r o « tnln« plačana t gotovini g T E V. 11. V LJUBLJANI, DNE 18. MARCA 1931 L E I O 44 Cena 38 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka t Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor '0 Din. Izhaja vsako sredo. Spisi iu dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljub«« v Ljubljani Franjo Neubauer: Tesar — rednih V sobi skromni kruhek služi si tesar. Ni mu sreče zemske ne razkošja mar. V srcu dobrem nosil deklice je lik, zdaj pa ga vznemirja muka strašnih brig. Srečno jo je ljubil, v vsaki misli zvest. »Kaj je z zaročenko?* kliče mu bolest! Grenka bo ločitev in slovo od nje. Ali biti mora! Naj trpi srce! Sprva utrujen od dela, čuden prihaja mu san: »Kdo si, mladenič prekrasni? K meni odkod si poslan?* Slovenski možje! »»Videl je Bog tvoje boli, k tebi velel mi nocoj: ljubi dekle zaročeno, vzeti jo, nič se ne boj! Duh jo je sveti obsenčil z večnega raja višin. Njeno bo dete presveto. Njen bo in božji bo Sin!«« Teše spet tesar vesel, Bog mu muke je odvzel. Dnevi, meseci beže. V Betlehem z Marijo gre. Tam zasveti v nočni mraz rajski Jezusov obraz. V Deteta nebeški žar ves zamaknjen zre tesar. In hvaležen je Rednik za največjo vseh odlik, da z očetovsko Skrbjo Božje Dele vzgajal bo. t Mislim, da ga ni pri nas moškega ime-ia, ki bi bilo bolj udomačeno in razširjeno, Kakor je ravno ime Jožef. Imamo sicer mno-?o Antonov, Francetov in drugih lepih ®en, ampak z Jožeti se najbrž nobeden ne 01 mogel meriti; vsaj za svojo ožjo domovino Vem, da je Jožetov skoraj polovica vseh moških. Že zaradi tega — pa ne samo zaradi tega se mi zdi vredno, da se nekoliko spomnimo velikega svetnika svetega Jože-,ai ki ga leto za letom slavimo po vsej Sloveniji in ki naj bo svetal zgled vsem našim '»ntoin in možem! Vsem, poudarjam še enim |' ne le onim> ki n°sijo njegovo lepo Sveti Jožef je zgled pravega krščanske-moza in mladeniča. t. v 7 svetem pismu beremo, da je bil sveti 'izei pravičen. iTni™« -a-. , - --------- Kakor se zdi "ta beseda dam in raal<>Pomembna, če jo pogle-tZh\Samo po vrhu> bomo spoznali njeno Sffiu0 vsv.ebino in pomembnost, če si jo Sedamo boli natanko. Sveti Jožef je bil pravičen do Boga, do sebe in do bližnjega. V tem ga naj posnema vsak moški. Bil je pravičen do Boga, storil je vse, kar je Bog zahteval od njega, pa naj je bilo še tako težko in neprijetno. Nikdar ni nič ugovarjal, nikdar se ni izgovarjal, da česa ne more izvršiti, nikdar se ni opravičeval, nikdar nikogar dolžil in nikdar se ni jezil nad Bogom in njegovo previdnostjo. V vsem svetem pismu ne najdemo zapisane niti ene besede, ki bi jo bil spregovoril varuh samega Sina božjega in njegove Matere! Njegovo geslo je bilo: moli in delaj! To si vzemite za svoje življenjsko vodilo tudi vsi slovenski možje! To vas bo držalo pokonci v vseh težkih časih, ki jih doživi vsak človek prej ali slej, posebno pa še družinski oče v današnjih viharnih dneh. Ko bodo prišle nad vas preizkušnje in stiske, ne boste omahovali, kakor ni omahoval sveti Jožef, ki si je mislil: božja volja je, zato se mora vse izvršiti, kar Bog zahteval Ce pride sreča in veselje ali pa nesreča in grenka žalost, boste stali trdno in nepremakljivo kakor živa skala, ki je ne premakne ne pekoče solnce ne mrzel sneg in dež. Zgodilo se vam bo kakor je zapisal modri Salomon: mogočen bo na zemlji zarod onega, ki spoštuje božje zapovedi in izpolnjuje njegovo voljo, njegova hiša bo slavna in premožna! In prerok Jeremija obljublja pravičnemu možu, da bo stal kakor mogočno drevo, ki raste na globoki zemlji, da ga ne premakne noben vihar in mu ne škodi ne suša ne moča! Taki bodite, slovenski možje, ko trdni hrasti stojte v svojih domovih in branite svojo družino pred vsemi kužnimi viharji in valovi današnje dobe. Bodite pravični do Boga, dajte mu, kar mu gre, in On vas bo blagoslovil, blagoslovil vse vaše delo in znoj, da vam bo rodilo polje in vrtovi, blagoslovil bo vaše otroke do devetega rodu! Kakšno doto pa morete zatptiti svoj /.n otrok (m ki bo večja od'blagoslova božjega?! Sveti Jožef je bil pravičen do sebe. Za se ni iskal nobenih posebnih pravic, nobenih ugodnosti; bil je skromen, zmeren in z malim zadovoljen. Tudi v tej stvari moramo posnemati velikega svetnika, zakaj danes ni svet navajen ne skromnosti ne zmernosti. Sebi vse, vse užitke in naslade, drugi naj poginejo. Mi ne bodimo takšni! Slovenski mož, bodi pravičen do sebe, stori svojo dolžnost, vzemi na svoje rame svoj del bremena, ki ga moraš nositi kot glava družine! Težki časi so, a vendar ni prav, da vso krivdo zvračamo samo na druge. Kdor hoče biti pravičen, bo najprej presodil samega sebe in ne bo sodil drugih. Zmerom se toži in tarna o denarnih krizah in še o mnogih drugih; jaz pa bi rekel, da je dandanes v duši in v srcu mnogo večja kriza kakor pa v žepu in menim, da kriza v duši bolj vpliva na ono v žepu kot pa narobe ... Slovenski možje, bodite pravični do sebe! Ne pozabljajte svojih dolžnosti! Sveti Jožef je bil pravičen do bližnjega. Nikjer se ne bere v vsem svetem pismu, da bi bil kdaj storil komu tudi najmanjšo krivico. In koliko krivice storijo danes ljudje drug drugemu! Po družinah, v vaseh in mestih. Brat brata ne more videti, mož se prepira z ženo, sosedje se to-žarijo med seboj, se sovražijo in drug drugemu delajo škodo, kjer le morejo. Slovenski možje in fantje, ne bodite takšni! Našo družine naj postanejo zopet podobne oni družini v Nazaretu, kjer je gospodaril sv. Jožef. Možje, ravnajte s svojimi ženami kakor je sveti Jožef ljubil Marijo, ljubite svo« je otroke in skrbite zanje, kakor je tesar sveti Jožef skrbel za Jezusa. Slovenski možje in fantje! Vzemite si geslo >moli in delajk za g'avno smernico vsega svojega življenja. Če bo vase delo ie (ako trdo in naporno, molitev in b'agos!ov božji ga bo osladil. Potem vam življenje ne bo mračno tlačanstvo, ki se mu zastonj upiramo ali v katerem obnemoremo in obupamo; ako bo še tako bridko in grenko, boste vedeli, da prihaja od Boga in zato, da nam prinese odrešenje... Še enkrat vam kličem: Bodite pravični do Boga, do sebe in do bližnjega! Jože Zdolanji. posebno čuvati, vse to bo neprimerno veJS vredno, kakor pa vsa gibčnost, ki si j0 boS morebiti priboril po raznih telovadnicah ali pri morebitnih športnih prireditvah. Toda če v tovarni ali pri rudniku zbo. lim, imam pomoč v bolniški blagajni. Tam imam tudi zdravnika in zdravila". Na'kmetih pa nič. Če me ne bo rabil za delo, m« bo po?lal domov in sam bom moral pia*A. vati zdravnika in zdravila za bolezen, k[ sem si jo nakopal pri kmetu. Na! Zdaj si me pa zadel. Najhujši top si si prihranil za konec. Tole poglavje je zadnje čase res nekaj bolj bridkega. Bili so časi, pokojni dr. Krek je rad tole s possbnim ponosom poudaral. bili so časi. ko so na kmetih posla šteli za čla»a družine. Imeli so ga kakor za svojega, če ie zbolel, je ležal pri kmetu. gosnodiu;a mu je stregla kakor svojemu otroku, kmet ie trnel vse bolezenske stroške. In jih ie rad. Vedel 'e, da mu bos'a blateč in dekla no ozdravljenju s nridncs»io in s hvaležnostjo rada povračevala vso skrb in vse stroške, ki jih je imel z njima. Moderni čas je ra razdvojil posla in gcsnodara. Zato so pa tudi lako silno redki t:s!i zvesti posli, ki služ.iio pri istem gosno-dariu po trideset, štirideset, po petdeset let. Za tako zvestobo ie eosncdar seveda rad nekaj žrtvoval. Za posla danasniih dni, ki c'ar,es služi pri meni, pa že z enim očesom škili k sosedu, od tam pi po rar me-sec;h v mes'o. ie pa res tez^o plačevati zdravniške stroške. To pove zdrava pamet sama. Treba bi ra seveda bilo tudi za posle ra kreetih prirediti bolezensko zavarovance. Merodaini gospodje raj to s!var preučuješ in pridejo s rametni.">i predlogi na dan. Podlaga je pa* lahko splošno bolniško zavarovanje, premije bi ra morale biti za kmečko mladino na vsak način znatno msniše. Sai je tudi procent oboHosH ra kmetih zna>no maniši kakor med delavci po tovarrah in ro rndokopih. Iz povedanega bi torei sk-dUo, da bi b% gotovo bolie. če se dorašča:oči ndadmi zabraii dplo v »ova-nah. Odnorna sila ki io bo pridobilo telo s tem. da se ok"eni zunaj v nrcsM naravi in bo za'o lažie kliubovalo bol-z^nskim na-adom in tudi glavni morilki delavskih slo;ev, bo znatno večia. In to bo ve? vredno, kakor ra Hstih par navideznih dobrot, ki jih pričakujemo od tam, kjer jih ni. Narodovo zdravje in okrepifev nieeo-vib duševnih in telesni sil mora biti našim prstavoda alerm najvišja nos*ava. Vrednost z'rava ie večia kakor n*kaj prezeo'ai zasluženih dirariev. Vzor nam bodi zdrava, krepka mladina, ne pa ječava in bolehava! Varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici v LJubljani, poleg hstela,Union'. Obrestovanje najugodneie. Posojila prati vknjižbi na posestva- v™ poroštva i. t d. Potrebna beseda o delu Pelo mladoletnikov Pred kratkim je bilo brati, da premore Dravska banovina do 70.000 jetičnih ljudi. To je toliko, kolikor šteje prebivalstva cela Ljublana in še dvoje, troje manjših mest po vrhu. Ogromna številka je to! Seveda ne smerno misliti, da so to samo laki bolniki, ki so že pri koncu s svojim živi ;en jem in jih bodo že jutri odnesli ra pckorališče. Nekateri bodo morebiti še leJa in le'a živeli. Toda črv jetike gloda na njih življenju. hirali bodo in hirali, dokler r.e bodo izhha-i... Zraven so s'ale besede, da je ravno v industrijskih krauh jetika na;bcli doira. Verjetna Nizke plače, pot na delo ob vsakem vremenu, delo pod zemljo in v prostorih brez svežega zraka, borna brana, hladna in pičla, slaba obleka. pogos'na pre-hla:enja, brezpotrebno nedelisko delo: to in se mnogo drugega je krivo, da iira fa bolezen med delavstvom lako bogato žetev. Pridenimo sem še nekaj nepotrebnih gro-bokopov: neredno in nečedno živPenie, brezpotrebni plesi, popivanie in kaenje, ra smo vsai v n alem našteli vse po-uočni-ke. ki pomagajo jetiki zatirati mlado življenje naših Podi. Pred kra'kim jo bilo brati, da ie naša Kmetijska družba vložila prošn!o ra ba"o-\,-sko oblast, rai hi mladi liudie. ood 18. i ' >m je bUo menda rečeno, ne dobivli tL la po tovarnah, da bi lako naš kmet la' ko do-VI potrebah delavcev za svo:e delo. Ni rar*u; a misel. Zdi se nam pa tudi iz zdravstvenega s?al;šia pametno, da bi bil mla- j dim. dvrsk"ai>eiffi Pudem vstop v tovarni- • ŠAo f'uilio ntVanien. Zakaj ramo li liud'e ' jw'r>x tfi ob česu mvo:a na;holi svežega i-,V-s hi Hs:ode'nejs solnca da si okrer-e svoV n iiVe in utrde svo;e ude. Brez oz;ra m ura- s^an mladoletnikov. a nrak "J ■•trt na flesni razvoi n««« mla-j ne fci Mo prav. da bi b:!a doraš^.Va' *•>» ,5>a ikl !učera od teiavneoa dela po tova-rsi in do rodokopih, zlasti pa še od bkv^.i dela. Zaksi če prav premislimo, morajo prhati. so vse dobrote taketra dela samo narideBte. v resnici pa seiao d oboke rane v meso šn kri našega narok ' Pravijo, da je tam laHto delo. Samo nekaj «r. potem si pa prost. Na kmetih pa ae ropajo nobenega dflovnepa časa. Soln-fe raj le narde zjutraj pri delu in zvečer w»i »e sprt posti rri delu. In vendar ie ti- i sPb sekaj ur dela v tovarni dosti bitjih, k*kor so pa ure k mehiškega de!