St. 26.
V Gorici, ilno 30. nnirea 1900.
Letnik II.
Izliaja   vsak   torck   in   pntcli   v
tcdiiii   ob    II.  mi   pn-dpulilne   /a   nicsto
tor oh ;\.  uri   |iopi>|iliii>  /.a de/.Hn.
Ski no po pošti |ii'cj(Miiaii ali v
(Jorici na doin pošiljan ccloletno S K.,
pollcliio 1 K.  in  čcli-Llctno 2  K.
I'l'dilaji sc v (iurid v tohakai nali
Sell war/, v Šolskili \ilicah in .1 <» 1-
I or s i I z  v Aiinskih  ulicali  po N  viu.

(Zjutranje i/riunjc)
Ureduištvo in upravuištvo  sö
iiJiliajaLt   v   *Nuruiiu.i   tiskarni»,
ulica Votturini  h. at. 9.
Dopisc jo nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
«Gorico». Oglasi so računijo po petit-
vrstah in sicor ako so tiskajo l.-krat po
lü vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po
12 vin. Ako sc večkrat tiskajo, raču-
nijo so ])o pogodbi.
Izdajalclj  in  od«ovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (od«ov. J. MaruSie).
Uprava deželoih naklad.
Znano je, da daje na.ša dezela pobi-
lanjc naklad na ziran.jc in opo.jim tokočine
v zakup onenui, kalori ji najvce poniidi.
doeim imajo skoro vse drills pokrajine v
Avstriji pobiranje oznaecnih naklad v lastni
rožiji.
Oddajanje dc/clnili naklad v znkup
] o-amcznim oscbani jc za doželni odbor
jako prikladno, kcr inn ni dalje skrbeli za
dru«o. ne«o da zaknpnik vplaea po«ojcni
znesek, noina silnoslij z uradniki in dru«im
osobjem. kateremu jo troba izročili ta po-
se 1; toda je-li ta nacin izlirjanja dezelnega
davka za dcžclo iiidi najkoristnejši, jedrugo
piašanje.
Na Goriskem nemaino skušenj v torn
oziru, a drugod jik imajo. in te skušnje go-
vori! jjisno in «lasno, da je treba spi-cjcli
izterjevanje dczelnih naklad v lastno rezijo.
Na Stajorskem oddajali so od I. I SSI.
naprej naklado na zgane opojne pi.jac-c za-
kupnikom poloni javue clražbe ler so dobili
11a. (ire/, za vso Slajorsko — izvzimši «lav-
no moslo Gradec '— S7.000 «Id. Dotienik
jc smel pobirnti ;")0 kr. od vsace«a Id na
di-obno potocene«a piva in 250 «Id. na
vsaki hi opojnin, no oziraje so na njihovo
dobrolo.
S I. januarjom I. 1889 sprojcla jc de-
zela pobiranje toga davka v lastno režijo,a
povisala jo davek na pivo za 50 kr. od hi,
od zganih opojnin jo pa pobirala 0 kr. za
vsako hoklolilei'sko stopinjo, in 3 «Id. od
vsacega Id poslajonih z«anih tekočin. Ker je
v piometu poprok Je 40-stopinjsko žganje,
znasala je toroj sodaj naklada na opojne
tokočine 240 «Id., torei 10 kr. uianj no«o
prej. —
Izvestno je, da bi bil ponudil zakup-
nik za to naklado po novoiu lariln najvoc
150.000 «Id.; a dežola jo dohila v lastni
režiji po odbilih stroškib slodoeo eiste
zneske:
\a>\h  1893      ....    f)()2.77<) «Id. ;il   kr.,
„    1894      ....    498.890    „    92   „
„   js9f>     ....   r>n:UK">2   „   48 „
Štajorska dežola jc imola toroj vshul
vpoljavo lastni! u|»ravo za dozolno naklado
prvo Into 202.000 «Id., drn«o 198.000 «Id.
in  Ircljo loto 233.000 «Id. dobieka.
Potemtakoin jo dobila dožola od I.
1893—1895. v okro«lom znoskn C>33.000 «Id.
več, ne«o bi bila. dobila polom zaknp-
nikov.
/al, da iKMnaino nalaiu-nih jjodal.kov
pfi rokah za leta 1890—1900.,   ki kažejo v
obOo šo ii«odnejše uspolio na lein polju ; a
žo la stovila «ovore jasno.
Na Kranjslaun pohirajo trojni nžilnin-
ski davok, in sicor a) na z«ano opojnino,
b) na pivo in c) 40' 0 naklade na nzilnino
od  vina in mesa.
Naklada na ž«ano opojno l.okooino
vpcljala so jc I. 1885 in sicer po 3 «Id. od
vsace«a hi lakib tokorin. Za l.o je dobila
dozola od ]>rivalno«a zaknpnika 25.000
«oldinaij<;v.
I.. ISSü. so jo naklada povisala na (i
«Id. od bl. a zaknpnik jc plaoal 9l.3(i9 «Id.
42 kr. zaknpnino, I. 1887 pa pi-i isli nakladi
90.500 «|,|.
L. 1888 dovolila jo dožola, da sine
pobirati pod.jetnik 18 kr. od vsako hoktoli-
torsko stopinjc na navadno ž«anjo, a po 0
«Id. od vsaco«a hi poslajon<;«a ž«anja. Za
to je plačal dolienik dežoli 128.545 «Id.
(>(') kr.
'I'oda dožclni zbor kranjski ni bil s
lorn zadovoljon lor je sklonil, da sprejrno
pobiianje dež(»lnih naklad v svojo režijo.
I'spch je  bil  nepricakovan,  kajti
I.   1889 je  iincl   104.918 «I. o7  kr. cisl. dob.
„   1890   „     „      177.175   „    17   „       „       „
„   IH9I    „    „      is 1.732   „   21    „      „      „
„   I8'.)2   „     „      203.373   ,.     3   ,       „       „
„   J893   „     „      218.825   „   9^   „       ,.       „
„   1894   „    „      215.303   „   I (5   „      „      „
„  1895   „    „      230.942   „     2   „       „       n
V sodinih lelih jo iniela Kranjska to-
i'oj približno pol milijona «Id. več dohod-
kov. no«o bi jib bila imola, ako hi bila
pripuslila pobiranjo dožt^lnili naklad privat-
nirn  podjetnikom.
Ti'i srno navcdli Ic čisl.c zncskc^ a iz
brnlo dobodkov, kal.<'rc irnamo j>r-i rokab,
in Loh zneskov so da lahko izračnnati, da
znašajo vsi rožijski troški v obeli deželah
prihližno   I35"O vseh bruto-dohodkov.
Ti podatki so jako poueljivi, in inisli-
ino, da bode moral tndi «oriski doželni zbor
rcsno na to inisliti, da spn^jmo tudi pri
nas pobiranjo div.olnih naklad v lastno
rcžijo.
Zdaj je foraj na vlacli!
Italijanska vočina islrskogu dežolne«a
/bora j(! toroj prešla «lode zahtov slavljenih
do njo od strani slovansko inanj^ine na
dncvni rod. Odbila jib jo kai* jednostavno.
To zahtovo so bile pa l.ako skromne — vsaj
tako so za«otavlja od strani, katori morajo
biti isto znane, — da skromnejših iiiso
inogli staviti    zastoj)iiiki dveh trotjin   vsega
prebivalstva v dožoli. l'o toin takom jo spla-
vala po vodi vsak a nada o kakem modus
vivendi mod Slovani in llalijani v istrskem
dežeJncm zboru, in če kedaj, so posebno
sodaj zaprta vrata slovanskiin deželnim po-
slancom v islrski doželni zbor, dokler so
naliaja   isti v sodanji svoji sestavi.
Ali zdaj jo prislo na vlado. Najblizja
prihodnost nam mora pokazati, jo li vladi
v rosnici lezoeo na tern, da se v Istri pride v
okorn sedanjiin neznosnim razmeram, vsled
kalerih jo izrooena dvotrotjinska veeina pre-
bivalstva vse dozele na milost in nemilost
italijanskih samovoljnožev. Ako je toroj res,
da so so začela po«ajanja mod ltalijani in
Slovani vsled vladne inicijative in ako jo
daljo res, da jo imela vlada pri tem kaj
resne voljo, [)ot<ini bode morala vlada, ki je
izrekla svoj a, izreci tndi svoj b. Govori s<;
sicor, da bode najbrzo islrski deželni zbor
ruzpuščen. ltalijani saini so baje na to pri-
pravljeni tor skrbe žo za prihodnje volitve.
Kolikor so nam znane istrske razmere, in
znane so nam še precej, ima vlada v last-
nib rokah sredstva, s pomočjo katiu-ih so
lahko koriMiilo premene razmoro v isterskom
dezclnom zboru.
Ključ k taki premernbi so sevoda nove
volitve. Do sedaj imajo Slovani dovet svojih
zaslopnikov v dožolnom zboru. Ni nemogotie
pa, da bi jih že pri prihodnjih volitvah ne
dobili 13. kaj ti politicna okraja Poreč in
Pulj, ki si a «lede kmetskih občin povsem
brvatska. zaslopajo zdaj v deželnem zboru
štirjo ltalijani.
Ako bi torej vladni or«ani pri volitvah
slro«o pazili na to, da so vrši zakon tor
da so odst.rane nasilstva od italijanske strani,
ki nimajo jiara v nobeni dru«i avstrijski
doželi, ako no Larn kj<; na (Jaliskem, potem
jo skoro «otovo, da bodo tudi v teh dveh
volilnih okrajih kmetskih občin izvoljeni Hr-
vatjo. Ostaneta še dve volilni skupini v
mestih. in to volilna skupina: Pazin, Labin
in t'lomin in pa volilna skupina F*u 1 j in
Vodnjan. V teh dveh volilnih skupinah bi
bila skoro «otovo zagotovljena zma«a zrner-
niin, imenujino jih vladnim kandidatom.
