SAS LOV—ADDRESS: Glatt o K. S. K. bi/7 St. Ckdr A t level and 3, Ohio t: •.*«! l- nicam, da če se odtavati naša dojduča sjednica u nedelj u, 9. jula u 2:30 posle podne. Na ovu sjednicu ste povabljeni u što večem broju bez isprike dela i bolesti, jer imamo več važnih točka na dnevnom redu reševati. Ujedno biti če izvješče polgodišnjog računa, ako tude ikako moguče. Dalje vas opomipjam, da bolj redno plačujete svoje asesmente, pak na primjer, ko-ji plačate pri meni na domu, bolje da dojdete na sjednicu, vi dobro znate, da me tamo bu-dete našli sigurno, nek da umrem, jer svi smo u božji rudama. Ovo vreme lahko svat-ko plati, jer se dobro radi. Naša jubilejna kampanja onda je zaključena bila 30. ju-na, naše društvo hvala Bogu je opet doseglo kvotu. Ali dragi mi članovi, gledajmo i delajmo tako za procvit društva tudi u budučnosti! Do danas ima naše društvo u armadi 61 članova, i na 14. juna nam odišla isto jedna članica, prva od društva, Barbara Reljac, kčerka našeg predsjed-nika brata Reljaca. Sada ima brat Reljac u armadi četiri sinove i jednu kčerku. Jedan sin (dvojček) je pogrešan u vojsci j oš od 12. decembra, 1943, i j oš se ne zna gdje je. Na žalost svima nama ,a največ otacu i maj ki njegovi; neka ju Bog tolaži! Kada sam na toj točki, brati i sestre, dajte da ovu drugu po-lovicu godine nešto podelamo za naše člane, kpji se nalaze na bojnim poljama. ; Z^to svi na sjednicu! Još jedamput vas umolja-vam, da platite asesment, jer ja mislim, da me ne bude doma posle sjednice kakva dva tjed-pa. • Sa pozdravom, Mott Brozenič, tajnik. DRUŠTVO SV. VALENTINA, ŠT. 146, BEAVER FALLS, PMNNSYL V A NI A Vabilo na sejo Cenjeni mi sobratje in sestre! S tem vas prijazno vabim na prihodnjo našo sejo, vršečo se na nedeljo, 9. julija ob dveh popoldne. Ta seja bo važna. Iz glavnega urada sem namreč prejel nekaj važnih pisem, katera vam bom prebral in razložil; obenem boste tudi slišali polletno finančno por$^ čilo društva, da ne boste mislili, da prede pajek v naši dru- DRUŠTVO SV. KRIZA, ŠT. 214, CLEVELAND, O. Vabilo na piknik Naše društvo priredi svoj letni piknik v nedeljo, 9. julija popoldne na vrtu Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. (West Side). Torej ste cenjeni ^bratje in sestre prijazno vabljeni na ta piknik in pripeljite s seboj svoje sorodnike, sosede in prijatelje. Istotako so vljudno vabljeni naši Jed-notarji in Jednotarice iz New-burga, Maple Heights, St. Clairja, Collinwooda in Eucli-da, pridite enkrat sem na našo zapadno stran in razvedrite se tukaj pod košatimi drevesi za par ur. Za suha grla in prazne želodce bo vsega dovolj, za ple-saželjne bo pa igral izboren orkester. Še enkrat se priporočamo za obisk in vam kličemo: Na veselo svidenje prihodnjo nedeljo! Pozdrav , James Stepic, tajnik. VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN West Aliquippa, Pa. — John Rupnik in njegova žena sta dobila obvestilo od vojnega depart-menta, se njun sin John pogreša od 11. maja. Bil že top-ničar na letalu, ki se je nahajalo nad Belgi jo. Milwaukee, Wis. — Družina Franka Stumpfa je te dni dobila od svojega sina Franka, po-ročnika-bombardirja', karto iz Nemčije z naznanilom, da je nemški ujetnik. Pravi, da je zdrav in mu drugače gre dobro. Frank je bil uradno proglašen za pogrešanega 25. februarja tega leta, ko se je udeležil napada na Nemčijo. svoje upokojitve pa pri Jaz sem bil N. Y. Central železnici. 1. febr. 1942. Moja mama mi Brodnikova družina šteje je pisala, da img mnogo za štiri sinove in eno hčer; John omeniti, pa ne more in ne sme Jr., samski« je že dve leti pri' zaradi nemške cenzure in kon-vojakih nekje v državi Colo- trole. S tem zaključujem moje revno pisavo; oprostite mi, ker ne znam dobro pisati v slovenščini. Vas pozdravljam in Vašo družino in vse Slovence, ki živijo blizu Vas; tako tudi pozdrav od vseh mojih tukajšnjin prijateljev Slovencev. Bog Vas živi! Drugič bom kaj več pisal. Štefan Vidmar, Vaš sovaščan, doma iz Ajdovščine, Primorsko. MLAD CLEVELANDSKI doma zadnjikrat <*» za vzvišeno prozo, za književnost in znanstvena dela. Ce- rado, Josip in Louis sta oženje-na in doma» sin Stanley je pa že tri leta v armadi nekje na Južnem Pacifiku, hči Frančiška Jr. je še samska. Oče, sinova John in Stanley spadajo k društvu sv. Jožefa št. 169 KSKJ, mati pa k društvu sv. Helene št. 193. Sobrat Brodnik ima tudi svojega brata Štefana v West Parku, kjer vodi gazolinsko postajo. Sobrat Brodnik je še povsem zdrav in čil, toda žal, njegova žena pa boleha vsled mrtvouda že zadnjih 8 mesecev in težko hodi. Slavljenca bi prav rada imela, da bi se tega jubileja udeležila še njuna sinova-vojaka, toda nista dobila dopusta. Naše iskrene čestitke. Dal t-i^ e ud j_m_ ^ vsa družina skup- John in Frančiška Brodnik no obhajaia tudi zlati poročni Cleveland, O. — Bolj redki jubilej ljubega očeta in drage so slučaji, da mož in žena matere! skupno preživita 40 let zakon-i -o- ske zveze. Ta redek jubilej PISMO SLOVENSKEGA VOJ-bosta prihodnjo soboto, 8. ju-; NEGA UJETNIKA lija obhajala John Brodnik ' Chambersburg, Pa., starejši in njegova soproga J 20. junija 1944 Frančiška, ki živita na svojem Spoštovani Mr. Pelhan: domu na 15704 Trafalgar Ave. \ Vam sporočam, da sem pre-v Collinwoodu. V ta namen' jel Vaše drago pismo, za kar bo označeni dan v slovenski J se Vam najlepše zahvaljujem, cerkvi Matere Božje na Hol- 'Jaz se tukaj nahajam v domes Ave. darovana peta sv. brem zdravju, tudi je dobro maša ob 7:30. ' zame, samo premalo svobode Naš slavljenec John Brodnik 1 imamo. Upam, da ste tudi Vi Sr. je bil rojen 31. marca 1875 zdravi. v vasi Bančevo (Opalkovo) št. j Prosite me, naj Vam pišem 3, fara Velike Lašče; pri hiši kaj o Vašem kraju Budanje pri se je reklo pri Kovačevih. V Vipavi. Ko sem bil še doma, starem kraju je bil po poklicu je bilo tam tako slabo, da si čevljar. Poročen je bil 8. ju-; ne morete misliti. Najprvo so lija 1904, v farni cerkvi v Ve- nam prepovedali govoriti po likih Laščah z gdč. Frančiško ! slovensko. Drugo je, da so do-Hočevčič, po domače Gregur- sti naših ljudi zaprli za nič, SLOVENEC — MORNAR jeva iz vasi Rašca, ravno ista fara, rojena leta 1880. Poroko je izvršil tedanji Rev. Gerjol. zažgali dosti hiš in tudi ene vasi. Dokler sem dobil zadnje župnik i pismo od moje mame v Afriki, se Vaše vasi niso nič dotaknili, Leta 1907 je prišel Brodnik J toda zdaj, odkar sem jaz tu v v Ameriko, v našo cleveland- j Ameriki, sem pa dobil samo sko metropolo, kjer je delal 4 j eno pismo, ki je hodilo celih leta v "bolcovni," zadnjih 28 9 mesecev. Grmenje rdečih topov na vzhodu lotna novogrška poezija pa je napisana v ljudskem jeziku. Časopisje izhajf v mešanici' obeh, čeprav hoče -biti "čisto." Na ta način pridemo do čudnega spoznanja, da večji del grškega ljudstva sploh ne more čitati knjig, če izvzamemo najnovejšo poezijo in deloma časopisje. Da tu fie gre za malenkostne razlike; naj nam pokaže nekaj primerov. V knjižni grščini je kruh "ardos." če boš šel h peku in zahteval "ardos," ne boš dobil ničesar, oz. boš moral z znaki dopovedati, da hočeš kruh. Reči boš moral, da bi rad "psomi," pa boš dobil krph. V knjižnem jeziku je vino "oinos," v gostilni pa moraš zahtevati "krasi." Razlog za take velike razlike je v tem, da je živela "kat-herrevuseva" zadnje tisočletje samo za samostanskimi zidovi in v kabinetih učenjakov. Ljudska govorica pa je bila izpostavljena neštetim vplivom tujih narodov, ki so prihajali na grška tla. Največ sledov so zapustili v grškem jeziku Benečani in Turki. Do sporov za jezik je prišlo pred 120 leti, ko je neka stranka po nastanku nove grške države zahtevala, naj se "dimotiki," torej ljudska govorica, zatre in naj se "katharrevusa" povsod uvede kot uradna grška govorica. Od takrat so v Grčiji borb^ za enoten jezik, ki pa še do danes Frank J. Lach Jr., Fireman j niso končane. Pa tudi izgo-first class, se nahaja pri mor-! varjava knjižne grščine je dru- gačna, kot se je učimo v klasičnih gimnazijah. Kdor je či-ial Homerja in Platona, se zares lahko vpraša, govore li Grki pravilno grščino. NAŠMINKANE STARE KURE Da je šminkanje sleparija, narici od meseca aprila, 1943. V to službo se je vpisal še predno je bil star 18 let. Na dopustu je bil samo enkrat, takoj, ko je končal svoje prve tečaje in je že leto, odkar ga ni! bilo doma. V Angliji se naha-1 j a že od septembra lanskega leta in je bil najbrž pri invaziji in možno je, da se nahaja to so uvideli tudi ameriški far-zdaj pri teh važnih bitkah, ko | marji. Ženska, ki se šminka, se dovažajo sredstva iz Anglije slepari soljudi, ki jim pobar-v Francijo. _ j vana hoče dopovedati, da je v Njegovi starši. Frank in resnici lepa in mlada, kar pa Theresa Lach stanujejo na seveda ne*more biti, ker bi se 13110 Crossburn Ave., Cleve- sicer ne šminkala. Ker pa land (West Park), O. Njegova drugi ljudje verjamejo temu, mama Theresa, je bivša tajni- naj imajo, kar hočejo. Slepa-ca društva Srca Jezusovega, št. J rija je pač sleparija, dasi ni 172 KSKJ^ Mornar Frank je okusna, če se torej kaj take-tudi član tega društva, kakor ga ženskam posreči, so rekli tudi njegov dvojček brat Jo-¡«ameriški farmarji, zakaj se ne seph ter brat Stanley in sestra bi posrečilo nam. Naredimo Theresa Ann. Brat Joseph ni | tako s svojimi starimi koklja- bil sprejet k vojakom zaradi zdravja, Stanley je pa ravno mi in podgromastimi kurami, da bodo na trgu videti mlade Courtesy THE STANDARD OIL CO. (OHIO)—24 Kot del velike zavezniške strategije, da se čim prej stisne nemško armado v kot ali ob zid na njenih domačih tleh so ruske ofenzive, kot nam kaže gornji zemljevid. Ruske armade so na pohodu preko Poljske do Baltika, druge preko Balkana — Rumunije in glavna armada pa tudi preko Poljske naravnost proti Berlinu. Zavezniški "shüttle" bombniki, kakršnega vidimo na spodnji sliki :n ki pol^ayajo iz italijanskih zavezniških baz nad nemško ozem-Ue, pa drže v š*;hu nemško "Luftwaffe," da jo morajo Nemci dr-ž|ti na vzhodu, ki bi sicer vso dotično zračno silo lahko rabili pro-tj zaveznikom v Franciji. Za take dolge polete iz Italije pa v Ru-P* J* potrebnih tisoče galop "100 octane" gazolina. Ameriške rafinerije, ki delajo noč in dan skrbe, da imajo naši letalci tudi tega do.ypü. dopolnil 18 let in zna biti po- kakor jarčke. In so si naku-klican v kratkem. Sestra poha- pili tistih barvastih klincev, s ja še v šolo. ; katerimi si ženske rdečijo ust- V zadnjem pismu je omenil, niče. S tem orodjem so far-da upa biti doma na dopustu marji začeli barvati grebene za rojstni dan sestre Theresa j svojih starih kur. In se je iz-Ann, ki bo v septembru. kazalo, da je živalca, če je na- Tudi mi se pridružujemo tej šminkana, videti za več kurjih želji, ker mislimo, kako vsi tež- let mlajša. Stare kure so šle ko čakajo na zdrav povratek v denar, da je bilo veselje. To-svojega dragega sina in brata. ; da nazadnje so kuharice po- i stale pozorne, ko so videle, da J so kupljene pute trde in skoraj neužitne, čeprav so na- _ . ..... šminkane. Policija je morala Tako vprašanje bi s, prav ^ vmes ,er je nazad e J zastav,1, pred nekaj let,, ..konfrontlra]a vse našminkane ko smo c,tal, v grških Ust,h PO-jkokoäj prodajalce la. lemike o grškem književnem mode med kur- jeziku. Po pripombi madzar-j rodom ^ skega lista "Pester Lloyd je;.^ ^ bo to vprašanje morda paradok-i sno, toda res je, da je v novi j v. 0 ~ grški zgodovini prav zaradi te- j S potapljači na (MU RlOr ja ga že večkrat tekla kri, pa še ' GOVORE LI GRKI PRAVILNO GRŠČINO 7 Ce se potopi kaka ladja, sku- vendar ne more nihče reči, da je boj za grški književni jezik šajo reš*evalne družbe že dokončan. Mogoče pri nas ni vsakemu znano, da imajo Grki prav za na raz- lične načine ugotoviti kraj nesreče. Dragoceni pomočki za . , ,,to so jim: priče na obali, če se prav dva jezika, ki se drug od je ladja potopila bUzu obrežja> drugega tako razlikujeta, da očividd na drugih ladj&h> ki lahko enega dobro poznamo, pa drugega ne bomo razumeli. Prvi je moderni književni jezik, ki se je razvil iz starogr-ščine. Nazivajo ga "kathor-revusa," poleg tega pa obstaja še ljudska govorica, "dimotiki." Oba načina govora obvlada le manjša plast razum- so bile blizu ponesrečene ladje in pa razne vrste vodokazi. Ako kraj nesreče najdejo, pošljejo na to mesto reševalno ladjo. Na stotine kvadratnih milj morskega dna preiskujejo z ladjevodnimi stroji. Lad-! jevodni stroj je posebne vrste nikov. Večina prebivalstva pon\naV^mh zna samo dimotiki. Razlika! adjah «l^kega dna. med književno grščino in ljud- ™ ^T ™ .T^ sko govorico je velika. Prava ^ laajah pa. deiuJe,J0 ^ ?.a katharrevusa" je samo poso-jtOCn° v^o vzbokli- ^ I (Dalje na $ strani i Zgodovina mesta Kranja S sodelovanjem vgeuč. prof. dr. W. Schmida in dr. Fr. Steleta spisal dr. J. Žontar, Izdalo Muzejsko društvo v Ljubljani 1939. V zadnjih letih je izšlo že več zgodovinskih spisov posameznih mest in trgov v naši domovini (škofja Loka, Novo mesto, Tržič, Maribor itd.), toda tako razkošne po oblikiin obsegu ter tako temeljite, v vsem na strogi znanstveni metodi ter prvem gradivu grajene zgodovine, kot jo je zdaj dobil Kranj a to knjigo, se ne more postaviti nobeno naše mesto, niti Ljubljana, ki bi že zdavnaj morala misliti na svojo znanstveno monografijo. Saj pa tudi ta zgodovina mesta Kranja pomenja doslej življenjsko delo prof. dr. juris in phil. J. žontarja, ki je deset let delal na tej knjigi in porabil tudi dragoceno gradivo, ki ga je mnogo let sestavljal pokojni kranjski dekan zgodovinar Anton Koblar, kateremu je knjiga posvečena. Tako je ta zgodovina mesta Kranja nastala na podrobnem študiju vseh v to spadajočih virov na licu mesta, za kar je dr. žontar prebrskal mnogo naših in tujih muzejev, ter moramo y prvi čestitati mestu Kranju samemu, da se mu je posrečilo dobiti takega moža za svojega zgodovinarja. Dr. žontarja ne odlikuje samo globoko zgodovinsko znanje, temveč je on tudi redek primer, da bi bil zgodovinar tudi doktor prava, kar ga še posebej usposabl ja za z g o d o vinopisca starih mest, kjer pravosodje