlajše dečke je izpeljano v organizaciji Športne zveze že v ponedeljek, 18. marca 2002 v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. Tako kot je nekajletno prevlado bistričanov med starejšimi dečki presekla OŠ iz Podgrada so za to prepričljivo poskrbeli med mlajšimi vrstniki dečki iz OŠ Podgora. Rezultati tekem: OŠ R. UKOVIČA : OŠ D. KETTEJA 0:0 (0:0); OŠ PODGORA : OŠ T. TOMŠIČA 3:0 (2:0); OŠ D. prireditve, kljub temu da že dolgo ni deležno širše podpore pri pripravi čim kvalitetnejšega programa. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bo pač tudi letos prireditev izpeljana v zmanjšanem obsegu, predvsem pa bodo prikrajšani udeleženci prireditve, ki bodo ostali brez majic prireditve in udeležbe na zaključni prireditvi, ki bo v Sežani. Ob tem j e potrebno še nekaj dodati. Veter v laseh s športom proti drogi bo tudi letos organiziran v približno sedemdeset slovenskih mestih, kjer očitno nimajo velikih problemov z podporo širše družbeno politične skupnosti in gospodarstva. V veliki večini teh mest namreč vsi udeleženci dobijo majice, lahko pa se udeležijo tudi zaključne prireditve. V II.Bistrici na žalost ni tako. Prostovoljno delo organizatorjev in ljudi, ki se trudijo, da bi ponudili mladostnikom in vsem ostalim nekaj več, ter predvsem preventivno delovali, pa je bilo v preteklosti in tudi sedaj premalo cenjeno. Predvsem pa se ustavi na tisti točki, ko je potrebno za vsak tolar, kije namenjen mladim, dobesedno moledovati. In prav tukaj se v resnici pokaže ali dokaže (lahko bi tudi rekli zlomi), vsaka obljuba, parola ali floskula (predvsem predvolilna), kako bomo pomagali mladini. Vsi odgovorni so namreč KETTEJA : OŠ PODGORA 1:2 (0:0); OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ R. UKOVIČA 1:0 (1:0); OŠ PODGORA : OŠ A. ŽNIDERŠIČA 2:0 (1:0); OŠ T. TOMŠIČA : OŠ D. KETTEJA 1:1 (1:0); OŠ A. ŽNIDERŠIČA : OŠ T. 1. OŠ PODGORA 4 2. OŠ A. ŽNIDERŠIČA 4 3. OŠ R. UKOVIČA 4 4. OŠ D. KETTEJA 4 5. OŠ T. TOMŠIČA 4 polni obljub in načrtov, kako je potrebno preventivno delovati proti nevarnostim, s katerimi se srečujejo mladostniki, v trenutku, ko postanejo načrti realnost in ko je potrebno za te načrte primakniti kakšen tolar, pa se praviloma vsi umaknejo. In kar je najbolj zanimivo - Veter v laseh ni edina prireditev ali akcija, ki se sooča s takšnimi problemi. Vendar bomo o tej temi več spregovorili v naslednji številki. Organizatorji VETRA V LASEH tudi tokrat pripravljajo zanimiv program, ki bo v soboto 18. maja potekal od 9.00 ure zjutraj pa do popoldanskih ur, zaradi obnovitvenih del igrišča v Športnem parku pa bo prireditev letos potekala na novem igrišču OŠ Antona Žnidaršiča. Morda še zanimivost -likovna delavnica bo tokrat potekala na temo projekta Častna športna, ki poteka v okviru Zavoda za fair play na vseh slovenskih osnovnih šolah. Ob tem organizatorji že sedaj vabijo vse, tako stare kot mlade, ki jih zanima športno in kulturno preživljanje sobotnega dneva, da se prireditve udeležijo. Prevetrimo si lase in športno zažurajmo v soboto 18. maja na novem igrišču OŠ Antona Žnidaršiča. Aleš Zidar TOMŠIČA 2:0 (0:0), OŠ R. UKOVIČA : OŠ PODGORA 1:3 (1:1); OŠ T. TOMŠIČA : OŠ R. UKOVIČA 0:2 (0:1), OŠ D. KETTEJA : OŠ A. ŽNIDERŠIČA 2:2 (1:2). Končna lestvica: 4 0 0 12 (10:2) 2 1 1 7 ( 5:4) 1 1 2 4 ( 3:4) 0 3 1 3 ( 4:5) 0 1 3 1 ( 1:8) ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA -KOŠARKA OŠ D. KETTEJA V ČETRTFINALU Ekipa mlajših dečkov OŠ D. Ketteja letos zelo uspešno nastopa v šolskem tekmovanju za Pionirski festival. V četrtek, 18. aprila so se dečki podali v Novo Mesto, kjer so se pomerili na četrtfinalnem turnirju. Pot na ta turnir so si priborili z uspehi na področnih tekmovanjih. Najprej so na občinski izbirni tekmi za nastop na polfinalu področnega prvenstva 19. marca 2002 v športni dvorani z izidom 58:35 prepričljivo ugnali vrstnike iz »nove šole«. Pod vodstvom športnih pedagogov in trenerja Leopolda Faturja iz košarkarskega kluba so se že v četrtek, 21. marca z velikimi ambicijami pomerili na področnem polfinalu, kije izpeljano v Postojni na OŠ M. Vilharja. Tu so si sicer le z dmgim mestom (po porazu proti OŠ M, Vilharja in zmagi proti OŠ Pivka) zagotovili napredovanje v področno finale. Postojnčanom so se s polno mero revanširali na »domačem terenu« V Športni dvorani v II. Bistrici so 4. aprila na področnem finalu dvakrat zmagali. Najprej v prvi tekmi OŠ I. Cankarja iz Vrhnike z rezultatom 69:55. V boju za 1. mesto so premagali še OŠ M. Vilharja iz Postojne z izidom 52:43. Končna razvrstitev ekip na področnem finalu: 1. OŠ D.KETTEJA Ilirska Bistrica, 2. OŠ M. VILHARJA Postojna, 3. OŠ I. CANKARJA Vrhnika, 4. OŠ N. ODREDA Cerknica. Kljub porazom v N. Mestu je ta mlada ekipa dosegla lep uspeh za naše razmere. Ob strokovnem delu in redni vadbi se bodo v bodoče prav tako uspešno merili v šolskih tekmovanjih. Šopa tudi perspektiven naraščaj, ki tako zagotavlja bodočnost tega športa v naši občini. Rezultati bodo objavljeni v naslednji številki. Zmagovalna ekipa seje uvrstila na področno prvenstvo. Na tem nivoju je tudi zaključek tekmovanj v malem nogometu. V dogovoru z organizatorji področnih tekmovanj bodo na Športni zvezi finale poskušali izpeljati v naši občini. Z.D. ŠOLSKI ŠPORT- MALI NOGOMET PODGORI NASLOV PROGRAM PRIREDITEV MALI NOGOMET Vsaka sreda, četrtek OBČINSKA LIGA MALEGA NOGOMETA in petek v maju Igrišče pri OŠ D. Ketteja v II. Bistrici od 18,00 ure dalje Informacije: Športna zveza Il.Bistrica tel./fax: (05)710 11 35 ODBOJKA Sobota, 20. maja 6. TURNIR ODBOJKA 2001-2002 - ŽENSKE ob 15,00 uri Športna dvorana OŠ A. Žnideršiča v II. Bistrici Informacije: Športna zveza II. Bistrica tel./fax: (05) 710 11 35 Športna zveza Ilirska Bistrica ŠPELA MUHA na mednarodnem turnirju GRAND PRIX SLOVAKIA Članica Karate kluba Sokol ŠPELA MUHA je 6. aprila s člansko državno reprezentanco odpotovala na Slovaško, kjer je v nedeljo 7. aprila nastopila na mednarodnem turnirju GRAND PRINX SLOVAKIA. Špela je nastopila v katah in v konkurenci dvajsetih tekmovalk osvojila 5. mesto kar je gotovo lep uspeh. Varovanka trenerja Kristoferja Štembergerja, pa bo takoj po vrnitvi iz Slovaške začela s pripravami za člansko državno prvenstvo, ki bo konec meseca aprila v Žalcu. KK Sokol LETOS PONOVNO AKCIJA SLOVENIJA KOLESARI 19. april 2002 - Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez j e danes predstavil akcijo Slovenija kolesari, ki jo pripravlja v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo Slovenije. Ljubitelji kolesarjenja se bodo lahko med 21. aprilom in 13. oktobrom 2002, udeležili 16 prireditev po vsej Sloveniji ter se potegovali za priznanje Slovenija kolesari. Kolesarjenje je v zadnjih letih zelo priljubljena množična rekreativna dejavnost, s katero se ukvarja veliko Slovencev in je tudi dobrodošla alternativa sodobnemu načinu transporta, zlasti v urbanih središčih. V akciji Slovenija kolesari lahko posamezniki ali cele družine aktivno preživijo cel dan, preverjajo svojo telesno pripravljenost, hkrati pa lahko spoznajo mnogo turističnih lepot Slovenije. SLOVENIJA KOLESARI v letu 2002 vključuje 16 prireditev, ki si sledijo po naslednjem vrstnem redu: DATUM KRAJ. PRIREDITEV KONTAKTNA TEU.