Zrnaga v teh dveh skupinah jo odvisna od
uradništva. Posebno je v drugi skupini «o-
tova zmaga lam, kamor pi'itisno mornarica.
Ako bi toroj le hotela vlada, bi v teh dveh
skupinah gotovo zmagala so svojima kan-
di dato ma.
Istrski dožolni zbor štojo skupaj 33
poslaneov. Od teh so trije virilisti in sioor
Irijo školje, narnreč tržaški, poroški in
krški.  Po  torn  lakoni  bi  bilo v istrskem de-
želnem zboru, akö bi se pri novih volitvah
dogodilo to, cesar smo omenjali poprej, sle-
deče razmerje: Nasproti 15 italijanskim in-
trasingenlom (neprijenljivcem) hi stalo dva-
najst hrvatsko-slovenskih poslancev iz kmet-
skih obein in jeden iz mest, dva zmerna
vladna pristaša in trije virilni «lasovi. In
mi smo do dna srea preprieani, da se ne
bode dala govoriti z ltalijani pametna be-
seda, dokler se ne vresnißi načrt, katerega
smo narisali ravnokar.
Prepričani smo pa tudi, da bi ne bil
ta nas načrt prazne sanje, ako bi imela
naša vlada le količkaj resne volje, da uvede
v Istri normalne evropejske razmero. Seve-
da pa, da je oonditio sine qua non, da se
vse to izvrši — prememba sedanjega vlad-
nega sistema na Primorskem in sicer kore-
nita promemba. Dokler se pa ne zgodi to
— to radi priznavamo — je vse to, karsmo
zgoroj napisali, le zidanje gradov v zraku.
Ali, kakor rečeno, na vladi stoji zdaj, da do-
kaže, jeli ji je bilo v resniei do tega, da
uvede v Istri bolje razmere v svojo lastno
korist in v korist tamošnjih Slovanov, ali pa,
da smo irneli mi prav, ko smo trdili, da je
bil prvi korak, katerega je storila vlada v
tern pogledu — le pesek v oči. Oh, kako
radi bi bili mi v tem oziru lažnjivci!
Dodatek. Koje bil že stavljen ta
naš članek, so nam prisli v roke včerajšnji
dunajski listi, ki poročajo, da bode baje
sklican istrski deželni zbor še pred Veliko-
nočjo in sicer v — Poreč, torej v svoj
stari sedež. Ako so resnična ta paročila,
potem se nismo motili, ko smo pisali, da
je eel a akcija glode pogajanj med ltalijani in
Slovani zgolj le — pesek v oči/Vlada pri-
trjuje Italijanom in to oni dobro vedö —
pa naj bi se potem pogajali !'?
0 razdelitvi oMiMkih zemljišč m Boristei
U>al.je.)
Ker si je morala vsaka občina ustanoviti
posebna j)i-avila, poseben zakon zarazdelitev
svojih obč. zemljišč, je do sedaj še vsaka
razdelitev vzbudila več ali manj hrupa in
mnogo propirnosti med občinarji. Nekater
so jo želoli in prosili za njo, dru«i, in to
so bili v obče sebičneži, so za«ovarjali
skupnost paše in zahtevali, da se razdele
samo gozdovi, zopet drugi so se odločiio
upirali vsakej razdelitvi. Potem pa je bilo
povsod mnogo prepira zaradi pogojev raz-
delitve in zlasti zaradi mere deležbe. filn
pogoj je vsem razdelitvam skupep, namreč
ta, da je razdeliti občinska   zemljiača samo
L   I  S T  K  K.
Pogled v bodočnost.
I'uiski:   A.  ("leliov.
Kilo je na veeer pred novim letom.
Nasla, mlada. krasna hei posostnika «c-
nerala, ki jo sanjarila noe in dan o svoji
bodočnosti, je sedela te«a veeera doma v
svoji sobici ter zrla v oglodalo z utrujenimi
napol zaprtimi očmi. Bila je bleda, norvozna,
a luigibljiva kot o«lodalo.
Zo davno se je bila zavila v me«lo
ona obvidnost (persp<^ktiva) v sobi in vso
so je bilo zlilo v brozkoneno sivo morje.
Morje se j(! «ibalo in valovalo, lo redko se
je posvetilo.
'z n.jenih no«ibljivih ooij in od|irlih
"stl J<- bilo tožko izpoznafi: ali spi ali  budi.
A|i vendar jc «|(M)ala.   Iz   prva jo vidcla lo
smelilianin   •           .   .
v.   '^"jo   I,,   inoiiai^   nijccn    izraz    nokih
cn5 poznejo p;, s0 K(J pi-ikazovali na «iba-
jocem se sinem dim obrisi neke «lave, lice
Obrv,, bradu. To je - on, njon zenin,
prodmot <lol«o,;i Silllj.il;j(M1ju in n.uloj> ()ll
jo.i jo bil vso : pÜIn(,|, /ivljonja, osebna
sreča, služba (karjöra)> osoda. Jiazen njoga
jo bilo vso kakor na sivem dnu, mrak, pu-
stota, nezmisol. Ni čndo loi-cj, da se jo eu-
lila sroeno v toh   sanja.li.
Da, oula jo tndi njo«ov «las; pa vi-
dela. kako j<; živola ž njini, kako se je zli-
valo njeno življonj<> z iije«oviin. Na sivem
• Inn so licžali inosooi, lota., in Nasta jo «lo-
dala razločno svojo bodoenost v vseh po-
drohnostih.
Slika za sliko so je vrslila na sivem
dnu. Videla jc sama sebe, kako jo hitola v
mrzli, zimski noči k okrajnoimi zdravnikn
Stopanu Lukicu. Za vrali jc leno in hripavo
lajal star pcs. V zdravnikovih oknib j(> bilo
l.cmno. Povsod  tihola.
„Za Jioga... za lioga!" sepelala.jo.
No, Icj. naposled so zaškripala vrata
in Nasta za«loda pred saboj doktorjevo
kuharico.
„Ali jc doktor donia?''#
„Gospod spi"... zasepota kuharica v
rokav, kakor bi s(» bala vzbuditi svojoga
gospoda. -- Jodva je ]»rišol od okužene«a
bolnika. Ni volel, da «a imam poklicati".
Ali Nasla ni slišala kidiarice. Odstrani
jo z roko, kakor blazna — lor pohili v
doktorjejvo sobo. Proleti nekoliko tornnill in
soparnih sob, zvrne na poli *\\'^ ali tri sto-
liee — in  naposled  najdo   doktorjevo spal-
nico. Stopan Lukič je ležal na postelji ob-
locen in pi'hal z napetimi ustnicami v dlau.
Pri iijom jo brlela slaba svetilniea. Nasta
ne ročo niti bosede, sede na stolieo ter
začne jokati. Plakala jo britko in drgetala
na vsem tolosu.
„Mo — mož bolan!" reče Stepan Lu-
l<ič, inolči. Počasi se vzdigne, podpre glavo
oh dlan in «loda gostijo se zaspanimi ne-
«ihljivimi očmi.
„Mož bolan!'' nadaljuje Nasta in za-
držiije jok. — ,.Za JJo«a, idiva... Hrzo...
kolikor niozno brzo !"
„A!" zazeva doktor tor piha v dlan.
„Idiva! To minuto! Drugaoe... Dru-
«ače... strašno izreči. Za Boga!"'
In bleda, izmučena Nasta je požirala
solzo. In zasopljena jo jela opisovati dok-
torju nepričakovano bolozon moževo in
«voj neizrekljivi strah. Njeno trpljonje bi
bilo so kamen omečilo; ali doktor jo gleda,
pit  piha v dlan in se niti ne  gane.
„Jutri pridem" — pomrmra.
— „To ni možno! se prestraSi Nasta.
Vorn, da ima mo/, macuh (logar)! Takoj...
to minuto ste potrebni !
„Ni ino«oce;   priSel    sern uprav to
minuto", — mrmra doktor. — Tri dni som
hodil okrog okuženih bolnikov. Truden sem
in sarn bolan... Nikakor ne morem! Ni-
kakor! Jaz... jaz sem se sam okužil...
In doktor potiska proti očem Naste
maksimalni termometer.
„Ternperatura se bliža štirideseti sto-
pinji. Nikakor ne morem! Jaz — da niti
sedeti ne morem... Oprostite — uležem
se". —
Doktor se uleže.
„Ali jaz vas prosinr, doktor!" zastoka
Nasta obupno. Prosim! F'ornagajte mi za
Boga. Zberite vse svoje moči, idiva... Pla-
cam vam, doktor!"
„Moj Bog — saj sem vain že pove-
dal! Ah!"
Nasta stopi na noge ter pohaja raz-
burjena po sobi... Ej, treba da pojasnim .
doktorju, da razložim... Zdelo se jej je:
ko bi vedel, kako drag jej je mož in kako
je nesrečna, da bi potlej pozabil utrujonost
in svojo bolezen. Ali kje dobi li primornih
besedijV
„ldite k deželnemu doktorju'4, sliži glas
Slepana Lukiča.