in vse, kar spada v sodstvo, igra veliko vlogo. In prav to medsebojno razmerje med gospoščina-mi samimi (med kranjskimi in škofjeloškimi oblastniki), pa tudi med mesti in meščani samimi, to, kar je vsebina srdenjeveških mest. tvori posebno vrednoto te knjige, ki je edinstvena v naši povojni zgodovinski literaturi ter zgled vsem poznejšim monografskim pisateljem zgodovin kakih posameznih krajev, mest in trgov ali gospoščin. Težko je podati vsebino obširne knjige, ki obsega 530 strani in vsebuje vso zgodovino Kranja in okolice od najstarejših časov do naših dni. Knjiga je razdeljena v tri dele: I. opisuje razvoj od predzgodovinskih začetkov do reformacije; II. od reformacije do Napoleonove Ilirije, in III. od Napoleonove Ilirije dq Jugoslavije. V I. delu opisuje geografski položaj kranjske kotline. Profesor Schmid, sam Kranjčan, je prispeval poglavje iz predzgodovinskega časa mesta Kranja, kjer je najti sledove starih Ilirov še iz halsattske dobe, dalje keltskih Tauriskov, Nori-kov; za rimskih časov "je bila tu postaja "Carnium." Pozneje so tu pustili svoje sledove Vzhodni Gotje, Ix>ngobardi, (grobišče v Lajhi) in končno Slovenci, ki pa so v 10. stol. padli pod nemško nadoblast. V 11. veku je bila trdnjava "Creina" (od tod ime Kranj!), kakor domneva tudi kustos dr. Ložar. ki raziskuje te utrvbe po okoliških posestvih. Po nemški oblasti je imela Kranj in okolico v oblasti razna svetna in cerkvena gosposka. Tako so imeli tu oblast briksenski škofje, grofje od Savinje, Spannheimov-ci, Andechsi itd. V okolici je bilo več knežjih dvorcev in grofov-skih pristav. Prav tako so imeli tu svojo besedo tudi samostani v Vetrinju, Velesovem,. Meki-njih itd. Posebno dve plenfiški družini sta pomembni tudi za Kranj Ortenburžani in Cel>ski grofje, ki so združili okolico v eno telo s središčem v Kranju. Po smrti celjskih grofov se je razširila družina Egk, ki si je zgradila v Kokri gradič Brdo (1560). Posebno poglavje je posvetil mestni naselbini, ki se je začela tvoriti okrog te trdnjave, ter o pomenu mesta kot prehodni trgovski črti in zvezi Dunaja z Italijo. Leta 1335 je padlo mesto pod oblast Habsburža-nov, ki so ga še bolj pretvorili v pravo mesto. Prof. žontar je na podlagi mestnega načrta iz 1. 1826 skušal podati obrise prvot- nega mesta ter mestnega obzidja, kakor so ga pozidali Ortenburžani 1. 1256, ki pa ni igralo y ureditvi mesta velike vloge. Posebej pa se zgodovinskega stanu s postankom meščanskega stanu in obrtništva ter njihovih pravic v srednjem veku v poglavju "mesto in pravni red." Mestni grb izhaja še iz časa Andechsov ter je bil do 1. 1463 tudi deželni grb. Posebno zamotano je bilo cerkveno razmerje v srednjem veku med oglejsko škofijo in deželnimi stanovi ter pozneje med ljubljansko škofijo, kar je končno uredil šele škof Hren; žontar na drobno opisuje rast in razvoj, cepitev kranjske fare ter pravico patronata, kakor tudi razbira pomembnejše župnike iz preteklosti. Zanimivo je poglavje o mestnih pravicah, o kranjskih sporih z loškimi bri-žinskimi škofi za posest, ter notranjo ureditev mest, ki so v Kranju zahtevali slovensko prisego meščanov že v XVI. stol. Kranj se je tako razvijal v važno trgovinsko in obrtno središče že v predreformacijskem času kot središče platnene obrti idt. Posebno poglavje je posvečeno najstarejšim kranjskim umetnostnim spomenikom, med katerimi so največje vrednosti farna cerkev sama, srednjeveški rokopisi in pa stari krilni oltar, ki je sedaj v muzeju na Dunaju in predstavlja eno najlepših -del alpske cerkvene šole tistega časa. članek o teh spomenikih kakor tudi pozneje o kranjskih slikarskih šolah, ki segajo od La-yerja do Bradaške, je prispecal umetnosti zgodovinar prof. dr. Štele. II. cTel govori že o novih gospodarskih potrebah in razvoju mesta v času zgodnjega kapitalizma tik pred reformacijo, ko je Kranj zaživel zaradi novih dudnikov in načinov kupčevanja nev razcvet. V ta čas pade tudi protestantizem, ki se je tudi v Kranju razširil kaj hitro in postavil tudi svoje predikante. Večina ime^tinega odbora je bila protestantska ter ni pustila katoliškemu duhovniku vršiti v mestu še 1. 1596 svoje dušebri-žnosti. Šele škof Hren je odpravil s silo protestantizem. Po teh razprtijah je tudi Kranj prišel v veliko finančno krizo, ki jo je mogel šele mnogo pozneje prebaviti. V tem času je postal središče okolice ter središče kmečkih pridelkov. Posebej se bavi zgodovinopis.ee z notranjimi urbanističnimi razmerami vse od pretestantizma do reform cesarice Marije Terezije ter Jožefa II., ki je zlasti v cerkveni refor mi dal Kranju in okolici novo lice (ukinitev več samostanov!). Toda iz časa baroka ima Kranj najlepše svoje cerkvene slike (Kremser-Schmidt) ter tudi od tedaj datirajo ustanovitev svoje lastne umetnostne tradicije. III. del obravnava zgodovino zadnjega stoletja, ki je stoletje narodnega preporoda in organizacije na narodnih in svetovno nazornih temeljih. Ob začetku tega stoletja je Kranj že dobil povsem obliko okrožnega mesta, žontar podrobno navaja razvoj šolstva v tem času ter duhovne struje. Od tedaj so se tudi uveljavili tedenski tržni dnevi, ki imajo še danes polno veljavno za vso Gorenjsko. -Reforme v notranji upravi je doživelo mesto pod francosko okupacijo (1809), ko je izgubilo deželno sodišče ter dobilo pod Marmontom dvoraz-reuno gimnazijo, ki pa je bila zaradi požara opuščena. Ob habsburški restavraciji ni dobil Kranj nazaj več svojih uradov, ki so prišli na grad Brdo in celo v Velesovo. Poizkusi za gimnazijo so se ponesrečili. Cerkvene razmere so opisane posebej, kakor tudi gospodarske, ki so se v tem času začele boljšati ter je počasi prihajala tudi že industri-ja (platnena); Terpinc je posta] ustanovitelj papirnice v Vevčah. Posebej se peča s Prešernovim bivanjem v Kranju ter navaja tudi njegovo oporoko. Njegov grob pa je postal pozneje mesto romanj. Družabne igre in razmere so opisane podrobneje ob času pomladi naroda 1. 1848, narodna garda, kazina itd. Mestni župan je tedaj zahteval celo slovensko univerzo v Ljubljano. Rast narodne zavesti in raznih gibanj (pevskih zborov, čitalnic, pozneje Sokola in končno Orla itd. itd.) je vsebina na daljnjih poglavij. Omenja osebe, ki so se odlikovale v urbanistični politiki (Savnik, Pire, ugo-vič itd.) ali v narodnih organizacijah. L. 1861 je bila ustanovljena nižja gimnazija. V tem času so se tudi rešila razna pro-' metna vprašanja (cestne zVe-ze), ki so mnogo pripomogle k razcvetu mesta, ki dobiva značaj vodilnega mesta na Gorenjskem. Tako je dr. žontar zasledoval vsako gibanje v Kranju ter njihove osebnosti in opisal vso zgodovino ter notranje razmerje med meščani do konca vojne, potem posebej čas osvobodilnega gibanja ter zadnjih dvajset let po prevratu. Končno je dal tudi sliko mesta, kako se je razvijalo tekom stoletij in v kakšno last so prehajale posamezne hiše, oziroma od kdaj datirajo in kako so se spremi h j a-le same na sebi. Oce in sin Kar nešteto vegastih vstopnic je vodilo v podstrešno bivališče slikarja Giacoma Ba-rtomija. Dva moška sta vstopila v obširno delavnico, ki je bila kaj siromašno opremljena. Pisatelj je hotel odkupiti staremu slikarju, kateremu je bil že pomogal iz revščine, ko sta so bila slučajno spoznala, še kako sliko in ga je slikar vzel kar s seboj v delavnico, da si .pisatelj ogleda njegove izdelke. Pisatelj se je ozrl po slikah in kmalu spoznal, da se je bil zmotil v slikarju in da je bil to le srednjenadarjen umetnik. .rokopitni p i S t o 1 i—si mogel sklepati, da je živel ta človek drzno,, mogoče celo nevarno življenje. Ves v mislih in skoraj nehote je vprašal pisatelj: "Kdo je to?" Cez precej časa je odvrnil slikar: "Neki roparski poglavar iz Sardinije." Slikar je te besede izgovoril s takim naglasom, da se je pisatelj naglo obrnil in dejal: "To sliko bi kupil, maestro!" Razorani obraz starega slikarja se je nalahno in bolestno nasmehnil: "A prav ta slika je edina, ki je ne prodam, pa če bi mi dali premoženje zanjo! A vi ste bili tako dobri z menoj —in tako redki so ljudje, ki so mi bili dobri!—hvaležen sem vam, pa vam povem zgodbo Francesca Dolcorteja." Sedela sta v polmraku. Čudovito nas^rojenje se je polastilo pisatelja, ko je poslušal slikarja. "Delcorte je bil oče Cesarja Frisca," je začel slikar, "ta pa je bil moj prijatelj in zaeno moj oddaljen sorodnik. Kako bi sicer tako natančno vedel vso to strahoto!" Z enakomernim glasom, preudarno in tiho, večkrat prekinjajoč se, je govoril slikar. Ali ga je pisatelj sploh "poslušal? Kasneje se mu je zazdelo vse, kot bi se mu bilo sanjalo. Saj je bila vsa zgodba zares slična sanjam bedečega človeka. Med pripovedovanjem se je pisatelj pogrezal bolj in bolj v pogled slike in pozabil na vse okrog sebe. Niso bili le suhoparni stavki Bartolmija vzrok, da si je pisa-tel vse tako v živo predstavlal in da je tako do dna občutil vso žaloigro pretresljive rsenično-sti, ki ga je bolj in bolj zajemala. Tu sta bili dve ponosni, bo- Del- Venclar, ko je pogledal še sliko, ki je stala v ozadju atelje- • gati in mogočni družini: ja, se je zdrznil. Pristopil je corte in Berrante iz Sardinije, in si prav pozorno ogledoval (Lahko bi bili živeli srečno in podobo. ¡mirno, če bi ne bili že stoletja Na podobi je btla gorska druga drugi ugrabljali svoje pokrajina, a pred njo je bil moške potomce. Krvna osveta močan, krepak moški drznega je obema družinama sušila mo-pogleda in vsa postava je iz- zeg. Gorje pa onemu moškemu ražala prekrasno in odločno potomcu te ali one družine, ki skladno enotnost, čudovito in v p r a v vladarsko mogočnost. Slikarju se je bilo pač posrečilo, da je mogel v neki blagoslovljeni uri vpodobiti osebnost, ki je imela brez 'dvoma prav svojevrstno usodo. Iz zunanjosti tega človeka na podobi—bil je oblečen v beraško, iz krznenih krp sestavljeno oblačilo, opasan s širokim pasom, kjer sta tičali dve mogočni, šta- bi se% bil hotel tej neizprosni dolžnosti izogniti. A vroča kri otočanov se je prav tako vnemala in izžarevala v ljubezni ko v sovraštvu. Usoda je tako hotela, da 3ta ■našla dVug drugega Francesco trice, Antdnio, ubil brata njenega ženina Francesca. Že drugi dan pa je Francescovo bodalo zadalo smrtni sunek Antoninu, Beatricinemu bratu. Francesco je pobegnil v hribe. Drugega mu ni kazalo, ko da je postal to, kar je postalo že toliko izgubljencev: roparski poglavar. Beatrice je molčala radi svo-j^ družine in zaradi svojega otroka. Ni povedala imena otrokovega očeta in se je omo-žila čez nekaj let na željo svojih staršev % Ludovikom Fris-com, z njej tujim, že priletnim možem, ki je dal ctfrdku svoje rodbinsko ime. Fantek, Cesare Frisco, je postal mladenič in je bil jako častihlepen. Prišel je tudi na visoko šolo, študiral je pravo in še v mladih letih je postal sodnik v Cagliariju, glavnem mestu svoje domovine. A smoter njegovega častihlepja je bil ta, da bo nekoč predsednik sodišča. In smoter njegove strastne ljubezni je bil Leticija, hči tedanjega predsednika sodišča. Skoraj je bil že blizu izpolnitvi svojih želja, ko se je usoda zoperstavila uresničenju njegovih visokoletečih načrtov. 2e več desetletij je gospodoval Francesco Delcorte v gorah. Slednjič se je bilo biričem le posrečilo, da so ga ujeli in Cesare Frisco, vagliarijski sodnik, je vodil razpravo in ga obsodil na smrt. Tisti dan po objavi sodbe ie prišla k sodniku Česanju Fri-scu njegova mati. Vsa je bila v črnini, dafsi je bilo že dolgo, odkar ji je bil umrl njen mož. "Ali. veš, Cesare, koga si včeraj obsodil na smrt?—Svojega očeta!" In odkrila mu je skrivnost njegovega rojstva. Udarec ga ni podrl, a videl je, kako so ma-jejo njegovi ponosni načrti za bodočnost. "Mati, vi želite, da vložim prošnjo za pomiloščenje?" je vprašal čez nekaj minut. "Ali ni dolžnost otroka, da reši svojega očeta?" "Take prošnje vedno zavrnejo." "V tem slučaju je ne bodo zavrnili, saj boš prosil zanj kot sin in ne kot sodnik!" Cesare se je kruto bojeval sam s seboj. "Storil bom, kar pričakujete od mene," je slednjič dejal materi. Drugi dan je odšel s proš- no zrl mladega sodnika. "In-janja in smrtnega strahu vzel Delcorte in lepa, povsod zaže- njo za pomiloščenje, ki jo je ljena Beatrice Berrante. Pri-1 sam napisal, k predsedniku so- segla sta si zvestobo in sklenila sta, da pobegneta. Ob tem času pa je brat Bea- dišča, da bi ga prosil priporočila. Predsednik je dolgo in reš- ka j boste potem?" ga je vprašal. "Vem," je dejal Cesare trdno in z nadčloveškim premagovanjem, "da ne morem biti kot sin roparskega poglavarja niti sodnik niti ne mož hčere predsednika sodišča." Predsednik je segel, v roko mlademu možu, ki bi ¿>il kmalu njegov zet. Slovo je bilo prisrčno in polno spoštovanja. Nato pa je sledilo žalostno srečanje sina z očetom v ječi. Cesare je objel starca v raztrgani obleki in ga poljubil, rekoč: "Podpišite se, oče, sicer listina ni veljavna." "Ne," je dejal jetnik in je raztrgal prošnjo, predeqje mogel Cesare to zabraniti, na drobne kose. "Poglavar roparjev ni oče sodnika iz Cagliarija. Ne predrzni se umazati časti svojega in svoje družine imena z mojim imenom!" Vsakršno prigovarjanje je bilo odveč. Starec je ostal pri tem, da ni hotel priznati, da je oče sodnika Cesareja Frisca in je s tem potrdil svojo lastno smrtno obsodbo . . ." Slikar je končal. Dolgo časa je pisatelj molčal, slednjič je zavzdihnil in se zbudil v resničnost. "In kaj je Cesare potem storil?" je vprašal. "Dogodek ga je bil preveč prevzel. Pobegnil je iz mesta in se tu in tam borno preživljal. Ker ga je bilo slikarstvo že prej veselilo, je vzel čopič v roke in si tako prav siromašno služil svoj kruh. čez več let sem ga videl. Povedal mi je svojo zgodbo, ki me je napotila, da sem naslikal to podobo, ki je moje najboljše in edino delo trajne vrednosti." Bartolmi je prižgal luč. Za nekaj hipov so prameni sijali na njegov obraz. Iznenada se je pisatelj ozrl vanj in se. je prestrašil, ko .je \(idel, kako sta obraz slikarja in obraz s podobe čudovito podobna drug drugemu.