* na prostat. TWo trpi, več sft» plar«-. «iudi spočeta te?a ne «it»»o. V tovarni. v rudnVa je delo vse bolj '»ko ssu«ovarak> sir*j ko-rs*- r lov*reo> na kaseta' je pa toliko raz- ličnega dela. Zdaj pri živini, pa v skednju, pa na polju in spet na travniku, pa še v gozdu. Ali verjemite mi, da tista dolgočasna enos'avnost, ko se tedne in mesece in leta držiš enega in istega dela, vedno istega stroja, veliko bolj mori duba in telo, kakor pa vsa mnosobroina razlika kmetiškega dela. Ravno la razlika dela delo mikavno, pri tei razi ki se sredi dela razvedriš, od-počiješ. Čez vse ra je vredno, da se večina dela vrši na zraku in na solneu. Ali tam je gotov zaslužek. V soboto, na štirira;st dni tovarna izplačuje, v rudniku ra prav 'ako, denar imaš in labko narediš z njim kar hočeš. Na kmetih pa tega ni. Samo nekaj je v denarju, drugo pa v bln.gu: obleka, obutev, hrana. In pa plačuje s? neredno, navadno šele ob leiu, na pol le'a na č^rt le'a. Toda. prijatelj, meni se dozdeva, da je brana ra kmetih toila in tečra z"'e dese'krat boli zdrava kekor ra brana, ki io ti nosiš s s?boj ra delo. mrzla in pres'a»a. ali ki ti io drugi dora"a;o in zla ti pcz;mi kl ub vsem varnostnim na-re lbam venda- ls ne more oslati topla; pa tudi, če dobivaš lire no po gostilnah, ta bra-ra ne bo nikdar tako tečra in zdrnva. kakor ie hrana ra kmetih. O dm»ib da'a!vah v rakavi in ne v denarju, o obleki in o obutvi niti ne govorim ne.' Tudi če hodiš v to-ya-no. obutev ne bo na tebi zrastla. ampak jo boš moral kuiiti. Pojiš se, praviš, da bo imel kmet potemtakem preveč delavcev in bo preveč izbirčni rli pa ela vsi ne bedo mo«li dobiti dela pri kmetu. Tudi te delo na kmetih ne veseli. Nikdar no*°š biti kn-et oziroira kme-t^a čemu bi se torei muč'l z delom, ki ua nikdar v življenui rab'l ne boš. Četudi pus'iva na Stranj tisti prego\-or, ki pravi, da ra sedem let vse prav pride, ti vendar zaupam, da ti bo krepka moč. ki si io boš oridob:l pri kmečkem delu, vedno in povsod prav hodila. Radi tvo'ega zdrav'a pišem 1e vrstice, ker te inam rad. če te prav n« puram, ne pa radi tega. da bi le hotel odvrn-ti od dela in od poklica, po ka'erem brerseniš. Posebno vara, dekle'a bo služba ra kmetih vedno prav prišla. Nikdar v živ-Iverni ne brste morebiti več imele tol'"ko v gospodinjsko delo. kakor pa boste rasle tu. Kuhinja, pranje, vrt, kviretina, vz»om bo ob svojem ,]a do 1. julija. Za fante: od 13. do 17. JPnla, cd 23. do 27. maja. Ostali čas v tem četrtletju je na razpolago župnijiam, ki žele Prirediti lastne tečaje v Domu. Prosimo le Pravočasnega obvestila. Vsak tečaj se za-»e zvečer prvega in konča zjutraj zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v Do-«u ao 6. ure zvečer prvega dne. Za ude-00 nn-l se pravočasno priglase. Ako bi NOVEGA kdo izmed priglašenih ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišlite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega cesta št. 9. d Sv. misijon so imeli oni dan v Mol-vali na Hrvatskem. Zanimivo je, da je v tem kraju zlasti inteligenca dajala uober zgled: vse učiteljstvo, občinsuo poglavarstvo z na-stavljenci, postni usluzoenci, vsa krajevna društva, vsi irgovci in obrtniki so opravili velikonočno spoved in prejeli sv. obnajilo. Na predvečer odhoda misijonarjev je krajevna gasilska godba priredila pred župni-ščeni podoknico in načelniK ognjagascev se je v imenu cele občine patrom jezuitom srčno zahvalil za veime žrtve, ki so jih gospodje imeli pri duhovni prenovitvi molveške župnije. 4 Boj pijanstvu iii oddajo za svoje. Nadaljna pojasnila se dobe v »DeČjem domu kraljice Marije«, Lipičeva ulica v Ljubljani. d Ribiška pravda med g. Plemljem na eni in gg. Pustoslemškom in Kendo na drugi strani se je končala z oprostitvijo slednjih dveh. d Naše glavne brige so zdaj namenjene socialni in gospodarski ureditvi in napredku našega Biaroda. Tu je za nas manj tcžkoS in nevarnosti nego za druge, vendar so vprašanja resna in jih je treba pravočasno rešiti. Odjeki svetovne gospodarske kriz- segajo tudi do nas. — Tako je jziavil med drugim te dni nekemu angleškemu časnikarju Nj. Vel. kralj Aleksander. d Enkrat tako, drugič tako. Zadeva davčne oprostitve pri 9 otrokih je prišla v nov položaj: davčne oblasti zahtevajo se- .,B0$0ljn!Nf morda Se nimate v Ve si nisi Naročite lakoj ta najboljSL slovens!. i nabožni mesečnik. Uprava Vam še lahki postreže z vsemi letošnjimi številkami in krasno barvno sliko Matere božje. Za naročbo zadošča dopisnica na upravo . Bogoljuba v Mublloiil Stane na leto samo 20'— dinarjev. daj radi odloka min. financ z dne 20. februarja 1931, št. 13.422, da morajo družinske pole, ki izkazujejo število otrok, biti pravilno kolkovane in sicer: prve tri osebe po 10 Din za osebo, ostale pa po 5 Din; prošnje se morajo kolkovati po 5 Din. Mnogim majhnim posestnikom se sedaj ne bo izplačalo prositi za davčno oprostitev. d Katoliške samostanske šole je napadla v m. številki beigra,,sKe »Nu. jaiie pro-svete učiteljica v .-a i.eskovec iz ^anje Luke. Ne bo dosegla uspel.a, ker ima dandanes večina ucitei^slv-a o same.:.....skih šolan bolj nepristransKo iuut..(v,____izvedena vzgojiteljica. d Nekaj številk iz ljubljanskega občinskega proračuna. Proračun za mestne ceste, ulice in trge znaša okrog 9,816.000 Din. Za nabavo posipalnega materijala je določeno 800.000 Din, tlakovanje Šelenburpo-ve ulice z lesenimi kockami bo veljalo 200 tisoč Din, za javne nasade pride v poštev 876.000 Din, brv črez Gradaščico pri Te-nentu bo stala 20.000 Din, za kanale in podobno pojde 360.000 Din, za čiščenje mesta 1,000.000 Din, ^ škropljenje cest pol bilijona, za odvaž&nje hišnih smeti 360.000, za odvažanje snega 414.000 Din in za razsvet- d rroračtin savske banovine, ki je rav-nakar potrjen, znaša 166 milijonov Din. Od tega Sobi polpdeibivo 26,: prosveta 20, socialna politika in zdravstvo tehnične naprave (cesfaitd.) ffi,.fflp|ov Din. Proračun je ža li hi pol milijona Din manjši od lanskegft. Osebni izdatki znašajo 14 odstotkov. Poblftrla gfe-bo v4l«>ni%,mu proračunu 20 odstottpa bšnovinslta uoičlaua.. d Velike povodnji so bile pretekli teden po raznih krajih na Slovenskem in Hrvatskem. Močno je narastla Sava, ki je muo-gokje prestopila bregove in napravila po travnikih in polju mnogo škode. Tu li druge reke so ogrožale razne kraje. K sreči je nastopil mraz, nakar so vode za enkrat upadlo. Sploh vlada po zapadni in srednji Evropi zima, na severu v Islandiji, Grenlandiji in v vseh skandinavskih deželah pa se je začela lepa pomlad. • d 13 pekov je sedelo na zato/ni klopi te dni v Mariboru, ker so prodajali kruh po višji ceni, kakor je oblast določila. Vsak izmed obtožencev je bil obsojen na 5040 Dip denarne kazni, v slučaju neizterljivosti pa vsak na 84 dni zapora pogojno dve leti. d Pravilnik za vodstvo zemljiških knjig je izdal minister za pravosodje. d 0 vinski krizi je priobčil zadnji Go-stilničarski vestnik med drugim sledeče: Koliko je danes gostilničarjev zlasti v nevi-norodnih krajih nase banovino, ki sploh niso poznavalci vina! Saj jim pa to tudi n treba, ker osebno ne kupujejo naravnost od vinogradnika, temveč naročajo vino h kleti vinskih trgovcev kakor kakšno dru"> blago od trgovca, ter točijo to, kar jkrt rja trgovec proti takojšnjemu plačilu ali v mnogih slučajih »na kredit« po svoji uvidevnosti na razpolago. Dokler sc ne bo ^oseglo in dokler ne bo uzakonjeno, da mora imeti vsak gostilničar in splon vsak točilec strokovno izobrazbo v celoti, prav posebno pa kar se tiče poznavanja vina in kletarstva, ker je pri večini gostilničarskih obralo. vino glavni vir dohodkov, se ne bo pilo po go- 6' Najstarejši zakonski par v .Nemčiji sta zakonca liiukerl. Obhajata te dni "-letnico poroke. Stanovanjska beda v Ljubljani. Skupina brezposelnih delavcev stnnuje /.c dalj času v -kanalu. Moderni liani u al Itašid. Zupan filaiielfije H. A. Mackey je na .svojevrsten način nadzoroval brezdomce svojega mesta. Preoblekel sc je v brezposelnega delavca in je tako nepoznnn lahko kontroliral socijalne mestne ustanov. Gospa novi kuharici: Kaj pn imate v oni veliki steklenici?« Kuharica: Porcelanski kit, za posodo ki jo lioni j>obi!a.». Sir Basi I Z*barov, skrivnostni tovarnar orožju, ki velja za najbogatejšega moža Evrope, umira. -Zal.arov se je od ubogega trgovskega vajenca ' Carigradu povzpel do lastnika Številnih tovarn i» orožje, jeklarn, petrolejskih vrelcev in bank. £iinn v Nemčiji. Vzhodno morje, ki obdaja sc verno stran Nemčiie ie n„k.ii„ , • . Sre- 1,0 ,isice. katerih kožuhi so situ«- od-d-d-ična b-f-f-l-rida, a--Ii b-bbočete b-b-b-biti in-m-moja ž-ž-ž-e-e- -*i'-i ■Vli. gospod Mirko, — to je prišlo lako ne- II i •' ■ ! i J) »Kdo je to optimist?' -Optimist je oni, ki si svoj žepni robec oškropi z bencinom zato da bo njegova zaročenka mnenja, da iinn avtomobil. stilnali ..odisi v mestu, bodisi na deželi tio-l,ro vino. V toliko, v Ko.,Kor go. ainičarji ne : "iio dobrega, pristnega vina in je odjem radi tega inanjai, kakor bi mogel biti jn v koliKor gostilničarji ne kupujejo do-brc-n pristnega vina od domačih vinogradnikov, so do izvestne mere krivi tudi oni sedanje občutne, da celo propad obetajoča vinske krize. d Nov sejalni stroj je sestavil trgovec Mijo Mayer v Vinkovcih. S tem strogem se laliko seje pšenica, ječmen in oves v 15 vrstah, koruza v treh vrstah, sladkorna pesa pa v štirih vrstah. Prihranek bo znašal približno 20 do 30%. Stroj tehta 350 kg in ga lahko vlečeta dva konja. Stroj bo preizkušen in patentiran. d Tovarna vžigalic v Rušah hožejo opustiti. Zaposlenih je 50 delavnih moči, večinoma žensk, ki bodo poslej ostale zvečine brez kruha. d Zračni promet v Jugoslaviji in sicor v vse začrtane smeri se otvori s 1. aprilom. d Kontrolne postaje za mere v Dravski banovini bodo: 1. V Celju s področ." ; okraja in mesla Celja, Kranja, Konjic, Sloveli jgradec, Laškega, Brežic in Šmarja. 2. V L ubljani za okraj in mesio ^ubljana, Litija Kar.miK, Novo M sto, Logatec, Čaoar, Kočevje in Tadovijico. 3. V Mariboru za Maribor levi breg, za mesto Maribor, Maribor desni breg, Mursko Soboto, Dolenjo Lendavo, Ptuj z mestom in Dravograd. d I/voz prašičev v črtijo je dovoljen vsem jugoslovanskim deželam. d Ur'/,stava plemenske živine je bila otvorjena te dni v Novem Sadu. Razstav-Ij nih je okrog 1300 g'av živine. r d Fozer m sadne škodljivce! Ker letos ni bila hudai&ima, so se sadni škodljivci lahko vzdržali in vSled tega bodo hudo napadli sadno drevje. Prva in najvažnejša naloga je vsakega, ki ima sadno drevje, da ga temeljito osnaži in maže vsaj debla in veje z arborinom. Zatrl bo na ta način poleg drugih zajedavcev tudi mnogo jabolčnih zavijačev, obenem Lo pa dosegel gladka debla in veje. Zdravega drevja z gladko ko kožo se pa škodljivci ogibajo. Sadjar. (1 Poledica je pred dobrini tednom po jVianjskem in po nekaterih krajih Dolenjske^ napravila cgromno škodo na drevju- Dež je zmrzoval na vejah in led je oklepal drevje z debelo skorjo. Vsled ogromne teže so se lomile veje in debla, lis ce in tisoče sadnih dreves je uničenih, Pa tako poškodovanih, da se bodo posledice še dolgo poznale. d Razstava kuncev v Tržiču. Na praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. priredi v irzicu na Gorenjskem odsek za re'o kuncev Kmet. družbe v LJubljani razstavo kuncev v telovadnici meščanske šole v Tržiču, »zstava je propagandnega značaja in prirejena v prvi vrsti za to, da se seznanijo J^iree plasti naroda z umno rejo doma- <*»i? iCa ter dobe pc>jem o raznih vr-mbii plemenitih pasem, ki nam dajejo po-8 mesa tudi dragoceno kožuhovino. Ne-u«rojena koža činčila kunca je vredna 50 dr«Vi . n°katerih drugih pasem so celo Prehran«1!86 ceneiše- Pri tem .'e tako n k.unca> ki je z vsem zadovoljen, ««o poceni, da jih redi lahko vsak dela-Po nekaj. Poleg koristi, ki bi jo imel od prirejenih mladičev mesa in kožuhovi-ne, bi našel v času oddiha j..i teh živalih lepo razvedrilo ne samo sam, ampak tudi vsa njegova družinica. Odsek vabi tem potom vso sloje, da si ogledajo to razstavo, kjer dobe tudi brezplačno vsa navodila in nasvete o reji kuncev. — A. I. d Pletilska zadruga na Breznid razprodaja pletene volnene jopice za odrasle od 30 Din naprej, dokler traja preostala zaloga. d Redi k slučaj. Ko sta šla nedavno drvarja Završnik Alojz in Gorenc Anton na delo, sta zagledala ob potu v gozdu »Volkov hrib« pri Št. Janžu na Dol. starega, 80 m dolgega modrasa. Zelo redek slučaj za čas, ko je bila vsa okolica odeta s snegom. d Celo lovci že imajo svojo zbornico! V zmislu pravil Slovenskega lovskega društva je imenoval ban štiri zastopnike kr. banske uprave dravske banovine v ?