(Konec pride.)
med tiste stalno v občini stanujoče doma-
čine, kateri imajo po svojih prednikih po-
dedovano, ali samostalno pridohljeno pra-
Tico do uživanja občinskega posestva v
zmislu § 63. občinskega reda. 1) rugae e pa
razločujemo tri glavne kategorije takih raz-
delitev in sicer: Razdelitev po enaki ineri z
ozirom na vrednost deležev; potom ono,
pri kateri se odkazuje deležnikoin polovica
v to odmenjenega sveta po rneri enake
vrednosti, druga polovica pa po meri izrav-
nih davkov in slednjič se je razdelilo ne-
koliko občinskih zemljišč, in se jib misli še
razdeliti po meri dosedanjega uživanja. Po
enaki meri se je razdelilo največ obcinskib
zemljišč na Krasu, ker so tarn o svojem
času odkupnino, katero je trebalo placati
grajščinam, skladali po enaki meri. Tudi na
Vipavskein je vecinorna' obveljala enako-
merna razdelitev in tako tudi v nekaterib
obcinab novega sodnijskega ok raja Koba-
riskega. Pol po davkib, pol po enaki meri
so delili v nekaterib obcinab Goriške oko-
lice, v skoro vseh obcinab Kanalskega in v
nekaterib Tolminskega okraja. Razdelitev po
meri dosedanjega uživanja je običajna v
Cerkljanskeni okraju, kjer so gozdi veeino-
ma že davno razdeljeni v začasno u/.ivanje.
Te vrste razdelitev je najbolj zmedena;
najteže jej je najti popolnoma zanesljivo,
pravično podlago in sebičnost mocnejžih jo
najlože izkorišca v škodo slabejšim. lzvršuje
se približno tako, kakor so o svojem času
zemljiščno-odvezne komisije izvrsevale svojo
nalogo, navadno tudi z enakimi posledicami,
to je, da mnogo deležnikov po njej godrnja
ter oponaža izvrševaleem pristranost, krivic-
nost in enake lepe lastnosti.
Zu Kras je edino pravičen način raz-
delitve tisti, po katerem so se v tamošnji
pokrajini povsod ravnali. Kar je pa ua
Krasu pravično, to vStevamo v veliko za-
slugo onim občinskim zastoporn na Vipav-
skem in Kobariškem okraju, kateri so, ne
glede na vplačano odkupnino in preziraje
dosedauje uživanje, sklenili in izvrsili raz-
delitev obcinskib zemljisc po meri enake
vrednosti med vse upravičence premožne
in ubožne. Na takib razdelitvab bo poeival
božji blagoslov, ker so zares dobro delo, ki
mora obroditi obilen sad. Ubožnim sose-
dom je z odkazanimi deleži izdatno poma-
gano, onim pa, ki imajo že sami zadosta
svojega posestva, ne gre to v nobeno sko-
do, ker se jim na drugi strani olajša bre-
me, ki jim je nalaga oskrbovanje siroma-
kov. Vsem skupaj pa : državi, deželi, občini
in poedincem je taka razdelitev v najveejo
korist, ker je najuspeSniše sredstvo za nu-
glo zboljšanje dotičnib zemljiše; kdor ne
verjame, da je tako, naj se na lieu mesta
prepriča v vseh tistih obcinab. kjer so že
pred leti na ta nacin razdelili svoja zem-
ljišča. Pogozdovanje Krasa je brez dvoma
zelo korislno delo — a razdelitev občinskih
zemljišč, — zlasti enakomerna, ima po na-
šem mnenji veliko nagleji in dobrodejniši
učinek, ker tiči že v naravi človeka, da
skrbi najraje za svojo lastnino in da pro-
stovoljno dela z vecjo ljubeznijo za stvar.
nego pod pritiskom najdobrotnejSega zakona.
Vse razdelitve obcinskib zemljišč, kar
se jih je izvršilo, so imele izvrsten uspeb ;
povsod, koder so v prvih/ letih ustavne dobe
razdelili občinsko lastnino, je dandanes svet
tako prerojen in preustvarjen, da ni vee
sledu nekdanje „gmajne-' ; kjer so bile po-
prej puste goličave, stoje zdaj goste meje,
rodovitne njive, vinogradi in drugim knitu-
ram odrnenjena zemljisca ; nekdaj s trnjem,
z robido gosto zaraščena zemljišča, so zdaj
očiščena, spremenjena v travnike, na kate-
rib pridelujejo deležniki na tisoee stotov
najboljšega sena. Še celo razdelitve, ki so
se izvršile v zadnjih 10 letib, so očividno
uspešne, ker kažejo v tako kratkem času
najveselejšo spremembo. Le oglejte si, ko
se mimo vozite, nekdanja občinska zemlji-
sca Volčanska na Dugern, Kamenska, Sma-
ščenska, ldrska i. dr.! Povsod očiščen, po-
mlajen, plodonosen svet! A celo na sivem
Krasu so se   po razdelitvi veselo   preobra-
zile cele pokrajine.
(Konec pride).
Dopisi.
V (iorici, 29. marca. (Izv. dop.) Nekaj
o agrarni politiki po receptu
glasila goriškib rudečkarjev.
— Prekrščeni žid, ki izhaja zdaj v Goriei
pod imenom „II Friuli Orientale" se v zad-
njem času kaj   rad   ukvarja z agrarno   po-
litiko in si posebno prizadeva v to, da bi
preustrojil našo kmetijsko upravo po svo-
jem političncm kroju. Zato se je lolil v prvi
vrsli obirati naše kmetijsko drušlvo. katereinu
očita, da premalo skrbi za knu^ti(ski pouk,
za ustanovitev kmetijskili bank, kinetijskib
blagajnic, zavarovalnic za govejo živino.
zadrug za nakupovanje kmetijskega blaga.
kakor žvepla, bakrenega vitrijola, umetnili
gnojil, za napravo zadružnib mlekarnic in
toliko drugili koristnih ustanov. ki bi se
tudi pri nas laliko razevitale, pa so nusemu
društvu deveta briga.
Dalje graJM ludi —¦ pa le z nepremi-
Sljeno izbleknenimi nainiglJHJi — druslveno
delovanje, kolikor zadeva pospesevanje svi-
loreje, živinoreje, sadjereje ikl.. češ, da bi
se dalo marsikaj govoriti o dotičnib nared-
bah,v katerili se nekako kaže, kakor bi bilo
društveno vodstvo posebno naklonjeno slo-
venskemu delu de/.ele.
lz vsega tega sklepa organ goriškib
rudeckarjev, da kmetijsko drustvo boleba
za neozdravljivo boleznijo in da ji> bo Ireba
prej ali slej nadomest.iti z drugim, novo-
dobnim zabtevam in potrebam Italijanov
priniernišiin drušlvom. In pomolivši svoj
kozlov [larkelj — izpoveduje se l''riiilijev
kmetijski politik lako-le: „A vse doscdanjii
razloge na stran, menim, da ne čuti nikdo
med nami potrebo, da nosi drušlvo. kate-
remu je posp(^sevali knielijstvo. pompozen
naslov „cesarsko kraljevsko" in da
so um naše koristi skupno in v č a s i b
t; (» 1 o p o d ]• e j v, n e o n i in n a s i b go r-
s k i b   so s e d o v. (!)
Zato pozdravlja z najvecjim zadošče-
njem vsako- poskusnjo, vj)i§to v to, da se
ustvarijo ikivc j-azmerci t(M' odobrujt^ inicija-
tivo vrlib Locenižanov, kateri so si baje
uslanovili posebno kinei.ijsko zadrugo. Sled-
njič izraža željo, naj bi se nanlera Loeniš-
kega odbora mogočno razširila ¦-- če Ireba
ludi s pomocjo političnega d r u š I v a.
No, tn pač ni težko uganil.i, kani pes
lacs) moli ! Naše staro, častitljivo kinelijsko
društvo j<? tern ljudem že upebalo, se j<^
preživelo, ni vec kos svoji nalogi, ker je po
skrbnem prizadevanji svojega predsednika
premalo e n os t ra n s k o in preveč skrbi
za skupne knuMijske interesi^ cele dež(»ie.
(¦lospoda pri „Kriuli"' ima vsuko leto priliko
čitati obsii'iio pororilo o delovanju kinetij-
skega društva, a '/na tako citali skozi vrstt;,
da ne vidi nobonega dela, nobenega uspe-
ha. Naj< uduejse pa je to, da izvršuje kme-
tijsko drustvo vse svojo naloge po sklepib
svojega odbora, v katerem sede najodličniši
italijanski tnozje, kar jib je v nieslu in v
nasi Kurlaniji. izleček vse nase ilalijanski^
inteligence — in vendar, sod it i po „I-Yiuli"
— vsa ta gospoda, vsi ti kmetijski razuin-
niki ne vozijo prav, samo ker vozijo pod
cesarsko kraljevsko (inno in kov j(>
že vse v taken» tiru, da drustvo. katero je
usl.auovlj(iiio za celo deželo, tudi dela za
celo deželo, drugitče bi inu najbrže usabnil
vir  — državnib  podpor.
Gospoda od „Kriuli'' bi n.ijrajse za-
nesla narodnostni prepii- v naše kmetijsko
drustvo ter iztrebila iz njega vse, kar disi
po — gorski strani; ker jej je pa nekdo na
poti — zato maba po sedlu. a onega n e-
koga ne more zadeti; stoji previsoko nad
njo.