ŠT . 21.4. Črnuče, 2. KOLESARSKI MARATON VELO 01/7871-133 02.5. Koper, MARATON PO ISTRI 05/6721455 04.5. Sežana, KOLESAJENJE PO KRASU 031/522-768 05.5. Novo mesto, KOLESARSKI MARATON OB KRKI 031 /688-317 26.5. Sevnica, SEVNIŠKI KOLESARSKI MARATON 041/738-357 01.6. Maribor, 9. MARATON »PO SADNO-VINSKIH CESTAH« 02/2527- 802 02.6. Grosuplje, MARATON TREH OBČIN 041/449-252 16.6. Brežice, BREŽIŠKI ŠPORTNI VIKEND 041/773-525 23.6. Grosuplje, 3. KOLESARSKI MARATON ŠPICA 01/7871-133 06.7. Maribor, 24. MARATON »OKOLI POHORJA« 02/2527-802 13.7. Dolenja vas, RK DIRKA ZA ZLATO ČIPKO 2002 040/836-486 11.8. Banovci, 7. RKM TERME BANOVCI 2002 02/5651-852 25.8. Radenci, 22. RKM TRI SRCA 2002 02/5651-852 07.9. Sežana, KOLESARJENJE PO KRASU 031/522-768 14.9. Moravske Toplice, VIL RKM »TERME 3000« 02/5481-820 13.10. Vrtojba, KOLESARJENJE PO OBČINI 05/3028-278 ŠPORTNA REKREACIJA ŠPORTNA REKREACIJA ODBOJKA ODBOJKA 2001-2002 MOŠKI: 1. MESTO DIVAČA V soboto 13. aprila je z organizacijo 6. turnirja zaključeno tekmovanje za moške rekreativne ekipe. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ M. Vilharja v Postojni ob udeležbi petih ekip. Nastopili niso le Ruševci iz II. Bistrice. Ekipa Divača je z neposredno zmago nad Tangicami na tem zadnjem turnirju prehitela lete in si zagotovila skupno 1. mesto. Rezultati posameznih tekem 6. turnirja: DIVAČA : EKIPAEC 2 : 0 (+22); TANCIGE : WEIS PUB 2 : 1 (+4); EKIPAEC : POSTOJNA 2 : 1 (+5), POSTOJNA : WEIS PUB 1 : 2 (-8); TANCIGE : DIVAČA 0 : 2 (-4). Lestvica 6. turnirja in točkovanje: 1. DIVAČA 2 2 0 4:0 (+26) 9 točk (4+5) 2. WEIS PUB 2 11 3:3 (+ 2) 6 (2+4) 3. TANCIGE 2 1 1 2:3 ( 0) 5 (2+3) 4. EKIPAEC 2 11 2:3 (-17) 4 (2+2) 5. POSTOJNA 2 0 2 2:4 (-13) 1 (0+1) Končna razvrstitev ekip: 1. DIVAČA 47 točk, 2. TANCIGE Postojna 45 točk, 3.RSR Ilirska Bistrica 19 točk, 4. WEIS PUB Pivka 19 točk, 5. POSTOJNA 17 točk, in 6. EKIPAEC Ilirska Bistrica 12 točk. D.Z. KOŠARKA Zimska košarkarska liga - le še playoff Pred finalnimi tekmami v ZKL 2001-2002 sta odigrana še zadnja dva kroga prvega dela. Prav zadnji obračuni so skrojili lestvico na vrhu tako, daje bilo potrebno uporabiti poseben izračun (koš količnik) za razporeditev prvih štirih ekip na osnovi medsebojnih srečanj. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstile prve štiri ekipe z lestvice. Iz boja za novi naslov pa je tokrat izpadla zmagovalna ekipa preteklega leta Voit - gostilna Potok. 1. KLUB ŠTUDENTOV 6 2. ŠPORT BAR 6 3. BITNJA 6 4. TRNOVO 6 5. VOIT-GOSTILNA POTOK 6 6. KAKTUS BAR 6 7. LABIRINT 6 Rezultati tekem 6. kroga v soboto, 13. aprila: KLUB ŠTUDENTOV : KAKTUS BAR 81:31; BITNJA : ŠPORT BAR 47:57; VOIT-G.P. : LABIRINT 58:45; prost: TRNOVO. Rezultati tekem 7. kroga v nedeljo, 14. aprila: ŠPORT BAR : VOIT-G.P 50:44; KAKTUS BAR : BITNJA 41:86; TRNOVO : KLUB 5 1 269 : 177 +92 10(-1) 4 2 285 : 256 +29 10 4 2 339 : 248 +91 10 4 2 266 : 233 +33 10 3 3 215 : 236 -21 9 1 5 222 : 351 -129 7 0 6 246 : 341 -95 6 ŠTUDENTOV 28:43; prost: LABIRINT. Tekmovanje se nadaljuje v Športni dvorani s polfinalnimi tekmami playoffa KI. Študentov : Trnovo in Šport bar : Bitnja v soboto 20. aprila. Zaključi pa se z malim z velikim finalom v soboto 27. aprila. ©LMN ■ LIRSKA BISTRICA ŠPORTNA REKREACIJA ČLANI KARATE KLUBA SOKOL NA TURNIRJU RIJEKA KUP 2002 NA HRVAŠKEM V nedeljo 7. aprila je v Reki na Hrvaškem potekal 10. Mednarodni turnir pod imenom RIJEKA KUP 2002. Na turnirju j e nastopilo 38 klubov s 267 tekmovalci. Tekmovanja so se kot edini slovenski predstavniki udeležili tudi člani Karate kluba Sokol iz II. Bistrice. Tekmovalce sta na turnirju vodila trenerja Marjanca Šajn in Branko Štembergar. V dopoldanskem času je v katah nastopilo 14 deklic in dečkov v različnih kategorijah. Najprej so s tekmovanji pričeli malčki in malčice. Pri malčicah je naj večji uspeh požela Monika tomažič, kije osvojila 3. mesto. Teja Kapelj in Tina Ujčič pa sta osvojili 5. do 9. mesto. Pri malčkih je bil najboljši Tilen Muha, ki je osvojil 4. do 8. mesto . Toni Šircelj , Tomaž Povalec in Domen Saftič pa so s svojimi nastopi opravili dobro, saj je bil po večini to šele njihov prvi nastop. Doris Bmeje v zelo močni kunkurenci najboljših hrvaških deklic osvojila 2. mesto, Saša Štefančič je bila 4.do 8., Samanta Mikuletič pa je osvojila 9. mesto. Pri starejših deklicah sta si Anja Čekada in Maja Kožar razdelili 3. mesto v konkurenci dečkov je Tine Maljevac osvojil tudi 3. mesto. I TV GALEJA V popoldanske delu so bila na vrsti tekmovanja v borbah, kjer je nastopilo pet Sokolov. Doris Bmeje v kategoriji -50 kg osvojila 3. mesto. Saša Štefančič jev kategoriji +55 kg osvojila prav tako 3. mesto. Za Sašo j e bil to krstni nastop, v katerem se je pogumno in odločno izkazala, za kar ji še posebej čestitamo. Tine Maljevac je v močni konkurenci dečkov -41 kg odsvojil 2. mesto. Finale v katerem j e Tine nastopil proti trikratnemu prvaku Hrvaške pa je dvignil na noge celo dvorano, Tine je finalni dvoboj sicer izgubil z 1:0 vendar je za nastop požel številne čestitke. Darjan Smajla in Anja Čekada pa nista uspela poseči po višjih uvrstitvah. Nasploh pa je izkupiček na turnirju res velik, dve drugi mesti in šest tretjih mest, doseženih z res dobrimi nastopi so dokaz resnega in vztrajnega dela vseh trenerjev v klubu. KK SOKOL MALI NOGOMET BALASTA PREVZEMA VODSTVO NA LESTVICI V občinski ligi malega nogometa so odigrane že nekatere prelomne tekme za uvrstitve na vrh lestvice, ki v nadaljevanju zagotavljajo boj za občinskega prvaka v tej sezoni. V 12. krogu sta se pomerili vodilna ekipa Kočanija in drugouvrščena Balasty. Slednja je tesno zmagala in tako prevzela vodstvo pred 13. krogom v katerem je na sporedu tekma med Kočanijo in tretjeuvrščenim Podgradom. Že ta tekma lahko odloči o razporeditvi treh ekip na vrhu, ki se v nadaljevanju tekmovanja