-Lovsko zbor-nico« in sicer: Dr. Slarcta ^eona, načelnika upravnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani; dr. Voneino Frana, načelnika splošnega oddelka kr. banske uprave; ing. Šivica Aniona, šumarskega inšpektorja v Ljubljani; ing. Urbasa Janka, šumar&kega višjetra svetnika v Mariboru. Glavna skupščina SLD v Ljubljani pa je izvolila v Lovsko zbornico tri delegate in ^va namestnika in sicer: dr. Lovrenčiča Ivana, odvetnika kot predsednika ^ljl/ v Ljub ani; dr. Ravniharja v.adiniira, odvetnika v Ljubljani; dr. Bavaeka Josipa, sodnika v Celju; Lipovška Gašperja, oki\ načelnika v murski Soboti; slednja dva za namesti,,„a delegatov SLD. izmed sedmero članov je imenoval ban načelnika ar. otareta l^eo.ia za predsednika Lovske zbornice, dr. Ravni-haria Vladimira na za njegovega namestnika. d 140 kg težkega merjasca jc ustrelil lovec g. Matija Juretič v okolici Fare ob Kolpi. Žival je bila 1.70 m dolga, čekani (zakrivljena zoba) pa 9 cm. Ma'o takih! d Velikega divjeea mačka je ubil lovec Anton Habian iz Sp. Slivnice pri Grosupljem, tehtal je 4 l"i 75 dg. Pri nas redek slučaj! d Kako sta volka srnjaka lovila. Oni dan sta pripodila iz gozda v kočevsko vas Smuko dva volka velikega srnjaka, ki se je hotel v vasi skriti. Podila s'a ga, kakor je razvidno iz s'edi v snegu, dalj časa okrog neke kašče in sta hote'a mimogrede raztrgati tudi neko psico, ki jima je pa k sreči uš'a in se skrila v odprt hlev, kamor se pa volka nista upa'a. Po daljši gonji sta srnjaka vendarle ujela in mu zadala en u^riz v goltanec, enega pa v hrbet. Ko sta pa hotela svoj plen raztrgati in požreti, sta imela smolo, in sicer tako smolo, da sta mora'a popustiti mastno pečenko in pobegniti. Tisto jutro je šlo namreč nad 25 otrok k šolskemu sv. obhajilu in hrup teh otrok je oba Zaposnladanslioscillo poset te pred nakupom molkih ob'ek manufakture moškega perila in modnih potrebščin najprej trgovino joslo Oiup, tiubljana Stari tr? 2 na vorivii in postrežem boste z dobrim blagom in najni jo c; no. vo!ka tako prestrašil, da sta plen pustila in zbeža1«. Srnjaka so dobili še gorkega in drugače nepoškodovanega. d Dva medveda je prignal sneg v bi , no človeških bivališč na Kočevskem. En ;ga v!ka so pa zapazili na Notranj^.cem. Kar cela družina volkov se je pojavila v okolici Dugarese na Hrvatskem. d Tri metre dolgega morskega psa, ki ga domačini imenujejo niaaiu ja so ulovili v korču'skem kanalu v i/almaciji. „4..itski prirodopisni muzej je brzojavno ponudil odkup. Toda brzojav je prišel prepozno, ker so domačini psa, čigar meso je sicer ne-vžitno-— že pojedli. d Evharistični kongres se bo vršil letos 15. avgusta v Križevcih na Hrvatskem in sicer za grško-katoličane. d Na zagrebškem vseu^.—.tu je 4608 slušateljev. Med njimi 8s>o slušate^ic. Na filozofski fakulteti je 1487 slušateljev, na pravni 1185, na bogos'ovni 166, na medi-cins' i 41o, na veterinarski 356, na tehnični 650, na gof.darsko-agronomski 340. Iz Jugoslavije 4J8O. Iz ostalih slovar. ■.... držav 190, iz neslovanskih 332 s'usate'jev. d Strašen potres je bil, kot smo že omenili, te dni v Južni Srbiji. Porušentn je bilo v Karagjorgjevu 120.hiš, v Piravi 151, v ValanJovu 272, v Kosturici 130, v Strumici je bilo porušenih okoli 20, poškodovanih pa okoli 1090 hiš. V vasi Mirare je'bilo porušenih 147 hiš. Mesto Gjevgjelijaj je zelo trpelo. V okoliških vaseh gjevgjeiijskega okra ia je bilo porušenih poškodovanih pa 829 hiš, v dojranskem okraju je bilo porušenih 340 hiš, skupno je bilo porušenih na obeh straneh Vardarja 1650 hiš in okoli 6000 duš je ostalo brez krova. To so samo približne številke. Za to odrejena komisija bo na licu mesta zbrala točne podatke o škodi, nastali po potresu. ŠkoJa je brezdvomno velika, vendar se še ne more točno preceniti. Ukrenjeno je bilo takoj vse najnujnejše za prehrano in začasno streho oškodovanih. Za prvo pomoč je bilo poslanih takoi 600 šotorjev za rodbine in večje števi'0 šotor jev za deco. Postavljene so bi e tudi kuhinje, posebno za deco (lo 14. let. Te kuhinje vodi Rdeči, križ, pomagajo pa zaščitne sestre iz Beigrada ter zdravstvene in bmjensUe ustanove na področju vardarske banovine. Kraljevska vlada je nakazala kot prvo podporo 5 milijonov Din. Kredit se uporablja v prvi vrsti za prehrano in začasno streho za nesrečneže, kater iu hiae so bile porušene. Odobrit, se bodo posebni kred''J in podvzt,» ».odo ukreni, ua se po-poirom^. preurede porušene vasi in to v najkrajšem času. Urejene bodo po zdravstvenih in bigi:enskin načelih. Oblasti se brigajo za to, da ljudstvo dobi rra^o^asno hrano, dokler ne pride do možnosti, da si hrano naoavi iz lastnih sreastev in dokler ne pride do zalog, ki so med ruševinami. Tako bo, Kakor vsak potres, zadnji v Južni Srbiji tamošnjemu preoiva'stvu velika pomoč k hitrejšemu napredku. d Naš zun „. ni.nisit. dr. Mariiu.ovič se jo vrnil pr. ko Dunaja in muimpesie v Belgrad. d Iz Sovjetsko Rusije je prepovedan uvoz v Jugoslavijo in sicer sledečih predmetov: kleja vu mizarje, amonijakove sode, natrijevega in kalijevega hidrata in kabo- T Ladij>k;t m-.sn-ea na.Lloiiaii. U i- r sta trčila dva naša parnika skupaj, število |>onesre- čeneev je veliko. >Ata, zakaj se pa zemlja vrli?« rinsko^klet?«8 " " °n H°VO,i' > £ aVn' Mark°V 're V Bcne,kah 'e "^avno preplavilo morje, tako da je bil dalj časa pod vod» Nemci zopet grade vojne ladje. Naša slik;i n.un predstavlja nemško oklopno križarko »Ac, ki bo najmodernejša vojna ladja sveta. Za 15.000 Din je zavarovan od 1. januarja 1931 dalje VSAK »SLOVENCEV« NAROČNIK za slučaj smrti vsled nezgode, ako ima naročnino na vsakdanjega »SLOVENCA« plačano redno vsaj za en mcsec naprej. POSLU2ITE SE TE KRASNE PRILIKE VSI, ki še gliste naročeni na vsakdanjega »Slovenca«. Pišite dopisnico na npra\o v Ljubljano in poslali Vam bodo nekaj številk brezplačno na ogled. A Za bližnjo spomlad smo izdelali veltko zalogo modernih plašče? !za gospode in dame. - Vabimo na izbiro v to najcenejšo oblačilnico. DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljano, Miklošičeva cesta st. 16/1. rita. So drugi predmeti, ki imajo s kmetovim žepom še več opravka. d Načrt zakona o kmetijskih šolah je poslalo ministrstvo v izjavo vsem banskim upravam. d Proračun Drinske banovine znaša 100 milijonov Din, potem ko je bil reduciran za 20 milijonov. Proračun Donavske banovine je finančni minister znižal za 22 milijonov in znaša sedaj 150,500.000 Din, dočim je znašal lanski proračun 184,000.000 dinarjev. d Zveza električni.! podjetij naše države je zborovala preteklo soboto v Belgradu. d Spominske znamke v proslavo desetletnice osvoboditve pridejo v promet dne 1. aprila. Znamke bodo nekoliko dražje oi' običajnih. d I j. inozemstva ne bo sprejemala podpor za po potresu poškodovane prebivalce v Južni Srbiji. Tako je sklenila jugoslovanska vlada, ki hoče pomagati sama. d 1'arobrod »Kraljica Marija«, ki je bil spuščen v morje 7. marca, je največji potniški parnik naše mornarice. Ima 17.500 ton vsebine ter 300 mož broječo posadko. d Nov betonski pomol hočejo zgra liti v pristanišču v Bakru. Kredit v zik^u 1 mili ona 500 tisoč dinarjev je že ooobren. d Vsi so se dobro imeli. Pri zadnjem žrebanju državne loterije je zadel polovico večjega dobitka belgrajski vseučiliški liišnik Milutin Gjokič, ki je velik siromak. Še za srečko, ki jo je kupil, ni imel denarja, ampak je prosil, da ga počakajo, da bo plačal prvega. In ravno njegova srečka je zadela. Prodajalec, ki mu je dal srečko na upanje, je takoj poslal k Gjokiču svojega siugo, ki pa je to vest sporočil vseučiliške-mu slugi Staniču, proseč ga naj Gjokiču Pove, da je zadel 125.000 Din. Kmalu je bil Gjokič v prodajalni, kjer so mu izplačali ves dobitek. Siromašni mož pa, ki še nikdar ni imel toliko denarja v svojih rokah, ni kar nič štel in tudi nič mislil, kam bi s tako veliko vsoto, ampak je najprvo kar porinil pet tisočakov gospodarju, češ, naj ima še on nekaj od njegove sreče. 2000 Din ze dal agentu, 500 Din pa prodajalki. Potem se je vračal domov. Na poti je srečal vseučiliške-ga slugo Staniča, ki je velik siromak, ker mora skrbeti za šestero otrok in ki mu je Prvi povedal veselo novico. Tudi temu je odrinil kar pet tisočakov. Nato je obdaroval še druge vseučiliške sluge ter jih povabi! na mal prigrizek, pri katerem je se-veda Gjokič zopet za vse plačal. Vsi univerzitetni sluge so bili z Gjokičem zelo fadovoljni, rekoč: »Kadar siromak dobi, imajo od njega tudi drugi korist.« O Stanku pa so govorili: »Siroma,,, je, bo vsaj za Praznike lahko oskrbel svoje otroke.« d V Laporju je umrla 90ktna Apolc-"Ija Leskovar. Birmal jo je še škof Anton Martin Slomšek. d V Krašnji je uiarl bivši večletni župan Franc Udovič. Počivaj v miru! d V Gorjah pri Bledu so potepali 46-letnega Franceta Jana, posestnika v Mev-kužu. Pokoj v Gospodu! d V celjski bolnišnici je umrl 42 letni šolski upravitelj iz Radeč pri Zidanem mostu, g. Vladimir Požar. Bog mu daj večni mir! d Ker mu je zašel fižol v sapnik. V Va-tisencu pri Zagrebu se je igral triletni Štefan Katušič s fižolom. En fižol mu je zašel v sapnik. Fantek se je pričel daviti. Starši so se brž odpeljali z njim k zdravniku, toda med potjo se je otrok zadušil. d Ko je pregledoval električne naprave v električni centrali v Kraljevu se je dotaknil inženir Vilko Bezič voda v napetosti 50.000 voltov. Tok ga je na mestu ubil. Bezič je bil zelo vesten in spreten inženir. d V Mariboru je umrla učiteljica gdčna Erna Poš. Pokoj njeni duši! d Naglo je umrl v službi pri rudniku Mali kamen Anton Abram, vrli mladenič, star 20 let. Bil je abstinent in nekadilec, glasbeno zelo nadarjen. Počivaj v miru! d v kanal je padel v Novem oadu 14-letni Franc Varnja. Ko so ga potegnili iz vode, je bil že mrtev. d Najstarejša v Baranju. V vasi Petrovo selo v Baranji je preminula v starosti K 5 1 't Katarina Šandrk, mati tamošnjega župnika. d Napovedala mu je smrt črez tri dni. V vasi Polana v Slovenski krajini sta živela zakonca Grabar, ki sta oba dočakala visoko starost 80 let. Te dni je žena zbolela in je zatisnila oči k smrtnemu spanju. Pred smrtjo je mož žalosten stal ob postelji. Umirajoča žena je videla, da mu bo hudo po njej, radi tega ga je tolažila. Napovedala mu je, da ji bo črez tri dni sledil v grob. Tej napovedi seveda nikdo ni pripisoval važnosti. Ženo so pokopali in pri hiši se je zopet začelo staro življenje. Črez tri dni je zopet zapel mrtvaški zvon. Ljudje so se začudeno spogledovali in spraševali, kdo je umrl. Grabarjevi so imeli mrliča. Po ženini smrti se je mož vdal žalosti, ki ga je vrgla na posteljo. Kar je napovedala umirajoča žena, se je uresničilo. Tretjega dne ji je mož sledil v večnost. d Naslonila se je na drevo in zaspala. 