Stev. 33.
V Ljubljani, v sredo 15. avgusta 1917.
Leto IV.
Ogromna bitka v FlandrijI, največja in najkrvavejša baje v vsej triletni svetovni vojni. Angleži in baje tudi že Amerikand hočejo tukaj predreti nemško bojno črto. Doslej se iiro to ni posrečilo, nego se mestoma celo umikajo.
Prvi rojstni dan cesarja Karla.
Dne 17. avgusta t. 1. se zgodi prvič, da bodo praznovali avstro-ogrsi<i narodi rojstni dan svojega mladega vladarja Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil rojen 17. avgusta 1887, kot sin nadvojvode Otona in nad-vojvodinje Marije Jožefe, saške princese. Naš cesar doseže torej te dni šele svoje 30. leto.
Usoda je namenila našemu vladarju v zgodovini Avstro-Ogrske prav izredno slavno vlogo in nad vse hvaležno nalogo. Nihče ni slutil, da bo ta lepi, živahni, miroljubni mladenič kdaj poklican na prestol. In to je bila sreča zanj in obeta postati blagoslov za njegove narode. Užival je kot deček svobodno vzgojo ter zahajal na Dunaju v škotsko gimnazijo kakor drugi meščanski njegovi tovariši. Že tu se je navzel demokratičnega duha. Kot mladenič je služil pri raznih polkih ter občeval s častniki raznih narodnosti in iz raznih slojev. Spoznal je do dobra češke in gališke razmere ter se naučil poleg drugih jezikov tudi nekaterih slovanskih jezikov. Zlasti se mu je prikupila češka kraljevina. V Pragi je zahajal na vseučilišče in po čeških mestih je preživel najlepša leta svoje mladosti. Kakor priprost častnik in vseuči-liščnik je prišel takrat v dotiko z mnogimi možmi, ki so vplivali na njegovo dušo v demokratični in svobodomiselni smeri. Njegovo duševno obzorje se je hitro širilo in poglobilo.
Ker je carjevič Rudolf 30. januarja 1889 nenadoma umrl, je postal prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Ker pa se je ta oženil z grofico Chotekovo, njuni otroci niso mogli podedovati pravice do prestola. Tako je postal nadvojvoda Karel Franc Jožef II. prestoloiiaslednik. Vendar ni še tedaj nihče verjel, da stoji že toli blizu vladarski moči. Cesar Franc Jožef je bil še krepak, zdrav starček, a prestolonaslednik Franc Ferdinand mož orjak v cvetu moške sile.
Nadvojvojvoda Karel se je leta 1911 poročil po svobodni volji svojega srca z ljubljeno deklico — princeso Cito Farmsko, ki jo je ljubil že od 1. 1909, ko se je ž njo seznanil v čeških Frančevih varih. Po poroki je živel s svojo soprogo v Kolomeji, kasneje pa blizu Dunaja, na gradiču Wartholz pri Reichenau ali pa v Schonbrunnu pri cesarju. Srečen je ta zakon, blagoslovljen z lepimi otroci, predvsem pa z vročo ljubeznijo in duševno harmonijo.
Toda 28 junija 1914 je počil v Sarajevu strel, in prestolonaslednik Franc Ferdinand je izdihnil. Vsa država je vztrepetala od groze in sočutja. Nadvojvoda Karel je pa v tistem hipu postal prvi prestolonaslednik in njegov lepi sinko Franc Jožef Oton drugi prestolonaslednik.
Obenem je izbruhnila vojna; najprej s Srbijo in Črno goro, nato z Rusijo. Prestolonaslednik Karel je moral nemudoma prevzeti vse najvišje dolžnosti po rajnem stricu, hiteti z bojišča na bojišče, organizirati, reformirati v naglici vse za vojno, ki je bila že v krvavem teku. Kmalu je moral celo sam prevzeti poveljništvo dela armade. Vodil je svoje polke v Galiciji in na Tirolskem
ter si povsod pridobil srca svojih vojakov. Kot nihče drug je namreč skrbel, da je bila njegova armada z vsem preskrbljena in založena, kot nihče drug je bil častnikom in vojakom blag gospod in prijatelj.
Toda 21. novembra 1916 je cesar Franc Jožef po pardnevnem bolehanju nagloma umrl, prestolonaslednik Karel pa je postal cesar, in njegova žarko ljubljena soproga naša cesarica.
Takoj s svojim prvim manifestom je naznanil cesar Karel, da hoče zastaviti vse svoje moči za najlepši razvoj države, za njeno prenovljenje in pomlajenje ter da želi dovesti Avstro-Ogrsko v dobo resničnega procvita, prospeha in okrepitve. Predvsem hoče ščititi ustavne svoboščine in enakopravnost vseh narodov.
Nov duh je zavel po vsej državi —
duh večje svobode — ideja demokratičnosti — ravnopravnosti. Cesar sam je začel resnično vladati in vplivati z odločno voljo na razmere v državi. Cesarski dvor je danes odprt vsakomur, in cesar poživlja k sebi prve može vseh narodov, da se ž njimi posvetuje ter pozveduje želje svojih narodov. Prvo njegovo delo pa je bilo, da se skliče državni zbor, da se odpravijo vse težke vezi vojne dobe iz strašnih let Stiigkhove vlade, da se osvobode vsi politični obsojenci ter odpro vsi žalostni tabori interni-rancev in konfinirancev. Svoboda se je vrnila stotisočem! Cesar pa hoče državo tudi notranje pomladiti, ustavo modernizirati ter zadovoljiti hrepenenje vseh narodov. Konec bodi prevlade dveh narodov nad vsemi drugimi, vsi narodi naj bodo enaki v pravicah in dolžnostih!