Sicer pa naj le poskusijo uslanovili
svoje italijanslvo kmetijsko drustvo brez ce-
sarsko-kraljevskega naslova ; bomo videli,
koliko sadu obrodi — brez državnib pod-
por. Na nasi gorski strani si je vzbujeno
Ijudstvo osnovalo marsikatero koristno dru-
stvo : posojilnice, kmetijske, sadjarske. vi-
narske. mlekarske zadruge. kaU;re d<Huj(»jo
s povoljnim uspebom. Tu so drzaviKi pod-
pore padle na rodovitna tla in zato so opra-
vičene. Kje je pa v nasi Kurlaniji hied Ijud-
stvoni kaj sarnodelavnosti, kaj čvrslega gi-
banja v povzdigo domačega kmetijstva V Kaj
ste vi, gospoda. slorili, da bi k samodelav-
nosti izbudili svoje ožje rojake ? Pobvaljena
inicijativa Ločniskega odbora je menda prvi
korak na tern polju. Bomo videli, kam po-
pelje.                      _____
Iz učiteljskih kro^ov, due 27. marca
1900. — Utok g. nadučitelja Ki'izinana v
Dornbergu, da se inn podeli proti vredbi
c. kr. dež. šolskega sveta petletnina od dneva,
ko preteče njegovo službeno desetletje po
prebit(;m izpitu učiteljske sposoltnosti, je bil
ugodno reisen, in vsakdo bi bil pričakoval,
da je s tern ta malenkostna zadeva končana.
Toda kdor se je tega nadejal, varal   se je.
Proti lej minisferski določbi priredil je utok
pomnoženi okrajni solski svet. in ta utok
kaže pač jasno, ct^sa se iinamo nadejati mi
učitelji gleib'1 na zboljšanje iiašega nezno-
snega iimlerijalnega. stauja. Ogroiiina večina
lega svela ne pj-ivošči nili te nirvice zbolj-
ška iičileljem. Neverjetno se nain je zdelo,
a vendar je absolutno resnično, da tegu
zboljška num ne privošči niti naš biv.ši to-
varis, g. župan Kanalski M. Zega, drugi poil-
predsednik odbora ..narodno- na|>redne''
strank(\ niti gospod Vi. (Jrunlar, župan in
veleposeslnik v Šmarijab. ki je bil svoj čas
ludi  iičifelj.
(le so (h'ugi ml je imenovnnega sveta
glasovili proti minisl.erski iloločbi, je pat:
trdo, neopravičeno, a ;>, njih slalisca vsaj
razumljivo. A da nisla bila. za nas nili bivs.'i
učilelja Zega in ^Jrunlar, to ,je da buj
šega ne i-ectMn — budo.
Kako lioceino zablevati od nasili po-
slancev. naj nain zboljšajo nase neznosno
ginolno stanje. ako nasi bivsi tovarisi v lako
inalenkostni zadevi tako proti nain poslo-
j)ajo ? Oni, ki so delili ob svojem času /.
n:imi vse r(>ve in tezave, so proti I.emu, da
bi dobil ucitelj sedaj bornib :r)0 gl, par me-
seccv prej. nego mu gr(»dö po jednostran-
skein i-azlaganju zakona. To je brilko, lo je
budo !
Iskreno so zeb'li mnogo tovarisi. da
bi prišli v okrajni solski svet '.I'umovi pri-
slaši, to se je tudi posrecilo ; ¦•¦- a sedaj so
dobili  prvo phičiloza svojo miklonjiMiost.
V odboru „narodno-napredne" slranke
sla tudi dva ucitelja, kalera hočela s svo-
jimi tovarisi iz Tolminskega prirediti veliki
učiteljski zbor v Goriei ob času zaseilanja
deželnega zbora. da bi skupuo uplivali na
V(;čino (le/,elnib poslancev glede zboljšauja
uciU'ljskib plat:. No, če j(! res, da imajo
Tumovei v do/.eli večino, potem smemo
malo prit-akovali od nasili poslancev, kateri
no  bi  boleli priti v prolivje z  večino volilcev.
Bovcc, 20. marca. ¦-- V dopisn z liov-
škega v ,.Soči-' due I f>. t. in. gov(tri dopis-
nik o ..ka rd i na lov em d a v k u" naslednje :
„Kar so lice „olra", rolimo z nova naše
somišljenike, da ne dadö nit: za kardinalov
zavod, kaleri ima naprliti nascinu kmelu
nov davek. kaleri bo plačeval za to, da bo
kardinal vzgajul tl u b o v n i k o- la n a I i k e.
ki bodo ljudslvu le v kvar! Prol.i takeinii
izsesuvanju Ijudslva s:1 nioramo kar
najodlocni.se uprel.i in to tern bolj. ker pri-
baja otl strani. ki je sama dobro zalo/.ena
z denarjem. Ako boče inieti kardinal kak
zavod, naj si ga postavi s svojim denarjeiu,
da bi pa nahigal radi lega nasemu ljudslvu
ilavek, proleslujeino, proseči svoje somis-
Ijenike. da ponce Ijudstvo o namerab kar- .
tlinala. -¦- Za kardinalov /avod nič, nili
novčiča! Potreb ima kind, drugje čez
glavo".
Gospod dopisnik! \ri sle lorej proti
darovom (no davkii!) za deško semeniišče,
ker bi s lemi vzgajal kardinal dubovnike-
|1analik<1 in '<<'•' ,j<v to i zs e su v a.n j e
ljudstva, ki ima tako bolreb drugje cez
glavo. Kardinal boče ua vsak način vzgo-
jevali v zavodu ndadino. iz koje poslanejo
dobri dubovniki, „vneti" in „goreči" za
svelo slvar, in to je tudi prav. Vam pa to
ni prav in govorite o dubovnikib ,.lanati-
kih*'. Ali bočele, da bi bib dubovniki inrzli
za svojo stvar, mlačni, popust.ljivi, in bi ne
izvršovali v kolikor mogoct^ popolnem ob-
segu slranskili dol/.nostij V Ali bi radi, da bi
se vzgajali vže spel enkrat v pogubnem jo-
želinskem dubu, na podlagi liberalizma, ra-
cijonalizma, da bi bill orodje, ne v rokab
sv. (lerkve, ampak   „Slobodne misli".
Zelo vain je pri sreu ludi Ijudstvo,
katero se bo na vse ki-i])lje izsesavalo. Zo-
|j('| in zopel Imdobija in liberalno zavija-
nje! Poglejle se v zrcalo. pojiovit(^ svoje
besede in videli liodet.e, da se saini sebi
nasuicbnete! liorib 12 nov^ičev na let»»,
katei'i so v proračiinii kardinalovein za
vsako os(»bo, borib 12 novčičev praviin,
kalere jiosamnik laliko da ali pa ne, ker
ni prisiljen, in za katere si kupi komaj
cel.rt vina, to naj bi bilo izsesavanje!
Kje je puiuet?
Nekaj drugega! Vprašanje je, ali je
deško semenišče potrebno, ali ne? •-- z
drugo besedo: ali je potreben zavod za
vzgojo duliovnikov, kalerih je vedno manj?
in — ali so sploh potrebni duhovniki ali
ne? Tega menda ne bosl.e tajili! Ker pa
dandanes   ni   mogoče   dobivali   pol.rebnega
števila    duliovnikov.    kalerib    Ijudslvo    ne
more  pogi'esati, ali  ni  to naravno  in   nujno,
! da si samo pomaga vzgojevati jib in to tern
bolj. ker so žrlve v dosogo lepega nainena.
iiara\nost skrajne male za jtosameznika? !
In, ker uže govori g. dopisnik o izse-
suvanju Ijudslva, oglejmo si le se (Mio stvar.
Da so sole na splob polrebne, ne taji niliče,
— ludi ljudske sole so potrebne.  Znano je
i pa predobro. da prav ljudska sola nalaga
ljudslvu najvecju breniena. ],o pomislite, ali
ni lo vecjo izsesavanje ljudstva, ako
in or a platevati od vsakega I Lrld. davka
do (-(»lib löO'V'o za sole, kakor ako bi p r o-
s I. ovoljno dajal posamnik po borib 12
novčičev    ua    lelo  v   vsaj    tako    va/cn
¦ iiainen ?
Le Irezno lorej poprej premisliti stvar,
in pitlem šele povedali svoje nmenje, ker
dandanes se ludi besede tebtajo! Nikakor
pa naj slednjič ne misli g. dopisnik z vsemi
svojinii soniišljeniki in prijatelji vred, da
bodo se svojim kljiibovanjeni slvari Hog
vedi kako škodili. Ako noeele za dobro
slvar nič zrtvovali \i in Vasi sonii.šljeniki,
bodo pa drugi toliko več. Vedite dalje, da
s bujskanjem vet: korislile stvari, nego ako
bi molčali: lo nas uči izkušnja. S takim
naslopanjein korislile slvari. in za to
bvala Vain.
Politični razgled.
Delegacije.
Kakor se poroča listoin, bodo sklicane
delegacije na 12. dan maja in sicer v _Uu-
diinpešli.
Poyajanja med Čehi in Ncmci.
Iz govora, kalerega je imel pred nekaj
dnevi dr. Kngel na nekem sbodu v I'ragi,
s(» ne more pričakovati. da bi hnela la jio-
gajanja ugoden vspeb. Glede zopetne vpe-
Ijave češčine kol uolranji uradni jezik pri
(li'zavnib oblastib in uradib, stoje nainreč
(lebi na stališču, da nima la zadeva nič
opraviti s pogajanji iikmI čtiškimi in nem.ski-
mi clani spravne kjnfereuce, marveč, da je
lo vprašanje reč Cehov in vlade. Nemski
lisli pa in v prvi vrsli „N. Kr. Pr." odloc'no
ugovJirjajo proti temu ter trdijo, da spada
ludi to vpraAanj«; med ona, kalere ima r(!-
šili  konl'erenca.
Novi mtistni dunajski statut in novi voiilni red potrjen.
„Wiener Zeitung"  z due 27.  t. m.  pri-
.lavl.jti sankcijo  novega meslnoga statuta du-
najskega. t(;r novega volilnega. reda.
Kriza v dunajskem mestnem svetu.