29 letna Marija Brgles iz vasi Svibovec na Hrvatskem, mati treh otrok, je bila zelo vdana pijači. Preteklo soboto je prišla v Varaždin nakupovat. Ko je vse opravila, je obiskala več gostiln in odšla o^rog 5 poool-dne pijana domov. Med potjo se je naslonila na drevo in zaspala. Drugi dam so jo ljudje našli zmrznjeno. d Ko sta minirala pečino. V kamnolomu v Marakušovcu pri Zagrebu se je zgodila smrtna nesreča. Delavca Slavko Ko', a-sič in Ivan Šimunjak sta minirala pečino, ki je visela. Ob devetih se je pečina razrušila in zasula oba delavca. Reševanje je bilo zaman. Velika grmada kamenja je oba blav-ca tako stisnila, da niti ni bilo moči njunih teles izkopati. Grozi namreč nevarno d da bi se odtrgala še nova pečina. d icžak sklad desak se je zrušil na 45 letnega .službenca cestnega o ibora v Mariboru Ferdinanda Duha, ki jc pobegel poškodbam. d '.: gnojnice so potegnili mrtvega 27-letnega posestnika Alojzija Vaineria, odbornika občine Sčavnica pri Gornji Radgoni. Je odvržen bozjasl.. d Ko je nesel v loncu vodo je padel po nesreči v Dravo 67 letni vpokojeni poštni uradnik v Osjeku, Ivan Puček. So ga sicer rešili, vendar je kmalu po nesreči v svojem stano-anju podlegel mrtvoudu. d Požar je izbruhnil oni dan na Zavrat-nici pri Zagrebu in sicer v tovarni za -nogavice in zamaške. Radi tega je 200 delavcev brez dela. Škoda znaša nad 6 milijonov Din, ki je pa menda krita z zavarovalnino. d Hiša in gospodarsko poslopje je uničil požar Karlu Sshalferju v Určaricah na Dolenjskem. Tudi sosedu Mihiču je istočasni zgorelo gospodarsko poslopje z vozovi in stroji vred. d Deloma je pogorela trgovina in gostilna g. Goza na Brodu pri Rogatcu in m-kraj Sotle na hrvatski strani. d Žalostim dri<..nska zgodba. V vasi Bač v Donavski banovini se je odigrala krvava družinska žaloigra. Neki Franjo Jer-kovič, ki se je pred 25 leti izselil v Ameriko, se dolgo vrsto let ni nič javil »voji družini in ji tudi ni poslal nobene podpore. Šele zadnja leta je poslal nekaj denarja. Te dni se je vrnil iz Amerike in zahteval od svoje žene denar, ki ga ji je poslal, nazaj. Prišlo je do prepira in končno je postal Jerkovič nasilen. Na materino vpitje je pri-hitel mlajši sin, vrgel očeta ob tla in toliko časa tolkel po njem, da je izdihnil. Mater in sina so zaprli. d Motorni vlak vozi tudi med Novim Sadom in Velikim Bečkerekom. Te dni je skočil - motorni vlak namreč — blizu Vel. Bečkereka s tira. En potnik je bil težko ranjen. d Povest o steklenici z oetovo esenco. V R.vnem dolu, v strugi pri Kočevju, je 4 letni sinček Žagarja, Danilo Tomšič, stikal v kuhi iii. kje bi se dalo dobiti ka> sladkega za želodček. Otrok je našel malo steklenico, iz katere je pokusil par -ožirkov, a hkrati presunljivo zakričal. V steklenici je bila namreč oetova esenca, -.senca je zažgala ot oku dober del goltanca in mu povzročila hujše notranje poškouoe. Otroka so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. d Glasom odloka pristojnih oblasti ne smejo v gostilno: Višnikar Emil v Radečah do 6. marca 1932; Zaje Franc od Sv. Val-burge do 8. marca 1932; Mežnar Josip v Guštanju do 23. aprila 1931; Baltič Andrej in Molk Franc v Planini do 24. oktobra 1931; Škofljanc Alojz v Mokronogu do dne 26. decembra 1931; Glavan Franc v Dobrni-ču do 27. julija 1931; Zadražnik Karel v Kranju do 7. novembra 1931; Hodnik Ivan iz Orehovice do 13. julija 1931; Štefan Ober-ski v Spodnjem Sečovem do 18. jan tarja 1931; Štefan Mikolič v CermožiSah do dne 8« d PO DOMOVINI Zaledna žttpnija Sv. Krti sad Jeseakami je /uJU kraj. majhna fara ped Golico. Spomladi in paleti hite mimo trume onih. ki hočejo na rev«, katerih je »se beio po vrtovih in bregovih. Kaior en idrii velik rajski »N so tisiikra« dobrave pod Golico. V zimskem času pa je pri Sv. Kriiu dovolj smučarjev, ki rižajo po snem okrog. Je to kraj zdravja ia mira: *em hodijo tnoogi na pijačih boiai. de si luatuo popravijo zdravje. Sv. Križ pa je agiedaa tac« tudi zaco, ker icij vsaka lijša >£X>nio!jij4x!i na mizi. Mohor-ja«*>T je celo 54 t fari. čeprav je vseh hiš !e <19. Sa.-ea trea pa je po hišah tndi dovolj dr tirih dobrih časopisov ia knjvg. Pobara! sem po-sp.-~ia .župnika, kako je to šio. kako ljudje im-.i.-ejo :o!rko za časopise in knjige? Kako je :o šlo' Brez v sike agiiacije. Liii-ije -a ni i vedo. kaj je dobim ia kaj ni. »Oo-s»*ijab< jtra j? dober prijatelj * biši že vsa leu. obiskuje jUa teden za tednom, oči jih. jim svetuje. — zdaj pa obljublja, da jim celo de-ja pomva z dvema tisočakoma, če se zgodi t nesreča. ie Glav si »zrok pa. da ljudje toliko bero tr^čatiske liste je ta. ker linijo kriČMik«: da praV-ično doživljajo vero v rožnih vencih zve-?*-. ' jih lahko slišite Iz nHte fciJe; da pražit' k • in nedelje posvečujejo k i vnh temu. da th moden* turunika in izlets&tro s s^ojtmi iTii.iiaii zredi zavajala v sra-a •*»•«. In ker '■'vi-vi žive. hočejo imeti v hiši tudi kr- i ..-ilsopis S .":IB Ihtdje bavijo. posvedo jem Se d»i}e radoveden?*« Velika te 'mariFliih delavcev, ki deiajo ne jes-nitah. Skoraj tretjino. Ostali to kmetje. i čjkH-F mati posestniki. Splošno niso are-»"ti. « za m skromni v svojih potrebah. Zu trs»k naore-Jek *» nirvdušetti: preti dvema le?« ina so ustanovili gasilno drtisrov kar je ut taku iaB!.iee »raj velikega pomena. Soomiadi »t /—'■no udu ti svoj gasilski dom. svet io ie kupil'. Prej «e govorili o raristiki. Kako vodite o ajej. k.tk) voliva na Ijodi?« \v-r-io aa način, moralno in versko. k niros* tem<-lj»to izrablja ramo o! inri jeseniška go-H>a. Koliko mifsliie, jih je biio, ki jo bili r resnici in dostojno pričujoči pri sveti maši? Samo 30. Vsi drugi, bilo jih je na s-totine, so šli mimo; mnogo jih je Lilo. ki so poležavali okrog koče. jedli io oili, /a utože se pa sploh niso zmenili. Veste kaj! tfudim se, da sploh še narcs'ojiio t med Ijorli. To ni več Hiri*tika. ki nio in telo. ki naj oospešnje narnjenja T člo- veku; ne. to je obsojanja rrede« čin. to je greh !>red Bogom in prml vsemi poštenimi Ijiiinti. ki ljubijo lepoto in čistost gora in -'Min. Tako. glejte, sem doživljal ob<-«-k on Sre-teiu Križu, r tej lepi. skromni. gor*ki fari. kjer so ljudje kljub temu dobri, verui. p<>"tei»i v vsej rvoji duši in dojemanju vsega, kar gre mimo njih. Vračai sem se r dolino Tesel, vriskajoč v dttši, preoričan. da ljudje v hribih, čim dlje od sred Tč kulture, žive svoie življenje, ki in«> svot pečat v tem, t»melji na zdravi verski poilagi. To pa je dobr« in je še zmiroet obrodilo dobre sadove. Nova brutalna. (Križevci pri liutomeru.) Tukajšnje gasilno društvo si je nabavilo auto-motorno brizgatno. katera je pretekli teden dospela. Ima štiriciltaderski motor, kateri daje na mi-nato 1000 I »ode, s čemer bo uspešno gašenje za-jatnčeaa A trto sam ima 60 konjskih s3 ter je urejen za prevoz 14 gasikey ia priklopne motorne brizgalne tu kraj požara; obenfsn pa ie uporaben za prevoz ponesrečencev ali dnj;;ih težjih bolnikov, ki so potrebni msine zdravniške 06krbe v bolnicah. Blagoslovitev brizgalne se bo nad vse slovesno vršila r nedeljo 17. maja t. L, za kar se članstvo z veliko vnemo pripravlja. Ta auto-motorna briz- 13. iuli ISo! in Mnršie Janez iz S"neaka pri Ptuju 'ovič pripada ze!o ugledni družini. •t Zaieita »iriave. Državno tožiteljstvo je obtoži'o Marka Hramiloviča, Matijo Solina. Matijo Krišniaka in še 20 tovarišev po zakonu o zaščiti države v zvezi z umorom Toni a Šleg^a. Dan razprave še ni do^-en. d AK m prav tako? Danes, ko je denar tako redka stvar, in si kmet in delavec ne moreta kar tako nabaviti obleko, perilo, čevlje, klobuke in dru$e potre--ščine, je Trgovski dom Sternwcki v Celhi prišel na misel, da fcrt bilo dobro znižati cene. Mišljeno — storjeno! Danes se tu prodaja dobro blago po zmerni ceni. Cena pa je vedro taka, da omogoči tudi remim slojem nabavo dobre obleke za mal denar. T d Pri toiščici, protinu in sladkosečnosti izboljša naravna »Franz-Josei« grenčica delovanje želodca in črev in vztrajno pospešuje prebavo. Raziskovalci na poi'U zdravilstva o prebavilih sagotavljajo, da so dosegli s »Franz-Josef« vodo sijajne uspehe. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Odšel je neznano kam 10. marca Darko Hering, učenec VIII. razr. osnov. šo'.e v Zagorju. Oblečen je v črno žametasto obleko, sivo suknjo in sivo čepico. Pri sebi ima nravo aktovko s šo'skimi knjigami. Kdor bi ga videl se naproša, da to nemudoma sporoči staršem, proti naeradi te'e-fonično do pošte Zagorje ob Savi ali ga sam pripelje, fantu pa pove, da se lahko brez strahu vrne. Odšel jfe v smeri: Zidani mo»t in dalje. Franjo Hering, Zagorje ob Savi. galna je pni v naši gasilski župi, zato bo blagoslovitve gotovo največji praznik gasilcev cele Prlekije. GostK.-diajski tečaj. I (Km or.| DesetleiliMi ki go-icilinjski tečaj s<-ključi v nedeljo, 2Jt. t. in. / razstavo kuhinj^i], izdelkov, preprostih in firtej-' -h. knu-iske i„ gosposke mize. ročnih drl. pcriJu itd. Ha/stava Lo v gornjih |>roslorih kovorskegu žu.pai;^ ter bo tKipria nepretrgoma cxl 8 zjutraj d« (, zvečer. Kuhinjski izdelki se- lx>ilo tuli pi«xjti-jali |)o nabavnih cenah. Koi <*>škri Kamniku.) Knega dogodka U naj iktv ej šega ču-m ur smerno prezreti: začetek pouka v naši novi šoli /ačt-ikom feliruarja. Blagoslovitev iole 1k» menda šele po Veliki noči enkrat. Ne muhi, zakaj ni šolski odbor |>re-krl>el blagoslovitve pred otvoritvijo šole. Plaz r Črni je vedno večji, kaj bo z našo cesto? — Kriza sc tn-ti pri nas hodo občuti. Ljudje se sprašujejo, kaj Iki, če se kmalu na bolje ne obrne. Kmetje imajo naprodaj živino, prašiče in les, ikm»o kupca ni od nikoder. Ne delajte slolgov, kmetje in Jc-lavci. ker dolg naredili je lahko. j>!aeati ga jt pa težko, težko. Zdravo IjudstvoL (Črni wt) PricOtfšeranje družin z devetimi živimi otroci za davčno oprostitev nam je dalo priliko ugoioviti veselo dejstvo. V župniji Črni vrh. ki šteje 800 ljudi, »e je priglasil« talili drn/in lb. dosti jih pa je. ki so imeie toliko dece in 5e več. pa so poni rti. tki sed«ij nimajo zadostnega števila živih. Tu nt pozivana bela kuga. Ljudje žare pošteno in imajo zakon, a kar ga je Bog postavil. I Jasi je kraj težaven in hribovit, kjer se je treba zelo truditi za zaslužkom. vrn liir jih to ne straši iti / iur>ajo t bo/jo Prevklnost. V velikem števila «o tu rar-širjeni listi, ki krepe v ljudeh versko misel, čnsaiki pu. ki verskega čt«a ue upoštevajo celo prezirajo, so tu nt-pozuani. Interesirani i krogi imajo v/s>rifo tega priliko »)x»/iuiti. «1-ktxl izvira resnično (kurioljobje. Tudi telesnega zdravja je letos, hvala Bogu. pri nas 1 izobilju. Dosedaj še ni bi.' i nobenega mrliča, bolniško sv. obhajilo pa celo zituo eno sam« Gospodarstvo in drugo. f (UačiKt.) ttektriko t>omo dobili! Seveda, če 1»""° hoteli, ponujal nam je ue bo nihče. Gre nanv ree zu to. kje poj.le ob so'o"ui elektrifikacij' dežele daljmivo I proti Kočevju, ali skozi na^o tWino ali kje drugod. L. 1928. ko smo prti«" /a električni tedanji oblastni odbor, je bi'« priglašenih !"4 žarnic. Upamo, da se bo Pn: glistlo zil a j še več novih odjemalcev ter ,_sl tinko zagoU/vitim daljaovo.1 mimo nas, drogaf« se nas bo elektrika ognil« tako daleč, tla n-k-dar več ne bomo mogli do nje. — Čitamto. kak« drago plačujejo poneko.l nove tablice s hišnimi številkami. Pri naš smo jih plavili P" Din. pa so zelo lične. — Čujeuio. tla naiiieravi občina temeljito popraviti jjot s ceste l>ro'j Predol-im. Težko čakemo. da se to uresniči- saj je ob grdem vremenu in ob poplavah pri1** netiiost prit' 'Io kolodvora. Seveda sc mora Sta po tej po4» odtočno 7»riMK5v«l«ti. sicer h /se delo zastonj. - Lovci in domačini so našli'v Jeloveu i n sosednjih hribih za I rodo-I,mi več' volčjih sledov. Kakor jc bilo i/, sledov 51X17nali. so ™lkovi .B0"'1.' /i,' |,'l\I.P!'i- klulili so se gotovo iz kočevskih gozdov. I ti ko blizu ljudje le zverino že (lavno ne pomnijo. /;, Kopanjem imamo sipel jezero. Ni ruda, Zgt nam od vseli strnili pošiljajo vodo o:l k«p-nečega snega. Bojimo se le, da nuni preplavi ozinihio iu nas bo ovirala pri pomladnem delu. _ Zadnje mesece so pri nas ljudje zelo obolevali za liri po, najhujše otroci, 11 umrl ni nilii-e. — Družin z 9 in več otroci je v naši župniji IS, a v poštev za oiiroščenje (hI davkov jili pride le II. ker v ostalih družinah ni vseh i, otrok obenem živelo. Gospodarska prelivanja. (skorja l.oka.) 1'rosvetno društvo je imelo srečno roko, k0 je pričelo prirejati go- >oilnrsko-prosvctnu predavanja, namenjena predvsem okoliškemu |,a tudi mestnemu prebivalstvu. Pred tednom jc obrtnikom predaval g. Ivan C) g r i 11. podpredsednik l()l, o za nje izredno važnih zadevali in končno obljubil svojo naklonjenost tukajšnji obrti. Zadnjo nedeljo je prispel g. inž. Skubi c. ha 11. referent /.11 sadjarstvo. Nikdar nc I101110 dovolj storili za pametno sud-jrrcjo, ki lahko postane velik vir dohodkov za iilinlKižanega kmeta. Naslednjo nedeljo. 