Cesar potuje neutrudno iz dežele v deželo, bil je opetovano tudi že na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem, ter spoznati hoče vse sam na lastne oči. Dne 2. junija t 1. je bila tudi cesarica Cita ves dan v Ljubljani.
Cesar kliče k sebi slovenske državne poslance ter se ž njimi razgovarja, kako bi se docela zadovoljilo Slovence in vse Jugoslovane, ki imajo za prestol in državo največje zasluge.
Združenje vseh slovenskih, hrvaških in srbskih državljanov v enotno državno telo je cilj Jugoslovanov. To naš cesar ve, in trdno upanje imamo, da ta cilj končno dosežemo.
Cesarjev rojstni dan na avstro-ogrskem prestolu bo praznovala torej država s posebnimi, upapolnimi čustvi. Vsi vemo, da sta cesar in cesarica odločna prijatelja miru ter da storita vse, da se vojna zaključi čim preje. Vemo pa tudi, da je cesar Karel energičen modern vladar demokratičnih idealov, ki želi dati svoji državi novo obliko najvišje pravičnosti. Zato ga ljubimo vsi ter želimo iz vsega srca: Bog nam ga ohrani dolga, dolga leta na slavo države in blagor vseh narodov!
Osvobojeni vzhodna Galicija in Bukovina.
Ruska ofenziva se je klaverno končala. Ne le da se je povsem ponesrečila, ker ni Rusom ničesar pridobila, je celo za Rusijo izgubila vso vzhodno Galicijo, vse obkarpatske pozicije in do malega vso Bukovino. Resnici na ljubo treba seveda priznati, da so Rusi vse to ogromno ozemlje zupustili skoraj brez odpora in boja. Več ruskih divizij je namreč iz bojev naravnost pobegnilo. Zato se sosednje ruske trume niso niti braniti mogle več ter so se morale tudi umakniti. Iz-dajalstvo nekaterih ruskih divizij je torej povzročilo vso nesrečo za Rusijo ter izdatno pomagalo do uspeha naše in nemške armade. V Galiciji so izpraznili Rusi 13 okrajnih glavarstev: Nad-vorna, Bohorodčany, Stanislav, Pečeničyn, Podhajce, Zborov, Kosov, Kolomeja, Tlumač,^ Bučač, Trembovla, Tarnopol, Čortkov. Mesto Tarnopol je imelo 40.000 prebivalcev, med temi dve tretjini Judov. Tam so stali Rusi od začetka vojne. Bučač je imel 12.000 prebivalcev in so ga Rusi zasedli iznova julija 1916. Delatyn je bil v ruski posesti zopet od 11. avgusta 1916. Ima 6000 prebivalcev. Otynija ima le 5000 prebivalcev. Kolomeja pa 45.000. Rusi so bili tu od leta 1915. Zaleščiky na Dnjestru imajo 6000 prebivalcev in je bilo^ v ruski posesti od junija 1916, Kuty na Čeremoši šteje 8000, Seletin 5000 prebivalcev itd.
Vsa vzhodnogališka mesta so torej majhna, največja komaj dosezajo Ljubljano, a so seveda zanemarjenejša in nečista. Vendar pa so imovita, ker leže v s Ino plo-doviti okolici ter sta po njih trgovina in obrt zelo razviti. Nobeno mesto ni brez dveh treh tovaren, poljedelstvo pa je bndi na višku. Vzhodna Galicija ima najlepša polja v celi Avstriji.
Naše in nemške čete so pregnale Ruse
Stran 382
TEDENSKE SLIKE
štev. 33
¦štev. 33
TEDENSKE  SLIKE
Stan 383
1200 dunaiskih otrok ie bilo na javne stroške poslanih na počitnice v Švico, da se okrepe pri boljši hrani kot jo morejo dobiti doma: Otroci Jred cirkvijo v Einsiedeln. - Telovadba dečkov. - Skupni obed dečkov. - Deki.ce pn ročnem delu na prostem
in pri zabavi v sobah.
Čez mejno reko Zbruč ter stoje zdaj že na ruskih tleh. Tudi v Bukovini se umikajo Rusi na celi črti, zato pa so morali seveda zbežali tudi s poslednjih Karpatov. Zadnje dni šele so se začeli Rusi ustavljati, a tudi naše čete se morajo odpočili od dolgotrajnih bojev in maršev.
Boji pa se nadaljujejo na rusko-rumunski fronti, kjer doseza Mackensenova armada nove uspehe.
Minoli teden je ruski vojni minister Kerenskij, ki je obenem ministrski predsednik, odstopil. Na prigovarjanje vojaškega in delavskega sveta pa je ostal ter sestavil novo vlado, v kateri so zopet tudi kadeti Baje postane Kerenskij diktator. Toda diktatura brez zanesljive vojske je brez moči. Le ko-zakt so vladi brezpogojno vdani. Baje so kmetje vedno bolj za vrnitev carja na prestol, češ: „Pod carsko vlado je bilo bolje!" Vrhu tega so Japonci začeli prodirati v Sibirijo. Rusija gre v opasno temno bodočnost.
Humoreske in satire.
V.
Vladimir Azov:
O kravi, ki so jo krmili s kruhom, in o otrokih, ki so žvekali slamo.
Pripovedovati vam hočem o kravi, katero so krmili s kruhom, in o otrokih, ki so žvekali slamo. To je prav zabavna hi-storija. Toda ne berite jo na prazen želodec: pokvarila bi vam tek. Prečitajte si jo šele po obedu, in videli boste, kako se od srca zasmejete.