—(E. Kunter.) -o- Kokoš h Galicije Tujka j imate celoten pregled Evrope in po tem zemljevidu lahko zasledujete potek vojne v Evropi. Nemčija je že zdaj obkoljena skoro od vseh strani. V desnem kotu z gore j vidite Finsko, kjer so zdaj Rusi na tem, da Nemčijo odreže j o od severa, odkoder zdaj dobiva važne potrebščine iz Finske, Švedske in Norveške. Takrat, ko so najhujše divjali boji na gališkem višavju, je zvečer sporočila straža, da leži blizu zapuščene gališke vasi, kar na prostem polju, vojak, ki mu je bila krogla prebila nogo. Tista njiva, kjer je bilo le majhno skrovišče za ranjenega vojaka, se je raztezala med ruskimi in nemškimi postojankami, tako da že drugo jutro ni bilo moči niti misliti na to, da bi ranjenec dobil kako pomoč. Z največjo muko je bil ušel iz ruskega ujetništva, a ponoči, ko je bil za.-radi izgube krvi, lakote in žeje napol mrtev, se je bil splazil v opuščen strelski jarek sredi tiste njive Zaradi bližine sovražnih čet in pa ker je bil zmeraj bolj slab, ni imel ranjenec nobene prilike, da bi bil dal kako znamenje in tako tudi ni mogel pričakovati pomoči od svojih tovarišev, zlasti še, ker so bili ti medtem premestili svoje postojanke Tako je bil v svoji prvi noči trpljenja že obračunal v svojem samotnem skrivališču z vsem življenjem, z domovino in s pozemsko ljubeznijo Jutro u"e pričakoval brez vsakršnega upanja in v zvezi s smrtjo Toda ko se je začelo daniti je ves obnemogel odlakote zagledal belo kokoš v bližini na polju, ki je prav zložno in zadovoljno stopicala proti svojemu, iz krompirišča in stare slame sestavljenemu skrivališču Brezskrbno je pocenila v kot, čepela nekaj časa in je pustila blesteče se belo jajce v gnezdu, ko je odhajala na svoj sprehod v oko-lico. Sedem dni in sede.m noči je ranjeni vojak, tako ves v strahotah med smrtjo in življenjem, prebil v tem skrivališču, in sleherno jutro je prišla kokoš, da mu je prinesla življenja za bodoči dan. Vsak dan je s tresočo se roko in po mučnih urah pričakovanja, zdva- jajce, ki mu ga je nedolžna in nerodna poslanka položila poleg njegovega bridkostnega ležišča. Sijajna postava kakega angela bi ne bila mogla njegovim bolečinam in njegovemu zaupanju prinašati večje tolažbe, kakršno mu je delila ta živalca, ki mu je, poslana od nebeške dobrote usmiljene Vsemogočnosti, vsak dan obnavljala najvišjo dobrino — to je — življenje. Ko je bilo čez sedem dni moči poiskati izgubljenega vojaka in so se ga tovariši spomnili, da bi ga pokopali, misleč, da je mrtev, so ga našli še di-hajočega, dasi v jako žalostnem stanju; vendar mu je bilo življenje še ohranjeno. Poslednje, kar je napol onesve-ščen dejal, je bila prošnja, da naj vzamejo kokoš s seboj. V glavnem prevezovališču je ranjenec polagoma okreval. Polkovnik, ki je kot prvi slišal zgodbo o tej čudoviti rešitvi življenja, je zaukazal, naj pri-neso kokoš v ondotni strelski jarek. Tam so jo vsi, ki so jo spoznali, častili kot posebno bitje. Z vojaki je prestala vsa prodiranja in vsi so jo varovali kot živo pričo, da se utegne človek rešiti tudi iz take stiske, ko ni že nikjer nobene pomoči več. Spričo smrti, ki je v vojski dan na dan na obisku, spričo strahot lastnih usodepolnih trenutkov, je bila na bojišču sleherna duša prežeta z iskreno, g 1 o b o k o v erno hvaležnostjo. Kokoš je dolgo časa bivala v strelskem jarku, vsak dan si' je navzlic vsem neprilikam in motnjam sama poiskala žive-' ža v okolici in se je v mraku zmeraj vrnila k vojakom. Da je bila ta kokež tako izredno domača in priljudna, izhaja odtod, ker gališki kmetje, ki sestojijo njih hiše navadno le iz dveh, komaj drug od drugega ločenih prostorov, zmeraj skupaj živijo s svojimi živalmi. Pri nekem napadu na Stryj se je kokoš izgubila, vendar se mi dozdeva tako samo po sebi umevno, da je iznova odšla nekam, kjer je po božji volji spet kakemu človeku rešila življenje.—(Bousels.) INDIJANCI NE IZUMIRAJO Že nekajkratov je bilo poro-čano, da se je silno izumiranje Indijancev ustavilo in da ta rod prvotnih prebivalcev Amerike nič več ne izumira, dasi je še pred nekaj desetletji bilo skoro na dlani, da bodo kmalu izumrli. Kakor poroča vnovič zvezni urad za indijanske zadeve, so se Indijanci začeli nenavadno naglo množiti. Najbolj se je pomnožil rod indijanskih Navajov v Novi Mehiki, ki je pred 60 leti štel še samo 8000 duš, danes pa šteje že 45,000 ljudi. Drugi rodovi se sicer niso v tem razmerju pomnožili, vendar niti en rod ni šel več nazaj. Vzrok je v tem, ker so tudi Indijanci poleg slabih strani civilizacije bili deležni tudi njenih dobrih strani. Pred vsem so uvideli, da njfhovih bolezni ne more več zdraviti nekdanji indijanski "medicinman," marveč hodijo, če so bolni, k veščemu zdravniku. Še pred 60 leti so med Indijanci strahotno razsajale razne bolezni, kakor na primer jetika, hripa, koze. A dandanes je vse to skoro že premagano. Rod Navajov se je docela poprijel šeg in navad belih ljudi, dasi se je na drugi strani znal trdno držati starih svojih indijanskih običajev ter svojega materinega jezika. Indijanci se v glavnem ukvarjajo zdaj z živinorejo, med tem, ko njihove žene tko. Ker so med njimi docela prenehali nekdanji plemenski boji in poboji, ki so zahtevali toliko žrtev, je jasno, da tudi to pomaga, da njihov rod ne izumira več, ampak se množi. ---/i I * CLEVELAND 9. OHIO Tras of 40J4 ..$2.00 ..isjOO r>thiT»f Urad za upravo cen je oznanil zvečapo oddelitev sladkorja restavracijam, hotelom, jedilnicam, menzijam, Šolam in pa zavodom, ki se bavijo s peko. Narastek bo dovoljeval tem zavodom, da bodo lahko sami pekli, za splošno občinstvo. _ e za dosego *W bond-kampanje za bolniško opremo, ki stane milijona. KI* tajske žene v San Franciscu delajo na'posebni kampanji za transportna letala. Delavke v kalifornijskih ladjedelnicah, ki bodo prodale največ bondov, bodo lahko krstile ladje. 2ene dela j o. noč in dan, za prodajo manuskriptov in slik znanih avtorjev in umetnikov, kar so začeli od "Book and Au Narastek je 20 do 25 odstot-1 thor War Bonds Committee,'*v 88 Našim rojakom vojnim ujetnikom v Ameriki Zelo smo se razveselili, ko smo svoječasno, ali pred nedavnim zvedeli ,da se nahaja v Atterbury taborišču, Indiana, tudi nekaj naših Slovencev v vojnem ujetništvu, prepeljanih semkaj p okončani vojni v Severni Ariki; ti ujetniki so namreč služili v italijanski armadi. Več njih sorodnikov jih je šlo obiskat, ko so dobili tozadevno dovoljenje. Tedaj je pa bilo tem vojnim ujetnikom čitanje listov strogo prepovedano, toda kasneje je vlada to prepoved omilila in jim dovolila čitanje vseh listov izpod roke cenzorja. Naše uredništvo sè je še letošnjo pomlad s prošnjo obrnilo na tozadevno uradno mesto v Washingtonu, D. G., da bi lahko slovenskim vojnim ujetnikom v raznih taboriščih naše Glasilo pošiljali. Prošnji je ugodil Provost Marshal General dne 11 aprila t. 1. Od tedaj se pošilja naš list slovenskim vojnim ujetnikom v Camp Atterbury, Camp Fort Dix, Camp Fort Devens, Camp Fort Meade, Camp Chambersburg in v Camp McKay. Za pošiljanje 10 iztisov tedensko nas je celo samo ravnateljstvo slednje kempe naprosilo in smo želji naravno ugodili. List se lahko pošilja vojnim ujetnikom v ta taborišča vsled želje njih samih, in pa tudi da ga dobivajo v dotičnih kantinah menda zastonj. Danes prinašamo na drugem mestu prvo pismo kakega slovenskega vojnega ujetnika in sicer Štefana Vidmarja, katero nam je doposlal brat John Pelhan v Houston, Pa., ki je nave-denca sodomačin. Radi bi kaj več slišali še od ostalih slovenskih vojnih ujetnikov; saj imate menda čas, pa nam kaj pišite, kajti vse nas bo zanimalo, kako se vam kaj godi. Ameriška vlada je napram vam celo tako dobra, da lahko pišete poštnine prosto; namesto znamke označite na desni strani kuverte: Ï'REE, na levi pa označite svoj natančen naslov. (Sporočite nam tudi, kako je bilo v vojni pod italijansko zastavo, pred vsem pa, kako je bilo doma prej, ko ste bili pod orožje poklicani. Ali so res takozvani partizani najslabši ljudje na svetu in ali so res toliko nedolžnega ljudstva pomorili in toliko vasi požgali? Eni jih grajajo, drugi pa hvalijo; komu naj torej verjamemo? Ako imate morda kje v Ameriki kakega izmed svojih sorodnikov ali domačinov, pišite nam; skušali bomo zvedeti za njih naslove; ako niste predaleč, vas bodo morda prišli obiskat, ali vam bodo pa kako stvar poslali. Naj velja tem potom naš rodoljubni pozdrav vsem slovenskim vojnim ujetnikom, ki čitajo naš list. Le vstrajajte in držite z Ameriko, saj čas vašega osvobojen j a se bliža! kov tistega sladkorja ki ga pe ki, restavracije in drugi zavodi uporabljajo samo za peko. Uradniki oddelka za vojne finance eenijo, da bo približno $2,000,000,000 do $3,000,000,-000 dvignjenih za "E" bonde v petem vojnem posojilu v tovarniških licitacijah. Da se uporablja denar od plačnih odtrgatev, bank in drugih skritih prostorov, se vedno bolj razširja posebno med nastavljenci, ki jih največ prodaja bonde, pravi R. G. Engel-man, ravnatelj oddelka za od-trgatve plač. Cilj za prodajo $3,000,000,-000, cilj za "E" bondno prodajo je uključen v skupno vsoto $16,000,000,000 za celotno kampanjo za vse vrste bondov* To predstavlja precejšen del prihrankov, ki so jih ameriški delavci d j ali na stran od časa zadnjega vojnega posojila. Odtrgatve plač, pravi Mr. Engelsman, naraščajo, namesto da bi padale kot posledica teh kampanj. Domoljubne žene Z novico Osvobodilnega dne še zvenečo v svojih ušesih so se ameriške žene posvetile molitvam in delu. V cerkvah so iskale tolažbe za strah in skrb. V glavnih stanih War bondov in Rdečega križa so po vsej deželi prosile za delo. Žene v livarnah,, v vojnih tovarnah, žene z moškim delom na farmah in trgovinah, žene v uradih, šolah in domovih, so se vse posvetile s podvojenim naporom, da lahko stopajo vštric z možmi, ki so "preko!" V petem vojnem posojilu se žene lahko izkažejo. Kalifornijske žene so zaob- Delaware, Michigan, Wisconsin, Minnesota, Illinois, Pennsylvania in New Jersey. Dvanajst okrajev v bližini Charlotte, S. C., je dalo knjigo za vojne obveznice v vsak dom, in zahtevali so, da morajo biti knjižice izpolnjene med petim vojnim posojilom. Ameriške žene vseh narodnosti: poljske, nemške, grške, francoske, italijanske, jugoslovanske, španske, Skandinavske—sev vse aktivno udeležujejo v prodaji bondov, ki bodo spremenjeni v orožje, ki bo pomagalo osvoboditi zasužnjene narode v Evropi in Aziji. Prihrana papirja Oznanjevalec: Ali hranite doma papir za Strica Sama? Mnogo bi morali delati na tem, kajti papir je ena najbolj važnih vojnih orožij. Resnično je življensko važen za hitrejšo zmago. Poslušajte: m ^ RUSKI U, London. — Ix rov se je tu izvedelo, da stopniki ruske vlade v Londonu zelo zanimajo za Ruse, uj te v Normandiji, ki so služili v nemški vojski in so- bili prepeljani v Anglijo. Čeprav število ruskih ujetnikov v nemških uniformah ni veliko, je verjetno, da bodo števila narastla na tisoče, ko bodo zavezniške armade še naprej prodirale v notranjščino. Pravijo, da so tri vrste ujetnikov. Najprej so tisti, ki so spadali v rdečo armado, in ki so jih Nemci ujeli. Vstopili so v nemško armado, ker bi sicer bili gotovo ubiti, in pa ker so upali, da bodo mogli preiti na zavezniško stran ob prvi priliki. Večina teh se bo lahko vrnila v domovino kaj kmalu, ti tudi željno čakajo prilike, da se bodo zopet borili proti napadalcem svoje domovine. Drugič, so tu Rusi, ki so živeli v inozemstvu od revolucije in so bili prisiljeni vstopiti nemško . armado. Mnogi so pravi patrioti, ki so se udali ob prvi priliki in bi se radi čimpreje, pridružili Rdeči armadi. Francoski voditelji upornikov v Franciji so pred kratkim zelo hvalili proti-faši-stično delovanje teh Rusov. Pet in dvajset ton plavega ; Verjetno je, da bodo mnogi do-papirja porabijo samo za na-' brodošli v Rusiji. črt bojne ladje. Dvanajst funtov papirja za eno 550-funtno bombo. Sedem funtov papirja za en signalni radij o. Zapomnite si, da gre 700,000 različnih kosov preko morja za naše borce, zavitih v papir. No, kaj če bi pomagali pri podaljšanju ameriških zalog? Prav ,pa storite tele tri stvari: zbirajte star papir za nabirlace starega papirja, hranite papir s tem, da sprejmete nezavite pakete, vporabljajoč papirnate škat-lje„ papirnate vreče in papirnate steklenice vedno znova. Držite papir v borbi s tem, da se borite proti potrati papirja ... in zmaga bo prej dobljena. -o- V tretjo kategorijo spadajo možje, ki so podrli za seboj vse mostove. Ti so ali proti-revo-lucionarji, ki so sodelovali z hitlerjanci proti Rusiji, ali pa bivši člani rdeče armade, ki so armado generala A. Vlassoffa prostovoljno šli v izdajalsko in druge anti-sovjetske organizacije. Neki pisatelj je dejal, "da je bojišče postalo njihov edini dom," ker se ti navadno vztrajno bore proti zaveznikom. S temi možmi bodo naj-brže ravnali kot z vojnimi ujetniki, dokler se sovražnosti ne nehajo in tedaj bo njihova usoda nedvomno predstavi j ala kompliciran problem. Ne bo dolgo, ko bodo zavezniki imeli težji problem pred m,dMi sptaa. mL mum. dne 12. linij OLIVNI URAD: 961-256 N. CHIGAOO ST« JOLDBT. ILL. v (lavnem urada:« MM SMS; stanovanja glavnega SM8. Od ustanovitve do 91. maja, 1944 snaia skupna izplačana podpora 69.168,468 Sotantnoat 12848% Častni predsednik: FRANK OPEKA. North Chicago, DL OLAVNI ODBORNIKI Gland predsednik: JOHN GORIC, 817 Kasti "O" St. Pueblo, Ooio. Prvi iHMlfadiaill ill JOHN ZEPRAN, ITS W. 16th St. Chicago. HI. Dragi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 47l5|Hatfleld St, Pittsburgh, Pa. Tretji muli»WlMrtiiflr: JCNXPH XJEKSAN. 196—22nd St, N. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: »"F* CERKOVNIK, P. O. Bok 267, Sly. »"nn Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1128 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Šesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4578 Pearl St.. Denver 16. Colo. Olavnl tajnik: JOSIP ZALAR, »1 N. Chicago St. JoUet. m. Pomoftnl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, »1 N. Chicago St. Jollet. HL Olavnl blagajnik: MATT P. SLANA, S51 N. Chicago St, Jollet m. Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. JoUet UL Vrhovni adravnlk: Dft JOS. S. URSICH. 1901 W. Cennak Rd.. Chlcagc a HL NADZORNI ODBOR Fkadsednfe: OBOROS J. BRINCK 612 Adams Ave« Eveleth. lOnn Prva nadaornlca: 1IART K POLUTNIK. 1711 K 90th St* Lorain, O. DrugI nadsoralk: PRANK LOKAR, 1262 Hawthorne St, Pittsburgh. Pa. Tretji nadaoralk: JOHN PBJJtlRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. Četrta nadzornica: MART HOCHXVAR. 21241 MDer Ave. Cleveland. O. finančni ODBOR Predsednik: JOHN OERM, 617 East "C St. Pueblo, Colo. „ Tajnik: JOSIP ZALAR, 261 N. Chicago St.. JoUet m. Prvi odbornik: PRANK J. GOSPODARICH. 900 Ruby St, JoUet. I1L DrugI odbornik: MARTIN 8HUH2E. 611 Avenue "A," Eveleth. Minn. Tretji odbornik: RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington Rd, WUkinsburg, Pa. Četrti odbornik: OBORGE J. BRINCK 612 Adams Ave, Eveleth. Minn. POROTNI ODBOR Predsednik: JOHN DBCHMAN. 1102 Jancey St, Pittsburgh, Pa. Prva porotnica: MART KOflMERL. 117—6th 8t, B W, Chisholm, Minn. Drugi porotnik: JOSEPH RUSS, 1101 E. 8th St, Pueblo. Colo. Tretji porotnik: JOHN OBLAK. 215 W. Walker St, Milwaukee, wis. Četrti porotnik': JOHN TERSELICH, 1847 W. Cermak Rd, Chicago, m. ■ JOHN BEVEC, Alexander Ave, Strabane, Pa porotnik: LUKA MATANICH, 2524 E. 109th St, South Chicago, in. UREDNIK IN UPRAVNIK OLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland, O BEMMiBPEMM— VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1046 Wadsworth Ave, North Chicago. PL ' NAČELNICA MLADINSKE IN ŽENSKE AKTIVNOSTI JEAN M TEŽAK 467 Indiana St, Jollet 111. Vsa r'"^* In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 351 N. Chicago St, Jollet. m.; dopise, druttvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na GLASILO K 8. K JEDNOTE, 6117 St Clair Ave, Cleveland 8, Ohio. očmi. In sicer, kako bodo upo- padel. Kuponi za hrano so WASHINGTON O VERI Zgodovina nas uči, da se je rovanje zoper vero vedno začelo pri vrhu — pri vladah seveda na škodo njih samih, žalost za vlado, ki ima brezver-ske podložnike. — čujmo, kako sodi o pomenu vere za javno blaginjo George Washington. Ob priliki volitev je vzel slovo od ljubljenega naroda v prelepem govoru. Med> drugim je rekel: "Vera in morala sta neobhodno potrebai pod pori, ki mora na njiju sloneti vsako nravstveno delo in vsak duševni razvoj, ako hoče pospeševati politično blagostanje kake dežele. Kdor izkuša podreti ta dva stebra človeške blaginje, na katerih slonijo vse dolžnosti človeka in državljana, nima pričakovati nobenega dokaza ljubezni in priznanja od svoje domovine. Ne samo pobožen vernik, ampak tudi zviti in prekanjen politik nje, da morala lahko obstoji brez vere, bi morali prej pošte no preizkusiti, predno bi ga pustili od veljave. Naj se med gotovimi ljudmi še toliko govori o dobrem vplivu čisto moralne vzgoje, vendar nas uči pamet in izkušnja, da*se med narodom ne da ohraniti morala brez vere."—"A. M." -o- Domača fronta Male trgovine pomagajo pri petem vojnem posojilu Pet miljonov nameščencev v malih trgovinah iz Združenih držav uporablja svojo proda-jalsko nadarjenost pri petem vojnem posojilu. Komitej malih trgovcev za kampanjo vojnih obveznic je poročal, da je prodajalska kvota za vsakega uslužbenca $300 za "E" bonde, kar znaša skupno približno $1,500,000.000. Z geslom "Podprite napad —Prodaj več kot poprej" so male trgovine v mestih, trgih in vaseh širom dežele začele Torej to je Monty! — Mladi nemški vojaki, katere so zavezniki zajeli v prvem naskoku v Franciji, z zanimanjem zro poveljnika britskih invazijskih čet generala Sir Bernard L. Montgomery-ja, hi sedi v "jeep" avtu na desni. General Montgomery je oseb-no obiskal invazijsko fronto v Franciji. z okraševanjem izložb in cest, mora spoštovati in ceniti ti dve prodajalnih tekmah, posebnih voditeljici človeštva. Cele zve- i- —m----- zke knjig bi moral napisati, ko viških" in velikemu naporu, da presežejo zdajšno prodajo. Kupujte premog zgodaj Urad za obrambni prevoz prosi hišne posestnike, da naj dobijo začetno dobavo premoga med poletjem, zato da 'Kje je še potem ¡zmanjšajo zamudo v dobavi, človekovo premo-! ko se bodo začeli mrzli dnevi. bi hotel navesti vse mnogovrstne vplive, s katerimi sta vera in morala blagodejno vplivali na posameznika in na cele narode. Stavim samo eno vprašanje: varnost za ženje, čast in življenje, ako! Ta urad poudarja, da priča^ zamre čut verske obveznosti in kujejo, da bo pomanjkanje to r? nI inAo+i U! nM n j— ___i___* dolžnosti, ki smo jo obljubili pod prisego, ki je pri sodiščih Še edino sredstvo, da se pride resnici n« sled?" Domneva- jesen kamionov za premog in voznikov postalo kritično in takojšno dobavilo premoga bo nemogoče, če bodo naročila rabili veliko število sovjetskih vojnih ujetnikov, ki so sedaj zaposleni pri gradbi utrdb po vsej zapadni Evropi. V kljub nepopisnemu trpljenju, so obdržali svoj patriotizem in stopili v stike s krajevnimi uporniškimi elementi, kjerkoli je t>ilo mogoče. Po mnenju tukajšnih opazovalcev bodo sveti sovjetskih re-prezentantov, kar se tiče razpoloženja teh mož, predloženi sposobnim vojaškim in političnem zavezniškim oblastem v Londonu, ko bodo ti ujetniki končno padli v zavezniške roke. UGODNA POROČILA O RUSKO POLJSKIH ODNOSAJIH London. — Rusko-polj ski odnosa j i so se toliko izboljšali v zadnjih dnevih, da je sedaj mogoče misliti o mogočem obisku poljskega ministrskega predsednika Stanislava Miko-lajczyka v Moskvo. V tukajšnjih poljskih krogih so govorice, o nameravanem potovanju poljskega ministrskega predsednika prosto širijo. Ce se bosta Mikolajvzyk in Stalin srečala, se bo začelo novo poglavje v rusko-poljskih odnošajih obenem bo pa to srečanje obnovilo rusko-poljske odnošaje, kakor so bili leta 1941 po obisku Sikorskega v Moskvi. Ta pogodba ni bila nidar oficielno preklicana, čeprav so bili diplomatski odno-šaji prekinjeni leta 1943 med tema dvema deželama. Mnenje je, da bo treba še veliko priprav, predno bo prišlo do vožnje. Nesoglasje vlada v tem, kako dolgo bodo te priprave trajale. Nekateri mislijo, da se bo ta stvar zelo zavlekla, zaradi nujnih vojaških zadev, v prihodnjih tednih. Drugi pa nasprotno trdijo, da brez veljave. Hrana je lahko kupljena ob katerikoli uri in gospodinje nikoli ne vedo v naprej, če bodo odmerki na razpolago prihodnji teden. Po ure čakajo pred trgovinami za hrano, upajoč, da bodo prisotne, ko pride novo blago. Edini izhod je črna borza, kjer riskirajo težke denarne kazni in ječe. Cene črne borze so tako visoke, da morajo mnogi delavci izdati toliko denarja, kolikor ga zasluži cel mesec, samo za koruzno moko. Masti in mesa že davno ni več v njihovem dosegu. Kjer je mogoče dobiti Erzatz hrano, je po navadi tako slaba, da je neužitna. Kava, na primer, je nemogoča. Milo je napravljeno samo iz sode. Čevlji so napravljeni iz papirnih podplatov, ki se izrabijo v dveh dneh. Sadja ni mogoče dobiti, qdkar so bila dobavila ukinjena iz južne Italije. Evakuiranci iz srednje Italije niso več preskrbljeni od oblasti in so popolnoma odvisni od civilne miloščine. Na deset tisoč brezdomcev je, ki živijo v bajtah. Mnogo jih trpi od 1 tuberkuloze. Nekateri so napravili samomor zaradi strašne revščine. Bolniki ne morejo dobiti dohoda v bolnišnico, ker so vse prenapolnjene z nemškimi ranjenci. Pomanjkanje mila povzroča kožne bolezni. Pomanjkanje masti pa povzroča narastek v umrljivosti, ki je sedaj izredno visoka. Tudi iz drugih vzrokov je življenje v severni Italiji nevarno. Lahko vas zadene mimo-leteča krogla, ali pa kar naenkrat ste aretirani za deportaci-jo na prisilno delo v Nemčijo. Priljubljeni "Express bari" (v katerih se dobi na pritisk preteči napredek rdeče armade gumba skodelico kave), . . — Ko so se prve zavezniške čete izkrcale na francoski obali, je bilo treba' ^Ivtina takojšnjo pomoč ali ojačenja in gornja sUka nam predstavlja, ameriške 't™*3'11' Hmprej pH8k°čijo na pomoč svojim tovarišem. Ti fantje so bdi vsi pripravljeni za takojšno akcijo. Daleč v ozadju pa je le v senci videti se več različnih brodov, ki so natrpani z raznim materialom za JveZlke čeL v srce Poljske, napravlja sko-rajšni sporazum še bolj važen. TEŽKE RAZMERE V ITALIJI Berne, Švica. — Neki švicarski državljan, ki se je nedavno vrnil iz Milana, je dejal, da vlada v nemško okupirani severni Italiji, skrajna lakota, kaos in bolezni. Prebivalstvo se stalno bori z vedno večjo silo in z brezup-nostjo proti revščini. 2ene in otroci se potepajo po ulicah, iščeč hrano, vdrtih lic, ki izdajajo njihovo stanje. Sistam racioniranja je pro- so sedaj skoro prazni, ker je kvaliteta kave slaba, še bolj pa zaradi nevarnosti, ki preti vsepovsod. • Tudi evakuacija na deželo je nevarna, ker so vsi vlaki prenapolnjeni in potniki vise na platformih kakor grozdje. Avtobusi so ravnotako prenapolnjeni. Potniki se ure in ure vozijo na strehi. Avtobusi so pogosto ustavljeni od fašistične policije na deželi in potniki so preiskani. Marsikateri mali trgovec ali delavec raj še ure hodi dnevno od dela in na delo. 316.08 ^ 129.90 210.53 198.09 74.001 83.45 12.00 29.5d 64.15 51.85 100XX) 300.00 104.00 1 I 113*30 . 54.31 127.75 146.78 23.10 10.50 34.60 ! 160.00 10.00 16.00 109.91 79.97 4.74 21.80 2230 .75 • ' 152.50 1 77 138 25 47 90 103 13 64 29 61 50 12 45 44 Skupaj l$55,769.701$ 9295.05ff$26,7S0.Q0l$ 5275.00fe 6386.87]$ 30.88[$ --------------------------------------------------------.$5,283,768.47 20.00i$ 99.55 S 623.37 25,441 Preostanek I. maja 1944 .........................._........... Prejemki: Prejeli od društev ...........................................................$55,769.70 Obresti Najemnina ... Posojila na certifikate ......... Prenos iz mladinskega oddelka ........... .... Vrnjeni asesment 70 let starih ...... Oglasi (Glasilo) ................... Dobiček pri prodanih obveznicah . Vrnjen aporodna nagrada ............. 9,656.16 544.00 331.75 1,134.82 27.17 70.30 720.00 1.40—$ 6825530 45 50 51 52 53 55 56 57 58 59 61 62 63 64 65 69 70 72 74 75 77 78 79 80 81 83 84 85 86 87 88 90 91 92 93 94 95 97 98 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 121 122 123 124 127 128 131 132 133 134 135 136 139 143 144 145 146 147 148 150 152 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 493 194 195 196 197 198 .202 203 204 20« 207 208 210 211 213 214 216 217 218 219 220 221 222 224 168.39 1,019.90 61.36 719.31 602.63 761.91 401.72 80.73 1,140.60 251.37 30.67 790.88 363.96 105.58 226.03 724.91 111.11 95.02 289.30 584.30 603.401 67.14 6.85 278.16 189.721 313.64 58.64 8726 485.42: 145.03 657.51 j 106.70] 146.95 40.00 214.65 404.06 797.83 428.62 224.83, 961.90 273.96 317.411 325.23: 348.67 1,182.48 261.89 426.92! 67.671 131.08 1,404.54 64.16 87.64 270.60 34.93, 616.07 74.77i • 257.04 135.91; 51.65 180.52 195.811 257. 343.08 445.25 273.71: 468.23 102331 669.68 437.28 1,029.90i 563.97! 623.50 466.03 65.15, 241.74 142.41 1,620.521 778.09 347.93; 537.92! 201.12, 36.92! 352.74; 2,402.97 . ! 169.19 601.63 570.30 166.93! 91.89 333.15; 105.29 52.72 152^31 223.16 22.311 177.90 144.111 102.76 20.00 354.85 136.36 51.19 389.64 341.87 456.97 417.77 54.30 134.49 88.82' 154.30 57.30! 31858! 296.76 187.731 628.07 66.05| 83.45 73.06 98.00 118.31 79.32 165.61 28.75 51.46 93.57 306.75 220.05 325.0( >1 250.00 169.45 50.0C 175.83 191.70 75.0C 158.49 94.45 1.000.0C 100.0( 70.33 18.05 323.60 150.0C 311.50 50.0C 1,000.00 31.90 62.00 1 40.13 500.00 204.55 75jOC 216.00 22.25 2325 35.00 1 88.85 75.00 1,000.00 100.00 1125 1.50 90.10 51.00 57.05 21.66 14.40 12.00 1,000.09 100.00 156.45 50.00 177.00 31.70 35.60 1,000.00 50.00 18.00 50.10; 40.71 115.95 56.96 224.80 100.00 22.13 5825 80.00 158.15 200.02 88.00 39.00 ' 200.00 111.10 153.00 307.30 3,000.00 109.50 100.00 8.00 100.0P 41.45 250.00 21.85H 63.90 85.26 6.75 500.00 100.00 50.00 63.40 1,000.00 177.16 34.50 13.00 10.50 30.00 56.50 28.00 42.95! 31.04 j 44.15 100.00 29.00 ...... H 100.00 1,000.00 2,000.00 277.35 201.00 191.05 54.00 i 29.00 171.55 200.00 30.00 125.00 19.05 30.00 68.25 100.00 65.00 32.80 43.66 420.00 1250.00 200.00 324.02: 1,000.00 1 97.55j 1,000.00 100.00 123.83 142.55 75.00 255.50' 5825j 14.50 92.30 674.35 1,000.00 150.00 399.65 1 24.26 26.10 21.50 151.85 / 174.CO j r 120.00 16.50' 71.95' 82.00 21.50 1125 24.00' 47.05j * 9.00 22.00 44.45 250.00 9.33 41.30 30.00 28.55 i 68.00 50.00 50.00 47.45 46.00 11.35 36.00 123.70; 127.00 88.00 25.00 128.20 " 100.00 103.00 132.60 24.00 8.30 32.15 28.00 29.40 500.00 40.70 75.00 81.00 15.00' 75.00 110.85' 91.00 30.10 9.26 45.00' 29.00 113.50 100.00 103.50 18.501 24.901 30.00 16.05 26.35 27.651 10.50 i a IA lduiO C OEI 100.00 127.00 0.o5 12.751 27.85 28.00 80.55 225 Izplačila: Posmrtni ne ...».......................................... Starostna podpora ...........................Z!!! Poškodnine in operacije..... Bolniška podpora ..............................,Z!1--------------------- 638637 Asesment 70 let starih ................................................ 3088 Izredna podpora .............................................. Rezerva ........................................i!...!.".."!..!.."!!!!."."!!........ Lokalnim zdravnikom za prekkavo k^i^tov(iaj) Porodne nagrade .................................. Rezerva članov razreda "BB" Nagrade za novopristopile ............................................ Nagrade pri zamenjavi certifikatov ............................... Zapadla posojila na certifikate ........................................ 414.68 Dozorele obresti kupljenih obveznic _____________________________ 911.98 Kampanjske nagrade ...............................................„....... 167.00 Upravni stroški ............................................................... 7,268.09—$ $5,352,023.77 ..$26,750.00 99.55 ■ 5275.00 20.00 623.37 115.00 170.00 268.42 255.00 10.00 49,265.84 Preostanek 31. maja 1944 .............................................................$5,302,757.93 FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC MAJ 1944 Dr. št. St. čl. Ases. 1 .................. 