22. t. m. nh II govori ravnatelj Zadružne zveze. dr. Jože liasaj o zadružništvu iu varčevanju. Delavcem je namenjeno predavanje, ki ga nu praznik. 2>. I. m. ob isti uri v Dnistv. domu priredi OI ZD. kjer bo govoril g. Bole o so-linlncin zavarovanju in dr. I. II u bari o je-liki t« lilinoin). Zelo važno. — Zadnjo nedeljo ' pred Vel. nočjo pa bo g komisar /u agrarne j operacije, Ivan Pokoril predaval o razvoju kmetskega gospodarstva s itosebniin ozirom nu tnrrarna vprašanja. — Na premnogo vnraš.inj danes /lasti kmetje iščejo odgovorov iu iHiias-nil. Pri trli predavanjih, ki so lire/, vstopnine 111 vsakomur dostopna, jih lahko dobijo. Zalo p iiiiaj v obilnem številu obiskujejo Društveni (lom vsako nedeljo ob II. »Kralj kraljev«, (škofja Loka in okolica.) Kinu Društveni dom v Loki se je iiosrc-čilo z velikimi žrtvami pridobiti si najveličastnejši film Kristusovega življenju in trpljenja pori naslovom »Kralj kraljev«. Nepopisno lepo je naslikano Jezusovo čudodelno življenje in njegovo božansko trpljenje ler vstajenj". Stroški tega filmu, v katerem nastopil 8000 • oseb, so stali okrog 200 milijonov Din. Film. ki je dolg 481)0 m in ima 18 dejan j, so z največjim uspehom predvajali v vseh večjih mestih. Lepšega filma si /ti postni en sploh ne moremo misliti. Zato naj vsak iz Škofje Loke ter bližnje in datjnje okolico skušu videli »Kralja kraljev«, prilika, ki jo nujhržc nič več ne bo. Da omogoči udeležbo kolikor mogoče vsem, jc Prosvetno društvo določilo, da se horlo vršile predstave nu praznik, 25. marca ob pol 4 pop. in 8 zvečer, potem pu v nedeljo, 29. marca ob pol 4 in ob 8 zvečer. Tudi v soboto ob 8 zvečer je predstava. Predstave trajajo tri ure. — Z ozirom na to. da mnogo okoličanov prihaja v posili oh petkih na Uribec, je posebej /n okolico določena predstavo v petek (27. t. 111.) ob 2 pop. I/ bližnjih fnra naj bi se. v skuoinah nli posamezno, podali tu dun 1111 ob;sk filmskega pasijotia. orl katerega ho vsak odhajal zadovoljen in ginjeu. Novice. I Ajdovec.) V nedeljo, 15. marca so priredili pri uas v š,,|j !• inžgurjevo igro Našo kri, pod vodstvom g. učiteljice L rhančičeve. Igralci so izvrstno rešili svoje vloge, 'želimo j iin vztrajnosti ju napredku. nam pa še mnogo podobnih užitkov. Zima je pri nus. Snega je. kakor du se bliža Božič. Komaj čakamo lepili spomladanskih dni. Cigani pri nas kradejo kakor srake! Odnesli so revnim ženicam zadnja živila iz podstrehe: celo čebele so poskusili, pa je bilo malo -ta sladkega«. Posrečilo «e je fantom te nepridi- prave prijeti, naknr so jih zaklenili v klet Seda j so imeli tudi orožniki korajžo jiii ukt& niti in odpeljati v temnico. Lovska sreča. (Ribnica.) Preučeni teden je imel čehin brane i>. Olavc ti.1 lovu izredno srečo. Ustrelil je knr dve divji ni:u'ki.in sicer samca iu samico." Čt se pomisli, da je, divja mačka najhujša ropa-rica za mla:lo divjačino; je s leni naredil ve liko korist našemu lov ti. I rance pa pravi, di so v gozdu še mačk.', in bo šel šc na lov v lep. nad i, ičio število. 128 je vseh naročnikov. Prosvetno delo. (št. Jernej.) Ko sem bil pred nekaj dnevi v Ljubljani, me je poznim gospod vprašal, kaj je novega v št. Jerneju Ker pa je bilo tik pred odhodom vlaka sem rekel, da" odgovorim v »Domoljubu«. Vem, da je mislil gospod, kaj je pač novega v ■uiSem društvu — Dramatični odsek prosvetnega društva je v prosluvo šestdcselletnice g. pisatelja Fin/ga rja v predpustu uprizoril njegovo igro »Divji, lovec«. Pred igro nam je g. kaplan Rrivtnr pojnsipl pomen prireditve. Igra je izpadla prav dobro. Želeli smo (udi gospodu pisatelju še mnogo srečnih let, da bi še veliko napisal /a Has. Prav zadovoljni sulo se razha- jati tu '-n. Na praznik Mar Oznatienja uprizori dekliška Mar. družba v proslavo Ma- 87 BAZNO Proii duhovnikom. An- jlciki list Morning post« objavlja iz arhivov moskovske policije pismo, ki ž» je poslal izgnani kart z otoka Solovjecki toliiki duhovnik Goklibo-»redniemu eksekutivne-*u odboru v Moskvo. Glasi se: »Katoliški duhovniki, ki so pregnani j« ta otok samo zato, ker 80 zaradi vere oro-lUSeni kot sovražniki komunizma, so oslabeli na zdravju. Od obsevanja z vnanlim svetom so izklicni; denar in zavoie, »> iih sorodniki pošiijajo, "oSie zelo pozno ali pa 1 , ne- Prisilieni so. da j *°P'ieio temelje za nove i ™™<=. da prenašajo tež-«0 kamenie. Pri tem ne-^;osnem delu, ki preseda """ moči, morajo v hu-mrazu včasih celo .k0.len vodo gaziti. Po sb J L l° del° Preneha, duhovniki orisiljeni, sta„^°',\na slraži nenre" ana 16 ur. Stanovanje La;^0"1 »"dravo Paz-»>k> duhovnikov so bivši 'Si Kak° ravna'° da h^r varovanci, ni fM»»m»WMII>»M»»M»«4mwmWM«»HI»l«HWM«»^ iiector Malot: Brez doma, Horna n. Lope plenice niso govorile resnico. To je bila nesreča za mater Barberino, za Lizo, za očeta Aequina in sploh za vse, ki ho mi pomagali: Ne bom mogel izpolniti svojih sanj, ker potujoči kramarji, ki povrhu stanujejo v skladišču, no morejo biti bogati. A kaj /atol Imel sem svojo rodbino. Da bo moja rodbina bogata, so bile le otroške sanje. Boljša je ljubezen nego bogastvo! In saj nisem hrepe-•nel po bogastvu, temveč le po ljubezni. Medtem ko sem poslušal očetovo pripovedovanje, so pogrnili mizo. Postavili so gori krožnike ž modrimi cvetlicami in v kovinski skledi je bil velik kos govedine krog in krog obložen s krompirjem. »Ali sta lačna, dečka?. je vprašal oče Mattijo in mene. Mattija je pokazal svoje bele zobe. »No prav, sedimo k mizi!« je povabil oče. A preden jc sedel sam, je porinil naslanjač, v katerem je sedel stari oče k mizi. Potem je sedel še sam s hrbtom proti ognju in je jel rezati meso, in nama je položil na krožnik velik kos mesa.in krompir. Čeprav nisem bil vzgojen po pravilih olikanosti ali prav za prav sploh po nobenih pravilih, sem vendar opazil, tla moja brata in starejša sestra večinoma jedo le s prsti, katere vtikajo v omako in potem obli-žejo, ne- da bi oče in mati imela kaj proti temu. Stari oče sploh za drugo ni imel smisla nego za svoj krožnik in z edino roko, katero je mogel pre- makniti, je nepiot ino donašul jed iz krožirika v usta. Kadar mu je padel iz tresoče roke kos mesa, sta se meja brata norčevala. Mislil sem, da bomo pa večerji prebili večer pri ognjišču; a oče je izjavil, da pričakuje prijatelje in da moramo iti spat. Nato je vzel svečo in noju je popeljal v kolarnico, ki je bila polog prostora, kjer smo večerjali. Tukaj st« stala dva velika voza. kakršne imajo po navadi potujoči kramarji.. Odprl je vrata enega izmed voz, in videla sva v njeni dve postelji drugo nad drugo. . Tukaj so vajine postelje! je rekel, dobro spita!' Tak je bil sprejem v moji fodliini — v rodbin! Drif-coll! XX. poglavje. Xmota se pojasni. Prava mali. Driscollovi me niso mogli prav ljubiti. Meni se je to čudno /.delo. Matiji še bolj. Zapazil je, dn nisem nobenemu prav nič podoben. Srce mi je pokalo od žalosti, a kmalu sem spoznal, da je res nastala pomota: Driscollovim je bil ukraden sinček prav v onem času kot jaz. Toda Driscoll mi je povedal kakšne plenice je imel njegov otrok, mati Barberina pa mi je opisala v kakšnih so našli mene. Videl sem, da to niso moji ljudje. Sedaj ni ostalo drugega kot da se vrneva nazaj na Francosko in poiščeva gospo Milliganovo. Pobegnila sva iz Londona, se prepeljala čez morje na ladji »Labod« in prišla v Francijo. Po dolgem iskanju sva izvedela, da je gospa Milligan že v Švici. Ajdi pa v Švico!... Končno sva prišla v Švico in v Genevo, kjer so nama povedali: »Angleška dama, ki je bila na ladji z dvema 6* terinskega ilntva pop. ob 5 iglo »bpokormca«. Iskreno vabljeni vsi. zlasti matere! Zavedajte se. da je to vaš dan. — Kakor se sliši, bo to leto dramatični odsek uprizori! še več lepib iger. Prav tako. Fantje in dekleta, vsi v prosvetno društvo, pa bo manj pretepov in veliko manj solz pretočenih radi vas. — V društveni knjižnici je mnogo lepili kujig ki se posoju-jejo proti mali odškodnini. Iz teli knjig se učite, ua boste pošteni fantje, značajna dekleta, enkrat skrbni gospodarji in dobre gospodinje, krščanski očetje in matere, česar nam je posebno treba. Na svidenje 25. marca v društveni dvorani.' Gospodinjski tečaj. tGor. Logatec.) Kr.-č. ženska zveza je priredila v Gor. Logatcu Kmet. gosp tečaj, ki sra obiskuje 17 deklet. Prostor za učilnico in kuhinjo je odstopil požrtvovalni g. župnik Skubic. Due S. t. m. so priredile članice tečaja igro »Prisegam*. ki je prav dobro uspela. Ponovile je bodo 19. t. m. v Društvenem domu v Dol. Logatcu, ki nam ga je blagohotno da! na razpolago tamkajšnji odbor. — 25. t. m. bo v Društvenem domu razstava gosp. tečaja, k igri in razstavi vljudno vabljeni! Belokranjski kotiček Pomlad je pa slaba. Saj je povsod, zato p.t tu li pri nas >!s "e narediti izjemo. Za ta ča?. pa tuk sneg. (o je res nekaj posebnega, ko je po navali že vse hitelo iz tal. ko je že tria odganjala, kopači «J že ponehavaii s svojhn vriskanjem; letos pa >e obrezano ni. in če je kdo že obreza!, mu je sedaj tega žal. Tudi tu se je oglasila poledica, kot poročajo o.l drugod in marsikatera sliva iu jablana bo še dolgo pričala o tem. Vode so pa dne 12. marca tudi dosegle vf-ina kot ne že 4 leta. Na nekaterih mestih se je Kulna razlila kakor morje iu marsik.j zgrabila in odnesla doli proti Belgradu. Nekatere hrvaške vasi. t:vko Zajoka, so bile n cn dan kar odrezane od sveta. K sreči jc vola hitro upadla. Toda ne ve se. kaj še pride, zakaj snega je precej m lahko pridejo še hujše poplave. Materinski dan v Metliki. Marijina družina priredi na praznik 25. t. m. proslavo Materinskega dne z igrokazom: »Marijin otrok sem< in še nekaterimi slikami ia prizori. Le pridite in boste videli, da četrta božja Z2ix>ved ni še pozabljena. Prosvetno društvo v Metliki. Knjižnica je že začela poslovati. Skromen je njen začetek, toda zadovoljiv vendar.e, za kar gr'e hvala dobrotnikom, katerih število naj bi se še pomnožilo. Za sedaj ima knjziiica ISO ksjisr, prav dobro izbranih. Knjige se izposojajo'proti odškodnini pol dinarja «> nedeljah od pol 12 do po! 1 in sredah od T do 8 zvečer. Griblje. Našo gasilno društvo ima lepo število članov, Vodstvo zdaj z vso vnemo deluje nato. da se čimprej postavi gasilni dom, za katerega že imamo prostor. Pri zadnji seii je društvo imenovalo za častne člane našega gasiln. društva Jr. Nik. Žunaniča. Jož. Silnica in Petra Križana v zalivalo za to. ker so darovali društvu. — Smrt nam je ugrabila našega rednega člana Ivana jankoviča iz Fučkovoo. Društvo luu je izkazalo zadnji; čast. Ohranimo ga * trajnem spominu. Iz. Podzemlja. Mirni, tiiii ki .iček okrog cerkve Mar-lina dobiva vedno novih '• valcev. I'rcd nedavnim časom smo spremi'! . '.učnemu počitku S8-letnega M. Bus iz Dole. .. par dni zatem njegovo ženo. Nato je siart potrkala p: i 66-let-nem k roj. mojstru Martinu jurijevčič iz skril. Pol lota se revež ->i gani! iz posteljo, strašno bolečine je pit•. :.