Srečal sem ženo, ki je imela dva otroka in niti koščka kruha. To mi je bilo zelo čudno. Kako to pride, ne imeti niti koščka kuha? In rekel sem ji:
„Zakaj pa niste prosili kruha pri sosedih? Gotovo jim po obedu ostaja kruha? Vsaj pri nas se po kuhinji valja cel kup suhega kruha. Videl sem to nedavno, ko sem se ponoči vrnil iz kluba in sem stopil v kuhinjo po vžigalice. Cela grmada krušnih ostankov, in ščurki lazijo po njih. Zares, kako da niste pri sosedovih prosili zanj?"
Toda odgovorila mi je:
»Prodajajo ga mlekarici."
Nikdar nisem imel krave in tudi z mlekaricami nimam znanja. Vprašal sem torej.čemu prodajajo kruh mlekarici.
Žena se je rezko zasmejaia in mi pojasnila :
„Vemo, čemu. Kravam za krmo. Namočijo ga v vodi, potresejo s soljo in dajejo kravam. Krave žro to rade. Toda koliko jim mlekarica plača, tega ne vem. Menda dobivajo za to mleko od nje . . .
ne vem . . . pri meni ni bilo nikoli krušnih ostankov: do poslednje skorjice sta otroka pojedla vse."
Otroka, oba majhna, sta stala tu poleg matere ter zrla name kakor na ikono (sveto podobo).
Vprašal sem: „ln poprej ste imeli kruha zmerom?"
Odgovorila mi je:
„Kaj bi ga ne imeli! Jaz sama sem perica. Toda kakor hitro je moral moj mož v ječo, kako naj perem? Kam naj denem
tale dva večaja? Če bi ju hotel kdo kupiti. Za cirkus ali na trg. Pravijo, da komedijanti takihle potrebujejo."
»Morda si zopet opomorete, ko vam moža izpuste," sem ji dejal. Spomnil sem se, da je tudi v laži tolažba.
„R čemu nam bo?" je odvrnila. „Brez dela, kakor je? Mar si ga naj košček odgriznemo? Bog daj, da bi ga ondi le še dolgo obdržali: vsaj sit je in čevljev ne raztrga . . . Minule nedelje sem mu nesla še šest krompirjevih kolačkov," je pristavila z docela drugim tonom in podprla brado z roko. „Toda potem mu nisem imela nesti ničesar več. Kaj pa naj m,u nesem, ko sami žvečimo slamo?"
„flli saj imate tukajle za mestnimi vrati ljudsko kuhinjo! Spominjam se: saj sem bil šele nedavno sam na predstavi. ijSalome" na 4^orist te kuhinje, in moja žena si je v prospeh gladujočih otrok nabavila vijoličasto svilnato toaleto ter je njim na korist neutrudno plesala."
„Zdaj so pa menda že prenehali s plesi. Oskrbnica mi je dejala: leto je, gospoda se je razkropila po letoviščih in za mejo. Počakajte — je rekla — do jeseni. Potlej vas začnemo zopet krmiti. In drugo kuhinjo so sploh zaprli. Neke knjižice so našli v njej, ali kaj, in kar brez okolišev so jo — zaprli. Toda če bi nas vsaj naučili, kako se takimle cigančetom zapre usta, da bi ne marali kruha. Vse so že pri nas zaprli, vse zapečatili, samo trebuha ne znajo zapečatiti. Trebuh naj bi mi zapečatili, da bi ne čutila lakote! flmpak ne znajo!"
Šalila se je. Nisem se hotel dati osramotiti od nje in pošalil sem se takisto:
„Morda so v tisti kuhinji v zeljnato juho vkuhali kakšne škodljive ideje?"
Toda mojega dovtipa ni razumela in odgovorila je priprosto:
„Bog ve! Morda so kaj vkuhali. Škodovalo ni: od njihove juhe človeka telo ni bolelo. In tudi otrokoma je šla v tek."
Vprašal sem: „Pa kaj boste danes jedli z otrokoma?"
„Danes? Morda nam daste vi kaj za tale pomenek, pa si kaj kupimo za pod zobe."
„ln jutri?"
„Kdo bi premišljal o jutršnjem dnevu! Morda pojdem k neki gospej . . . prala
stran 384
TEDENSKE SLIKE
štev. 33
Iz osvobojene vzhodne Galicije: Pogled na židovsko poljsko mesto Tarnopol.
Kolodvor v Tarnopolu, kjer so bili Rusi cela fri leta gospodarji in odkoder jih je pregnala združena avstro-ogrska in nemška armada.
sem pri nji . . . in l^aj časopisi ... ali nič več ne pišejo o tisti podpori?"
„0 kakšni podpori?"
„No, pravili so, da bo vlada ali mesto razdeljevalo podpore . . . Baje bodo popisali vse reveže in mednje razdeljevali listke."
Zopet bi moral njej v „tolažbo" lagati, toda nisem, nego sem dejal:
„To so govorice. Mesto izvrši popis prebivalstva, vsega, revnega in bogatega."
„Saj sem si precej mislija, da so le govorice," je dejala žena. „Čemu tudi bi krmili reveže? flli je sploh mogoče krmiti vse? Pravijo da bi bilo treba stotisočev, da bi napasli vse. In morda pride kolera in pobere marsikoga."