255 .................. $ 58.93 364 .................. 91.20 37 ................. 6.80 123 .................. 68.42 56 .................. 20.93 216 .................. 115.12 21.14 99.55 7.00 7.83 40.58 104.94 208 319 24 5 121 89 178 22 59 148 87 311 49 78 19 98 171 192 263 89 480 71 225 239 155 2 3 4 5 7 8 11 12 13 14 15 16 17 20 21 23 25 29 30 32 38 40 41 42 43 44 45 50 51 52 53 55 39 53 20 9 31 38 6 1 13 29 26 112 224 43 33 10 43 45 59 16 51 69 188 3 134 209 138 278 56 ...'...'.".'.'.'.'.'.'.'1 205 4843! 151 255 34 85 445 46 40 151 13 351 51 136 57 24 88 102 194 171 141 301 141 320 66 384 331 220 305 26 297 353 38 108 75 767 440 171 284 95 16 150 1,083 129 95 145 146 131 56 146 56 26 74 • 134 13 88 55 60 17 76 58 26 98 183 241 100 30 71 49 42 28 158 20 84 112 157 29 45 34 43 52 45 80 225 18 22 50 6% 57 58 59 61 62 63 64 65 69 70 72 74 75 77 78 79 80 81 83 84 85 86 87 88 90 91 92 93 94 95 97 98 101 103 104 105 108 109 110 111 112 113 114 115 118 119 120 122 123 127 128 131 132 133 134 135 136 139 143 144 145 146 147 148 150 152 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 34 1 181 15 4 178 61 125 15 66 152 5 11 12 208 83 54 247 9 12 77 58 45 1 10 57 5 30 41 8 3 29 54 42 107 23 237 28 54 121 28 140 18 82 11 42 91 3 75 131 25 27 19 1 61 6 55 111 43 54 35 92 24 115 148 73 163 4 174 179 21 47 5 234 188 77 . 214 23 6 27 Dr.it. 175 ... 176 ... 178 ... 179 ... 180 ... 181 ... 182 ... 183 ... 184 ..., 185 ..., 186 .... 187 .... 188 .... 189 .... 190 .... 191 .... 193 .... 194 .... 195 .... 196 .... 197 .... 198 .... 202 .... 203 .... 204 .... 206 .... 207 .... 208 .... 210 .... 211 .... 213 .... 214 .... 216 .... 217 .... 218 .... 219 ..... 220 7.42 27.42 4.88 1.60 14.42 10.56 .95 .15 3.46 4.20 8.50 35.25 46.76 9.06 10.14 !.80 6.85 14.17 12.85 3.30 n!9i 45.12 .60 43.04 58i40 71.92 24.19 H .15 j 222 .................. 16 51.30)224 .................. 27 no ugotovljeno mesto in lega potopljene ladje, narede načrt za reševanje. Strokovnjaki in potapljači sede pri mizi, strokovnjaki se posvetujejo, potapljači s cigaro ali pipo ustih pa poslušajo njihova navodila. Potapljači bodo šli v boj za plen. Oni tvegajo živ- ljenje. Življenje pač ne more pomeniti mnogo tistemu, ki se spušča v največje globine, razbija okove na zarjavelih potopljenih jeklenih velikanih, vdira vrata in se bije za življenje v notranjščini velike ladje, ki ga lahko vsak čas pokoplje. Potapljaška obleka je različna z ozirom na globino. Namesto prejšnjih težkih oblek imajo danes nove mnogo lažje gumijaste obleke. Tudi gumijasta cev je že davno zastarela, ker obrača potapljača, kadar poklekne ali se pripogne, se lahko raztrga, zvije ali obvisi na kakem predmetu. Moderni potapljač ne vdihuje več navadne mešanice kisika in dušika; zadošča mu 10% kisika in 90% helija, kar se vzame s seboj pod pritiskom 1,000 kilogramov. Najbofjši potapljaški aparati na svetu so Draegerjevi aparati. Ce hoče v velike globine, pa mora zlesti potapljač v oklep, v velik nestvor iz jekla in železa, v neke vrste podmornico za enega človeka, ki jo obesijo na ž r j a v in spuste globine. Najprej si potapljač ogleda 10 K65 položaj in pripravi vse potreb-25 ................. 8.05 no za nadaljnje delo. Na dolo- št. čl. 27 . 39 . 17 . 20 . 20 . 54 . 5 . 34 . 23 . 55 . 3 . 39 . 12 . 8 . 81 . 84 . 115 .. 101 . 9 .. 25 .. 18 .. 20 .. 14 .. 136 .. 5 .. 108 .. 50 .. 83 .. 18 .. 30 23 Ases, 4.95 24.09 3.35 7.63 4.85 15.35 .75 5.90 15.88 12.05 .60 14.36 1.95 1.65 41.70 18.03 21.20 72.20 1.50 3.05 3.45 7.00 2.10 69.43 45*20 9.90 28.90 3.90 4.55 3.43 14 21 159 2 2.75 12*96 čeno mesto, ki si ga izbere kot — — ¡najugodnejše za delo, znosi po- 22T 20 .'.'.'Z....1Z. 697 trebno orodje, pomorske sani, 2.40 pomožne stroje .električne ka-7621 ble; iz tega mesta napelje na površje vrv. Kadar se potapljač spušča ali dviga, mora večkrat počivati in v določenih globinah počakati, da se pljuča in žile privadijo na spremenjeni pritisk. Največja nevarnost za potapljača: izgubiti se v ladji Ko je vse pripravljeno, gredo potapljači na pravo delo. 4.58 225 .60 226 43.34 20.87 2.55 28.92 5627 1.20 2.45 1.85 49.43 ..................94.13 ..................5.16 ..................3.75 ..................26.24 ..................14.76 ..................11.31 ..........15 ..................2.40 ..................23.88 ..........85 ..................8.90 ..................11.18 ......................1.20 7i83 ..................18.01 ..................20.75 ..................20.58 ..................13.83 ..................75.03 ......... 11.34 ......................15.86 .................28.48 ..................5.55 ..................65.95 ..................4.50 ................14.95 ..................1.65 ..................14.40 ..................42.59 ..........60 ..................14.73 ..................36.81 ..................5.72 ..................5.83 3.70 ..........20 ..................19.56 ..........90 ..................11.96 32.25 ....................9.70 ..................21.78 ..................20.27 ..................4.55 ..............22.30 ....................24.20 ....................41.23 ....................24.74 Z'.'.'.'.'. 67.93 ...............40.74 ....................3.35 ..................32.50 ...........90 ....................40.77 ..................78.66 ..................44.63 ..................7320 ....................4.55 ....................1.05 7.96 370 ........i;!";" \2žm 71 ....................................— 25 ....................................4.96 34 ....................39.98 67 ____________________________________21.10 95 ____________________________14.80 232 235 236 237 241 242 243 246 248 249 250 253 54 84 9 23 32 11 36 41 29 29 2 33 15 1 23.00 1521 5.16 12.57 12.71 626 13,05 8.48 4.65 10.18 9^51 6.80 10,904 $3,195.83 Preostanek 1. maja 1944......$287,489.951 Prej si še Tia več .načinov zava Prejemki: Prejeli od društev ............$3,195.83 Obresti od obveznic .......... 200.00—$ 3,395.83 Izplačila: Posmrtnina ....$ 50.00 Kredit za pre-prestopile v odri oddelek .. 156.55 Prenos v odrasli oddelek —Rezerva čla-nov(ic) razreda "BB" ...... 309.83 Prenos v odrasli oddelek —Stroškovni sklad za mesec april 1944 ........ 824.99 Dozorele obresti kupljenih obveznic ............ $290,885.78 rujejo zvezo z ladjo, ki stoji na vodni gladini visoko nad njimi. Na delo se poda več več potapljačev. Že prej so prešteli vse v.drtine ali vrata, sploh vse možne vhode v notranjost ladje in vsak je dobil točno navodilo, kaj je njegova dolžnost pod vodo, katerega vhoda naj se posluži. To delo je zelo nevarno. Lahko trči ob ta ali oni predmet, si pokvari "železni plašč" in potem je po njem! Že borba za vhod v ladjo je huda. Pred njo se navad- jeklo kot bi vosek topil. Potapljač hitro pograbi zlato, denar, dragulje, bisere, vreče z diamanti in vse, kar ima večjo vrednost. Ob kolku ima posebno torbico, kamor vse te predmete varno spravi. Potapljači radi pripovedujejo o velikih morskih nestvorih, ki se naselijo v ladjah in napadajo potapljače. Mnogo tega pripovedovanja je pripisati domišljiji. V notranjosti teh ladij je namreč le premalo kisika potrebnega za te živali, čeprav ga porabijo le neznatne količine. Včasih pa se morske pošasti, živeče na dnu morja, res naselijo v potopljenih ladjah. Tako so našli v notranjščini neke ladje, ki se je potopila v Južnem morju ob priliki neke ekspedicije, cel park osmeronožcev in drugih morskih nestvorov. Večkrat se pripeti, da so potopljene ladje skrivališče za nevarne pomorske kače, katerih pa v evropskih morjih še doslej niso zasledili. Morske volkove puste potapljači pri miru in se jih izognejo, Če le morejo. Vendar tudi morski volkovi navadno ne napadajo potapljače, ker se boje bisernih vodov, ki so speljani na površje Kadar so bili potapljači zvezani z zunanjim svetom po gumijasti cevi, so bili morski volkovi zelo nevarni, ker so cev kratkomalo pregrizli. V ceveh so namreč videli morske kače in so se zagrizli vanje, misleč, da imao pred sabo dobro pečenko. Od časa do časa delajo tudi s potapljaškim zvonom. Pri tem si seveda ne smemo predstavljati tistih staromodnih naprav, ki se jih še morda spominjamo s kakih slik. Najmodernejši je potapljaški zvem raziskovalca morskih globin Beebeja, ki se je spustil z njim 460 metrov globoko. Toda v tej globini ni več'mogoče delati v notranjosti potopljene ladje. Navadni potapljaški zvon je uporaben največ do 100 metrov kloboko, večja globina pa je že smrtno nevarna. Potapljaški zvon in "pljučaf Za reševalna dela z potapljaškim zvonom so pripravili posebna pljuča, ki navadno vise ob steni potapljaškega zvona. "Pljuča" so aparati, vreči podobni, iz njih pa vodi gumijasta cev, ki jo drži potapljač v zobeh. Posebna zaponka iz gumija zapira nos. Patrona s sodo in apnencem izloča oglji- * kovo kislino in čisti zrak, ki ga potapljač lahko ponovno vdihuje. Vsak poklic ima tudi svoje dobre strani. Zdi se, da za potapljače to ne velja. Nič veselega ne pripovedujejo potapljači in zdi se, kakor da je z vstopom v temni podvodni svet humor zgubil svojo pravico. Četudi pripovedujejo potapljači kaj smešnega iz svojih doživljajev pod vodo, vendar poslušalcu nehote zamre smeh na ustnah. Mnogi potapljači obogate. 57.92—$ 1,399.29 Preostanek 31. maja 1944....$289,486.49 JOSIP ZALAR, gL tajnik. -O-- S POTAPLJAČI NA DNU MORJA (Nadaljevanje a 2 strani) no ali vdrtino nadmorskem dnu. Tako natančni so, da zaznamujejo vsako skalo in že na pol razpadle rabite ladje na morskem dnu. * Električna igla točno poka-že mesto, kjer leži in lego, v kateri se nahaja potopljena ladja. Seveda se reševalne ladje ne morejo zanimati za vse take ladje, na katerih je morsko dno zlasti v vojnih časih izredno bogato. Kajti neznansko požrešno je v takih časih morsko dno in še večje je število vojni žrtev, ki so bile na krovih teh ladij. Potapljači tvegajo iivljenje Ko je po ponovnem križarjenju nad krajem nesreče toč- no naberejo morske sipine, j Denarja pa ne znajo več prav Oklep je večkrat zvit, ventili j ceniti. Tako je neki potapljač zarjaveli ali polomljeni. To- dvignil safe nekega amerikan- da to še ni nujhuje. Potapljači se najbolj boje, da ne bi zašli in se zgubili v nepregledni no- skega parnika ,ki je trčil ob ledeno goro in se je potopil. Potapljač je zaslužil četrt mi- tranjščini velikih ladij, kjer lijona dolarjev, pa mu ni mno-mrgoli vrat, lesenih in železnih g0 zalegel ta denar. Kmalu je pregrad, stopnic in prostorov. Pri delu v velikih prekooce-anskih parnikih dajejo potapljačem posebne radijske aparate, s pomočjo katerih jih vodijo od zgoraj po notranjščini ladje, da se ne zgube. Vsi potapljači so tudi spodaj med seboj zvezali s posebnim telefonom. Preden torej prično s pravim reševanjem, morajo globoko doli pod vodo postaviti celo posebno telefonsko centralo za potapljače! Ko dospe potapljač do safe-ja (mesto, kjer so shranjene važne listine nivrednosti), nima več velikih muk. Vrata v safe so hitro raztopljena. V bil zapravljen in zaigran. Potapljač je moral znova na delo. Veseljaško življenje je oslabilo njegovo prejšnjo železno naravo. Mož je začel bolehati in z njegovim zdravjem je šlo stalno navzdol. So tudi izjeme, vendar je usoda večine potapljačev podobna pravkar opisani usodi. Nekaj časa delaš, dobro zaslutiš, potem dobro živiš, dokler te pomanjkanje denarja zopet ne požene v morske globine. Nekaj časa se še trudiš, lepega dne pa te na dnu morja zadene kap. Le tisti, ki so znali varčevati in skromno živeti s tistim, kar so si v močnih le- nekaj minutah je raztopljeno J tih prislužili, so ušli tej usodi. "Vse to je moje!" Tratar je stal visok in koščen vrh hriba in se je razgledoval po svojem kraljestvu. Sladka, omamna toplota, oživljajoča in dvigajoča moč zanosnega ponosa mu je zaplala po žilah, visoko telo se mu je napelo v vseh mišicah, zravnalo se z mogočno in ponosno silo, ko se je opajal s sladko mislijo: "Glej, vse to je moje!" Z živimi, begajočimi očmi je meril svet med seboj. Ublažil in omilil se mu je sicer ostri in bodeči njih lesk, ko je ogledoval drago zemljo, ležečo mirno in pokojno pod domom, kakor bi še spala in sanjala, božal jo s pogledom, kakor ljubljeno nevesto, kakor dragega7 otroka, od ponosa in radosti drhtela. A glej, nekaj hipov, in ugasnil je radostni ogenj v očeh, zresnilo in zmračilo se je lice, kakor oblede hipoma še pravkar žareči grebeni in goreče čeri in kleči gora, kadar sončna obla naglo zdrkne za gorski vrh, kakor bi padla goreča žoga otroku iz rok, ker ga je hudo speklo v roko, da jo je naglo izpustil. Oblede, otemne in strme s trdim, grozečim izrazom proti praznemu svodu nebesnemu. Trda, zlovoljna senca je legla Tratarju na čelo in je zameglila in zamračila ves obraz. Iz oči mu je zastrmela in zasr-šela gladna pohlepnost. "Vse to je moje, res, tu okoli hiše. A tam dalje, že tuje, že prepovedano, omejeno, zagra-jeno. Tisti Zelnikov travnik tamle doli ob moji njivi in Žlebnikovem gozdu, kako pripraven in priročen bi bil zame! Mojega se drži, k mojemu gleda, k mojemu si želi. In Zelni je polnilo srce, s tem večja silo ga je vabilo iti vleklo doli k njemu, v tuje prepovedano kraljestvo. Ni se mogel, več ustavljati. Oči in vse misli lakotno pa-soč na pozlačeni krasoti travnika je stopal s širokimi koraki po hribu navzdol, kar počez čez domačo trato. Drugikrat bi se mu smilila in bi šel lepo po poti okoli. Danes se mu ni. Zakaj, kaj je takale trata v primeri s travnikom? Ali ne staro ženišče ob mladi nevesti? Pod trato je ležala njiva, letos še ne posejana, puščena v celini. Tudi čez njivo je mahnil naravnost počez, tako se mu je mudilo k travniku. 