verjetno ne bo menjala. Rezultati tekem 12. kroga KIRN : ŠD ZLATOROG UTD 2:2 (1:2); KOČANIJA : BALASTA 1:2 (1:1); MAJDA BAR: PODGRAD 1:3 (0:2); FINIDA : AUTSAJDER 4:1 (2:1); SLADKI BAR: PRASLOVAN 4:1 (1:0). Lestvica po 12. krogu: Lestvica po 12. krogu: mesto ekipa krogov zmag neodl poraz dali prejeli točk gol razi. 1. BALASTV 12 10 1 1 65 : 29 31 36 2. KOČANIJA 12 10 0 2 50 : 23 30 27 3. PODGRAD 12 9 1 2 68 : 26 28 42 4. FINIDA 12 6 0 6 36 : 32 18 4 5. MAJDA BAR 12 4 3 5 44 : 32 15 12 6. SLADKI BAR 12 4 1 7 40 : 50 13 -10 7. ŠD ZLATOROG UTD 12 4 1 7 36 : 60 13 -24 8. AUTSAJDER 12 4 1 7 27 : 54 13 -27 9. KIRN 12 2 2 8 30 : 47 8 -17 10. PRASLOVAN 12 2 0 10 21 : 63 6 -42 NAROČILNICA SneŽllik Kot naročnik imate, z redno plačano naročnino: - pravico do brezplačnega, enega malega oglasa, za vsako številko časopisa in - 30% popust pri naročilu osmrtnic in zahval. Naročilnico pošljite na naslov: Časopis Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, po faksu 05/71 41 124, lahko pa tudi po telefonu na št: 05/71 00 320 ali na elektronski naslov: qa-commerce@siol.net IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTA DATUM /S PODPIS RENAULT AVTOSERVIS Smrdelj Valter s p. 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 44 Tel.: 05/71-00-760, Fax: 05/71-00-761 VAM NUDI KOMPLETNO SERVISNO USLUGO ZA VAŠ AVTO * PRODAJA VOZIL PREPISI RABLJENIH VOZIL * ZAVAROVANJE * SERVISIRANJE VOZIL * OPTIKA ZA VSA VOZILA * MONTAŽA IN SERVISIRANJE AVTO KLIME * MONTAŽA AVTOSTEKEL (NA VSEH VOZILIH) * MONTAŽA IN PREMONTAŽA GUM * KONTROLA AMORTIZERJEV * KONTROLA ZAVOR (NA VALJIH) * ČIŠČENJE HLADILNEGA SISTEMA NA VSEH VOZILIH * AVTOVLEKA * NUDIMO KLEPARSKE IN LIČARSKE USLUGE OMNIfl ŠPORT TRGOVINA OPREME ZA ŠPORT I.N PROSTI ČAS VABIMO VAS NA UGODNE NAKUPE OBLAČIL IN OBUTVE IZ KOLEKCIJE POMLAD ■ POLETJE 2002. TRGOVINA ILIRSKA BISTRICA TPC MIKOZA Bazoviška 32, 6250 Ilirska Bistrica tel: 05/7101057, faks: 05/7101058 z-------------------------------------------------------\ POLICIJSKA KRONIKA | I OBJAVA DOGODKOV j j ZA OBDOBJE j i OD 15. 03. DO 15. 04. 2002 ! i I Policisti so v navedenem obdobju obravnavali skupaj 37 kaznivih dejanj * • med katerimi je bilo kar 11 vlomov in 14 tatvin . Storilci so najpogosteje I I vlomili v vozila, iz katerih so odvzeli avtoradie, v treh primerih pa so lastnikom I I vozil izpraznili rezervoar za gorivo. Storilci kaznivih dejanj so bili tudi precej I | objestniško razpoloženi, saj so poleg omenjenih vlomov v 7 primerih | | poškodovali tuje premoženje. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 17 oseb ki so nedovoljeno I i prestopile državno mejo. Policistom je uspelo prijeti domačina iz okolice II. i ■ Bistrice, kateri je čez državno mejo prepeljal 8 državljanov Makedonije. ■ • Ovadili so ga Okrožnemu državnemu tožilstvu. Tudi na področju prometne varnosti so imeli policisti kar precej dela. J J Skupno so obravnavali 21 prometnih nesreč, od tega 5 prometnih nesreč s * • telesnimi poškodbami. Prometno nesrečo v kateri je nastala premoženjska * I škoda, povzročitelj pa je s kraja pobegnil, so policisti uspešno raziskali. Poleg I I omenjenih prometnih nesreč pa so obravnavali tudi 10 prometnih dogodkov | | v katerih je bilo največ povoženih divjadi. Neprilagojena hitrost je bila vzrok kar 13 prometnih nesreč, katere so se | 1 zgodile na območju PP Ilirska Bistrica v prvih treh mesecih letošnjega leta. I i Tudi sicer je hitrost eden izmed poglavitnih vzrokov, zato bodo policisti v i ■ času od 25.04.2002 do vključno 30.04.2002 ( v tednu umirjanja hitrosti ) ■ • izvajali pogosteje meritve hitrosti. Glede na bližajoče se toplejše mesece in z njimi povezano problematiko J J voznikov motornih koles in vozila z motorji, pa ne bo odveč opozorilo vsem * I ljubiteljem jeklenih konjičkov, da se za vožnjo primemo zaščitijo z uporabo ■ I zaščitne čelade, ob morebitnem padcu bo ta vsekakor ublažila posledice. Ta I I kategorija udeležencev v prometu je v prometnih nesrečah, ki so se zgodile | | na območju II. Bistrica v preteklih letih precej negativno izstopala, saj se ta | | končala z naj hujšimi posledicami, tudi smrtnimi. Zaradi kršitve javnega reda so morali policisti posredovati v 12 primerih, I | od tega v 8 primerih, zaradi kršitve na javnem kraju in 6 zaradi kršitve v i ■ zasebnem proštom. Zoper vsa kršitelja so podali predloge za uvedbo postopka ■ ■ pri sodniku za prekrške. Od ostalih dogodkov so policisti obravnavali še 10 požarov, v večini J J primerov je šlo za travniške požare. Božidar Štambergar • KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE I v.______________________________________________________V PREVENTIVNA DEJAVNOST POLICIJE NA ZELENI MEJI Policijska postaja Ilirska Bistrica pokriva 54 km zelene meje z R Hrvaško. Zaradi ilegalne problematike in problematike, katero povzročajo ilegalci katerih smo lanskem letu obravnavali 651 in letošnjem letu pa že 48 ilegalnih smo se odločili, da bi še bolj sodelovali s policijo, čeprav že sedaj sodelovanje poteka zelo dobro. Moramo vedeti, da ilegalci na poti v obljubljeno deželo, storijo marsikatero kaznivo dejanje, vloma v stanovanjske objekte in vikend hišice. Prav tako vlomijo in odpeljejo marsikateri osebni avtomobil, katerega nato policija izsledi ob meji z R Italijo. Tako smo dne 5.4.2002 v popoldanskem času na igrišču pred osnovno šolo v Jelšanah, izvedli prvo tako preventivno akcijo. Preventivne akcije bomo predstavili še v drugih krajih ob meji z R Hrvaško. Na preventivni akciji smo policisti predstavili opremo in delo na področju preprečevanja ilegalnih prehodov državne meje. Domačinom in ostalim obiskovalcem je bila predstavljena oprema, katero policisti uporabljajo pri svojem delu. Prav tako so bili na ogled postavljeni panoji s fotografijami na temo ilegalnih prehodov in fotografije vozil s katerimi ilegalne pribežnike prevažajo. Na koncu predstavitve j e bila izvedena še prikazana vaja vodnika službenega psa. Prireditev sije ogledalo lepo število ljudi iz same vasi Jelšane in okolice. Policija svetuje MAMIT,A HITDTČEVA LEKARNA TT. T)FT MARIHUANA IN NJENI UČINKI V zadnjem času smo priča vse večji razširjenosti uživanja marihuane med mladimi, ki ne razmišljajo o trajni škodi, ki jo lahko povzroči. To niti ni tako presenetljivo, saj se v medijih vse prevečkrat nakazuje, da, razen škode na pljučih zaradi kajenja (kot da to ne bi bilo samo po sebi dovolj), ni prav veliko dokazov, da ima marihuana kakšen dolgoročen učinek na zdravje. Psihoaktivna snov v marihuani (THC) je v maščobi topljiva zmes, ki se nabira v maščobnih tkivih telesa in se v obdobju petih do osmih dni sprošča v krvni obtok. Na ta način se učinki THC podaljšajo. Enkratno ali dvakratno tedensko kajenje marihuane že zagotovi trajen vir THC v telesu, v nasprotju od alkohola, ki se v jetrih presnovi s hitrostjo 0,1 g alkohola na kilogram telesne teže v eni v uri. Študije kažejo, da uživanje marihuane ne povzroča telesne odvisnosti, zato pa lahko povzroči zelo močno duševno odvisnost. Duševna odvisnost se kaže v stalni potrebi po ponovnem uživanju. Uživalec se tako dejansko ne more več sprostiti, zabavati in delovati brez njenega uživanja. Vendar pa za doseganje učinka, kakršnega je dosegel ob predhodnem jemanju, potrebuje vedno večjo količino marihuane. Tako pogosto uživanje marihuane in ostalih produktov konoplje posredno vpliva tudi na prehod k bolj nevarnim drogam. DELOVANJE MARIHUANE NA MOŽGANE IN ŽIVČEVJE Verbalnasposobnost Uživalci marihuane: - imajo težave pri iskanju natančnih besed za opis tega, kar želijo - imajo težave pri razumevanju tega, kar drugi povejo - izgubljajo sposobnost za abstraktno mišljenje in se pomaknejo proti bolj konkretnemu načinu mišljenja (to tudi pomeni, da ne morejo z razmišljanjem rešiti svojih osebnih problemov) - se počutijo osamljene in nerazumljene Sposobnost logičnega razmišljanja Uživalci marihuane postopoma izgubijo sposobnost za kritični pregled. Niso sposobni analizirati, zakaj se pojavijo napake, in jih popraviti. Tako opazijo, da ponavljajo napake, vendar pa izgubijo zmožnost za predvidevanj e situacij, da bi zadevo popravili. To vodi v občutek nezadostnosti in neuspešnosti. Vendar pa uživalec tega ne poveže z uživanjem marihuane. Fleksibilnost misli - uživalci marihuane ne morejo pravilno osredotočiti pozornosti - ne poslušajo mnenja drugih - ne morejo imeti konstruktivnega razgovora in govorijo drugim ljudem, ne z njimi - imajo občutek, da so drugačni in, da jih drugi ljudje ne razumejo ter, da ne spadajo v skupnost - njihovi interesi postopoma zamrejo Spomin in učenje Uživalci marihuane imajo prizadet kratkotrajni spomin. Ker pa zaradi prizadete fleksibilnosti misli nimajo pravilnega osredotočenja, pravzaprav ni veliko stvari, ki bi se jih lahko spomnili. Ko gledajo nazaj, je njihova preteklost meglena. Zaradi zmanjšane sposobnosti koncentracije in prizadetega pomnjenja nedavno pridobljenih informacij je moten proces učenja. Sposobnost zaznavanja vzorcev v okoljuTa sposobnost pomaga opažati vzorce v okolju, ustvarjati navade v dnevu ali tednu, opaziti spremembe letnih časov in opažati odnose med ljudmi. Za uživalce marihuane okolje izgine in izgubijo interes za to, kar se dogaja v njem. Živijo v svojem lastnem izoliranem svetu, ne da bi se tega zavedali. Vidijo, da se letni časi spreminjajo, vendar jim je vseeno, razen, kadar imajo ob tem spomine, povezane s kajenjem marihuane. Živijo v meglenem svetu, kjer ne opazijo, da gre čas naprej in ne opazijo odnosov med ljudmi. Svojega dneva ne načrtujejo in dobijo varljiv občutek svobode. Ustvarjalnost O marihuani je slišati mnoge napačne trditve. Tako naj bi povzročala mir in sproščenost ter izboljšano zaznavanje glasbe in poezije ter celo povečala ustvarjalnost in vpogled v “realnost”. Morda bi nekomu res lahko omogočila nove zaznave ali ideje oziroma sprostila zatrte ideje, ker pa zmanjša delovni zagon, se te ideje le redko udejanjijo. Dr. Gordon Claridge, psiholog na Oxfordski univerzi, sumi, daje v večini primerov kakovost takih idej nekako sorodna idejam, ki se pojavijo v naši glavi ravno, ko tonemo v spanec - v tistem trenutku se nam zdijo briljantne, ko pa na njih gledamo v sivi jutranji svetlobi, se zdijo neumno banalne. Psihomotorično delovanje Eksperimenti so pokazali, da uživanje marihuane prizadene človekove sposobnosti, ki so potrebne za upravljanje motornih vozil, letal in strojev. Dokazano je tudi, da taka prizadetost traja več ur potem, ko so subjektivni učinki mamila izginili. V eksperimentu je skupina izkušenih pilotov, ki je sodelovala v simulaciji letenja, naredila napake pri pristajalnih manevrih do 24 ur po tem, ko so pokadili eno samo cigareto marihuane, ki je vsebovala 19 mg THC. Nihče izmed njih se takrat ni več počutil pod vplivom droge ali se zavedal prizadetosti. Ta eksperiment kaže, da prepoved uživanja na delovnem mestu zaradi varnosti sama po sebi še ni ustrezen preventivni ukrep. Sicer pa redni uživalci marihuane morda nikoli niso popolnoma prosti učinkov droge, čeprav je dejansko ne uživajo med delovnim časom. Strokovnjaki ugotavljajo, da predstavlja marihuana večje tveganje za voznike kot celo alkohol, katerega učinki so relativno kratkotrajni in jih spremlja subjektivni občutek zastrupljenosti. Psihoza in shizofrenij Po daljšem rednem uživanju velikih količin marihuane se lahko pojavi tudi duševna bolezen - tako imenovana kanabis psihoza. Ta motnja sicer prizadene le malo uživalcev marihuane in kaže, da so za njen nastanek poleg droge potrebni še drugi faktorji. V referatu, ki ga je S.P. Montgomery napisal za Mednarodno združenje za raziskave kanabisa, je v zvezi s tem navedel naslednje ugotovitve: - kanabis lahko privede do psihoze pri osebah, ki nimajo zgodovine psihotične bolezni - kanabis lahko tudi poslabša psihotične simptome pri osebah s predhodno duševno boleznijo (celo v zelo majhnih količinah) - vrsta in intenzivnost ter trajanje psihotičnih simptomov po uživanju kanabisa so različni od posameznika do posameznika - kanabis psihoza ni vedno le prehodni pojav, kajti psihotični simptomi lahko trajajo tedne, mesece ali celo leta - lahko pride tudi do simptomov agresivnosti in destruktivnosti, ki se ju ne opazi često pri osebah s psihotično boleznijo. Strokovnjaki si še niso na jasnem ali shizofrenična motnja povzroči zlorabo nedovoljenih drog, ali nedovoljene droge pripeljejo do shizofrenične motnje, ali pa nedovoljene droge le pospešijo to duševno bolezen. Leta 1972 sta F.S. Tennant in C.J. Groesbeck ugotovila, da je pojav shizofrenije med vojaškim osebjem ZDA v Evropi v petletnem obdobju 1967 - 1971 poskočil z 1 na 38 primerov na 1.000 oseb. Vzrok za tak porast sta videla v uživanja kanabisa. Takšno sklepanje podpira tudi nedavna študija švedskih znanstvenikov. V obdobju 15 let so preučevali nad 45.000 bivših vojaških rekrutov, da bi odkrili povezavo med ravnijo uživanja kanabisa in razvojem shizofrenije. Ugotovili so, daje 2,4 krat več možnosti, da se bolezen pojavi pri osebah, ki so uživale vsaj nekaj