Povedala je to apatično, kakor bi govorila o predmetu, ki jo zanima čisto teoretično. Poslušal sem jo in slišal medtem, kako je krulilo po telesih njenih cigančkov. Prav kakor bi se prelivala tekočina po steklenih ceveh njunih trebuhov. Imela sta krive nožice in na njih čeveljčke, nekdaj elegantne: iz bele kože, z lakom obrobljene.
„Gospa mi je dala čeveljčke," je rekla žena, ki je opazila, da jih ogledujem. „Pol rublja mi je dala. Evangelij in tele čeveljčke."
„ln ste čitali Evangelij?"
„Čitala. Tam stoji zapisano, da drevesa, ki ne donašajo plodov, posekajo in vržejo na ogenj. — To pomeni — ženo brez otrok, kakor figovo drevo neplodno; toda žena, ki ima otroke, pomeni koristno. Zakaj torej naj jaz z otrokoma poginem kakor kako figovo drevo?"
„To morate vprašati batjuško (popa)! Jaz tega ne razumem."
„Batjuška pravi: »Potrpi! Tudi Kristus je trpel in je tudi vam ukazal trpeti." Tako torej trpim, h kaj otroci, ali sem jih dolžna živeti ali ne? Od koga imajo pravico, zahtevati kruha? Od matere. In kako, če ga pa ni?"
„Ti nisi torej danes imela niti koščka kruha?"
„Odkod naj bi ga vzela? Saj sem vam rekla: sosedje ga sami shranjujejo in mlekarica ga jemlje od njih. Vsa ulica je ubožna. In da bi šla v mesto? Že itak sem vsa oslabela in teh cigančkov nimam deti nikamor. Bogu hvala, da je hišni go-
spodar dober človek in nas ne goni iz stanovanje."
Dal sem ji kar sem mogel. Sicer pa — ni resnica! Mnogo manje sem ji dal, nego sem mogel. Toda spoznal sem, da vseh lačnih ni mogoče nasititi. In končno: saj tudi sam potrebujem denar. Kmalu bo jesen. In zopet bo gledališka predstava na korist ljudske kuhinje, in po predstavi bo ples. Gotovo pozovejo mojo soprogo, naj
prodaja cvetke ali vzporede. To pa pomeni, da ji bo treba nove toalete . . .
Saj vendar ne more sodelovati vnovič v vijoličasti, ker jo je videlo že lani toliko oči!
E. G. Brat:
Beg za milijoni.
Roman Slovenca Amerikanca. 4. nadaljevanje.
Polly, Jack in Ralf pa so stopali — z malo vrtoglavico in v očeh in nogah — k izhodu letališča. Za lesenim širokim portalom je stal ob vrtnarjevem paviljonu lesketajoče rdeč športen avtomobil. Sedli so vanj ter se odpeljali v mesto. Polly sama je vodila voz, objemajoča z desnico precej veliko krmilarsko kolo, Ralf pa je oskrboval sireno ter izvajal, ž njo najrazličnejše signale.
Kmalu so bili sredi mesta, kjer je Ralf izstopil, češ da ima opraviti v klubu, a jedva par minut se je ustavil avtomobil pred Heganovo trgovsko hišo. Služabnik je zapeljal voz v remizo na dvorišče, Polly in Jack pa sta odšla k »stričku«.
Mogočno pročelje Heganove hiše je bilo videti kakor iz samega stekla in železnih okvirov. Vzor najmodernejše ameriške tehnike, je obsegala pravo blodišče hodnikov, stopnic, dvoran in sob, a se je skladala v svojem bistvu iz ogrodja železnih traverz, somernega in skoraj povsem enakega v vseh šestnajsterih nadstropjih. Tudi stene so sestajale iz včlenjenih traverz in le zelo ozkih prog granitnih plošč, puščajočih čim največ prostora celim vrstam oken visokih in širokih tabel, ki so prepuščale kolikor največ možno dnevne luči v notranjost stavbino. Problem, kako izrabiti vse prostore čim naj-praktičneje, dobiti prostora in svetlobe za čim največ ljudi, omogočiti med posameznimi oddelki in nadstropji čim lažji in čim hitrejši stik ter poskrbeti, da je mogoče v takem čebeljnaku delati brez motenja, ta problem je bil rešen tu sijajno s Heganovo palačo iz železa, granita in stekla. Celo ravna streha vrhu 16. nadstropja je bila izkoriščena kot vrt, poln palm, lovorjev in cvetlic, ter kot telovadnica in igrišče za Heganovo uradništvo.
V pritličju_ sta vstopila skozi vrtljive duri v sprejemno dvorano, visoko in prostrano, z marmornimi stenami in tlomi, pokritimi z debelim, temnozelenim linolejem, in z neštevilom vseh možnih sedežev, klu-bovskih naslanjačev, usnjenih klopi in lehkih prožnih stolov. Ob stenah so stali pisalni pulti, sredina dvorane pa je bila popolnoma
štev. 33
TEDENSKE   SLlKE
Stran 385
\
Pogled na Brzežane ob Zlati Lipi, odkoder se je začel beg upornih ruSKih divizij.
Naročite In razširjajte „Tedenske Slike"! Pridobivajte novih naročnikov I Čim več bo naročnikov, tem bolj! bo list. Zrno do zrna . .. Kamen do kamna ...
Iz osvobojene Galicije: Mestece Brzežany, kjer se je začela ruska ponesrečena ofenziva. V ozadju reka Zlata Lipa. Mesto je deloma uničil požar.
prazna ter je služila le kot prehod k liftom in durim, označenim s številkami.
Dasi je bilo v dvorani mnogo agentov, trgovcev, bančnih uradnikov, kupcev in prodajalcev in pozvedovalcev, je bilo slišati le pridušeno mrmranje in šepetanje ter tiho drsanje podplatov po mehkem linoleju.