Vsled sankcije nov<iga volilnega reda
za dunajsko niesl.o se je odpovedalo do
zdaj že .'57 obcinskib svetnikov. Večinoma
so li liberalci, a nabajajo se med njiini
ludi nekal.eri nemski uacijonalci. Dr. Lueger
kot žiipan je storil sicer vs(i tnogoče, da
bi dolicniki preklicali svojo odpoved. a za-
nian. oslali so vsi pri svojem sklepu.
Nemiri v Bulgariji.
Da bi se bolgarska vlada iibranila pr<;d
(inane, polomom, je vpoljala novo deselino.
Tu novi (hivek je pa budo razburil bolgar-
sko kinelsko Ijudstvo. Začeli so zategadelj
prirejal.i kinelje javne sbod(!. na kiiterib so
se sklepale resolucije do kneza Kerdinanda,
v katerib se zjibteva odprava novega davka.
Kuez K(M-dinand je pa zaukazal oblastim, da
prepovedujejo lake javue sbode. A kmetje
se /;i lake prepoviidi ik^ briga.jo, marvcjc
prirejajo vkl.jub vseniu temu v enomer
slični^ sliode. Tak sbod ji; bil preil nekaj
dnevi ludi v Varni. Po (tokon<":a.ii(»iii zboro-
vanju so se pa km<!tje zbrali pred prel'ek-
lurskim poslopjem. ter zablevali, da so iz-
pusti iz zaporu urednik nekoga kn»etijskega
lisla, kiilerega so baš zaradi to zadevnib
agilacij zaprli. Vojaštvo je bolelo razgnati
zbrano množico, a ker ni šlo lo iz lepa,
ziiceli so streljati na kniete ler so jib nekaj
ubili. Zaradi lega pa je nastalo po deželi
se večje razburj(Mije in bali se je se bujših
posledic.
Intervencija Rusije v južno-nfriški vojski.
Porocii se, da je Kusija odlocno oil-
bila prosnjo obeli pr(!(ls(Mlnikov juzno-
afriškib r(>publik Kriig(>rja in Steijna, da
bi ona iii!crv(>nirala med njiina in med
Angleži.
Vojska v Jiižni Afriki.
Uurski general Olivier se je srečno
resil zagat<'. v katero ga je liolel spraviti
inaršal liuberts s svojinii na vse strani raz-
poslanimi oddelki, in so sedaj bržkone že
iialiaja p»-i glavui arinadi z vsem svojim
Irenom. (ienoral Kreuch se je s svojo ko-
njico moral brez uspeba vrniti v Bloemron-
lein. Ta Krenchov neuspeh je naravnost
cuden. Mej Uloemronl-einoin in mejo dezele
Uasulov je le 10 do f)0 milj. To pot bi bila
konjica laliko presla v dveb dneb, in ven-
dar Krencb in mogel zajeti nebroj burskib
vozov, si so jib vlekli težki voli. Mo«oče je
toraj le dvojc: ali se je vršil mej Olivicroru
in iM-encbom boj, v katerem j(j bil posled-
nji poražen in je komaj sam odnesel p(-l.o,
ali je pa ini(;l angleški general konjico brez
— konj, katerili v Robertsovem taboru
vedno bolj  ponuuijknje, in se toraj  niti tuko
naglo ni tiH)^(»l bližati svojemu eilju, kakor
Olivier s  tozkimi  vozovi.
Pomnnjkanje kon.j je bržkone lu<li jo-
den glavnih razlogov*. da Roberts lie mon1
naprej, ogerski konji so pa sednj komaj n;i
pol |M)ta.
General Melhuen jo z oddelkom ko-
njiee pri Mokwasidril'ln blizu IMoemhola
prokoracil roko \'aal in jo sctlaj došel v
Ghristianijo. Ta vspoh pa lie ho imcl zlili
posledic za Hiiro hrez n;ulaljnih inoc.ij. ki
pa nikjer drugjo nc innrejo coz naraslo
reko.
Lord Kitchener Itidi ni zadovoljen s
svojimi vspehi v zaliodni Griqua - deželi.
I krol.il jc sicer vstaše v Griqiiatownu in
I'rieski, a koinaj jo odnesel poll1 iz prvega
"lesla, so ga ustasi ze znova zasedli in prole
sodaj zajeli celo  njegovo arinado.
Domsire in nizne vesti.
Vabilo na uaroöbo. S 1. aprilom
nastopi naš list drug-o eelrtletje. Pri tej
priliki prosimo vse dosedanje naročnike,
nej nam zvesti ostanejo ter naj skusajo
pndobiti nam še novih. Naroönike, ki so
zaostali z naroenino, prosimo, naj jo
kmalu poravnajo. -- ,.Gorica" stane
na ieto 8 kron, pol leta 4 krone, eetrt
leta 2 kroni., in se lahko naroči z vsa-
kim dnevom.                Uprava ..Gorice".
Km. kardinal nadskol y\v. >Iissia
'»> jnli-i due :-il. |. in. ob 7'/o delil bogo-
*lovcein   ni/.e  rodovo v seineniški   kapcli.
l'rosv. nadskolsarajovski dr. Start-
ler je bil v sobolo due- 24. t. in. gosl emi-
nence kardinula dr. Missia. O^lodal si jo
l"di v stolni corkvi vse drugoeenosli in ro-
likvije. 1'rišel je iz Rima. kjer jo bil ne-
davno pri sv. Očetu. Presvetlega je sprem-
lial vodju c. kvf muzeja v Splitu, monsignor
Imlic.  nekdanji drzavni poslanoc.dabnatinski.
Ouhovskc vcsti. (l. g. F- Razpel,
vikur v Oreheku, je inionovan /.upnikom v
'(||''ji oh Raci. ¦ Č. g. Jozef (ligoj. knial
v -Jagersen, je inienovan ziipnikoni v Aj-
dovscini. — (,. g. Jozef Undin, knral v
I'ovini, je nevarno oholel za pljnčnico.
Snirtna kosa. V poiu'deljok je unirl
'•ikuj mnogocaslili gos. Josip liaje v (>;J. leln
svoje starosti. Pokojnik je služboval voc let
kot vikarij v Kronbergu. Kasnejo je bil ne-
kaj časa vodja zavoda gluhouem ih, poznejo
pu Lajnik  nadškolijske  knrije.
Prod nekaj leli je pa obolol in ga je za-
cel spoinin jako zapuščati. Pogreb je bil v
srodo ob 21/, poj)oluilno. Truplo so peljali
na Sernpasko pokopalisče. N. p. v. in !
I'mrl jc due 2\. t. in. v slai-osli Ö0
lei. iiiliniski inženir. g. .Avyust ti.lovacki
v Tbomasroithu na Zgorujom Avstrijskcm,
kamor se jo bil preselil prod tremi leli iz
'¦jubljane. Pokojnik je marsikatcn-emu izined
"iiših čilatoljov so iz dijaskili let v piav
dobrom spominn. N. p. v in. !
l)c/olni /Lor ^oriski jo skli( an, ka-
'i(»i- sino že poročali, za pribodnji ponod(»-
'•i(1k 2. aprila. Dozolni «lavar j« naznanil
I'oslaneom, da prva soja bo ob I 1. uri pred-
ll()ldne. a prej ob 10. uri da bo slovesna
sv- niasa v prvoslolni corkvi. Slovonski do-
/('lni poslanei bodo im(»li šo le dni posve-
l((Vanj(!, da določijo. kako jini je poslopali
z ^zifoni na sedanje okoliščine. ,.Soča"
'X'.sni, kor ne pozna namojia poslaiu:<w in
[1(l V(»} s kalere strani bi začela bnjskati ;
¦ Lo v<\ da „inlri^a mo hi biti", ker bj-<;z
"i(l no more ziveti. List z razdirajočimi
"'^•ijaini na vse sti-ani se stnli š<» zji «jflasilo
'^Leretfa poslanca. — „Primorski List"' je
l"''_nes«jl lop clanek, v katerem izraža željo,
1<l.l bi naš d(>/.olni zboi' prisiH sp('l, do red-
l(>^1 delovanja. Ttidi mi lnoniino, da je
'yjlznost italijanske vocino in vlade, omo-
^Oc'ti slovenskiin poslancem. da se udele-
'J'jo dežolnozborskega zasodanja. Možje, ki
•^0 v to poklicani, naj zdaj pokazejo svojo
J'sno voljo it, SV0j0 spretnosl. 1'i-oprieani
Slll<), da slovonski poslanei so si v sv(!sti
^vojih dolžnoslij, in da .jib bodo izpolnovali
kol.kor jo v „jihovi moöi, no «lede na kr-
vave zalitvo .bMnaco-a banditsk«Wl časopisja.
I>r. Tuina in naša doiiarna zavoda.
^«diio. jieverjotno ! Pri  nasili d<Miarnib /,a-
|r(Jllib5   ki imajo   nainon,   ponia^ali    našeniu
•  l)0«einu kmelu in obrlniku, je denardražji
l'u O|". pi'i        zidib. Mi biue verjeli, ako ne
,"   "^  lft«a brali v zadnji   ,.Soei-', št, :•{('). z
11(1 2/- niarea t, I.
dol 'I 'ain /jatl'JuJ(l ('abrseek, da bi Udiko
». m donar eeneje jn-i židib kakor pri na-
so'"l     lu'<mn zavodib, pri ka.l(!i*ib jemlje po-
J')a samo iz narodnc.^i naeola: Svoji k
k (J.|im !  Vi(|i|(>   |<mo,jr} ti^ovei in    obrl.niki,
' vSI1a ,je linanena politika — dr. Tume !