kanabisa, in 6 krat več možnosti pri osebah, ki so do 20. leta kanabis že zaužili 50-krat ali večkrat. Njihov zaključekje bil, daje kanabis neodvisen rizični faktor za shizofrenijo J.C. Negrete in kolegi so v kanadski študiji raziskovali uživanje kanabisa pri 137 shizofrenikih, ki so bili na zdravljenju. Pri tem so ugotovili: - Kanabis zaradi svojih negativnih učinkov na organiziranost psihičnih funkcij povzroča dejansko krepitev shizofreničnih simptomov - Kanabis povzroča toksično psihozo, ki se združi s shizofreničnimi simptomi, ti zadnji pa so zato bolj izraziti Kanabis nevtralizira terapevtsko delovanje antipsihotičnih zdravil. Naslednjič pa o vplivih na motivacijo, delovanju na pluča, delovanju na srce, delovanju na reproduktivni sistem ter delovanju na imunski sistem. Bistriški ZOO kotiček MOJ PRVI AKVARIJ! Ko smo postavili svoj prvi akvarij in razmislili kakšne ribeso nam najbolj všeč se odpravimo v nakup. Zaželeno je, da nakup opravite v eni prodajalni in naenkrat. Namreč, pri nakupu moramo upoštevati prenos bolezni. Da bi se temu izognili kupljene ribe takoj preventivno zdravimo z antibakterijskim sredstvom. Praviloma bi morali vse dokupljene ribe naprej držati v karanteni vsaj 14 dni in jih šele nato naseliti v akvarij k že obstoječim ribam. Karantena j e plavajoča posoda, ki jo skupaj z ribami postavimo v akvarij. V njem ribe lahko samo opazujemo in če se pojavijo znaki bolezni tudi zdravimo. Najpogostejši pojav pri nakupovanju je t.i. sindrom “Eno tako pa eno tisto ribico!” Ribe NE kupujemo na podlagi vizualnga odločanja,temveč jih grupiramo v dve najosnovnejši skupini;živorodne in neživorodne ribe. Živorodne ribe so vse živahne, družabne, miroljubne in v vseh mogočih barvah. Neživorodne ribe so povsem druga pesem..Nekatere žive v jatah (neonke, kresničke, zebrice), zato jih moramo nakupiti vsaj 10 in več, da bi ustvarili spodobno jato. To so majhne ribe, ki se le v večjem številu lahko ubranijo pred večjimi požrešnimi ribami. Druga skupina so nagajive ribe (vse vrste sumatrank), kijih ne mešamo z ribami, ki imajo pajčolanaste plavuti kot npr.: Betta, žalovalka, skalarka. Te ribe so v večini mesojede in napadalne. V skupinah se spravijo tudi nad večje ribe in jim potrgajo plavuti, tako onemogle pa na koncu pojedo. Čisto posebna vrsta so skalarke, ki veljajo za miroljubne ribe,kar v resnici tudi so, čeprav jih je nemogoče mešati z ostalimi ribami. Imajo namreč močne čeljusti, kar ni značilno za ostale ribe. Skupina zase so ribe samotarke. Činklje, čistilci, mrenice... Te ribe postanejo napadalne in netolerantne do so tekmic šele ko odrastejo, zato naj vas ne zavede dejstvo, da se v trgovinskih akvarijih nahajajo v jatah. Vse te ribe dosežejo velikost do 15 cm in so zato neprimerne za akv. pod 100 litri. Riba samotarka je tudi sijamska bojna ribica Betta. Odrasli samci se namreč bojujejo do smrti.Primeren izbor za 100 literski akvarij/do 20 srednje velikih rib: 1. skupina (živorodke); 4x plati special, 3x čmorepi plati, 3x čmi moli, 6x gupi. Pri tej skupini bodimo pazljivi na razmerje med številom samic in samcev. Velja pravilo ena samica na dva samca. Če rib ne želimo razmnoževati se odločimo samo za samce. Hranimo jih z hrano za živorodne ribe Flora, občasno jim dajemo kot posladek tabletirano hrano spirulina. 2. skupina; 6x žalovalka, 6x rdeča tetra, 6x žareča tetra, 15x neonka V tej skupini so ribe, ki se pretežno hranijo z živo hrano. Vsakodnevno jih hranimo z hrano GVG mix ali san, dopolnilno pa z FD mixpur ali FD rote hrano. Neodvisno od osnovne jate rib kupujemo talne ribe. Talne ribe so pomemben element pri ohranjanju biološkega ravnovesja v akvariju. Rastlinojede (tajska lisička, pikčasti čistilec, praskač, mrenica...) v akvariju odstranjujejo nezaželene alge. Vse naštete so samotarske in zmotna je misel, da bo večje število bolje opravilo delo. Če že želimo večje število kupujemo več vrst po en primerek. OKLEPNI SOMIČje talna, miroljubna in živahna riba, ki ne prenaša samotarskega življenja, zato jih nakupujemo vsaj v parih. Odrasli dosežejo velikost do 7 cm. Optimalne razmere za gojenje so temperatura med 22 in 26 stopinj, trdota 13 in ph 7. Prepoznamo jih po dveh parih dobro vidnih brčič v kotičkih ust. Na plavutih imajo trde bodičaste plavutnice s katerimi se ubranijo pred napadalci. V akvariju so somiči koristni kot čistilci dna vendar je zmotno prepričanje, da so za njihovo prehrano dovolj ostanki. Niso izrazito slgojedci, kakršen je praskač temveč jim gre v slast živa hrana kot črvi Tubifleksi, solinski rakci Artemia in vodne bolhe Cyclops. Najprimernejša hrana za še nedorasle somiče je O nip tabletirana hrana in Spirulina. Cene se spreminjajo glede na njihovo živobarvnost, tako so med dražjimi in priljubljenimi Corydoras sterbai, ki se prilagaja barvi dna, Panda somič, Venezuelski zeleni somič... PRASKAČ je samotarska, precej miroljubna algojeda riba, ki zraste tudi do 15 cm, zato j e neprimerna za majhne akvarije. Akvaristi ga poznajo kot “čistilca akvarija”. Njegova domovina je Tajska. Zanimiv je njegov način dihanja: njegove škrge so predeljenje v zgornjo in spodnjo odprtino. Voda priteka skozi zgornjo polovico škržne reže po posebnem kanalu v žrelo od koder naprej odteka v spodnjo polovico. Tak način dihanja ni naključen ampak ima svoj namen. Zanj je značilno, da s svojim gobcem strga po rastlinah in dnu, ter se prisesa na steklo ali kamenje. Ker ni prisiljen dihati skozi usta mu opisani način omogoča, da ima gobec zaprt. V akvariju kjer primanjkuje alg lahko hitro pogine, zato je solata in špinača dobrodošel obrok. AKVARIJSKE RASTLINE Vodne rastline so prilagojene življenju v vodi;mnoge rastejo samo pod vodo in njeno površino dosežejo le s cvetovi;nekatere so vraščene v dnu, spet druge plavajo na vodni gladini. Pred sajenjem rastline pregledamo. Če so na njih nezaželene alge ali polži jih lahko uničimo z zatiralnimi sredstvi. Pripravimo kopel po navodilih za uničevanje in rastline namakamo. Po namakanju rastline dobro speremo in jim odrežemo spodnji del korenin ter posadimo. Pod korenine lahko položimo tudi substrat v obliki tablet, ki bo še dodatno pripomogel k rasti. Lončke v katerih rastline nakupimo odstranimo,čeprav nekateri akvaristi rastline sadijo z njimi v vred. Bodite z nami prihodnjič - postavili bomo vrtni ribnikin predstavili starodavne japonske krape KOI! Pmifis ZOO s kop POGOVORI PO INTERNETU (anonimno ) Dobrota opogumlja Vaša dobrota vrača upanje ljudem v stiski. Tel.: (01) 23 23 186 www.karitas.si KJE NAS NAJDETE? http:Zwww.karitas.si. http:// med.over.net Pomoč zasvojenim-Skupnost Srečanje Program pomoč zasvojenim in njihovim svojcem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavec. Pogovori.karitas.si SOS:080 1221 Nadomestno civilno služenje Kako do civilnega služenja vojaškega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in potek... Za Vas odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe za NCS pri Slovenski karitas. Pogovori:karitas.si Tel.