Polly še vsa zasopla po nagli vožnji, je namerila korake k najbližjemu liftu, služabnik v temni livreji s srebrnimi gumbi ni genil niti z obrvmi, ko je odpiral mrežno dverce, kletka je švignila navzgor ter se ustavila v četrtem nadstropiu, kjer je imel Hegan svoje uradne prostore. Polly in Jack sta stopala še po brezkončni pisarni, predno sta dospela do »stričkovega svetišča«; pisarji in uradniki so Sklanjali svoje glave nad knjigami ter pisali mirno dalje, ne da bi se ozrli, ko je šla mimo šefova nečakinja. V tej hiši je bil čas denar, zato ga ni smel nihče^ tratiti s pozdravljanjem.
Še tri stopnice, povlečene s suknom, in obstala sta pred preprostimi durmi brez tablice, brez napisa, — za katerimi je bil mož, ki edini je imel pravico in moč ukazovati v tej ogromni hiši.
In ko je vstopila Polly, je ta mož takoj odslovil svojega tajnika, ki mu je pravkar narekoval važno pismo, pristopil k njej, ji stisnil roko in jo poljubil na čelo.
»Kako je bilo'« je vprašal.
»Oh, bajno, predivno, nepopisno!« je pripovedovala Polly. »Ralf je vriskal kakor Indijanec!«
»In kako je bil vam všeč ta prvi polet pod svobodno solnce?«
Se predno je mogel Jack odgovoriti, se je zasmejaia Polly:
»Znamenito se je držal! Ampak nazadnje mu je bilo žal, da je izgubil perutnice svojih praprapradedov i« In že je odhitela v sosednjo sobo, da se »kar hitro pre-obleče« v promenadno toaleto . . .
Hegan si je zapalil novo smodko in postavil pred Jacka skrinjico havank na pisalno mizo, kjer je stal eleganten porcelanski čebriček z vodo.
Nekaj časa sta sedela in molče pušila. Hegan je upiral svoj pogled za odišlo Pclly in se blago smehljal. Visoki, silni mož je postal vselej nekam majhen in mehak, kadar je bil v družbi svoje nečakinje. Vidno je zelo visel na nji ter jo ljubil resnično globoko.
»Ko sem letel prvič pod oblaki in sem gledal mistra Connorja,« je začel Jack . . . »prej, ko sem švigal skozi Chicago, ter zrl Polly ob krmilu ... in zdajle zopet, ko sem stopal po vaši hiši ter vidim vas, se mi zdi, da je vam Amerikancem vse silno lahko, četudi je na videz uprav nemožno, zagonetno komplicirano in blazno smelo. Večkrat sem že premišljal o tem ter iskal vira te vaše čudne sposobnosti. In zdi se mi, da sem ga našel v vaši prav posebni krvi. Ves vaš uspeh je le posledica vašega temperamenta in nič druzega.«
»Mogoče kri, temperament,« je pritrdil Hegan, se globoko naslonil v klubovskem naslanjaču, da je napol ležal, vzkrižal noge, jih položil skoraj vodoravno na bližnji vrtljivi stol ter žvečil smodko, ki je tudi med govorjenjem ni odložil iz ust, »mogoče pa tudi naša stoletna preteklost, vzgoja . . . Vse misli naših pradedov in dedov so bile koncentrirane vedno le na uspeh ... v boju proti elementom, naravi, divjim ljudstvom ... v tekmi med seboj in tujim svetom se je v Amerikancu razvil le en talent, oniejen, nekam suhoparen, a zmagovit . . . Živci!
stran 386
TEDENSKE SLIKE
štev. 33
Poljska vas poleg Brzežanov med bitko.
Pogled na mesto Bučač na Stripi, ki je zopet svobodno.
Črnovice, glavno mesto Bukovine, ki so ga 3. t. m. vzeli hrvaški polki.
— Toda moja kri je mešana z laško, tudi s francosko . . . zato pa imam, žal, poleg -ameriških in evropskih vrlin tudi nekaj nerodnosti, ki sem jih podedoval po svojih veselih prababicah !«
Zamahnil je z levico, se grenko namrdnil in se prisiljeno zasmejal.
Jack se je zagledal v steno, pa kateri so viseli v širokih okvirjih velikanski zemljevidi. Bile so to uprav čudovite mape vseh delov sveta, mojstrska dela svoje stroke; na njih je bilo videti toliko raznobojnih linij, črt in pik, da ni bila na njih pozabljena ¦očividno niti najmanjša podrobnost. Zlasti pa je zbujala Jackovo pozornost množica modrih in rdečih praporčkov, ki so — ponekod posamič drugod v parih in tudi v celih šopkih — štrleli iz platnenih ploh.
Hegan je opazil Jackovo zanimanje ter je naglo vstal.
»Naš trgovski zemljepis,« je dejal, kažoč na mape, »kakor sem si ga naredil sam.«
In začel mu je razlagati, kaj pomenjajo rdeči in modri praporčki, črte in pike: fili-jalke, agenture, pisarne zaupnikov, — naj-gostejše po Severni Ameriki najredkeje po južni Aziji in po Avstraliji. Rdeči praporčki so kazali angažmane izključno Heganove banke, modri pa podjetja zveze chicagoških
bank, med njimi tudi Heganove. Pike raznih boj so pripovedovale, kje so in kakšna so podjetja, tovarne, rudokopi, premogovniki, gozdovi, parobrodi ali kakšni drugi obrtni zavodi. Črte so izražale železniške, vodne, brzojavne in telefonske zveze.      (Dalje pnh.)