*'uiiiiV| 7a<lVji »Sof§iU S(! J(' Spel °«Iasil
dok'v . ltlSlnk S Krasu' ki liocß l)0 vs°.i sili
sinjfjf11'' <la '^liaja iz opiee. lievež se nam
^ buiolilO>it<1V d('Z('lll<>?i;» niii/eja. Vise
ihe,j ' ')0^u.ianja mod dezelnini odburomin
ži!V(. f^0 )ln ^'«o Altomsem zaradi prelo-
J'a  Kn,0Z-      Ha mil/'«-.i" v  Alteinsovo palaco
išnji nI'?l»it? in klasilikacija kon.j. Tukaj-
konj v ml' Ina?isllUl »10ziv|J« vso lastnike
p0»J';su v dm"»      i'"U Jih niwn»»'jov svrho
Ob jednem objavlja ludi isli magistral.,
da so bo vrsila klasilikaeija konj za «joriško
incslf) due !. in 2. maja t. I. na zivinskom
Ir.mi in sieci oba dnova od 7. ure zjulraj
do polndnc  in  pa od H. uro jiopolndne do ().
Oprošeeni so in ni treba, da so prižono
b klasilikaoiji: a) pošlarski konji, A) žrebeta,
ki ne dovrše celrlo.ua lota svojo slarosti v
loin, ko so vj-si klasilikaeija. r) bolni ali
oku/oni konji in pa laki, o katorib jo splo-
šno znano, ila niso za nobeno rabo.
Za konje pod /> in c mora prinesti do-
lieni |iosostnik vsaj do 20. aprila I,. I. inest-
neinii manislratn polrdilo, podpisanood dveb
drii^ib   konjskib  laslnikov.
Laslniki konj, ki ne bi izpolnili z^oraj
navod(MioKra in raz^lašone^a, kaznujejo so z
Ljlobo do 200  K.
Visoka star(»st. To dni je uinrla v
tukajšnji moslni žen.ski bolnišnioi Alarija
Hnsijan, rojona v Kozani U;l.a 1799. Doea-
kala jo loroj |()| |e|o. I-Jila j(> do zadiijei^a
I'ipa vodno pi-i zilravi paineli in dobrcm
spoininii.
1/ Kobarida nam pišojo z due 29. I.
m. Danes je vmrla f^ospa Alojzija Nan
\:emeovka, previdena z sv. zakrainenLi ;a
vinirajoee v ()'). Icln njene starosti. Bolebala
je že kake i lola, posebno pa od josoni
sem. Pokojna je bila zolo dobrotljiva in
vsiniljenoiia srea. Spolnujejo so bo.sed(^ po-
božno,L,ra Joba nad njo : ,.()ko sem bil slepi-
niii in p.-diea bromeinu: vbogirn sem bil oce.
Ali soin i'cvož(M)i odrekel, kar so želeli in
ali sein vilovo oči eakati puslil ? — Koba-
rid z njo veliko zjfubi in oslala bo dol^o v
blageinn spominu. — Naj  |ioeiva v miru !
„Vinarsko   in sadjarsko   drustvo"
so j(> osnovalo v Štjakn. hrustvu, ei.^ar ])i-a-
vila je e. k. nainoslnišlvo uze potrdilo, je
do sedaj prislopilo 40 udov. Na občnem
zboru due 2"). inai-i-a je bil so^lasno izvo-
ljen prodsodnikoin ü;. Ivan HcM^aiit, pososl-
nik, podpredsednikom $. L<M)po|d Šleinber-
.ner. Odbor obstoji iz sleib^cib ^ospodov : Kra-
njo Klanj.ščok, kaplan, donarnioai-, Kran Li-
panje, lajnik. žnpan .Jo/.ol' Turk. .Janez Funa.
Leopold Ožbec. Krane Sluban. Novcmiiii dru-
štvu kličonio iz srea: Naj rasle, evele in
• loiicsc  knialu  obiloLja sadu.
Vahilo na vt^selieo. kalero [irircdi
ž(MiKka i>odružniea sv. Cirila in Motoda za
Ajdovseino in okolieo v pi-id „Solskemu
domu" v (Jorici, v nedeljo duo 1. aprila
1900 v prostorib društva „Kdinosl"' v Aj-
dovšeini. Vapored: 1. A. Foerster : „Ali, ni
li zoinljiea krasiur'V mošani zbor. 2. P. ||.
Saltnor : „Polled v nedolžno oko/' cvelo-
rosjifiv. -i. Josef Slritar: „Nosan", de-
klamaeija. 4. I'. II. Sattner : „Hlodi mesee",
mosani zbor. ;"). K. Alašek : „Striinanr', eve-
ferospov. r>. On in Ona, šaljiv dvo^ovor. 7.
„Srce je odktila-', vescWa i^ra v etium do-
janji, poslovenil .). Aineriški. Osobo : Tr^o-
voe, ponziitniraui slolnik. — Pavlinka, nje-
gova vnuka. Anka. <^ospodinja. — Lazar,
nad^ozdar. — Kaiuilo, njejjov sin. H. Ziva
podoba : „l)o|)ustnik moil svojimi*' 9. Živa
podoba : ,.Slovenski narod slavi Pros<M'iia'1.
10.  Domača žabava.
Zaeetek toeno ob 7 /., uri zvoeer. \'slop-
nina za osebo 40 v. sedo/. C>0 v. K obilni
iidelozbi   uljudno  vabi                    ODUOU.
Tr/ask«' občinskc volitvo. Volilui
sbod v Skodnjii jo v nodeljo pro^lasil kau-
didalom za prvi okraj v okoliei odvelnika
Kospoda i\v. Jos. A b ram a. Za II. oko-
lieanski okraj je doloeen kanditlatom od-
votnik gospod dr. Otokar Hybar.
I^rji „C'vnVk" prcpovedana. V ma
riborskem „Narodnein doimr' so boteli di-
lelantjo v notbdjo |iredsl.avljati i^ro „Cvr-
cek1'. Slavn. oblasti pa so je zdelo umoslno,
da je prepovedala ))i'odstavo z ut(Mn<;ljenjein,
da oitalniea nima dovoljenja. za prirejanje
diletanl.nib predslav! Vzrok to prepovedi
tiei bajo v nemškem „Theater in (lasino-
voroinu". ki se; jo pobrinil, da pn^preei
vsako konkureneo! 0 la niMiizki Mibel ! On
sieer sovraži Slovenea, ali «,'lede slovenskej,ra
«liuiarja si inisli: Non ob^l! Ta denar mu
disi in zato hoee |udi Slovonoe v Mariboru
siliti. naj nosijo svoj donar v iieinško ^lo-
dališee! N<»inei na Šlajorskom so se torej
nokoliko iznovorili svojemu boj^u Bismarcku,
kajti oni so ne boje hi Ho«a, ampak ludi
— slovensko konkurence!!
Koparski iiboj, Prod mariborskimi
porotniki sla slala |(' dni 19lotni kajžarski
sin .losip Lasie iz Mokotnijaka in 2Olotni
mellarski vajomut Kr. Loparnik iz Cosanjevc
v Ijuloinorskeni okraju raili roparskojja uboja
posestnika Jakoba Šoštariča. I-30. oktobra in.
I. zvec(u* sla popivala Lasie in Loparnik s
Sostariöom v »oslilnici Kr. Kozine v Ka-
menšeaku. Odšla sta iz «josLilne prod Šo-
slariiom ter L?a počakala v bližnjetn ^'ozdii.
Tarn sla %n napadla s krepelci, |?a pobila
na tla in mu vzola f) j^ld. ter zbežala. So-
stariu je vslcd dobljenib teških ran umrl.
I'roiskava jo dounala, da je Loparnik So-
šlariea udaril trikrat po glavi in po roki,
Lasie pa mu jo vzel denarnieo. Porotniki so
spoznali oba obtoženca krivima ter jo bil
Loparnik radi roparske^a urnora in ta-
linstva obsojen na srnrt na vešalib,
Lasie pa radi ropa in tatinslva na d e-
s e 11 e t n o j e č o, poostreno s poslom vsak
mesec.
l/pred eoljskt'ga sodisca. Pri po-
rotni obravnavi proti listn „Üeiitsche Wacbt"'
je za^ovornik tožene^a urednika odvelnik
dr. Mravlajj osebno napadel dr. Sernca in
mu oeital. da je noko Slrobeek<»r v svoji
pisarui pretepol. Dr. Si^rnoc; je radi te»a to-
žil in jo '>il dr. Mravlag v soboto pred
okrožnim s<jdi.ščem obsojen na ^lobo 40 gld.
in  poplaeilo vseh troškov.
Sia.jt'rski dcželni zbor. Slovenski
do/elni poslanei so po dol^otrajnem ve->t-
' nom posvetovanju so^lasno sklenili z ozi-
rom na skrajno Itrezobzirno in krivično po-
stopauj«! neniskonacionalne veeine dežel-
ne.i,'a zbora in dežoliH^a odbora zoper slo-
venski narod na SpodujtMii St.ajerskom tako
¦ v narodnih kakor kiillurnih in ^ospodar-
slvonih zadovah, si; zborovanja deželnega
zbora n:1 voe udelež(»vati, tor bodo ta svoj
,wkl(»p s posebniin oklieoin na svojo voliloe
|)ojasnili.
I'rodaja razfilednic. Ministr.rstvo za
trujovino je razsodilo v nekem slucaju, da jo
prodaja raz^lodnic^ dovoljona vseni t(ir da
ni vezana na kako posebno dov(jljonje ali
koneosijo.
Poroka. najvojvoilc Franc Ferdi-
nanda z j;rolico d'hotck. Zatorjujo se, da
se poroei prihodnji Union s cesarjevim do-
voljenjem v Dreždanih nadvojvoda Franc
Ferdinand z grolieo Chotek. — Na dan po-
ndvo vdobi ^roliea Cbotek naslov kn(!ginje
Konopi.šl.
lirolica Stt'iaiiija Lonyay. — (.. kr.