(01) 300 59 60 Pomoč ženskam in materam v stiski V Vas raste novo življenje, Vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v Vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prekiniti krog nasilja v vaši družini?) Za Vas odgovarja in svetuje dipl.soc. delavka Andreja Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas. Pogovori.karitas.si Tel.(01) 366 77 21 Materialna pomoč Želite pomagati, potrebujete pomoč in ne veste kam naj se obrnete? Za Vas svetuje in moderira dipl.soc. delavka Alenka Baumgartner, Karitas Ljubljana. Pogovori.karitas.si Tel.(01) 439 21 30 Novosti iz naše knjižnice_____ KNJIŽNE NOVOSTI 0 SPLOŠNO 1. MATIČIČ, Cene. Nobelovci s področja ekonomije 1 FILOZOFIJA 2. CVETKOVIČ, Zorica. Kako vplivajo osebna števila: astro numerologija. 3. Delati etično : (kodeksi poklicne etike izpostavljenih poklicev infunkcij 4. FORD, Debbie. Temna stran iskalcev svetlobe. Ljubljana: Aura, 2002. 208 5. HERMES TRISMEGISTUS. Corpus Hermeticum, (Zbirka Hieron). Ljubljana: 6. HUMPHREVS, Tony. Otrok in GOSTILNA s prenočišči T^pctck Ema Deželak s.p. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel. +386 (0)5/71-42-648 GSM: 041/747-657 MALICE IN KOSILA UGODNO TBM JLIW TIM MIT d.o.o. - TRGOVINA, PROIZVODNJA, ZASTOPSTVO - PREVOZI, SPECIALNI PREVOZI - EKOLOGIJA -PRAZNJENJE GREZNIC - ODVOZ ODPADNIH OLJ IN KEMIKALIJ - ČIŠČENJE IN PREBIJANJE KANALIZACIJ BAR GABRJE 3, 6250 ILIRSKA BISTRICA tel.: 05/714-58-38, fax: 05/714-10-91 GSM: 041/740-583 samozavest: kako doseči in utrditi samospoštovanje že v mladih letih, 7. JABES, Edmond. Prehojena pot, (Zbirka Aut, 13). Ljubljana 8. MAULE, David. Ghosts, (ELT Graded readers, Intermediate). London 9. RICOEUR, Paul. Zgodovina in pripoved, (Zbirka Aut, 14). Ljubljana 10. ŠKOF, Anita. Brezpogojna ljubezen, (Zbirka Sporočila Boga). Ljubljana 11. ŠKOF, Anita. Sporočila svetlobe, ljubezni in radosti - sporočila Boga 12. URŠIČ, Marko. Štirje časi: filozofski pogovori in samogovori, Pomlad prvi čas. Ljubljana 2 VERSTVO. BOGOSLOVJE 13. AUBERT, Roger, CRUNICAM, Paul E.. Zgodovina Cerkve. 6, Cerkev svetovnih razsežnosti. Ljubljana 14. BENEDIK, Metod (ur.), JUHANT, Janez (ur.), KOLAR, Bogdan (ur.). Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju. 15. FRANCISCUS SALESIUS. Filoteja ali Uvajanje v bogoljubno življenje 16. LUTHER, Martin. Izbrani spisi, (Zbirka Hieron). Ljubljana 17. PLUT, Jože. Za pravice človeka : predstavitev doktorskega dela z naslovom Duhovna oskrba vojaških oseb, analiza slovenskih povojnih razmer 3 DRUŽBENE VEDE 18. ANGELS COMELLA, M.. Šola slikanja za otroke. Ljubljana 19. MAVRHOFER-GRUNBUHEL, PE Agrina Ilirska Bistrica 'j"- C T -N STRANSKI IZMET (3,5 KM) od 37.880,00 SIT: naprej SAMOHODNE od 66.154,00 SIT naprej / ' X JONSERED fW !~/ od 57.855,00 SIT naprej ACTIVE (1,3 KM) od 58.843,20 SIT naprej Ww Tfr Ww '1|F ▼ijjf KOLEDAR PRIREDITEV • Prireditev Kraj Datum Ura Organizator Informacije DruStveni doaodki Tradicionalni pohod na Žabnik Podgrad 01.maj 2002 ob 8.00 Vaščani iz Podgrada 05/783 55 63 Srečanje numizmatikov Pizzerija Park Ilirska Bistrica 26. maj 2002 od 9.00 do 12.00 Primorsko numizmatično društvo Ilirska Bistrica 05/7142 639 Drčavno tekmovanje godb na pihala V 3. In 1,kategoriji Dom na Vidmu Ilirska Bistrica 11.in 12. maj 2002 od 9.30 - 21.00 ure Zveza slovenskih godb In društvo Pihalni orkester Ilirska Bistrica 041/421 210 Prevzem novega gasilskega vozila in Razgrnitev prapora Vabljeni na gasilski golaž! Teden rdečega križa z različnimi prireditvami Podgrad Ilirska Bistrica 5.5.2002 še ni znan 11.00 uri še ni znana Kulturno društvo Podgrad Rdeči križ Ilirska Bistrica 05/783 56 12 05/7144 175 Prireditve na Šolah »DAN PARKOV« predstavitev gozdne učne poti na »Goliče« v vseh letnih časih z diapozitivi OŠ Jelšane 15.5.2002 ob 17,00 uri Osnovna šola Jelšane 05/788 5001 Prireditev s vodročia dediščine »VIZITA« IL.Bistrica 25.5.2002 od 13.ure dalje 05/710 1 384 Jedi iz Špargljev po naročilu Okrepčevalnica Grili Danilo l.-5.maja Cel dan Okrepčevalnica grill Danilo 05/710 1 384 »DAN ŠPARGLJEV«, pokušina jedi iz špargljev Okrepčevalnica Grili Danilo 30.4.2002 od 11.-14.00 ure Milenko Oblak in grill Danilo 041/803 290 Razstava starih inštrumentov v predverju Doma na Vidmu (tamburice, trobente...) Dom na Vidmu od 10.-30.5. cel dan TIC 05/710 1 384 Razstave Stalna razstava fotografij domače obrti avtorja Emila Maraža bistro Baiadur Ilirska Bistrica cel mesec od 8.00-23.00 Emil Maraž in bistro Baiadur 05/7145 029 Likovna razstava Rajka Kranjca RCinTIC II .Bistrica cel mesec 8-16.00 ure Rajko Kranjec in RC Ilirska Bistrica 05/7145 360 041/816 920 05/710 1 384 Prodajna razstava slik Jožeta Šajna Gostilna-pizzerija Škorpijon II.B. cel mesec 10.-22.00 ure Jože Šajn in gostilna -pizzerija Škorpijon 05/7141 332 05/714 59 70 Likovna razstava Rajka Kranjca Pivovarna in Gostilna Pek Dolenje cel mesec 10.-23.00 ure vsakdan Pivovarna in pivnica Pek Ter Rajko Kranjec 05/788 50 29 05/7145 360 Prodgjna razstava slik Jožeta Šajna Okrepčevalnica Grili Danilo Cel mesec 9-23.00 ure vsak dan, razen ponedeljek Jože Šajn in gostišče Danilo 05/714 59 70 05/7141 517 Bridge vsak ponedeljek v Ilirski Bistrici izmenično v Postojni Kavama Jadran v Postojni in Šport bar v H.b. izmenično 18.00 Bridge klub Ilirska Bistrica 05/7145 280 Naravna in kulturna dediSiina-Tufitfm ;(Ufl/JtUtJ ogled gradu Prem s stalno razstavo prazgodovinskih gradišč Prem po dogovoru vsak dan ogledi pod strokovnim vodstvom TIC Mojca Memon 05/710 1 384 05/7860 400 ogled muzejsko urejene spominske sobe Dragotina Ketteja Prem po dogovoru vsakdan ogledi pod strokovnim vodstvom vodnika TIC Marija Dolgan, Prem 05/710 1 384 05/7860 374 ogled muzejsko urejene pomožne Pošte »Pri Poštarjevih« v Harijah Harije po dogovora vsak dan Alenka Penko 05/71 00 360 ogled Hodnikovega mlina -etnološkega muzeja Ilirska Bistrica po dogovoru vsakdan Turistično društvo Ilirska Bistrica 05/7145 280 Doaodki v fuoniiah Shod ob sv.Florjanu v Dobrepolju žegnanje gasilskih vozil Dobrepolje S.maj 2002 ob 15.00 uri Župnija Il.Bistrica in Prostovoljno gasilsko društvo Ilirska Bistrica 05/714 25 20 Shod ob sv.Boštianu v Zarečiu Zarečje 12.mai 2002 ob 11.uri Župnija Il.Bistrica 05/714 25 20 Marijanski shod na Dolnjem Zemonu Dolnji Zemon 28.5.2002 ob 16.00 uri Župnija Il.Bistrica 05/714 25 20 Procesija do vasi Shod ob sv.