Kako napredujejo Angleži,
Vojna je tudi Angležem prinesla mnogo iiovega, celo vrsto reforem, ki kažejo, da zmagujejo nove ideje celo med tem, zagri zeno konservativnim, le starega se oklepa-jočim narodom.
Švicarski listi poročajo: Noben dogodek nove dobe ni toli silno pretresel vsega tega, kar se je zdelo človeštvu kot skala trdno in neomajno, kakor sedanja vojna.
Že vidimo duševne prevrate, ki so v ovojem vplivu bolj daleč sezajoči kakor vse zmage in porazi na bojnih poljih. To opažamo tudi na Angleškem, kjer pada pregraja za pregrajo, kjer izginja predsodek za predsodkom. Noben Anglež bi pred tremi leti ne verjel, da je mogoča na Angleškem splošna vojaška dolžnost, ta splošno
sovražna naredba na evropski celini. A danes je vsak sposoben Anglež vojak.
Pred leti niso na Angleškem na nikogar huje zabavljali kot na sufragetke, ženske, ki so zahtevale glasovalno pravico pri volitvah. Danes pa se neverjetno mirno razpravlja o ženski volilni pravici, kakor se razpravlja o nji tudi po vseh evropskih državah.
Velike javne urade na Angleškem ne vodijo več visokorodni teoretiki, plemiški' diletantje, nego strokovnjaki, triožje iz poklicev. Pomislite: nedavno je smel v parlamentu angleški šolnik poročati o ve-^ likopotezni reformi angleškega šolstva! To so veliki znaki časa.
Slavna ali razupita angleška nedelja je izginila. Pred vojno se ondi ob nedeljah ni smelo prav ničesar delati; vse trgovine so bile zaprte, niso se smeli vršiti ne koncerti ne glediške predstave: vse je spalo in lenarilo. Toda na fronti nedelje ne poznajo, zato se danes tudi že na Angleškem dela tudi ob nedeljah in praznikih
štev. 33
TEDENSKE  SLIKE
Stran 387
Bojišče med bobnajočim streljanjem topov: Vse se skriva pod zemljo.
Bitka v Flandriji: Nemški vojaki tečejo med bitko naprej, da zasedejo nove lijake, ki so jih izkopale granate.
Fotografije iz lijaka, ki so jih izkopale granate na bojišču v Flandriji. Črte kažejo kritja
nemške vojske.
pO delavnicah in po poljih, gozdih, lukah, po tovarnah in bolnicah; tudi koncerti se vrše, le — gledišča so še vedno ob nedeljah zaprta. A tudi ta starokopitnost izgine.
Prej je bil vojak najemnik, zato zaničevan. Prej so bili častniki posebna naduta, bogataška, plemiška kasta. Danes je vsak vojak časten junak, vsak je ponosen na uniformo, a častniki so vzeti iz najbolj omikanih angleških slojev. Častniki so bivši profesorji, učitelji, inženirji, odvetniki i. dr. Med vojaki in častniki ni več družabnega propada, ker častnik postane le, kdor je sposoben, ne pa le kdor je bogat ali plemič. Demokratiziranje prešinja vse sta nove in sloje.   -
,01d England" (starokopitna Anglija) izumira, — nova klije iz tal. —
Sila kola lomi.
Če se vse to godi na Angleškem, more li ostati naša država brez velikih demokratičnih reforem?
Nova doba rodi tudi novo Avstro-Ogrsko. O tem ne dvomi nobeden, kdor gleda okoli sebe in preko mej.
Šestdesetletnica južne železnice.
Za avstro-ogrsko državo je Trst najvažnejše trgovsko in edino večje pomorsko mesto. Preko Trsta vodi pot naravnost v inozemstvo in iz inozemstva v državo. Ni torej čudno, če se je Trst razvil do prvega domačega in tudi v inozemstvu do znatnejšega trgovskega mesta. Pomen tega edinega pomorskega tržišča so poznali voditelji avstrijske države od nekdaj in čim je bila izumljena lokomotiva, ki vlači železno kačo po železniških progah, so kmalu pričeli ukrepati, kako bi zvezali z železnico Trst in Dunaj.
Že leta 1841 so sklenili, zgraditi državno železnico od Dunaja do Trsta. Zasebni kapital se ni upal graditi železnic, ker je bila takrat gospodarska kriza. V tistih
letih je bil ministrski predsednik von Bruck, prej trgovec v Trstu, ustanovitelj generalnega ravnateljstva komunikacijskih zavodov, iz katerega se je razvilo pozneje železniško ministrstvo. Von Bruck se je pa kmalu vrnil v Trst in je bil prvi predsednik Avstrijskega Lloyda; pozneje je postal še finančni minister, pa ni bil srečen. Bil je liberalen naprednjak ter je že takrat predlagal cesarju ustanovo za Avstrijo.
Železnica od Dunaja do Glognitza je bila v obratu že leta 1841 in 1842, in sicer je to progo zgradil zasebni kapital. Z na-daljno progo južne železnice so se hoteli ogniti Alpam na ogrsko stran ter bi bil šel del proge po ogrski zemlji. Ogrski komitati pa so se uprli, ker so se bali, da bi gradili pozneje tudi progo v Bosno in Dalmacijo. Izvolili so potem progo čez Semering. Ogromnih stroškov se je ustrašil zasebni kapital. Zato je država sama gradila najprej progo od Murzzuschlaga do Gradca (1842
do 1849), 1846 do Celja in leta 1849 kljub tedanji razburkani dobi do Ljubljane. Pričeli so graditi tudi oni del železnice, ki vodi od Glognitza čez Semering v Miirz-zuschlag. To progo so delali pet let pod vodstvom ženialnega inženerja Ghega. Leta 1854. je bila dograjena. Že leto poprej je država odkupila tudi železnico Dunaj-Glognitz.