(Iržaviie, vojno ministerslvo je due 24. t. rn.
razsdjisilo sledoeo : Njena e. in kr. visokost,
prosvitla eesarieina udova Štelanija se jo
due 2H. I. m. v Miramaru j)oročila z e. in
kr. koinornikom grolbm Klemerjem Lonya-
yem. Kor la zakon ni primeren rodu, ne
prisloja po temeljnili pravilib najvisjega
dvora sedanji gospej groliei Stefaniji Lonyay
v mejah avstro-ogorske monarhije niti na-
slov kraljeve visokosti, niti ime princezinje
b(!l^ijske, vojvodinje saksousko-koburške. To
so priol cuje na podlagi naznanila najvisjega
dvorniškoga iirada Njogovega c. in kr. apo-
stolskega velicanstva.
Žiipan duuajski dr. Linger se
žcni. —¦ (Jovori so, da se dunajski župan
dr. Lnegor ožeui s beerjo železniškega nii-
nistra dr.  Witlek-a.
K izscljevanju \<mhccv iz raj ha.
Dr. Alfred llegar, vseučili.ški prolosor zdra-
vilstva v Froiburgu, pise: „Povprok se vsako
Ieto izseli čez 100.000 Nemcev iz raj ha v
Ameriko. Co se računi vrodnost delavske
moei izseljenea, ki se ž njim narodu izgubi,
po Kngelsu malo računjeno, na löOOmark,
potein je škode v tem lf)0 milijonov mark.
I'roinozenje, katero vzame izseljenec seboj,
je najmanj 400 mark, tako da se izgubi s
tem na Ieto 40 milijonov mark vee. K te-
iim še pridejo slrožki, ki so se potrosili za
izrojo človoka izsolj(Mica (loOO do 2000 mark
gotovo). Vočinoma se izsoljujejo ndadi ljudj«;
z 20 lots, tako da se zavira z izselitvijo leli
nadaljno razvijanje, in da nastajajo slabši
ljudjo. Sieer se pa skreijo ludi delavske ka-
togorije v številu. Km zapušeajo večjidel
moški svojo domovino, se premeni razmerje
iiK^j moskirni in ženskami in se prernoč
žeiistva utrjuje še bolj. In slednjie zapu-
ščajo domovino ponajveč energieni, podjel-
ni, dusevno in telesno bolj usposobljtMii
ljudjo, tako da bo pokvarjenje rase posle-
dit-a toga nejireslanega izseljevanja.
Listnica iircdiiistva: G. D. v K. Pri-
jeli.   llvala   lepa.   -¦¦-   Porabimo   /A)   o kaki
priliki.
(ig. A. v M. in K. (',. v Št. Prijeli. llvala
lopa. Pride pa prihodnjie, ker za danes pre-
pozno dospelo,-
*   I'oljski pisatelj Henrik   Sieukie-
wicz  jo   odlikovan   od    našega   cesarja s
„(iastnim znanumjern za mnotnost in znan-
stvo."  To je najvišje odlikovanje v naši dr-
žavi za pisatolje, pesnike in umetnikc?.
*   ltuski naiični minister je  dovolil
:')().(MM)   rnbljov   za   L")0   učiteljev,   da   bodo
inogli obiskati   svetovno   razstavo v F'arizu
tor jo proueiti.
*  Otrok z dvmia ^lavaiiia. „Obzor"
poroea, da živi v solu  Ol>laju, občina Maja,
na    llrvalskem   olrok    z    dvema    glavama.
Otrok je star baje že tri lota.
*  Ženske kot zlorinke.    Merolinsko
društvo    „Frauenwohl"   je   imelo   nedavno
javno pi'(!(lavanje, pri katerem   je   dr.   Ko-
senthal čil.al spis „Zonska in zločin". Podal
j(» to sta.tist.iko : Mod zlocinei je v različnih
državah  različon   odstotek j4očink.    V An-
gliji jih jo 20° 0, v Nomeiji  18/,,, v Franciji
10/o, v Avstriji   14'/,,, v Kus.iji 9 '/,„   v   lta-
Iiji TV1/,,, v Španiji in  Porlugaliji pa le   4%.
Da je zločink mnogo manj,   izvaja dr.   Ro-
sonthal    iz   so(tijalnega   |)olozaja   in  liziene
narave zeiiskih. Dvoboj, razbojnišlvo, javna
nemorala in  nasilstvo   so ženskiui   noznani
zloeini. Pac   pa je ined vsemi,   nioškimi in
žonskinii,   nepoštenostmi    '/, ženskih.    Več
zloeink jo  mod   samicami  kakor mod   omo-
ženimi.
*  Osinan-pasa   umrl.   \)ne   22. t. m.
j« umrl v Carigradu znani   plevniški junak,
Osmaji-pasa. Kodil se je   v Amaziji 1. 1837.
Lola  1KÖ0. je vstopil v vojaško akademijo v
C.arigradu in   je   izstopil iz nje 4 leta   po-
znoje   kol.   častnik   konjistva. Udolezil se jo
pod Oiner-pasom vojske v Urijentu. Posebno
se je pa skazal ter na-se obrnil   pozornost
1. J8G7. pri obleganju   nekega samostana v (
Kandiji. V turško-srbski vojski mu je bilo
poverjeno zapovednistvo jednega armadnega
voja. Ko so pa Rusi par let kasneje. za
časa rusko-turske vojske,pri Sistovi preko-
račili Dunavo, se je 0sman-p|sa utaboril v
Plevjii in se je tam proti Rusom tako
vspešno in junaško branil, da ga je ves svet
obeudoval. Po padu Plevne je bil ujet in
so ga Rusi izpustili šele potem, ko je bil
sklenjen mir. Sultan mu je pri tej priliki
podelil naslov Ghazi, t. j. p re mag ova-
le c. Kasneje ga je imenoval vojnim mini-
strom ter mu dal za ženo svojo hčer. Ker
so mu pa postali njegovi tovariši zavidni,
črnili so ga pri Sultanu toliko časa, da je
bil prisiljen odtegniti se javnemu delo-
vanju.
* An^lezke izgube v juxnoat'ricanski
vojui. Londonski vojni urad je objavil lislo
dosedanjih angležkih izgub v južnoafrican-
ski voiri. Lista sega do 24. februvarja in
kaze, da je bilo 198 častnikov ubitib, 49i
ranjenih in 138 ujetih. Razen tega je vsled
bolezni in ran urnrlo 19 časnikov in 704
mož, ponesreeil se je 1 Oasnik in 17 mož,
katere so poslali kot invalide domov. An-
gleži so torej izgubili 4;iO easnikov in 7807
mož. Po 24. februvarju padli in ranjeni An-
gleži v to listino niso vsteti, a jih je zopel
par sto.
Naroduo gospodarstvo.
Zadružno ^ibaiije.
V  A n g 1 i j i se  kmetijske   zadruge še
niso tako razvile, kakor po drugih državah,
vzrok temu je  kapitalizem.    Vendar   pa se
zadružna   misel  vedno bolj, dasi polagoma
razvija. Nedavno uinrli lord Winehelsca, ki
je uvidel v zadrugah rešitev angleškega kme-
tijstva, daroval je 20.000 hektarjev zeinljižča
v zadru/.iK^ namene.    Zanimivo je   tudi, da
so zadruzno misel in(ul angleške kmetovalce
zanesli krogi, ki so v drugih državah vsled
enostranosti   kmetijstvu    malo    naklonjeni,
namreč mestni konsumenti in podjetja.
Great Kastern Hailway in druge želez-
niske družbe so pozvale kmotovaloe ob svojih
])i'ogah, da na bližnji postaji naznanijo, za ka-
tere pridelke in zakoliko množino žele imeti
stalne neposredne odjemalce. Sestavili so
imenik kmetovaleov in ga kupoma sirili po
mestih. Za priivoznino so dolocili jednosten
znižan tarif, ne oziraje se na oddaljenost.
Po prvem pozivu je kmalu 2000 kmetoval-
cev stopilo v neposredno zvezo s konsu-
menti. Tako zdaj nagliči prevažajo niaslo,
sir, mleko, jajea, kuretnino, ribe, ined, sadje,
zelenjavo, krompir, cvetlice itd. direktno od
pridelovaloev v mesta. Izključena je tako
vsaka vrnesna kupčija. (Skoda, da Angleži
šo no vodo za narodno-napredno-trgovsko-
obrtno društvo, ki bi gotovo preprečilo tako
organizacijo.)
Žehizniska uprava pj'iredi zaboje go-
tove velikosti v ta nanien, in kmetovalci z
naroeilom hkrati dobe s pošto denar. Mnogi
kmetovalci in vrtnarji že komaj morejo po-
streči vsem naroeilom. Naredili so že tudi
korak naprej. V kmetijskih okrajih usta-
navljajo osrednja skladižča, ki razpošiljajo
blago konsumentom. Tako se je pričela za,-
družna prodaja razvijati na čisto izviren
uaein.
V   Rusiji   še   po   večini v   občinah
vlada duh vzajernnosti in skupnosti. Kmetje
imajo malo zemlje v zasebni lasti ; večino-
ma je zemlja  srenjska last ;   srenja   jo sa-
mostojno upravlja in oddaja posamoznikom
v obdelovanje. Taka srenja si imenuje „mir"'.
In v tem „miru" je že   temelj   za nadaljno
zadružno organizaeijo. Kreditne zadruge so
se tudi v Rusiji pričele zolo razvijati.   Pri-
dno se proueuje organizacija prevažanja in
prodaje kmetijskih pridelkov.   Vlada je po-
zvala z   Danjskega   ueitelje   mlekarstva,   po
kojih   navodilu   so   se   osnovale mlekarske
zadruge, ki zelo uspefino delujejo,   tako   da
rusko maslo nastopa že na angleškem trgu.