Štefanu v Harijah in prvo sveto obhajilo Harije 12.maj 2002 ob 9.45 uri Župnija Podgrad 05/7835 021 Shod ob sv.Nikolaiu v Tominjah Tominje 26,mai 2002 ob 8.30 uri Župnija Podgrad 05/7835 021 Shod na Fabcih-posvetitev cerkve Fabci 12.5.2002 ob 11.00 uri Župnija Podgraie 05/7870330 Shod ob sv.Troiici,Veliko brdo Veliko brdo 26.5.2002 Ob 16.00 uri Župnija Podgraie 05/7870330 r NOVE 4JLNE POSTAJE Otvoritev prenovljenih prostorov nove Reševalne postaje Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica bo 24.maja ob 13.00 uri. V \ y D^ril^ za sv.obViAjilo m birmo: - foto Albumi, - okvirčki za slike, - t>Ari1r»e škAtlice, - čestitke... 041/811 593 tsPLOŠNO ZIDARSTVO I SAFTIČ VALTER s p. JELŠANE 73, tel. 05/78-85-545 Lu£/c> mA/vspo/rr SKUPINA VIATOR A VEKTOR TIB TRANSPORT d.d., Ilirska Bistrica Šercerjeva 17, 6250 Ilirska Bistrica Tel. h.c.: 05 / 70 40 100, Fax: 05 / 71 41 105 E-mail: info@tib.si, http://www.tib.si 150^4001 Osvežite svoje vozilo po naporni vožnji in mu privoščite lahkotnejši tek! Pooblaščeni serviser vozila in opreme ter prodaja rezervnih delov: Mercedes-Benz BOSCH @ Schvvarzmiiller ® Ibezipacher (J) gorica A V MARTINČIČ FRANC MARTINČIČ s p 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 42 tel.: 05/71-00-780 fax: 05/71-00-781 * PRODAJA VOZIL SEAT * TRGOVINA Z AVTODEU IN DODATNO OPREMO r—q * KLEPAR - LIČAR - VLEKA ^ * MENJAVA AVT0PLAŠČEV sEn-r * PREPISI VOZIL KOVAČIČ STOJAN ..p. Koseze 69a, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-00-370, fax: 05/71-00-371 GSM: 041/642-868 * posredujemo pri vaših prodajah in nakupih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi * kupujemo tudi delnice, ki niso uvrščene na borzo ILIRIKA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.d. Naše poslovalnice: KOPER 05/672-72-32 SEŽANA 05/734-14-10 AJDOVŠČINA 05/366-14-94 NOVA GORICA 05/333-42-43 POSTOJNA 05/726-10-50 ILIRSKA BISTRICA 05/714-19-35 LJUBLJANA 01/425-80-74 PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA Tako kot že celo letošnje leto je bilo dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev tudi v preteklem mesecu zelo pestro, tečaji večine delnic pa so ob povečanem prometu še naprej vztrajno rasli. Slovenski borzni indeks SBI 20 seje povzpel nad 2.600 indeksnih točk in s tem spet zabeležil svojo najvišjo vrednost. Pozitivno vzdušje, ki vlada na trgu, temelji na povišanem povpraševanju po vrednostnih papirjih, kar izvira iz naslova dobrih poslovnih rezultatov podjetij v lanskem letu, špekulacij o potencialnih prevzemnih aktivnostih in nenazadnje v vse večjem zaupanju v sodobnejše ter donosnejše oblike naložb. Precejšnje nižanje bančnih obrestnih mer in odprava temeljne obrestne mere, hkrati pa visoki donosi, ustvarjeni pri trgovanju z vrednostnimi papirji, vplivajo na vse večje zanimanje za dogajanja na borznem trgu. Prav v slednjem se tudi skriva razlog, zakaj seje v zadnjem času izjemno povečujejo vlaganja v investicijske sklade, ki so sicer v razvitem svetu najbolj priljubljena oblika varčevanja. Odprti investicijski sklad ali vzajemni skladje premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje, in je razdeljeno na enote oz. investicijske točke. Premoženje sklada j e tako premoženje večjega števila vlagateljev, ki s svojimi sredstvi kupijo investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk. S tako zbranimi sredstvi upravljajo finančni strokovnjaki družbe za upravljanje, ki trgujejo z vrednostnim papirji. Ena poglavitnih prednosti vlaganja sredstev v vzajemne sklade je razpršitev naložbenega tveganja, saj sklad vlaga v veliko število različnih vrednostnih papirjev in tako zniža izpostavljenost tveganja posameznega vrednostnega papirja. Varčevanje v vzajemnem skladu je časovno neomejeno, varčevalec pa lahko v vsakem trenutku razpolaga s privarčevano vsoto. Vlagatelji s svojim kapitalom lahko enostavno vstopajo ali izstopajo iz sklada tako, da investicijske kupone kadarkoli prodajo ali kupijo. Poslovanje vzajemnih skladov je zakonsko predpisano, pravila poslovanja pa so vnaprej natančno določena v prospektu, ki ga izda družba za upravljanje. V Sloveniji je razvoj in širitev obsega poslovanja vzajemnih skladov v močnem porastu. Imamo 18 vzajemnih skladov, ki so konec lanskega leta upravljali z že skoraj 15 milijardami tolarjev sredstev, kar j e za 40 odstotkov več kot v letu 2000. V primerjavi z letom 1997 so zbrana sredstva porasla za več kot petkrat, kar je dovolj zgovoren podatek o željah slovenskih varčevalcev, da za svoja naložena sredstva dobijo več, kot ponujajo bančne obrestne mere, hkrati pa tudi na vse večjo osveščenost varčevalcev o donosnejših finančnih produktih. Večina slovenskih vzajemnih skladov se lahko pohvali z visokimi donosi, saj so se le-ti v preteklem letu v povprečju gibali med 20 in 25 odstotki, kar je daleč nad povprečnimi donosi v bankah naloženih sredstev. Če vzamemo pod drobnogled enega uspešnejših slovenskih skladov, Modro kobinacijo, pa so ti donosi še mnogo višji. V zadnjem letuje omenjeni sklad pridobil na svoji vrednosti skoraj 40 odstotkov, od tega samo v zadnjih šestih mesecih več kot 27 odstotkov. Nivo takšnih donosov pa ne dopušča ravnodušnih še tako konzervativnih varčevalcev oziroma vlagateljev in ni dvoma, da se bo za to vrsto naložbenih možnosti v prihodnje odločalo še več varčevalcev. Prej ali slej se bo spremenil tudi zakon o dohodnini, ki bo, tako kot v vseh razvitejših državah, kot predmet obdavčitve obravnaval tudi obresti. Ob takšnem enakovrednem obravnavanju vseh vrst dohodkov, bodo razlike v donosih še očitnejše, seveda v prid vrednostnih papirjev, in pričakovanja, da se bo velik del sredstev iz bančnih vlog preselil v sfero vrednostnih papirjev, neposredno ali posredno preko investicijskih skladov, so tako povsem upravičena. Nina Pulko Ilirika Borznoposredniška hiša, d.d. Nina.Pulko@Ilirika.si POSLANSKA PISARNA Poslanska pisarna na sedežu občine Ilirska Bistricaje odprta vsak 1. ponedeljek v mesecu Igor Štemberger (SMS) in vsak 3. ponedeljek v mesecu Vojko Čeligoj (DeSUS), med 15. in 17. uro. V kolikor j e poslanec zadržanje poslanska pisarna odprta naslednji ponedeljek. Oba poslanca imata poslansko