Tehnično mojstrsko delo je železnica čez Semering, zlasti velik dvig, predor ii> zopet pad, a graditeljem je delala še večje težkoče proga od Ljubljane do Trsta. To progo so merili inženerji od leta 1842, a zedinili se niso. Eni so hoteli graditi železnico skozi Skofjo Loko po Sorski dolini na Žiri, skozi predor pod razpotjem pri Spodnji Idriji in potem ob Idrijci v Soško dolino. Gorico, Devin in Trst. Drugi so pa zagovarjali progo čez Kras, ki prvotno ni imela mnogo zagovornikov.
Leta 1845. j 2 poslal predsednik dvorne kamore, baron Kubeck, inženerja Ghega na jug. Ghego je v treh delih napravil potrebne primerjalne načrte med obema projektiranima programa. Kraška proga je imela prehud padec pred Trstom, a je bila krajša 45 kilometrov nego prvotni načrt. Proga na Skofjo Loko pa bi bila po Ghegovem načrtu 64 kilometrov krajša, a gradnjo bi oviral in zavlačeval dva kilometra dolgi predor pri Razpotju. Odločili so se končno za kraško progo, ker so jo upali prej dograditi.
Leta 1849. je izšel odlok za gradbo kraške proge. Vodil je gradnjo višji nadzornik Ghega, Semeringovo progo so dogradili v petih letih; kraško pa v osmih. Računali niso na težkoče, ki jih utegnejo naleteti na Ljubljanskem barju. Razmeroma kratko progo preko Ljubljanskega barja so gradili od leta 1850 do 1856. Tla so se vedno zmikala v močvirju. Da so napravili dobro podlago, ki sega okolo 37 metrov pod površino, so porabili 350.000 kubičnih metrov gradiva iz sosednjih kamenolomov. Znamenito stavbeno delo je tudi borovniški železniški most. Zanj so porabili 5 milijonov opek, 33.000 obdelanih kamnov in prav toliko še drugega gradiva. Tudi na tej progi so morali kopati šest predorov, v Trstu pa zasuti del morja, da so napravili prostor za postajo in skladišča. Vsa ta ogromna dela so izvedli v letih 1849 do 1857. Direktor
stran 388
TEDENSKE SLIKE
štev. 33
Spuščanje balončkov z novicami sovražnikom. Na tak način zvedo vojaki resnico,
ki se jim prikriva
III ^^^^^^i^^     širite lil
¦ ¦ !   ^Tedenske Slike",  lil
Pred spustitvijo balončkov, ki nosijo časopise in druge tiskane vesti v sovražno ozemlje. Pri ugodnem vetru spustijo take balcnčke, ki jih zanese k sovražnikovim armadam.
<jhega je nato umrl leta 1860 in mesec pozneje tudi von Bruck.
Kakor smo že omenili, so imeli v Avstriji tedaj slabe finance; zato se je moral umakniti tudi Bruck že pred izbruhom vojne s Francozi in Sardinci leta 1859. Država je prodala železnice. Tudi južno železnico je prodala za 168 milijonov, dasi jo je stala 335 milijonov goldinarjev, francoskim kapita-listiškim skupinam. Država je morala obenem prevzeti jamstvo za obrestovanje. Šele leta 1877 je pričela država zopet odkupovati železnice, a južna železnica se nahaja še danes v rokah francoskih kapitalistov.
Slovesno otvorjena je. bila proga južne železnice dne 27. julija 1857.
Kdor želi, da mu spremenimo naslov, naj poleg novega navede tudi stari naslov, da ga vemo črtati. Zlasti pa prosimo, da navede število, ki ga ima vsakdo pri naslovu; s tem nam znatno olajša delo.
Razne vesti.
Ne sejejo, le žanjejo. Na glavnem zboru gaiiške „Karpatsko - petrolejske akcijske družbe" je bilo sklenjeno izplačilo dividende po 100 kron za akcijo (lansko leto po 75 kron). Po odpisu štirih miljonov na imobilje znaša čisti dobiček te družbe 6,332.142 kron. In vojni dobički delavcev te družbe, ki so prigarali to ogromno vsoto?
Nemški kurir z bombami. Na Norveškem so prijeli pred kratkim nemškega vladnega kurirja pl. Rautenfelsa. ker je imel s seboj razstrelilni material in ga spravljal po različnih hišah. Norveška je protestirala proti taki ,,diplomatični'- službi. Zunanji urad Nemčije ..pojasnjuje" sedaj to zadevo: Rautenfelsa je že odpustila nemška vlada iz svoje službe in zunanji urad oporeka, da bi bil imel Rautenfels uradno naročilo, naj prevaža razstrelivo.