Tudi v S r b i j i, kjer so politične raz-
rnore nad vse žalostne, se kmetski stan prav
pridno organizuje. Nad 90 krnetskih poso-
jilnie že deluje, ki so vzbudile v življenje
že tudi razne druge gospodarske organiza-
cije. V l.ielemgradu so otvorili osrednje
skladisče gospodarskih zadrug za prodajo
kmetijskih pridelkov in nakupovanje kme-
tijskih potrebščin.
V   Rumuniji, v eldoradu židov, ki so
za boljari  naslopili gospodstvo nad krnetom,
je tudi oživela zadružna rnisol.   Zadruznost
podpira tudi   vlada, ki v   važnejših   trgovi-
ščih vstanavlja žitna skladišča.  Kmetje do-
bivajo   predplafnla    na   žito,   oddano   skla-'
discern.
V   Holandiji, Svici zadružna inisol do-
biva   vedno   kropkeja  tla   mod   kmetijskim
stanom.
Celo v Kanadi (Amerika) je vlada
1. 1897. sprejela v svoj program podpiranje
zadrug pri izvozu in prodaji pridelkov. Vsaka
mlekarska zadruga dobi nagrado 3-;")00 do-
larjev za naprayo ledenice, in vse želozmce
moraio pri vseh tovornih vlakih imeti vo-
zove z lodom. Vlada sama je s podporo
200 000 dolarjev na 17 parnikih priredila
lodenice, v katorih se maslo, sir in sveže
meso zadrug v zmrznjenem stanju prevaža
v Anglijo.
WA
Odlikovani fotografski atelier
'    # A.« Mm Mi 0
Gorica, Gosposka ulica, hiš. štev. 7,
(v  liisi  guriške  Ijiidskc  posojilnicc)
edini zalagatelj
c. kr. avstrijske državno-uradniške
zveze za Goriško.
Sprcjemji vsji v fotoj>nifsko stroke»
spinliijocii deli).
Novi, velikoinestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam
v tej stroki.
1'.   n.   <j;ü.   (li'/avni   iiradniki   in   njiliovi    <lru-
/inski   rlani   (hil)(v   pri   c»l»slojcc'.ili   (vn.'ili   IT)   o<l-
"slotkov  popusla.
G. Likar,
Gorica, Semeniška ulica h. št. 10.
Trgovlna pisarnlŠkih in sol. potrebščin.
Raznovrstno papiriiato bbigo.
Knjige: niolitven«, solskc in vpisne.
Tiskovine iz „Narodno tiskanie" po
enaki coni. Preskrbuje üsk vizilnic,
računov, kuvorlo z napisi.
Sprrjonm v  vezanjc knji^c.
Vse po najnižjih konkurenčnih cenah.
Anton Kuštrin
v Gosposki ulici hiš. štev. 23,
(v biši g. dr. Lisjaka)
priporoča častiti duhovščini in slavnemu
občinstvu v mestu in na deželi svojo trgo-
vino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos,
Sandomingo, Java, Gejlon, Portorico i. dr.
Oljo : Lucca, St. Angolo. Korfu, istersko in
dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor
razne vrste. Moko sl. 0, 1, 2, ;J, 4, f>. Vet':
vrst riža. MiJjsveče prve in drugn vrslo,
namreč po 7« kila in od  1  iunta.
Razpošilja blago na   vse   krajc.   Ocna
primerna, poslrožha dobra.
Anton   Pečenko
Vrlna  nlica  8 — (iOIUCA — Via Ciianliin» L<
priporoča
^ristna bela in
šrm» wi«a iz wi-
pa««kih, ffurlan-
•kihp britkih,
dalmatinskih in
isterskih vinu
gradov.
DoBtavija na »loni in raxposiIja jio železnici
na vse kraje avstro - ogerske inonaihije v sodih o I
66 litrov napioj. Na ssahrevo poSilja tiuli uzorce.
Ccne zmerne. Postrciba poštena.
Josip Gorjanc
gostünicar
v Attemsovi palači  na Kornu
v Gorici,
ima tudi hieve za konje  in
vozove.
Razun dobrega črnega in belega
vina   ter  piva,   priporoča   vedno
izvrstna jodila, gorka ali tni'zla.
Ima cena prenočišča.
„Narodni Koledar"
za navadno leto 1900.
dobiva se v
„N a r o d 11 i   t i s k a r n i"
(iorica, ulica Vctturini !),
po 40 vin., s pošto 10 vin. veö.
JS o ü i  iiaroeniki  ,Joneeu tlobe (ja
brezplacuo.
na Kornu st.  10,
priporoča slaynemu obcinsLvu v
mestu in na deželi svojo trgovino
kolonijalnegft blaga, kakor petroloj,
kavo vReb vrst, riž, olje, sladkor
itd. Na razpolago ima tndi do-
mačo slanino : speh, salame in to
nß. drobno in na debelo.
Cena zmerna, postrežba točna.
üsojam si conj. \). n. obOinstvii x iik.'sIli
in na dc/.eli uljudno naznanili. da sein
odprl v lastni lii.si i|>o starcin innMiovano)
liostilno
„Pri Grgarki",
ulica sv. Antona št. 3.
Točiin izvrstna briska in drnga. do-
mača vina, imam dornačo kuliinjo, dižim
postolje za prenočišca po   jako nizki   coni.
S prošnjo za blagobotno naklonjonosl,
s(! prijazno priporocam za ohilon obisk ntluni
Ivan MiztTit
(sin  raujkc (ii'gark(;.)
Tehtnice, mere in uteže
preskuša ali cementira
podpisani izdelovaloc lobtnic.
l'riporoea se za vse v to
slroko spadajoča dela in'popravo
gg. trgoveem in obrtnikom po
jako zmoi'iii coni.
Zaloga tehtnic, decimalk, bi-
ciklov vseh sistemovod r>0   :H)(» K.
Karol Komel,
Gorica, Semeniška ulica št. 8.
Prva kranjska tovarna testenin
ŽnideFšie d Yaleueie
v Ilirski Bistrici
priporotia svoje izborne testenine I<<>1 makarone, fideline, vrvice in
različne vloge za na jnlio vclt'spostovanomu obcinslvn.
Prvi sijajni vspoh najinili izdelkov je ta, da so ni v na.šoin
okrajn v treb lelih loliko testenin zavžilo, kot najinili v lein
času kar jih izd(»lujeva. - Velespo.šlovana gospodinja ! S(;zit<i po
lej jodi, katero pri nas s slastjo še oni zavživajo, ki tlosedaj o
lesleninah Ae slisali niso bolcli. Najine ieslcnine vdobe s(i v
vseb boljšil» pi-odajalnicali jeslvin ; povsem zanesljivo najine pa
so le one.  ki   se   prodajajo v zavojili    po  '/2 kg. z  najino   iirmo.
'I r^(tv<M'in posiljav;) ronil»  /nslou.j in  l'r:mko.
Novoporof-onci poxor!
StejtMii  si  v t'-asl   na/nanjali slavnemu  olx-inslvn.  da   sein   razsiril   Irgo-
vino  pohistva  v   nliei   Voturini. glavni   vliod   v  (5osposki  ulici.
Anton Eroscak
v Gorici, Gosposka ulica št. 14,  (hlizo lekamo riironc.ii).
V zaiogi ima vsakovrslno pobišl.vo za
vsaki slan. I'obislvo jt) po najmodeniejšili
slogib, posebno spalne.jedilne in j)os(;lne sobe
so j)o nemskem slogu odlikovanib ('nii^o-
jcvili (lelavnic v ulici Ponte nuovo in via
Leoni, katert; so lepse in ukusneje izdelane
in ceneje od dunajskih in Imdapešlanskib
tovai'ii. Oslalo pobistvo j<; od prvih mi/.ar-
skib mojstrov. — Sprejema vsa narocila in
izdelujo po izberi obrisaj najceneje in v
najkrajšem času. —- liogata zaloga podob na
plalnn in šipo z različnimi okvirji. H(»lgijska
l)i-ušena ogledala vsake velikosli. liazlieno
pobišlvo. kakor: toaletne mizicc;, razlit-na
obešala, preproge za okna itd. Hazlične sto-
licc iz Irsja in celulojda, posebno zajedilne
sobo. Illazine iz strune, alViške (rave, z ži-
mam i in plalnom na i'zIxm-o ler razne tapeca-
i-ijo. — Dajo se tudi na obroke, bodisi le-
denske ali inesecnc. Ptjšilja se tudi izvrn
(»orice  po zeleznici  in  pai#obrodib.

v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici
Preskrbljena je 2 povsem novimi črkami, okraski in finim papirjem.
Izdeluje vsa dda v izajkrajšem ßasu
po tiiko  ui/kih (Tiiiili, du sc 110 boji nikakc k<Mikiirence.
Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo,  cenike, vabila na karton
in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki. zaročnice in poročnice v elegatnih ter
osmrtnice v velikih in manjših oblikah.
„Narodna tiskarna" tiska „GORICO" in „NÄROD"
„Gorica"
izhaja dvakrat na teden  v dveh izdajah, ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone.
„Narod"
izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin.
Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom   dobi  11. po vrhu.
„Narodna tiskarna" v Gorici ima v zaiogi vse tiskovine
Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na moenem papirju
(pobotnice za plače učiteljev, duhovnikov, cerkvenili služabnikov itd.)
Pismeiia narocila tiskoviu se izvrše 1 otiratno poiSto; vsa flrnp v najkrajšem cast.