2e je stal tik ob njem. Sirom ga je premeril, objel ga z lakomnim, požiraj očim pogledom. A od samega gledanja niso bile ne site oči, ne umirjeno srce. Naglo, nemirno se je ozrl naokoli kakor tat, preden iztegne roko po tujem blagu. Nikogar nikjer v tihem, pokojnem jutru. Le drobna ptička je kipeče cvrčala v vojevju jablane na trati, mlademu jutru v pozdrav, zlatemu soncu na čast. Tedaj se je Tratar urno sklonil. V hipu je Sezul čevlje in jih vrgel v razor njive. Zavihal je hlače gori do kolen in je zabredel v visoko travo, kakor da stopa v plitvo jezero. Zaščegetalo ga je v noge prijetno in osvežujoče, ker so se rosni biseri usuli trumoma nanje. Mokra trava, ki je bredel v njo globlje in globlje, se mu je opletala nog kakor tisočeri tenki prsti. Šibala in pikala ga je od vseh strani, kar mu je kova živina, ali mar ne sili ves povzročalo prijetno slast. Lice čas v moje, mi li ne zahaja ved- j se mu Je jasnilo, čim globlje no in vedno v škodo? In naj to'Je prodiral v tujo last, kakor mirno trpim? Kako pa, po se raduje srce otroku, ki bro-kakšni pravici pa? Res, prej- di in brozga po prijetnem hla-šnjega gospodarja to ni moti- ivaskega potočka, lo. Morda v srcu tudi on ni bil j A nenadoma mu je izginila zadovoljen, a je potrpel, mol- i vsa zadovoljnost z lic, hipoma če nosil krivico. Slabič! Ogla-'je ugasnil ogenj v očeh. Zbri-sil se je le malokdaj in še te- sala Je srečo z lic» upihnila je daj ni imela njegova beseda ne! °£eni v °teh grenka misel: moči, ne teže in veljave. Bil! >'Saj ni m°j! Zelnikov je." je pač bolehav mož. Hotel je; Sredi travnika ga je ustavila miru, le miru! A proč s takim in "kopala v visoko travo in v mirom, s krivičnim mirom! Ko! vlfžn0» rodečo zemljo težka pa mi je le na škodo: Proč, ] misel. pravim! Kar je vdano in mol-i Ogledal se je še enkrat po če trpel betežen slabotnež, kje je pinsao ,da bi moral trpeti in pustiti isto tudi jaz?" Nagnil je zgornji del trupla in glavo naprej, iztegnil vrat, da bi bolje videl travnik doli med njivo in gozdom, da bi ga objel z očmi od konca do konca, ga ošepnil od vseh strani, od vseh mej. Stal je kakor te-kalec, ki je okamenel sredi naglega, napetega teka. Jutranje, prvopoletno sonce je sijalo na travnik, da se je ves kopal v luči in v mehki svetlobi. Nežen je bil in lep kakor mlad ženin v praznični poročni obleki, s cvetjem za klobukom. Bilo je, kakor bi kipela in puhtela iz njega velika radost, sladka in mameča. Ne samo Tratar, mož pohlepa in sebičnega hrepenenja, o, vsakdo, ki bi ga gledal v t$j rosni jutranji krasoti, bi priznal nehote: "Resnično, pre- travniku, gori in doli, na vse štiri strani, mračno in obenem zmagoslavno—tako pač motri kraljestvo, v katero je na poti z mogočno vojsko, da si ga podjarmi in osvoji. Iz mračnega pogleda je glasno govorila jeklena volja: "Moj moraš biti! Moj boš!" II. Komaj je Šimen Pečnik nastopil svoje kraljestvo, gospodarstvo na Trati, je že snoval visoko leteče načrte. Od mladih nog mu je dremala lakomnost globoko v srcu. A dokler je bil nemanič na zdaj, navsezgodaj, je bilo vro-svetu, služabnik drugim, ni mo-1 če in zaduhlo kakor v skrbno gla očitno in zmagujoče na ■ zaprti sobi, kjer diha množica dan. A sedaj se je zdramila, | ljudi ves dan in vso noč, in je povsem se prebudila. Visoko I navrh še peč čezmerno zakur-je dvignila stožrelo glavo, s .jena. hribe, v __ cigan mrhovino* je ovohal, da Tratar kmalu umrje"—so re-11 pozneje sosedi, njegovi nasprotniki. "In je prišel, ko se je v trgu naučil vseh ciganij in goljufij, da tudi nas, priproste in nekje ljudi, goljufa in cigani." ^^^^^ Vstopil je za hlapca pri Tratarju. Tratar, slaboten in betežen že leta, se je v zimi navrh hu do prehladil v gozdu ob spravljanju lesa. Lotil se ga je mučen kašelj, ki mu je povsem izpil že poprej slabotne moči. Kakor polpijan, brez moči in volje, senca moža in gospodar ja, je postopal po hiši. Le v enem je kazal odločno voljo: leči ni maral, zakaj bal se je smrti in bi še silno rad živel. "Pride pomlad, in ozdraviš, Peter," ga je tolažila žena, sama slabotna in vsa preplašena zaradi moževe bolezni.—"pride pomlad in te ozdravi, Tratar," so mu rekali sosedje in mu dajali upanje, poceni milošči. —"Pride pomlad, in ozdravim," si je delal pogum sam, da upokoji in potolaži nemirno srce, polno skrbi za dom, ženo in mala otroka. "Pride pomlad in te vzame," je računal Simen. Z neprijaznimi, skoraj sovražnimi pogledi se je oziral za sahnečim gospodarjem, kadar je prihajal pogledat v hleve in je pokašlje-val sem in tja med živino, ki ga je gledala s prijaznejšimi očmi nego hlapec. Gledal ga je s sovražnim srcem in je pletel v njem skrivne, visoko hrepeneče misli: "Kadar umre, in bo dom samoten, žena vdova, zapuščena, brez opore in pomoči . . ." Tajen ogenj mu je za-plapolal v očeh, in ozrl se je za hip plašno po hlevu. A nihče ga ni videl, nihče ni vedel o skrivnih misli srca. Prišla je pomlad, zgodnja, topla in lepa, da še bYž nikoli taka—vsaj težko bolnemu Tratarju se je zdelo tako. Zaku-kala je kukavica v Žlebnikovem gozdu pod Trato, srečno in kipeče, da še brž nikoli tako. Tedaj so ponesli Petra Tratar j a k farni <^rkvi, da si odpočije tam v malem, mirnem domu od bolezni, truda in trpljenja. — A kmetska hiša brez gospodarja—ali ni kakor mlada nevesta brez ženina? Gospodinja, vdova, je kmalu uvidela, da sama ne zmore dela, da sama ne bo mogla držati pokoncu vseh štirih voglov hiše. Navrh ji je govoril Šimen dan na dan, da jo ljudje v tako težkih in nepoštenih časih polagoma ogoljufajo za vso premoženje. "In kaj počneš potem ti, kaj otroka?" (Dalje prihodnjič) Bedak Martin Spisal K SAVE H MESKO (Konec) Vsa vas se je zbrala pri polj skem križu zunaj sela. Oči in obrazi vseh so bili utrujeni iA izmučeni, saj niti spati ni bilo mogoče v moreči sopari. 2e poželjivimi očmi se je ogledovala po plenu. Saj je gladova-la dovolj dolgo. lep travnik, vreden vroče lju-ileta doli v trgu. Pred dvema bežni." ' letoma mu je umrl gospodar, Tratar, stoječ na hribu ka- bogat trgovec z lesom. S sinom kor izklesan kip, ga je motril s in naslednikom, ki je bil visok In vendar, tiho, lepo upanje je zabliskalo zdaj in zdaj iz žalostnih oči: "Morda pa iz-Hlapec je bil Šimen dolga5 prosimo dežja!" Najbolj je široko odpftimi očmi, kako se gospod, obenem pa oster in na- prijateljsko, zaljubljeno našla- tančen, se nista razumela. Po nja k njegovi njivi, kako zeleni sveže in zdravo, kako se prešerno in bohotno koplje v radostnih svetih pogledih pravkar iz poselje vstalega sonca, kako lesketajo na slednji travici prozorni biseri. In čim daije je ogledoval in s pogledi pil nekem prerekanju mu je mladi gospodar odpovedal službo, češ: "Jaz hočem imeti posle, ki bodo skrbeli najprej zame, ne zase." Šimnu je rekla vest: "Ta te bolje pozna ko rajni gospodar." A ta očitek ga je razjezil le še huje. Pljunil je mlado njegovo svežost in kra- j v tem srdu/na trg in na hlapče-soto, tem večje koprnenje mu | vanje v njem in je šel gori v dvigala vsem srca vesela vest: "Celo starec samotar iz šume, svetnik, pride in poroma z nami. Ce naša ne, njegova molitev prodre v nebeške višave." Težko so ga pričakovali. Vseh oči so se spet in spet obračale proti gozdom na hribu; vseh srca so bila polna radovednega, nemirnega pričakovanja, polna težke nestrpnosti. "Pride! Obljubil je P se je odločno zavzel zanj župnik. Skoraj v istem hipu je stopil puščavnik iz gozda. Vseh oči so se uprle vanj, obviaele na lijem, se vsesale v njega—mnogi, večina čakajočih, so ga videli danes prvič. Vseh oči so ga spremljale, ko je oblit od zlatih žarkov sonca, ki se je kot velikanska goreča roža razcvetelo ravno v istem ¿asu baš za starcem, prihajal doli po izsušeni rebri. In vseh oči so Šle korakoma z njim, ko je stopal med njivami sem proti križu, visok in častitljiv—le malo so mu sklonila glavo in pripo-gnila hrbet obilna leta, a brado, ki mu je padala po rjavi halji doli do pasu,' so mu pobelila, kakor bi jo bil pravkar, minulo noč, zapadel sneg. Glej, že je blizu. In vseh oči zro s pričakovanjem vanj, ko nenadoma obstoji in si z velo roko zasenči oči, dasi je obrnjen od sonca.—"Kaj gleda?" —Nekaj hipov ga vidijo tako stoječega, nepremičnega, visoko zravnanega, strmečega sem proti zbranim vaščanom. Kar se sunkoma z g a n e in stopi hitreje proti čakajoči množici. A glej, kaj je to? Ne krene proti križu, kjer čakajo župnik in mogočneži fare. Ne, čisto tja na stran zavije, tja, kjer stoji sam zase naj zadnji v vasi in v fari, Martin, bedak. Molče in strme gledajo vsi, ko se ustavi nekaj korakov pred Martinom. V bližini stoječi jasno vidijo, kako za hip zameži, kakor bi se mu lesketala nasproti velika, topla svetloba in bi mu jemala vid. Vidijo, kako se mu pepelnato lice rdeči in mladi. Vse mu žari, kakor da ga ožarja s svojo lepoto in toploto velika srčna radost in sreča. Čudom se čudijo vsi. Zakaj njim je skrito, kar zro samotar j eve, po pokori očiščene in posvečene oči: svetniško glo-riolo, ki kakor plamteče sonce žali okoli glave bedakove. In vsi se zavzemejo še bolj, ko vidijo, kako stopi svetnik tik pred Martina, bedaka, in zaslišijo drhteči glas starčkov: "Ti, o neznani brat, si torej tisti srečni mož, ki mi je bilo razodeto o tebi, da si mnogo popolnejši in svete j ši od mene. Da te vidim, preden za veke zatisnem oči, sem prišel še enkrat med svet." In glej, vsi se od iznenade- LOGE tej posojilnici CMIwiMw, Washington, D. O. Sprejemamo oeebne in druttvena LIBERALKI OBBEHl'I St Clair Savings St Loan Co. Angleikl olitveniki V krasni vezavi, najfinejšega izdelka. "KEY OF HEAVEN" v finem usnju $1.50 "KEY OF HEAVEN" v imitiranem usnju $1.00 Naročite pri: SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y. NAZ Ni m .0 n ZAHVALA V globoki žalosti In s potrtim srcem nasnanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da Je nemila smrt posegla v naio družino in nam odvsela našega predobrega očeta in nikdar posaMJenega ljubljenega soproga 9 Frank-a Krulc Vdan v boš Jo voljo ter previden s sad njo popotnico Je mirno satisnil svoje trudne oči dne ». junija, 1944. star 64 let. Umrl Je ! na hitro sa srčno boleznijo. Doma Je bil is vasi Koritnice na . Notranjricem. j Po opravljeni pogrebni sv. maši v cerkvi sv. Pa trika smo ga položUi k večnemu počitku dne 12. junija na pokopališče sv. Patrika v Canonsburg, Pa. Najtepša hvala Rev. Father e. L4očinn sa opravljene pogrebne obrede in sa obiske na domu. Iskrena sahvala vsem, ki so darovali za sv. make. Id se bodo brale sa mir in pokoj njegove duže in sicer: KSKJ Boost« Club, Mr. in Mrs. Anton Tomsk. Mr. in Mrs. John Žužek, Mr. in Bin. Frank Fetcko, Mr. in Mrs. John Bcle, Mr. in Mrs. Ignac Tomsic. Mr. in Mrs. Frank Krai. Mr. in Mrs. Stanley Lajovec, Mr. in Mrs, Joe Yarkoski, Mr. in Mrs. Frank Kirn. Mr. in Mrs. John Pelhan. Mr. in Mrs. Frank Novak. Mr. in Mrs. Frank Storle. Mr. In Mrs. Frank &abec, Mr. in Mrs. Adolph Tomsic. Mr. in Mrs. John Gruden. Mrs. Josephine Kmet, Mrs. Pete Guadognl. Mr. in Mrs. Loufe Feconda. Mr. Victor Zadnlk, Mrs. Mary Durkač, Mary in Marion Polk, Miss Frances Mohorich, Mr. Jacob Zigante in Pennsylvania Transformer Co. Najlepša h vata sledečim, ki so poloiUi krasne vence na krsto pokojnega: Mr. in Mrs. Edward Motsnik. Mr. in Mrs. Joseph Krulc. Mr. In Mrs. Anton Tomsic, Mr. In Mr*. John Chesnik, Mr. in Mrs. Mlrko Krulc. Mr. in Mrs. Anton Kogoviek, Mr. in Mrs. Anton Lavr.'i, Mr. in Mrs. Rudolph Motsnik, Mr. in Mrs. George Bitsko, Mr. in Mrs. Rudolph Tomsic. Mr. in Mrs. Mike Healy, Mr. in Mrs. John A. McKee. Mr. in Mrs. Jacob Kocian, Mr. in Mrs. Adolph Kirn. Mr. Joseph Detest, Mrs. Susteržič. društvo sv. Jerociima, it. 153 KSKJ; društvo Bratska Sloga, it 149 ABZ, Canonsburg Pottery Co* Continental Can Factory. Canonsburg Hospital, Rereman and Fortlady C. C. Co, Local Union No. 71. Pitta-burgh Ordnance, Contenental Lodge No. S15. Iskreno se zahvalimo tudi Oltarnemu društva in Marijini družbi za molitve pri krsti, enako se zahvalimo društvu, št. 153 KSKJ in društvu št. 149 ABZ za sočutje in lepo^udeležbo pri pogrebu. Prisrčna hvala onim. ki so se nas spomnili s sožalnimi karticami in pismi. Prisrčno sahvalo Izrekamo pogrebnemu zavodu Mr. John Yoney sa tako lepo urejen pogreb in vso drugo prijazno postrežbo. 8e enkrat najlepša hvala vsem, Id so nas tolažili v naši veliki talosti ;ako smo pomotoma kako ime izpustili, prosimo, da se nam oprosti. Končna sahvala naj velja tudi vsem, ki ste dali ■voje avtomobile na raspWag*. Tebi pa. ljubljeni soprog ln oče bodi lahka ameriška gruda, počivaj v miru božjem! . Žalujoči ostali: AMALIJA KRULC. soproga. ANNA, omošena MOTZNIK. MARY, omože JULIA, ANGELA, hčen. JOSEPH KRULC. brat. JOSEPHINE, omožena KMET. EDWARD MOTZNIK. EDWARD FETCKO. seta. Strabane, Pa.. 25. junija. 1*44. nja zganejo, se nagnejo v velikem strmenju naprej, ko puščavnik pred Martinom, bedakom, ponižno poklekne, mu spoštljivo poljubi rob nedelj- ske, a že stare in močno obdrg-njene suknje in ga iskreno zaprosi: "Blagoslovi me, o ti od Boga blagoslovljeni!" ^e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SUK pafee 260 FOTOGRAFIJ SIltftfT'* AMRRIÔKI VBTWAU- m I trii FT IN IZDAL L. D. SEYMOUR, B. S. A. M wmm —M vmMm aria w a Jo bolj pepaha. la MJ uporablji- la t is sli boats, ko bosta videli, kako MCICLOPEDIA poofl o vsaki vata. Eajlgs Ja Mla skrbao IC, kar j» asaixaivo ia potrebna aa psetafcuisoo, Jako da Ja vas To Je nova vrtnan In lahko msuailjlvsM Prepričali as boata, da Jo TOK GARDEN ENCYCLOPEDIA. Pratakualte NAROČ1TB PRI KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 816 WMt 18th Sbwt, »ew York, N.T. Naročite si dnevnik! V Clevelandu izhaja ie nad 40 let slovenski list z imenom tfiuriiKiii hah Aiim a jj V teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vsaj en SLOVENSKI DNEVNIK Ako še niste naročeni ni MiuraiAifA hauavihavj nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih. "AMERIŠKA DOMOVINA" je primeroma zelo poceni. Za vse leto vas stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2. Naročite si jo ns ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland 3, Ohio i ¡1 1 FETCKO. EMA, NAROČITE IN ČITAJTE priznano najboljšo slovensko družinsko revijo "Novi Svet" ★ ★ ★ Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno je zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega in pomenljivega slovenskega mesečnika. Stane letno za Ameriko $2; za Kanado $3. Naročnino sprejema: ★ ★ * "I0VI SVET" Chicago, 111. 