-al z občudovani« vredno vdanostjo in sc vc«elil solnca. ki naj bi mu prineslo zdravje. Iv.- ga ni nčakai. S t h ■ > so-proio. ki jo že tudi krije zemlja, sta v ljubezni, ki ji skoraj: ni jlriincrc, ob skromnem zaslužku iu večkrat tudi \ pomanjkanju vzgojila in preskrbela 15 otrok. Uoz mu bodi dober plačnik. — Na Cvetno nedeljo vprizore dekleta Mati jine družbe igro »Dve materic pod vodstvom delavnega g. župnika lica. Vkljub obilnem,, delu nuin je priredil že več prav lepih skioi,-tičnih predavanj, ki smo jih z zanimanjem p!,, slušali. Radio. Vsak delavnik: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne % esti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Popoldanski koncert. 22.00 Časovna napoved in poročila, — Četrtek, 19. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Versko predavanje. 10.20 Nauk o serviranju' 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 O kmetski ženi in ženskem društvu. 16.00 Humoristično čtivo, 16.30 Citre-solo gdč. Greta Justin. 20.CO Prenos ljubljanske opere. — Petek, 20. marca: 19.00 Krščanstvo in njegov odnos do umetnosti. 19.30 Francoščina, 20.C0 Prc-nos iz Prage: Koncert kluba orkestralnih umetni-kov. — Sobota, 21. marca: 18.00 Po splitski oko. lici. 18.30 Šah. 19.00 Apnenec in voda. 19.30 An-gleščica. 20 C0 Koncert zbora »Balalajk«, 21,00 Slovenske narodne z orkestrom poje Drago Žagar. 21.30 Valčkova ura, izvaja Radio orkester. 22.15 Hawaii-jazz. — Nedelja, 22. marca: 9.00 0 sadjarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 Nauk o serviranju. 11.00 Rac^io orkester. 12.00 Časovna napoved in poročila, plošče. 15.30 Dekliška ura. 16.00 Humoristično čtivo. 16.30 Lahka glasba. 17.00 Milčinski: »Kjer ljubezen tam Bog«, dramska legenda (Ljudski oder). 10.30 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert dunajskih simfonistov. — Ponedeljek, 23, marca: 17.30 Popoidnaski koncert. 18.30 Italijanščina. 19.00 Polj. ščina. 19.30 Zdravstvena ura. 20.00 Operetni večer (ga. Politeva in g. Goslič). 21.(X) Radio orkester. — Torek, 24. marca: 19 00 Iz življenja pred-potopnih živali. 19.30 Nemščina. 20.00 Jaklov večer, izvaja Radio orkester. 22.15 Havvaii-jazz, — Sreda, 26. marca: 9.30 Prenos cerkveno glas'c. 10.CO Versko predavanje. 10.20 Nauk o serviranju. 11.C0 Delavska godba -Zarja«. 12.00 Časovna napoved, poročila, plošče. 15.30 Ktnelska mati in kmetska hči. 16.00 Mati v slovenski literaturi (:e-citaci-i}. 17.03 Radio orkester. ;0.00 Prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere. 21.30 Radio orkes!cr. 22.15 Havvaii-jazz. otrokoma, s hromim dečkom in z mutasto dekjico, je v Švici. Zaposlila je sv jo barko, ker ni mogla dalje pluti r^ Riione-i. G o.-pa in oba otroka so se odpeljali s postreinico v kočiji: estali uslužbenci so sledili s prtijago. Vrnila se bo v jeseni. da se zopet vkrca na Labuda , s? v^zi po Rhone-i navzdol do morja in da preživi zimo v jugu. Oddahnila sva st: nobena enih skrbi, ki so noju bile pograbile, r,i bila upravičena; namesto da bi takoj mislila na slabo, bi lahko mislila na dobro. In kje je sedaj ona dama? je vprašal Matija. >0dpr tavala je, da najame ob GenevsV?m jezeru vilo na vevevaki strani; toda ne vem aatančno ki?. iam namerava prežive oletje. Na pat te rej v Vevev! V Genovi bova ku :;!a zemljevid Švice in našla bova pač tole mesto ali Ja vas. Sedaj več ne pljuje -.Labud- pred nama; in ker že namerava goska Milligan preživeti poletje v letovišču, jo bova gotovo našia: le iskati jo morava. In štiri dni po odhodu iz Seyseba sva iskala v vevevski ckoiici med številnimi vilami, ki se od pri-cetka sinjega jezera ljubko vrsta na zelenih obronkih in na gozdnatem pogorju, kjer prebiva gospa Milligan z Arthurjem in z Lizo. Končno sva dospela; skrajni čas je: le še tri solde. imava v žepu, ki najini čevlji nimajo veš podplatov. Vevev ni majhna vas; mesto je, in celo več kot navadno mesto, ker se mu priklopi do Villeneuve-a cela vrsta vasi ali predmestij, ki tvorijo z njim celota: Bolonav, Corsier, Tour-de-Feilz, CJareus, Chernes, Montreui, Veyteaux in Chillon. Kaj hitro sva zato spoznala, da ne bi bilo umestno, povprašati po gospe Milhganovi ali celo kar enostavno po angleški dami. ki jo spremljata bolan sin in mutasta deklica. V Ve- \?>'-u in ob bregovih jezera namreč prebivajo Anghvi in. Angiežije kakor v letovišču londonske okolico. Najboljše je torej, da iščeva in obiščeva sama vse hiše. kjer le morejo stanovati tujci: v resnici nama io ni i 'io posebno težko, zakaj le igrati nama je bilo treba najin spored v vseh ulicah. V enem dnevu sva pretekla ves Vevev in precej lepo sva zaslužila. Svojčas, ko sva že hotela nabirati denar za kravo in za Lizino punčko, bi bil danes za naju srečen večer; a seuuj se nisva pehala za denar. Pa nikjer nisva našla tudi najmanjšega znaka, ki bi nama govoril o gospe Milliganovi. Naslednji dan sva v okolici Vevev-a nadaljevala iskanje; šla sva naravnost naprej na slepo srečo in igrala sva pred okni takih hiš, ki so imele lep videz, najsi £o bila okna odprta ali zaprta, toda zvečer sva se vrnila, kot sva se bila vrnila že sinoči. In vendar sva šla od jezera do gorovja, in od gorovja do jezera, gledala okrog sebe in ]x>vpraševala od časa do časa ljudi, o katerih sva po prijaznem izrazu sodila, da so pripravljeni naju poslušati in nama odgovarjati. Oni dan so nama dvakrat zaman pripravili veselje z odgovorom, da poznajo prav dobro ono damo, o kateri govoriva, če tudi ne vedo za njeno ime. — Enkrat so naju poslali do majhne lesene vile, ki je bila zgrajena čisto na gorovju; drugič pa so nama zatrjevali, da stanuje ob bregu jezera. Bile so pač angleške, dame, ki so stanovale ob jezeru in na gori, a nobena ni bila gospa Milligan. Potem, ko vsa vestno obhodila veveyski okoliš, sva ee od njega nekaj oddaljila proti Clarens-u in Montreux-u, ker sva bila nekoliko nevoljna radi ne-uapeha, toda nikakor nisva izgubila poguma; kar nama m uspelo danes, uspelo bo brez dvoma jutri s Io s podpisom 22 prič. Veliko" uspeha pritožba najbrž .ni .im,gia, pjjstajfo gori Sn|enov»ai list, : mislit;,5*ako bi si vzgojili sadje brez pešk. Prvi laki poskusi so se posrečili svetovaoznaaeaiu sadjarju Lutru Burbunku v Kaliforniji. Ta je dobil « ' Francije sadilko neke za-! Io stare slive, ki jc rodili ' plodove brez pešk. Zakaj — tega ni vedel nihče, i Burbunk je to sadiko io-j jil in dosegel je v teku I časa re» ugoden uspeli, j Ni pa pozna! še mM«-j Nedavno pa je objavil v ; znanstvenem listu »Ko'-! mo< dr. Ernst S«hrw«H ! članek, Tcjcr pripoveduj«, i da so nemški vrtnarji po-! znali skrivnost sadja bral ! pešk že pred 100 Mlada drevesca so nas-reč preklali in odstrm«' iz drevesa stržen. pot«« pa so oba dela zopet zložili in zamazali z drevesnim voskom m °vih ovojem, da se >e zopet zarastlo. V Nem bodo poskusili ta poživit? s sodeloval, ; raznih znanstv. ustanov Koliko to«1« spati. V mnogih dež » ,e spadalo med na zrtJssJi- Živ,:enie za žlvifenfe (Roman.) (Nadaljevani*.) »Odkar Je tako žalostno umrl, sem &e vedno Imrafevala ali sem mu prinesla tisto srečo, ki bi tobil lahko dobil... Bila sera še tako mlada in Mira okus je bil čisto različen. Jaz sem vedno ljubila šumni svet, to mi je bilo že prirojeno; on ga na ni maral, ni se dobro počutil v njem. Jaz sem bila zelo pobožna, on pa je bil svobodomiseln ... Mislil je, da so drugi ljudje prav tako dobri ko! on. Kmalu sva videla, kam to pelje. Ni bil Ijubo-fumen, nikdar mi ni ničesar omenil, ali mi pokadi kake nevolje zaradi ljudi, s katerimi sem ob-ievalu; a nekaj nemirnega je bilo vedno v njem. Kadar je moral oditi iz Pariza za nekaj dni, tem mu morala vsak dan pisati. Če sem pismu malo bolj pozuo oddala, mi je takoj brzoiavil iu me i skrbjo izpraševal, če nisem morda bolna. Ce sem zvečer prišla domov malo bolj pozuo kot ponavadi, sem ga našla vsega v skrbeh. Prepričan je bil, da se mi je pripetila kaka nesreča. Včasih je bil žalosten brez vsakega vzroka. Včasih je kar naprej in naprej molčal. Nisem si ga upala izprašovati.« Potem mi je govorila o njegovi skrivnostni smrti: >Toliko sem prejokala in toliko mislila. Oče ni imel sovražnikov. Napredoval je pošteno, ne da bi koga izpodrival. Prepričana sem, da je morilec računal, da bo dobil pri njem veliko deuarja. Zapomni si, da ne voino prav nič, kaj je nosil oče v listnici. Oh, Andrej, če bi vedel, kakšne težke dni sem takrat prestajala- Sele v tistih težkih trenutkih sera »poznala, kdo so moji pravi prijatelji.« Tu je imenovala gospoda Termonda in mi za-iela razlagati, na kakšne načine ji je dokazal svojo udanost. Hotel sem, da bi videla, da ne more to uro izgovoriti tega imena, ne da bi »e mi storilo bridko ob tem. A takaj bi jo kar na lepem ustavljal, ko je bila že sredi spominov? Kakšna skrb naj bi jo ovirala, da ne bi pripovedovala o drugem zakonu in o tolažbi, ki jo je našla v njem? Ali je kdaj uganila, kakšno je bilo moje pravo razmerje do očima? IJilo je zame sicer nekaj hudega in strašnega v tem pripovedovanju, ki je tvorilo drugi del slike, ki so jo v meni vzbudila priznanja v očetovih pismih. Poslušal nem vea ta dolgi večer mater, ki mi je govorila vse to. Prevzela me je sladka, oinam-Ijiva zavest, da me strašna sumničenja ne bodo nikdar več vezla. Oče je bil ljubosumen, a se ni nikdar upal naravnost povedati. A to bitje, ki mi je vse to pripovedovalo z jasnimi očmi, z odkritim priznanjem kazalo, da očela ni razumelo, z iskreno dušo —• ne to, bitje je moralo hiti nedolžno. Nikdar več nisem potem niti za hip dvomil o leni. Prebiral sem pisma v samotni tetini hiši. Ostal sem še tu, nisem hotel v Pariz. Materi sem dejal, da moram urediti gospodarske stvari, v resnici sem pa ostal samo zato, da sem v samoti trpel. Kakor ranjena žival, ki ee zarije v zemljo. Ena stvar med mnogimi, ki so mi o tetini hiši vzbujale spomin na očeta, je posebno oživljala v meni željo po maščevanju in pravici. To je bil star koledar, postavljen na malem pisalniku poleg pivnika, ki je bil last mojega očeta. To je bil tak koledar, ki se dajo iz njega trgati listi, vsak dan eden. Koledar je bil od leta 1864. Teta ga je ohranila, ne da bi se ga dotaknila. Od dne, ko je izvedela žalostno novico, ni odtrgala več nobenega lista. List, ki je bil na vrhu vseh, je kazal soboto, enajstega junija 1864. Ostali listi so kazali nadaljne dneve leta 186-1., ki jih oče ni več živel. V četrtek, devetega junija, je bil oče umorjen. Teta je izvedela čez dva dni. Takrat sem bil star devet let, zdaj pa jih imam štiri in dvajset in očetova smrt še ni maščevana. Zakaj ne? Zato, ker mi usoda ni dala nobenega znaka in dokaza. Nisem mogel narediti nobene domneve, ki bi bila postavljena na kako dejstvo, gotovo, opazovano, verodostojno dejstvo. l)nnes pa, ko sem imel v rokah en dokaz, čeprav je bil zelo šibak in neverjeten, danes nisem imel več pravice odlašati. Treba je bilo sumničenja prignali do kraja in jih razjasniti. »Ce bi stopil h gospodu Masolu,« sem si dejal, »mu pokazal pisma in ga vprašal za svet, ali bi on vse te b uro nje zavrgel?,.. Ne, tisočkrat ne, tako gotovo ne, kakor gotovo bi si jaz drznil nositi teh p sem k njemu, de bi ne bilo ničesar v njih. Jaz bi trepetal, če bi bil neprevidno speljal pravico na ta sled. Z gospodom Masolom sva toliko iskala, toliko študirala, komu je neki moglo biti kaj na tem, da oče umre. Ce bi se bil on spomnil na očima, bi mi tega gotovo nikdar ne bil omenil. Kake dokaze pa je imel, da bi mu bila dana pravica, da vrže to sumnjo za hip v mojo dušo? Jaz ser,i mu zdaj lahko pokazal ta dokaz, jaz, in čutil sem, da je ta dokaz tako težak in silno pomemben. Razmišljal sem v tišini tetine hiše, v koliko je verjetno, da bi bil očim kriv. Govoril sem si: »Glavna zapreka je to, da lahko dokaže, da ga takrat ni bilo tam. Če ga ni bilo tam, ni mogel dejanja storiti. Lahko pa je na drug način pomagal pri umoru.t: Razmišljal sem in se razburil, da sem večkrat vstal ter se napotil proti gozdičku. Suho listje je zavijalo travnik v čudovite ru-• mene barve. Včasih se je nekaj zganilo, kar je bilo tudi rumeno, s-imo na drug način. To je bil zajec, ki so ga moji koraki splašili. Mislil sem naprej: »Recimo, da je gospod Termond kriv. Bil in je še zelo razburljiv. Včasih postane kar nasilen: to je prvo dejstvo. Ljubil je mojo mater: to je drugo dejstvo. Oče je bil nanj jezen iz ljubosumnosti: to je tretje dejstvo. Tu se pa začenja nejasnost. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzafeniiia zavarovalnica Ljublfana v lastni palači ob Miklošičevi ln Mosarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI. puka 22. Beograd, Poincareova 2 88 (ke pogoje. Vedno »o se pa našle izjeme: ljudje, li sploh ne spe ali pa zelo malo. Tako živi v Budimpešti državni uradnik, ki je bil leta 1915 » vojni ranjen, pa poslej ni nikdar več niti u minuto zaspal. Neki angle-Hn strokovni list poroča o peku, ki j-! spal samo PO 6 do 10 ur na mesec. Ponoči je pridno delal, podnevi je pa hodit na O velikih učenjakih I« mano, da so potreb o-|">n zelo,malo spanja, !a-"a |e nastal rek, da Potrebuje človek tem J>M| spanja, čim bolj je udarjen. Živahno delovale molganov prežene ^udnost in zaspanost. -"biiaien ilovek nujno potrebuje spanj, j,, jc' •» ' ' Nek? T" Ur »a slov.. ar Prc£°vor t*a,°rVetr rt vn P« - * otZm*d Iiudmi PO spanju. Zdaj sva hodila po potih obdanih na vsaki strani od zidovja, zdaj po stezah vodečih preko vinogradov in sadovnjakov, zdaj zopet po potih obsenčenih od ogromnih kostanjev, katerih gosto listje je prestre-galo zrak in svetlobo in ni dopustilo, da bi rastlo pod njeno streho kaj drugega nego baržunast mah. Pri vsakem koraku se je na teh potih in na teh cestah odpiralo železnato omrežje ali lesena ograja, in tedaj si zapazil čedno s peskom posute vrtne poti vijoče se okrog trat, ki so bile tn in tam nasajene z gostim grmovjem in s cvetlicami, potem pa se je ekrita v zelenju dvignila razkošna hiša ali lična hišica ovenčana od plezalk; in skoro vse hiše in hišice so imele preko gostih dreves alf grmov skrbno izbrane razgledne točke na blesteče jezero in na njegov okvir temnih gor S. — Ti vrtovi so naju pogostokrat spravljali v pravi obup, ker so naju držali daleč od hiš in so zato preprečili, da bi naju slišali njeni prebivalci, ako nisva igrala in pela na vso moč, kar je postajalo od jutra do večera utrudljivo. Nekega popoldneva sva tako koncertovala sredi ceste, ne imajoč pred seboj drugega kot ograjo, za katero sva pela, in za nama le zid, za katerega se pa nisva brigala; zapel sem na vse grlo prvo kitico svoje napolitanske pesmi in bil sem baš na tem, da pričnem drugo, ko naenkrat preko onega zidu zaslišim za seboj petje, vendar slabotno in s čudnim glasom: neko italijansko pesem. Čigav glas je mogel to biti? »Arthur?« je vprašal Matt-ja. Toda ne, Arthur ni bil, saj sem poznal njegov glas; in vendar jc Capi vzdihoval, se zaganjal v zid in je kazal vse znake živega veselja. Nfaem se mogel več obvladati, viknil sem: »Kdo vendar tako poje?« In glas je odgovoril: »Remi!« Mc-je ime namesto odgovora. Osuplo sva se spogledala z Mattijem. Ko sva tako neumno zijala drug v drugega, sem za Mattijo na koncu zidu nad nizko živo mejo zagledal bel robec, ki je plapolal v vetru; stekla sva tja. Šele ko sva prišla do one žive meje, sva videla ono, ki je mahala z robcem — Lizo! Končno sva jo le našla, in z njo gospo Milliga-novo in Arthurja. »Toda, kdo je pel?« To vprašanje sva stavila hkrati Matija in jaz, kakor hitro sva prišla zopet do sape. »Jaz,« je rekla. Liza je pela? Liza je govorila! Sicer je že res, da sem tisočkrat slišal reči, da bo Liza nekoč zopet spregovorila in da prav verjetno pod vplivom silnega razburjenja, a verjel le nisem, da bi bilo kaj takega mogoče. In glej, vendar se je uresničilo; res je spregovorila; zares, čudež se je zgodil: in to silno razburjenje se je je polastilo, ker je slišala peti mene, ker je videla, da se vrnem k njej jaz, ko je mislila, da sem izgubljen za vedno. Pri tej misli je i mene tako silno pretreslo razburjenje, da sem se moral oprijeti veje v živi meji, da nisem omahnil. Vendar sedaj ni bil čas, da bi se onesveščal. »Kje je gospa Milligan? Kje je Arthnr?« sem vprašal. Naročajte »Domoljuba"! Rodilo se le Vubko dete malo. v iivllenle se 'e nežno vn>melalo. Pri krsta so veselo mu navili, za Zlatico s o deklico krstili. moli Zlatica se m lokala, le venomer sc "vl>Uo 'e'^MIala. Usodno in H cvtHa vonl in glstolo Mcea vcrila. Oi Zlatica — *t«s ert n^.rcr >* icrr.f^ko milo Zlatom? - (Nadaljevanje t'odi.) «ju!4Myyfr NRZNRNILR n Običajen romarski shod pri Sv. Anton« na Zdenski rebri (Dobrepolje) se vrši na tihi ponedeljek, dne 23. marca. Od pol osme ure do enajste ure se darujejo sv. maše, ob 9 pridiga i li nato sv. maša. Spovedovalo se bo od sedme do dvanajste. Tako bo vsakemu romarju dana prilika, da opravi sv. spoved in sv. obhajilo za veliko noč. Ta dan se vrši pri Sv. Antonu na Zdenski rebri znamenit semenj, ki je po navadi zelo obiskan. Sejmarii pridejo od blizu in daleč, ker se običajno sklepajo dobre kupčije. n Šmartno pri Kranju. V nedeljo, 22. t. m. ob pol štirih priredi pevski odsek našega prosvetnega društva pevsko prireditev s številnimi pevskimi točkami in z opereto »Mlada Breda«. Vsi vljudno vabljeni! n V Selcih nad škofjo Loko se bo vršil v Ljudskem domu v nedeljo, dne 22. marca ob 7 zjutraj poldnevni živinorejski tečaj. Predaval bo kmet. ref. Josip Sustič iz Kranja. Tečaj je posebno važen za člane živinorejske zadruge v Selcih, zlasti pa za odbor te zadruge, rodovno KLOBUKE nairadičnej-ših. najnovejših pomladanskih barvah in oblikah, ter razne športne klobuke in tepice nudi bogato založena trgovina Mirko Bogata] prej Pok Ljubljana, Stari trg 14 Cane nizke. Točua postrežba. Sprejemajo s« klobuki v popravilo. komisijo in za nadzorovatelje pri kontrolni molži, da se jih uvede v praktično delovanje pri zadrugi. Po možnosti se bo predavalo tudi o splošnem kmetijstvu. n Brezje. Prosvetno društvo ponovi v nedeljo 22. t. m. ob 7 zvečer priljubljeno »Malo pevko«, igro s petjem v 5 dejanjih. n Mekinje. Prosvetno društvo lz Stranj gostuje v nedeljo, 22. t. m. ob pol štirih v tamkajšnji društveni dvoraaii s Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Ker praznuje letošnje leto g. Finžgar svojo šestdesetletnico rojstva, vsi vljudno vabljeni. Predprodaja vstopnic v trgovini Hočevar na sutni. n Sv. Jakob ob Savi. Prosvetno društvo vabi k igri »Svojeglavim Minku«, ki jo priredi v nedeljo, 22. marca ob treh v društveni dvorani. Ta prireditev bo v proslavo materinskega dne in bodo tudi temu primerne deklamaoije. Kdor želi, lahko pride v soboto zvečer. n Prosvetno društvo v Preski priredi 25. t. m. v društvenem domu Materinsko proslavo. Nastopili bodo otroci z igrico, petjem, rajanjem in z deklaracijami. Dekliški zbor bo zapel par prav ganljivih pesmi. Tudi tambu-rica nas Im vse skozi zabavala in nas iznenadila z novim programom. V pravo razpoloženje oa nas bo uvedel kratek slavnostni govor. Matere, vam pripravljamo ta dan. zato pohitite polno-številno v prosvetni dom! n Kat. fzobr, društvo Dol pri Ljubljani naznanja, da vprizori v nedeljo 22. t. m. ob 3 petde-iansko dramo »Črnošolec«. Prijatelji poštene zabave vljudao vabljeni. Pri predstavi poje tudi mešan in moški zbor. n št. Jurij pri Grosupljem. 25. marca priredi tuk. prosvetno društvo v proslavo Mate- rinskega dne prireditev. Na sporedu je govor o materi, »Jezušček mc 1 cvetlicami«, otroška slika s petjem, deklamacije in igra trodejunka »Pri gozdni kapelici«. Prireditev se vrši po Slr. maši ob tO in opoldne ob 3. Vabimo! n Otrok, II. zvezek krasnega dela pisatelj« kanonika Jos. Volea je izšel. Dobi se v prodajalni K. T. D. (Ničman) v Ljubljani. Cena: broš. 24 Din. 0 knjigi izpregovorimo v prihodnji številki, ki bo posvečena materam. ZAHVALA Podpisana Električno-strojna zadruga v Smar-ci izreka Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani naj. iskrenejšo zahvalo, ker ji je na skrajno kulanten način in v popolno zadovoljnost poravnala večjo škodo, ki je nastala s tem, da sta ji v dinamo-stroju pregoreli dve kotvi. Vprašanje glede upravičenosti do odškodnine je bilo dvomno, vendar se je Vzajemna zavarovalnica odločila, da Škodo poravna, s čimer je podprla zadružno podjetje. Vsled omenjene izredne kulance smatramo za svojo dolžnost, da Vzajemni zavarovalnici javno izrečemo zahvalo in jo vsakomur kot edini slovenski zavarovalni zavod najtopleje priporočamo. Šmarca, dne 6. svečana 1931. Električna strojna zadruga v Smarct, r. z. z o. z. Niko Zurbi, tajnik. Franc Bore, predsednik. Ure, zlatnino in srebrnino kupite poceni in dobro [ri ivrdki h. sira Ltobtifna 1 Prešernova ulica St. 4 Razpošilja se na vsa kra e Europe, Amerike, Atnke, Azije n Avstralije. Lastna protokoliraua tovarna ur v Sviti. Ure v vseh cenah od Din 44 — naprej. Št. 120. Kovmasla anker ura Din 44'-, s sekundnim kazalcem Din 78'—. Št. 121. Ista z radijem Din 58'—, s sekundnim kazalcem Din 94'-. Št. 125. Budilna ura 16 cm visoka Din 49' —, z radijem Din 76'—. Zahtevajte veliki ilustrovani cenik zastonj in poštnine prosto od H.SUTTNER, LJUBLJANA 1 PREKLIC, Podpisani Koželj Martin, posestnik v Mai-kovcu 18, preklicujem in obžalujem vse žaljivke, katere sem izgovorit nepremišljeno o Ani Pust X Mačkovca, ker ne vem ničeoar slabega o njej, te' se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. — Mačkovec, dne 8. marca 1931. — Koželj Marun. .Vzajemni pomoči' reg. pom. blagajni ■ • a i« * ¥ Za Vašo izkazano naklonjenost Vam morW> tem potom izreči prav posebno zahvalo, da o priliki smrti mojega očeta g. Jožefa d*'^ izplačali posmrtnino in prosim, da vzamete to ^ znanje. Prosim Vas, da objavite v časopisi". . bodo naši ljudje vedeli, da domač zavod tudi Prekmurce pozna. . „ Z odličnim spoštovanjem Barber Štefan. Opozarjamo, da zgorajšnja pomožna bia£i»J ni bila in tudi ne bo v nikaki zvezi * »Vsa!