pisarno tudi v Postojni v prostorih Krajevne skupnosti Postojna na Jamski cesti, vsak 1. ponedeljek v mesecu, med 17. in 19. uro, poslanec dr. Aleksander Merlo (LDS) pa isti dan v nadaljevanju. ZAHVALA » Varovanci in zaposleni v Varstvo delovnem centru koper, Enota II. Bistrica se prisrčno zahvaljujemo balinarskemu klubu Zabiče za brezplačno uporabo balinarske dvorane. S takšno humano gesto je klub našim varovancem omogočil kontinuirane trenige, ki pripomorejo k izboljšanju rezultatov na igrah specialne olimpiade, obenem pa pomenio možnost za prijetno druženje in sprostitev » f------------------------------------------------------N Društvo Prijatelji Informiranja, Športa, Kulture, Okolja, Turizma, Ekologije Knežak Društvo PIŠKOTEK Knežak | Vas vabi, da se na praznično soboto, 27.aprila 2002 pridružite skupinskem rekreacijskem POHODU NA TUŠČAK. ŠTART BO OB 14.00 URI IZPRED OSNOVNE ŠOLE KNEŽAK. Predvsem bi radi na ta način pozdravili pomlad in vse skupaj spomnili, I da pol ure zmernega gibanja dnevno (ne le tistega pri delu !), izboljša Vaše | zdravje in Vas ohranja aktivne in da z gibanjem v naravi lahko precej storimo I za svoje zdravje! Varovanci in delavci Varstveno delovnega centra Koper, enota II. Bistrica VABILO KLUB ŠTUDENTOV IIRSKA BISTRICA Prireja izlet na Snežnik-Mašun 27 in 28 aprila Zberemo se v soboto ob 8.30 pred OŠ Dragotin Kette. Z avtobusom gremo Sviščake-Snežnik, iz Snežnika na Mašun, kdor ne želi na Mašun, gre nazaj na Sviščake. Na Mašunu bo pioskrbljeno za hrano, družabne igre, zabava,spanje. 28.04. ob 12.00 odhod nazaj. Prijave na Klubu študentov II. Bistrica, ob uradnih urah na št. 05/71 00 290 Cena za člane št. kluba je 1.000 SIT, za nečlane je 2.000 SIT SEST NOVOROJENČKOV V mesecu marcu so v postojnski porodnišnici zabeležili 86 porodov. Občina Ilirska Bistrica je je v tem mesecu dobila šest mladih “bistrčanov” in sicer eno deklico ter pet fantkov. V Dolnji Zemon sta prišla Luka ter Domen, v Koseze Žan, v Jablanico Anže ter v Ilirsko Bistrico dvojčka, fantek Jan ter deklica Maja. Vsem očkom in mamicam iskrene čestitke. Bojana Urh r — — — — — — — — — -i | VPRAŠANJE j l GOSPODU I ! IVANU BARBI, ! j DIREKTORJU j I OBČINSKE I ! UPRAVE | Kakšna zapletena birokatska | | pota so potrebna, da občinska | I uprava posreduje en izvod gradiva I ■ za občinski svet tudi knjižnici g g Makse Samsa? V drugih občinah je to nekaj ■ J samoumevnega. Če pa je gradivo ! J namenjeno samo svetnikom in * * navadnim občanom nedostopno, ■ ■ potem se za vprašanje I I opravičujem. Menim, da je obveščanje ena | | temeljnih človekovih pravic. I I Viljem Grlj | 1>----—------— —_______J Skupaj bomo poskrbeli za nekaj uric prijetnega druženja, za toplo malico . * in pijačo. Udeležba je brezplačna, le nekaj dobre volje potrebujete! Opis pohoda Na Startu pri Osnovni šoli Knežak bomo od 13.30 ure dalje zbirali podatke | | o udeležencih in ponudili nekaj promocijskih gradiv in dodatnih informacij. | ■ Na pot bomo krenili ob 14.uri. Mimo kneškega pokopališča (Vilharjeva grobnica) bomo šli do gradu , J Kalc (domovanje Miroslava Vilharja). Na poti proti Baču si bomo ogledali 1 prizorišče snemanja filma »Nikogaršnja zemlja« (dobitnik letošnjega Oskarja). Pri starem studencu nad vasjo Bač bomo I | zavili na hrib Tuščak (vzpon iz 580 na 786 m nadmorske višine), s katerega | I je lep razgled na celo Pivško dolino pa vse do Triglava. Čez pašnike se I g bomo po položnejšem pobočju podali do romarske cerkvice Svetega Jeronima i ■ nad Koritnicami. Tu bomo merili krvni tlak in utrip, pripravili nekaj za • ! okrepčilo, podelili priznanja za udeležbo in izžrebali nekaj praktičnih nagrad j * med udeležence. Na izhodiščno točko se bomo vrnili preko Koritnic in Bača (ali pa direktno I 1 v Knežak) po (ob) glavni cesti (cca 3 km). Pohod bo trajal cca 2uri in pol. Opozarjamo na vzpon na Tuščak, ki pa ni | | pretirano zahteven. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost udeležencev ! Nekaj nasvetov • Predvsem poskrbite za dobro obutev in primerno obleko, lahko I I vzamete tudi pohodne palice. • Udeležite se ogrevanja na štartu in upoštevajte navodila | I organizatorjev. • Med pohodom opozarjajte vodstvo pohoda na prehitro ali prepočasno i ■ hojo, da ostanemo v skupini in boste na zanimivejših točkah sproti lahko ■ J dobili še kako informacijo. • Čeprav želimo pozabiti na pohodu na vse skrbi, pa pazljivost nikdar • I ni odveč. Upamo, da nas bo čim več in vsem želimo prijetno počutje v naših | | krajih in med nami!! V-____________-_______________________________________________-V ZAHVALA POHOD “GIBANJE ZA ZDRAVJE” Zdravstveni dom Ilirska Bistrica se v imenu soorganizatorjev pohoda -Tabornikov rodu Snežniških ruševcev in Občinskega združenja Rdečega križa iz Ilirske Bistrice zahvaljuje vsem, udeležencem pohoda v nedeljo 7.aprila. Veseli nas, da ste bili zadovoljni! Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam priskočili na pomoč: Aktivu kmečkih žena iz Ilirske Bistrice z dobrim pecivom, družini Dolgan iz Topolca- oskrbnikom Novakove kmetije za prireditveni prostor in pomoč v postrežbi, PLAMI - PUR iz Podgrada za napitke in nagrade ter ga. Milki Prosen za pomoč pri meij enju krvnega pritiska. Zadovoljstvo udeležencev in pomoč sponzoijev nam je v vzpodbudo, da bomo s takšnim delom še nadaljevali. P.S. Prireditev pa je potekala po načrtih predvsem po zaslugi ga. Nade Čeligoj, sekretarke Rdečega križa iz Ilirske Bistrica, zato zahvala tudi njej in pa tudi njeni družini, ki je v celoti pomagala pri izvedbi pohoda. Andreja Rebec, v.s.t OPUSTI KAJENJE IN ZMAGAJ 2002 Opusti kajenje in zmagaj je kampanija o opuščanju kajenja za odrasle od 18. leta naprej. Peta mednarodna kampanija z naslovom quit & WIN 2002 bo maja letos. Ljudje iz vsega sveta se bodo za 4 tedne, to je od 2. do 29. maja skušali vzdržati kajenja. Vsaka država organizira svoje tekomvanje, ki obsega pridobivanje kadilcev za kampanijo, različne oblike obveščanja, medijsko podporo, podporo zdravstvenih delavcev in nevladnih organizacij, skrb za nagrade. V Sloveniji kampanijo organizirata Cindi Slovenija in Radio Slovenija -1. program. Med sodelujočimi v kampaniji bomo 31. maja 2002 izžrebali bogate nagrade ter glavnega nagrajenca, ki se bo potegoval za mednarodno super nagrado ali eno od šestih regijskih nagrad. Podelitev mednarodnih nagrad bo potekala na tretji evropski konferenci: TOBAK ALI ZDRAVJE, 20,- 22. 6. 2002, v Varšavi na Poljskem. Prijavnice za bodoče nekadilce lahko dobite pri izbranem zdravniku !