1849 W. Cermak Rd. MISSING ON 13th AIR MISSION Lorain, O. — Mrs. Yolanda Lubanovich, 1944 Lexington | Ave., has received word from the War Department that her husband, Lt. Edward Lubanovich, 27, is missing since a mission over Germany. The lieutenant, a bombardier aboard a Liberator based in England, was believed to be on his thirteenth mission when lost. He is a former member of St. Vitus Parish. The son of Mr. and Mr3. Louis Lubanovich, 1637 E. 29 St., he entered the Army Air Forces in February, 1942. He has served overseas since last March. A brother, Henry, is serving the Army in this country. YOUR STAKE IN THE FUTURE GERMAN PRISONER Cleveland, O. — Missing since Feb. 17, Pvt. Albert Travnik, an infantryman, is a German prisoner, according ¿o word received from the War Department by his father,* John Travnik, 1232 E. 173 St. One of three brothers in service, Pvt. Travnik served in the three Mediterranean area Franklin Alexander—Philadelphie Bulletin A SOLDIER SPEAKS So you're sick of the way the country's run, and you're sick of the way the rationing's done, invasions in Africa, Sicily and I And you're sick of standing around in line, you're sick, you Italy since going overseas last I say—well that's just .fine. July. He began Army training more than two and a half years ago. The two brothers listed with him on the St. Mary (Collin-wood) Parish service roll are Sgt. Anthony, in New Guinea with an M. P. unit, and Pic. Frederick, with a medical detachment in Jackson, Miss. WOUNDED IN ACTION V Cleveland, O. — "I am just ready to go to the front line again," writes S/Sgt. Emil Pre-dovic, husband of Mrs. Anne Predovic, 8912 Booth Ave. An infantryman, Sgt. Predovic was wounded May 24 in Italy and was simultaneously promoted to staff sergeant. He had previously been a PFC. Overseas since February, he has been awarded the Purple Heart. The former Holy Name parishioner entered service last October. Two of his brothers are in service: Corp. Dan, husband of Mrs. Jean Predovic, 4000 E. 141 St., is a physical education instructor in New York City for the Army Medical Corps. S/Sgt. Nicholas is stationed in Van Buren, Ark., with the railroad engineers. -o- CLEVELAND PIONEER IS MOURfNED • Cleevland, O. — Requiem Mass for Anton Gliha, one of the founders of St. Lawrence Parish, was offered last week in the church. A native of Yugoslavia, Mr. Gliha died Sunday, June 25 at his home, 9111 Union Ave. Coming to Oleveland at#the turn of the century, he began work with the American Steel and Wire Co., and remained there until his retirement three years ago. He was the organizer of the St. Aloysius Lodge and the founder of the Slovenian National Home, 3563 E. 80th St., where he served as an officer and director for many years. He belonged to the St. Lawrence Lodge, No. 63 KSKJ. He leaves his wife, Frances; a son, Anthony; three daughters, Sister Mary of the Dominican Order in Tucumcari, N. M., Frances and Theresa; a stepson, Laddie Turk; a sister, Rose, in Yugoslavia; four brothers, Louis, Frank and Ignatius of Warren, O., and John So am I sick of the sun and the heat, and I'm sick of the feel of my aching feet, And I'm sick of the mud and the jungle flies, and I'm sick of the stench when the night mists rise, And I'm sick of the siren's wailing shriek, .and I'm sick of the groans of the wounded and weak, ? > And I'm sick of the sound of the bomber's dive, and I'm sick of seeing the dead aliv^. ' I'm sick of the roar and the.noise and the din, I'm sick of the taste of food from a tin, And I'm sick of the slaughter—I'm sick to my soul, I'm sick of playing a killer's role. I'm sick of blood and of death and tfre shell, and I'm even sick of myself as well. .• • But I'm sicker still of a tyrant's rule, and conquered lands where the wild beasts drool, And I'm cured darned quick when I think of the day, when all this hell will be out of the way, When none of this mess will have been in vain, and the lights of the world will blaze again, And things will be as they were before, and kids will laugh in the streets once more, And the Axis' flags will be dipped and furled, and God looks down on a peaceful world.—Author Unknown. -o—:- EMMA LAZARUS ANNIVER- CATHOLICS WERE SPIRI-SARY CELEBRATION TUALLY READY FOR Emma Lazarus was born in THE INVASION New York City on July 22, | London. — Catholic men in 1849. A daughter of Spanish- the armed forces had never be-Jewish immigrants, her brief fore responded so magnificent-life was dedicated to fighting jy to a iast opportunity to ap-the advocates of anti-Semitic proach the sacraments before pogroms and helping to make going into battle than they did possible a better life iti the on the eve of the Allied inva_ United States for the victims sion of France, according to of European oppression. ! chaplains attached to the inva- Emma Lazarus penned her sfon forces immortal poem, "The Newl At some camps, it is report-Colossus" - as a contribution ed> 95 cent Qf the ^f to the campaign to raise funds; Catholic ^ r e c e • v e d for the Purchase of the^pede-|Holy"Communion. For months ° ™ which the Statue of'- OHIO SLAV ORGANIZATIONS TO CONFER IN YOUNGSTOWN, JULY 30 Cleveland, O. — In a call issued to all American Slav organizations in the state of Ohio, the American Slav Congress urged continued unity and efforts "To insure the success of the invasion and the destruction of..Nazi Germany and imperialist Japan." The call states, "President Roosevelt is the symbol of our fight against Axis slavery. Under his leadership we, one hundred and thirty million liberty-loving Americans, are marching to victory, side by side with our gallant Allies. This great champion for national and Allied unity must be retained at the helm of our country. His continued leadership is essential not only for complete victory, but for the establishment pf a just and lasting peace." The conference will make plans for a thorough registration campaign so that American Slavs in Ohio will be qualified to vote in the November elections. The Conference will take place July 30th in the Ballroom of the Ohio Hotel Youngstown, Ohio. V FOR 5 AND ¡VICTORY m PIONEER, FORMER SUPREME OFFICER EXPIRES Chicago, 111. rr=_Anton Gregorich, 76, pioifj^ünd former KSKJ Supreme Officer, expired after a lingering illness. The deceased was born Dec. 19, 1867, in Jugoslavia, andJv „ _ , came to this country in i887 jbeld^on^Sunday, July 30th. hand" was married in CLEVELAND RED CROSS ASKS FOR MOTOR CORPS VOLUNTEERS AIMERIÇAN RED CRf)§6 + Br brin Dug an—Huntington W. Va. Advertiser JOLIET AND ROCKDALE SOCIETIES NAME 50fh ANNIVERSARY PROGRAM COMMITTEES Joliet, 111. — The reprasen- ments will be taken care of by tatives of the Joliet and Rock-! the St. Genevieve dale KSKJ societies met and members, formed the committee which will have charge of the arrangements for the 50th Anniversary Program which will be in 1887 f ir, "----' 1888 to w?he Committee John Churnovic, preside] is: Catherine Simec who expired Jonn ^nurnovic, president; in 1907. Ui 1908 he was mar-1Mrs" Jean Tezak' vice Presi" ried to Mrs. Mary Kordes. To dent; Joseph Wolf' vice Presi" •both marriages were born sev- dent; John Gre*orich, secre Cleveland, O. — Last week the Greater Cleveland Red Cross Motor Corps "joined" the Navy. In this way the Motor Corps took on another direct and important war job, that of driving U. S. Navy automobiles and personnel assigned to Cleveland District. A total of 11 Navy automobiles make up the car pool, and a staff of 13 Red Cross Motor Corps volunteers will put in an eight-hour shift every day. Red Cross volunteers will drive the Navy cars to such places as the airport to meet Navy planes and personnel; they will drive on important missions to shipyards in the Cleveland District and to industrial plants turning out vital equipment and parts for fighting ships and planes. Volunteers will be stationed at the Coast Guard Garage on Chester Avenue, from which point they will be dispatched to various Navy offices to pick up personnel and transport them to their destinations. Society'Sunday will not be another day I off for these volunteers, it was The tentative program for the day is: A short parade at 10:30 o'clock; Solemn High pointed out; our fighting men don't stop on Sunday. The plan will put to more stal on Liberty stands in New Yoirk | harbor. In 1903, Emma poem was inscribed on the base of the Statue of Liberty, after it had come to express for all mankind the American spirit of asylum and freedom. On July 22nd, special ceremonies will be held at the Statue of Liberty to pay tribute to the memory of Emma Lazarus and her work on behalf of the immigrant in the United States. The inscription on the base of the Statue of Liberty reads: i in the camps, missions, re- treats and other spiritual ex- Lazaru^' 'erc*ses were held, during which a majority frequently received the sacraments. No Catholic soldier embarked on invasion craft without first having been given every opportunity of preparing himself spiritually for the ordeal ahead. Religious arrangements in the camps of the invasion forces included a special tent in each camp, with the Blessed Sacrament and a confesisonal. Specially trained chaplains Give me your tired, your poor, conducted the work among the Your huddled masses yearning to breathe free, The wretched refuse of your teeming shore; Send these, the homeless, tempest-tost, to me, I lift my lamp beside the golden door. men of these camps. en sons and seven daughters, of which five sons and two daughters are living. In his 56. yeai% on American soil the deceased among his accomplishments was also instrumental in organizing St. Stephen's parish. He was also one of the organizers of St. Martin's Society in 1888, which later became St. Stephen's Society No. 1, KSKJ. In 1917 he was elected to the KSKJ Supreme Board. He was also the first president and an organizer of the Slovenian Home Savings Ass'n, now known as Reliance. PIONEER EXPIRES Joliet, 111. — Michael Ur-sich, pioneer, expired June 29 in St. Joseph's Hospital. Born in Jugoslavia Jan. 6, 1870, he came to this country in 1890. Services were held in St. Joseph's Church July 3, and interment was in St. Joseph's Cemetery. Surviving are the widow, son Joseph, supreme medical examiner of the KSKJ, daughters: Sister M. Engratia OSF, Sister M. Walburga OSF, Mary (Mrs. Louis Zeleznikar), Angela (Mrs. Setina), Amalia (Mrs. Kostelc). tary; Frank Terlep, treasurer, and one committee member from each society. The Program Book Ad Committee is: Matt Slana, Joseph Zalar, Martin Tezak, and Frank Terlep. The Liquid Refreshments Committee is: Frank Terlep, John Churnovic, Louis Kos-merl and Math Krall. The banquet dinner arrange- THE MAN WHO CAME TO DINNÊR Mass with His Excellency!efficient use the limited num-Archbishop Samuel Stritch of her of Navy vehicles, thus sav-Chicago presiding, and Rev. mg 'gasoline and tires. The M. J. Butala, Supreme Spiri- project, • stemming from the tual Director, the Celebrant, | American National Red Cross, will be offered at 11 o'clock! has the enthusiastic approval The banquet will be held at 1 of Captain Ralph T. Hanson, o'clock p. m. in St. Joseph's U. S. N. Inspector of Naval Parish Park Hall. A very short1 Material and Superv isor of program is being prepared for'Shipbuilding for the Cleveland this memorable occasion, with! District. Supreme Secretary Joseph Za-j The Greater Cleveland lar acting as Toastmaster.¡Chapter is the third chapter in More details wfil be announced i the country to try the plan; in later articles appearing in;Chicago and Buffalo, first two the Glasilo in Slovenian and j centers to effect the new fted | Cross service, have reported !great success in those areas. This new program will necessitate" the recruiting of sev-jeral hundred more Motor on Our Page in English. Jo-Lee-Ett. The table was set for only ideal husband and father. If| Corps volunteers, who will not * 'have to drive their own automobiles but will djrive Navy ¡cars. A free two-weeks training i course for this new Motor family and"friends/at least he1 ^orP8 volunteer assignment is not deceived. Conscience \ ^beenset up here by Fowler will take care of that. COST QF U. S. NAVAL EQyPIMENT Battleship ............$97,000,000 Carrier ................ 77,000,000 Cruiser-Heavy .... 77,000,000 Cruiser-Light ......^ 35,000,000 Chaplains were available at'Pestroyer .......... 8,000,000 of Joliet, 111., and three grandchildren. all times. One OBritish chaplain, the Rev. Peter Firth, was killed in action in the invasion, while ^wo others, the Rev. Patrick Bluett, who recently was awarded the Military Cross, and the Rev. William Briscoe, were wounded. Submarine ............ 7,000,000 Sub Rescue Ship .... 4,215,000 Minesweeper -...... 3,500,000 MTP Sub Chaser.......... 60 ft. Air Rescue Boat ............ Bar^e .... 