«®® zavarovalnico v Ljubljani«. Pravni nasveti O vojnici. L. M. Č. Služili ste vojake in .c v vojaški službi zboleli. Nufo s.te bili s -o-[pani za začasno nesposobnega in odpuščeni. Nato ste bili pa zopet klicani nn nalior in sio-inani za sposobnega. Sedaj pa ste dobili nalo«, da morate plačati vojnico. — Vojnico morajo plačevati za vojaško službo nesposobni od do-vrSenega dvajsetega do dovršenega petdesetega leta starosti. Zn tisti čas, ko ste bili nesjio-sobni, vas torej zadene vojničnn obveznost. Kako dolg n je učna dobu zn rokodelsko obrt. L. H. t.. Učna dolin za rokodelsko obrt ne sme trajati manj kakor dve leti in ne več, nego Siiri leta. V teh mejah določi učno dobo za- družni občni zbor za vajence, ki pripadajo zadrugi. Ce pa učna doba ni določena na zadružnem zboru in je ne vsebujejo zadružna pravila, se pa dogovori število let v navedenih mejah (od dveh do Štirih led) v učni pogodbi. Vprašajte torej pri nnčeJstvu zadruge, kako dolgo učno dobo določajo njena pravila; če pa mojster ni član zadruge, pa velja učna pogodba. Plačevanje stroškov bolnice. A. S. J. 1, Neki fant je iz malomarnosti odstrelil drugega fanta, ki se mora zdraviti v bolnici. Kdo je plačnik stroškov? Napram bolnišnici je obvezan povrnili stroške zdravljenja bolnijt sam. Če je bolnik nodoleten, odgovarjajo za »tročke bolnice stariši in en ti nič nimajo, domača občina. — Poškodovani fant pu ima pravico zaJi- Vsaka drobna vrstica ali nje prostor vetja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma r-----svoje pridell. obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. 1.003 Din tedenska zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. -Tovarna Kosm s. Ljubljana. pošt prodal 307. Zaledni slon. feta- i..|j kupujejo prvo-""" vrs ne čebelarske po rebščine in zaj m-ceno pristne satnice po konkurenčn h cenah le pri Blagovnem oddelku Čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakova ulica 4. pošteno vajeno za vsa poljska in h šna dela išče Joško Slibar, jiosestnik in goslilnič r, Kovor p. Križe Gor. — Plača po dogovoru. lianrodai in?em prvovrstne cepljene breskve in jablane, boljših vrst, cena Din I0-. M. Učakar, Dol pri Ljub.jani. nad 16 let starega, poštenega in zanesljivega, spre mem v službo. — P ača po dogovoru. — Naslov se izve v upravi Domaijuba po 1 štev. f opeko krita, dve obokam kleti, dva nova svinj ika, šupa, sadni wt m njiva za 4 mer-ntke [losetve. - Franc Mohor, Zalog št. II, p. rrecna pri Novem me-Tni- 1 Skupna cena -10 "soč dinarjev. Posestno n:,(u'oJaj. poi ... ure od po- siaie. 50 oralov zemlje, >bro zaraščen gozd a 50 mernikov posel g«! red« se lahko do v glav živine. Proda se, ribi Je,S<>spo 15, pošta Kresnice. Pomaranča in limone itatjanske'»a in Španskega izvora in ze en-lavo vedno sve .e prvovrstno blago nu Ii Ce-lestina G avnik. Ljub-liana, Pogačorjov trg 1. POhtSfVO dajln?2nspa(|- niei iz trdega lesa, po-lilirnn in kredenco iz m 'hkega lesa belo mo-lirano, ju-i pravno za gostilno. Klor jo rabi naj pride pogledat. — Pro la se no ugodni ceni tudi na obroke. Iščem tudi dva vajenca pridna in od poštenih staršev. Plačati je treba 600 Dri in je s hrano in stanovanjem pre skrbljen, Franc Velio-vec, mzar, Vir pri Dom alah, Šivalni sfroi p0p0 S! mi nov znamke Grilz-ner, pro lain neceni, -Alojiij MiSmoš, Am-brm 6t, Zngradec Dolenjsko. Knoim posestvo na katerem se lahko iedi z—3glave govedi. Nas ov v up avi Domoljuba pod št 2863. Din 1 .090 mesečno la' ko vsak zasluži Javite svoj naslov upravi Domoljuba pod »Siguren zaduželcc St. 2876. Hlanra poštenega, vali Id|lb0 jenega živine in potjs';e a dela, išče Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. Šiški I>ri Ljubljani. Ke&ilo Gostinčar Valentin, Kleče 2, pošta Dol pri Ljubljani, Hisnra mladega 13— nifitica 16 let sprejme za potiska in domiča dela Selan, Dobruii.e št. 45 p. Hruiica pri Ljubljani. Z ležsOa gspelina kom delna v dobrem stanju ug idno prodam radi elektrik-1. Ietitam se roda tudi nov po-snemalnik Alfa 60 litrov. — Poizve se • ri Franc Pesjak, Koritno, Bled. krepkega, zdravega, pošt n i h krščanskih slarišev, ki bi imel veselje do kovaške obrti (izdelovanje sekir, inotik, lopat, lemežev itd., fužina na vodn jiogon) v starosti 13 let, kateri bi do p, i-četka učne dobe o navijal pri hiši manjša dela, sprejrn >m pod u-godnimi pogoji takoj I Prednost imajo dečki brezpos-lnih starišev ali pa beguncev iz Italije. Naslov pove uprava pod št. 2598. fltlilirn 14 ,6 Ielno k UBHIICU ctroku sprej. meni. A. Žagar, Sred. Gameljne 40, Št. Vid n. Ljubi ano. SluMfoiO sV'ji. Za n'kup potrebno samo 20.000 l)in. Le o urejeno. Doiiisi na oglasni tddelek lega lista pod »Pomlad« 2S45. POSBStSO "t zemlje naprodaj. Janez Mikuž, Dragomor 32, p. Brezovica. PeMi safenec poštenih ?taršev. ki ima veselje za pekovsko obrt, se išče. Učna doba traja 3 leta in pol z vso 1 rezplačno oskrbo v hiši. — Naslov pove unrava Domoljuba pol St. 2568. s posestvom ljubljanski okolici, 5 oralov zemljišča, hiša zidana, z o eko krita, prodam po nizki ceni. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 2617. Pri efen mož, ^ do živine ter za druga eomačadelase sprejme. U ošteva se vesten, trezen in veren človek v starosti od 45—55 let. Pl°ča dobra in več etna služba. - Nast ip tako). Ponudbez navedba plače na: Jak. K r a n j c, Tonol 8 p. Begunje pri Cerknici. Pnnrla w šivalni str°i rroua SE dobro o ranjen. - Marija Dovjak, Razore, Dobrova pri Ljubljani. Pozor kolesarji! 2e od 1200 Din naprej dobite kolo pri Andrej L i p a r, Cerklje pri Kranju. Kanali dobro ohranjen, USuElJ pred 3 ,eti noVj se poceni (iroda zaradi nabave električnega motorja pri lastniku: gostilna »Malic, Golnik. Lepo posestvo ,Xia] 20 oralov zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji Naslov v upravi »Domoljuba* pod štev. 2859._ Strnem deklo v starosti 16—40 let na malo posestvo na deželi. Franc Jakuš, Do-brunje št. 5, p. Spodnja HruSica. Plača po dogovoru. tevati povračilo vseh »trošikov oil poškodovale«. V kolikor mu ta odškodnina ne lio prisojenn v kazenskem postopanju, mora svoj odškodninski zalitevek uveljaviti najkasneje tekom 3 let v civilni pravdi. Pravica do podpore OlIZD. A. R. v V. P. V preteklem letu ste bili skozi 3 in pol mesece uslužben kot železniški dclmec in kol Unk zavarovan pri OUZD. Vprašate, če ima žena sedaj v porodnem slučaju pravico do jioro'!-nine in drugih prispevkov? — če boste Vi takrat, ko bo žena po rojila, zavarovani pri OUZD vsaj ze 8 dni, Vam pripada pod">ora OUZD, ker ste bili zavarovani v preteklem letu neoretrgoma več kot 3 mesece. Če pa takrat ne boste zavarovan, nimate n.ikake pravice do podpore. gospodične ako hočete biti moderno in elegantno oblečene in nočete potrošiti veliko denarja, polem takoj pišite na Trgovski dom Stermecki, Celje 19 po veliki, novi, ilustrirani cenik, v kaereni bodete našli moderne plašče, krasne promenadne obleke iz svile ia volne ter ogromno izbiro damskih oblek. Iteliki ilustrirani cenik zastonj! vinske sode vsakovrstne, tudi gnojnične z razprašilnikom, prebarvane s karbolinom izvršuje po naročilu Jože Čižraan, Tacen Št.r74, Št. Vid nad Ljubljano. Češki semens i OVES LUCEMNO banatsko, ki se je do sedaj za naše kraje najbolje obnesla, in druga semena za polje in-travnike nudi Pogačnik. Ljubljana, Dunajska c. 36 nemškaIlahtna semena " so svetovno znana. PoSiljka za poskušnjo mojih zgodnjih vrst semen sočivja in cvetic, ki vsebuje 20 porcij semen, velja skupno franko 90 Din. Glavni cenik i 194 slikami zastonj in poštnine prosto. Številna priznanja. Alions Ziegler, Samenzucht, Erfurt 70, Nemčija. Fige Saške SlfVO bosanske in brinje vseh vrst nudi najemeje TOP FBAN POGAČNIK, LJUBLJANA Dunajska cesta 36. Za prve pomladne dneve 199.- potrebi.,e vsaka dama elegantne čevlje z usnjeno peto. Za zimskimi in snežnimi čevlji je prijetno iti na izprehod v čevljih, ki s svojo kombinacijo barv harmooiraio s prirodo. Naši modeli bodo popolnoma zadovoljili Vaš okus. Za šport. Vrsta 4625-76 Model, brez katerega v današnjih časih ni mogoče iti na športne prireditve. Okusna perforacija in nizka peta daje temu čevlju poseben športni tip. Za izpreuuu. Vrsta 2625-10 Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zapono. - Priljubljen čevelj radi izredno lepe oblike. Vrsta 2645-30 Kombiniran čevelj iz temno rjavega boksa ali semiša. Model za dame finega okusa, ki je ponos naše pomladne kolekcije. 124.-J Za vsako barvo čevljev imamo odgovarjajočo barvo nogavic. Brezobrestna poselila za tldavo hiš. za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestnih daje svoj m članom „| u cj r a d" Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. t. z o. z. v L ubljani, Kolodvorska ulica 35/1. Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova48 Pravila preti plačilu Din 5 —v znamkah Za o Igovor prosimo znamko, llradre ure od 8-12 in od 14-18. Kfe tiči vzrok? V revmatizmu, trganju v sklepih, živčnih bolečinah? .Mogoče posledice prehla-jenja? Večinoma je vzrok v takih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi že 34 let rabi okrep-čujoče sredstvo za olajšanje bolečin, hišno zdravilo in kozmetikum: Fellerjev >Elsatluid< ter si zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo dejstvo tudi proti kašlju, hripavosti, bolečinah v vratu in prsih ter preti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku itd. Storite tudi VI tako. pomagalo bo tudi Vem T Felterjev Bls»fluid> dobite v lekarnah in »lifnili Irr-o-THiah v posSumh steklenicah po 6 Oin, dvomih stek e-n cah rio9 Din ali v speč al velik h steklenicah no26D.il. roStoi paket viebu .o« i' poakirailh ali 6 dvojnih ali J velike spec jalni steklenici 62 Din. trije takšn; paketi samo 139 [lin pri lekarnar >u EVOEN FE(,fcEB, STUBICA DONJA, ELSATBG 16. - SAVSKA BANOVINA. Prsraeftiii zasod za premog d. d. LjabSana prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo d0013" 'n inozemski za doinečo * kurjavo in industrijske svrbe vseh vrst Ksseagfei rremng Kofts. livarniški, plavžarski in plinski IriUefg. Prcmslni zaaod za prcn^ss d. d. o Lta&Kaai Miklošičeva cesta št. 15, I. ni vlstr. ČEBELARJU Vse čebelarske potrebščine dobite najceneje pri FR. STUPICA, železnina, Ljubljana, Gosposvetska t. oglefte si! pri, CeSnlHir v ljuDiienl Lingarjeva — Stritarjeva ulica Novosti za pomladne in lelne obleke, kostume in površnike. Jugcčeška perilna sviia »Dag-mar« in Emona t Za moške modni kamgam, ševiet za športne obleka od Din 60 naprej. Znano t Najppše novosti svilnatih in volnenih Šerp in rut Poštenost mojega podjetja je znana I PIJANOST Od te grozne strasti morete zanesljivo odvaditi pijanca z A VIN A LOM, izdelkom berlinskega lekarnarja Franka. A VIN Al, morete dajati tako, da pijanec ne opazi. Jamčimo, da je sredstvo neškodljivo. S pomočjo Avinala je bilo rešenih v naših deže'ah že mnoiro slo oseb. 1 zavoj zadošča za uspeh. Cana 237 Din s poštnino. — Glavna zaloga lekarna Mr. Rozmana, Beograd, Terazije 5 Pozor gozdarji In trgovci! Nabavite si pivovrsten izdelek sekir in plankač, katere pošiljam po pošti. — Csne nizke, — Za vsak komad prevzamem (a-rancijo. Trgovcem dajem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Skolja Loka, Mnogi ljudje kašljajo in trpe na pljučnem katarn ia težkem preblajenju. Varajte se pravočasno in rabite Lacromel Takoj v začetku vporabe »1 kašelj zmanjšuje, boli v bron-hijah in pjlučih pa pojenjujejo Dobiva se v vseh lekarnah in pri flpolJRKO, ZggreB, Ilira 12 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA GOSPOBANKA D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva cesla 10) Telefon št. 2057, 2470, 2979 Vloge nad Din 500,000.000 tt^S Kapital in rezer. nad Din 16.000.000 Izvršuje vse bančne posle itafkulantneje Poslovne as veze s prvovrstnimi zavodi na vseh Iržiščlhvtu. In inozemstvu Izda/atelj: Dr, Frane K t: lovec t' Urednik: lože Košiček. Za Jugoslovansko tiskamo: K*™1 ^