540,000 500,000 60,000 35,000 one, yet four men dined together. This is not a mystery, as you will learn by reading the •story. It is not even a paradox. After reflection you may recall others who have occupied the chair of this unusual host. Possibly you may identify yourself as the subject of today's theme. Pinner is served. Opposite the host sat the man he meant to be. When he was a boy he heard and read of good and great men. Mother and father encouraged him to be diligent in his studies and zealous in the formation of good habits. When he made his First Communion he prayed to Christ for! help so that he could grow in wisdom, age and grace before God and men. He picked out his hero and hoped he would become a man like him. Today he is entertaining the companion of his boyhood dreams. Close beside him and to the right sat the man he is reputed to be. His identity must be learned from the neighbors, and his associates in ^he social and business wojrld, and from his own family- He may be a failure in their estimation. But let us be charitable and give him credit for being an honest perchance he is playing a clever game to impress the public with virtues that he does not practice, and is skilled in the' art of double dealing with his McCormick, president of the International Harvester Co., The place at the left of j and will be patterened after host was reserved for the man he thinks he is. Identification is not easy. A bit of advice may not be amiss: "O wad some power the giftie gie us— To see ourselves as others see us." It may be a case where the man does not know himself. Conceit is tricky. It ma*kes a man an admirer of himself, and not an admirer of virtue. J Pride has many snares. It is called the never-failing vice of fools. In the lack of definite evidence we charitably believe that the guest is a man of humility. Assuming he has the virtue of humility, he knows himself as factors that have no influence the one used by the Chicago Chapter. Women who work every day, Judge Orr, Chairman of the Greater Cleveland Chapter, pointed out, can be used for Saturday and Sunday shifts; they, too, however, will have to take the regular training course; Volunteers interested in the new Motor Corps service for the Navy are asked to call Red Cross Motor Corps headquarters, 1227 Prospect Ave., SUperior 1800. a man who is sorry for his sins, and is striving to be a good Christian. In the last chair sat the host, himself. This is the man he really is. His identity we must leave with God. What he meant to be, what he is reputed to be by the public, man, an upright citizen, an what he thinks of himself are on the Divine verdict. Devested of all antics and artificial ities that shape human decisions, the host is known to God for his intrinsic value. In the end this is the only estimation .hat counts. No sign of recognition passed.—They knew not one another. — St. Aloysius Bulletin. ' y OUR PAGE WAR KITCHEN ===== JANCER 1110 DM m. La Sali«. Ol. ■S/ / This week seems to be pickling week. Many pickles and relishes will be put up this summer, from the many victory gardens all over the country, and from the fine orchards that the United States can boast of. Here are a few choice recipes. Spiced Peach Jem 1 quart peach pulp, 3 or 4 peach pits, 1 tablespoon whole ginger root, % teaspoon whole allspice, 4 cups sugar, tablespoon whole cloves, 1 stick cinnamon, juice of lemon. Chop peach pulp; mix with sugar in preserving kettle. Crack peach pits; remove kernels and add to peach pulp. Add spices tied in a small cloth. Simmer until clear and thick, stirring occasionally to prevent sticking. Add lemon juice. Fill sterilized jars or jelly glasses. Seal. About 4 half pints. Rhubarb Conserve 4 cups diced peeled rhu- B7 Rube Goldberg—Nem York Sun BeB Syndicats LIFE ON THE FARM BRINGS SERENITY, FAMILY LOYALTY By Sister Mary Clare, SND The owl has been voicing his woes all morning. The neighbor's dog just chased a big bunny under the shed. One glimpse at the bunny as it scampered past revealed the number of times the cat or dog has tackled it, for the bare spots are tragically many. Only its tail is still beautiful. The perfume from the adjoining field of clover is heady and pleasant. We had fish for breakfast. Tiny fresh fish caught in the creek last night by 9-year-old Billy and his 7-year-old sister. Billy had cleaned the fish ex- . , , - . , . . pertly and they were ready to !\arb' } CUP s«ede,d IreSLh C_h_er"ifry. The shy smile with which he presented them to us gave them a flavor all their own. Billy had the same shy smile when he served Mass this , morning. Even picking straw-Place ^n, berries seems to be a bit sa- ries, 1 cup diced fresh pineapple, 3 tablespoons lemon juice, 4 tablespoons orange juice, 4 cups sugar. Prepare the rhubarb, cherries and pineapple a heavy saucepan with thejcred to Billy And why not? lemon juice and orange juice,; Watching Billy in the fields and the sugar; stir until well and in the church made me mixed. Cook over an asbestos think of pius x, for he, too, mat, stirring frequently, until |was a farmer boy. Parents thick. Pour into sterilized j with a boy like Billy have tre-jars when cool; seal with par- mer»dous responsibilities. De-affin. Simmering time: one veloping the germ of manhood hour or more. . ¡¡n him is the greatest chal- B lack berry and Rhubarb Jam lenge life can offer them. 4 cups blackberries, cupj You see I am spending a water, 4 cups diced rhubarb, 4 j week in the country, guest of cups sugar. the sisters who staff a tiny Pick over berries; cook slow-!country School. Tractors with ly with water for 10 minutes; every imaginable kind of con-rub through sieve to remove trivance attached, clatter by seeds. Combine all ingredi- every few hours, giving one ents; cook for 20 to 25 min- the impression that the farm-utes, stirring frequently to pre- ers own their machinery co-vent sticking. Pour into hot operatively. Maybe there is sterilized glasses and seal with not enough machinery to go paraffin. About 5 glasses. around for we heard a farmer P*ach Nut Conserve chugging up and down in his 6 cup® sliced, ripe peaches, field all day Sunday. Then . .. . . 4 cups sugar, 1 orange, 1 four- again maybe he is one who ar- them+ a11' °r re^ln* .lt m a teen ounce can :< * The truly^ Catholic mother, NEW JOBS CIVIL SERVICE LISTED Cleveland, O. — New job opportunities in war service and old-line Federal agencies yirere listed today by Waldo S. Somners, branch manager of the Sixth U. S. Civil Service Region. These positions are not available to men or women already employed full-time in essential war work at their highest skill, Somners pointed out. The list follows: Comptometer Operators: although laVcfking"a^ college"d^ 91752 Per ^ Cleveland; no gree, has the correct answer.|f*perience necessary; will be Her child does nbt suffer "spi-,i'ai?ed; mu8t P1""' ritual malnutrition." She has cIer,cal 8 11972 taught him'the faith she her- Per year; must have actual self has lov^d. She has made pB1J e*^ne»c* ever, whiqji brought only derisive laughter from the farmers to whom I showed it. This' article suggests that as a, change from spinach and lettuce, hpusewvies should serve' sting nettle, marsh marigold dock, milkweed, chicory, wild onion, summer mustard, poke-weed, sorrel and purslane or parsley. The tender young leaves of these wild plants, we read, are nice for salad and can also be cooked and served like spinach or chard. A "city slicker" must have written that article. However, the editors can be pardoned for letting it go through for there is no "funny" page in this otherwise very fine magazine. It is, as you know, the official publi-1 cation of the National Catholic Rural Life Conference, whose headquarters are in Des Moines, Iowa. I many pers&ml 'sacrifices to give her child a Catholic education. But on D-Day when she visualized the danger her eon might be facing, how glad she must have been that she had those sacrifices and how thankful she must have been to have fortified her son with the armor of faith. And what did those boys think of on D-Day as they were approaching their destination where they would face an unknown adventure? You may be sure they were long, deep thoughts of home and all they held dear. It is my great privilege to be able to quote a letter written by a Catholic Marine to his mother on Mother's Day and I feel certain that while many of our boys could not find words to express their feelings so beautifully, the thoughts which stirred their hearts on that early morning mission across the English Channel must have been very tfmilar. "Dear Mom: "I could never express my feeling for you on a piece of paper, but I hope that this will be some indication of my love and appreciation. For 19 years I've received t'he best eare and training that is possible: one letter could never do that justice. "You taught me how to walk and talk; it was you who gave me my first knowledge of God and why I was sent here. You taught me the rights and wrongs of life. You gave me the best home in the worid. It was my Mom who carried me through the many days of sickness. She who provided for my Catholic education, who offered my comfort when thingB went wrong. "You've worked hard to give me my start in Bfe, Mom, and I am going to do you justice. To me yog are the most per- : . *;r u ' ... . Typists.1 $1?S2 per year; in Cleveland ; must pass civil service typing examination experienced. Stenographers: $1972 per year; Cleveland; at least one year's experience. Inspectors: $2433 per year; Lorain ; inspection of cranes and shovels. Ship Construction Inspectors: $2433 to $2798 per year; Lorain; for lower grade; general background working with machinery, its maintenance and construction; for higher grade, several years' experience on construction or maintenance with knowledge of blueprints and precision instruments. Auditors and Accountants: $3800 to $4400 per year; in Cleveland; background in accounting, purchasing or general business experience; duties as price analysts, i Administrative Officer: $4400 per year; Cleveland ; accounting, legal or engineering background plus practical business experience. Mechanical Engineer: $3800 per year; Cleveland; must have training equivalent to that represented by college graduation in engineering with at least three years' practical experience in an engineering office engaged in the design of Deisel engines. Further information and application blanks are available at Room 1741, Union Commerce Building, Cleveland 14, Ohio. "Wi*vi gtt to hsve sll ths fats and alls ws can f«t—and mora," aaya tha War Food Administration of the Department of Agriculture, and Amer It an woman respond. Here, M re. Charfee E. Zimmerman, of Nutley, N. J, turna a can of ueed fat over to meat dealer Richard Hendriks, while Lloyd Wean, fat collector, etantfe ready to speed H on I Ma way to war and oaaantlal civilian industries. This makes tho; ^SOBUBBOth pound of used oookin« fat that Swift a Co., have coi-looted In that community. —-J SEND YOUR USED PAPER TO WAR! USABLE MISFORTUNE One Bond saleswoman in Livingston, Mont., instead of being disturbed by misfortune, capitalized on it! When a farmer's dog bit her, she sold, the farmer $500 worth of War Bonds. And when her car stalled on a hill, she sold a Bond to each of the five highway workers who pulled her out of her difficulty. When American Marines moved in recently on a Japanese-held inland, they cached in the shallow water off shore tons of ammunition that could not be squeezed into their crowded landing craft. All day the explosives lay on the ocean bed snug and dry in waterproof paper-board containers. That night, guided by luminous floats, the Marines hauled up their cache and used it to complete the job of wiping out the enemy. We are fighting this war with paper, and we do not have enough of it. . Simply to design one big battleship takes 175 tons of blueprint paper. Shells as heavy as a Ford car, that can tear a ship to pieces from a distance of 30 miles, are wrapped for shipment in paper. Parachutes of paper drift down with ammunition and food for isolated fighting men. Seven hundred thousand separate war items are paper-made or paper-packed. We lack paper because so many men who used to cut the wood for paper mills have gone to war. To make up for this shortage, the War Production Board is renewing with greater urgency than ever its plea that we save ALL used paper. Two thirds of all the available paper in the country — 8,000,000 tons — must be recovered during 1944. Only if every one of us meets this challenge to patriotic action on the home front, and begins now to save every possible scrap of used paper, can we reach that staggering goal. This is particularly an opportunity for the children in every home to do something real toward winning the war. Here are simple rules to follow: Fold newspapers flat; tie them in bundles a foot high. By Dale Ulrey Dm Moinet Register « Trib. «URB, ITfe 6000 NEWS** but Ars you OOIN» TViAT SOMBTHINÔ TO HB LP rr Tie magazines and books in bundles 18 inches high. Flatten corrugated and cardboard boxes; tie them in bundles a foot high. Flatten waste paper — envelopes, wrappers, etc. — and pack in a box or bundle. If you do not know who is collecting the waste paper in your community, call up your WPB Salvage Board, which you will find listed in your telephone book, or your local nèwspaper. They will give you the information over the telephone. Send every scrap you do not need to war,! THE THINKER Back of the beating hammer By which the steel is wrought. Back of the workshop's clamor The seeker may find the Thought, The Thought that is ever master Of iron and steam and steel, That rises above disaster And tramples it under heel! The drudge may fret and tinker, Or labor with lusty blows, But back of him stands the Thinker, The clear-eyed man who knows; For into each plow and sabre, Each piece and part and whole Must go both brains and labor, To give the thing a soul! Back of the motors humming, Back of the belts that sing, Back of the hammers drumming, Back of the cranes that swing, There is an eye which scans them, Watching through stress and ( strain, here is the Mind which plans them, Back of the brawn, the BRAIN! Mifeht of the steaming boiler, Force of the engine's thrust Strength of the tweating toiler, Greatly in these we trust. But back of them stands the THINKER, The planner who sees things through; Back of the Job, the Dreamer, Who's making the dream come true!—Berton Braley. -o-- Food For Victory and War Stamps A colored school in Port Lavaca, Tex., raised food for Victory and money for War Stamps. The 24 children in the primary grade have a garden project The produce is sold and the proceeds put into Stamps and divided among the pupils.