Krompir letošnjega pridelka je zasežen od 1. avgusta 1917 dalje. Krompir za zimo se kontigentira; za krmo je določen le oni krompir, ki ga ljudje ne morejo uživati. Uporaba krompirja v obrtnih žganje-kuhih je prepovedana Dovoljenje za predelavo krompirja na kak drug način izdaja
urad za ljudsko prehrano. Pridelovalci krompirja morajo oddati zaseženi krompir vojnemu žitnemu zavodu. Oddaja krompirja, zastonj ali za plačilo, je prepovedana, zato je treba imeti za pošiljanje krompirja posebna transportna dovoljenja. Vsak, kdor je zasadil s krompirjem več kakor pol hektarja zemljišča, mora množino pridelka naznaniti. Krompir se bo oddajal jeseni konzumentom na podlagi kart in v mestih z nad 10 tisoč prebivalci se uvede rajoniranje. Cene za krompir pri pridelovalcu so sledeče: Od 1. do 20. avgusta 40 kron in od 21. avgusta do 4. septembra po 25 kron za meterski stot, od 7. septembra dalje po 15 kron. Kifelčar velja trikrat toliko kakor okrogli krompir.
Na en dan trije zračni napadi na Idrijo. Dne 28. julija napravili so sovražni italjanski letalci kar tri zračne napade na Idrijo. Prvi napad se je izvršil ob en četrt na 7 zjutraj in je trajal okrog 25 minut. Deset malih in velikih sovražnih letal je
metalo bombe po predmestju, glavno na električno žico in okrog tovarne za živo srebro. Bombe so padale po vrtovih in cestah ter niso povzročile posebne škode. Le kake tri hiše pri sv. Trojici so bile neznatno poškodovane. Drugi napad z enakim številom letal se je izvršil od enčetrt do tričetrt na 12 predpoldne v isti smeri. Vsi trije napadi, posebno pa zadnji je bil pravi pekel streljanja bomb in obrambnih topov. Ljudje so ves dan begali po cestah ter se skrivali po zavetiščih. Boječ se še nočnega napada, so ljudje tavali po cestah ali pa spali v kleteh in drugih skrivališčih. Koliko bomb je pri vseh treh napadih padlo, se najbrže ne bo moglo dognati. Le to je gotovo, da bo dan 28. julija ostal ljudem v nepozabnem spominu. Kakor se je culo pozneje, so metali bombe tudi po okolici ter poškodovali nekaj hiš in vrtov.
Aretacije v Varšavi. N. Z. Z. poroča iz Krakova, da so nemške vlasti izvršile v pretečenih dneh mnogo hišnih preiskav; pri tej priliki je bilo aretiranih okolo 30 oseb. Največ preiskav se je izvršilo pri politikih levice, v tiskarni socijalističnega dnevnika »Kurjer Polski". Preiskave so izvršili istočasno v raznih delih mesta. Med drugimi so bili aretirani nekdanji legijski častnik Slawek, uradnik provizoričnega državnega sveta Jedžejewicz, urednik »Novve Gazete" Piotr Gozetski in politik Dovvnarovicz. Več aretirancev so spravili v Varšavsko citadelo, ki je služila ruski vladi kot najstrožji zapor za politične zločine.
Čisti dobiček znaša petnajst in pol miljonov! Jeklarska zveza v Bohumu je napravila po odpisu za vojni davek v letu 1916-17 dobička 22 milijonov devet sto tisoč. Pet in eno tretjino odpišejo, dva milijona vpišejo za posebne zadeve, tri in pol milijonov preneso na nov račun in petnajst in pol miljonov razdele med delničarje. Vojni časi — zlati časi.
Hladnokrvnost. Karel V. je imel 30 žepnih ur na mizi, pa se niti dve nista ujemali na sekunde. Vsled tega pravi: „Kako bi mogel pričakovati, da se bodo ljudje v vsem ujemali!" V istem hipu je pa po neprevidnosti sunil njegov sluga v mizo, da se je nagnila ter so vse ure zdrknile na tla in se pobile. Karel se zasmeje in pravi: „Ti si bolj srečen kot jaz, kajti dosegel si, da kažejo vse ure enako."
štev. 33
TEDENSKE  SLIKE
Stran 389
Mornarji telovadijo na Icrovu ladje.
Mornarji na vaji na Icrovu ladje.
Ruska vojska, ki beži! Iz Petrograda poročajo, da postavi Kerenskij 12 generalov, 452 častnikov in več tisoč podčastnikov in vojakov pred vojno sodišče. List, „Ruskij Invalid" poroča, da se je pri 12. diviziji uprlo 2085 vojakov, ki niso hoteli boriti se pri začeti ruski ofenzivi, a pri 13. diviziji 8484 mož. Na rumunski fronti se je uprla vsa 103. divizija, dalje 6. stotnija 7. strel skega polka, 6. stotnija 10. turkestanskega polka in skoraj vse stotnije 21. polka. List »Jutro Rosiji" poroča, da'-je sibirski za-amurski polk odločno odklonil povelje, iti naprej na gališki fronti ter da je izjavil, da ostane v defenzivi. Polk so morali s fronte odstraniti. Slični prizori so se vršili na severni fronti, okoli Rige, kjer so vojaki tudi svojevoljno zapuščali strelske jarke. Bežeči vojaki so plenili po ruskih vaseh in mestih ter počenjali razne nasilnosti. Kerenskij mora biti Herakles, da osnaži ta Avgijev hlev.
Rudarji so lačni, to je sedaj konsta-tirala tudi visoka vlada. Radovedni smo, če vztraja res energično na svoji zahtevi napram Ogrski: Blago za blago! Iz rudnikov prinašajo dan za dnem onemogle rudarje, na Ogrskem, kjer vporabljajo naš premog, pa imajo živil dovolj. Lepo razmerje vlada res med Avstrijo in Ogrsko.
Ruski pisatelj ruskemu narodu. Slavni ruski pisatelj Leonid Andrejev (čitajte danes njegov „Rdeči smeh"!) je naslovil na ruski narod sledeči poziv: Ne obupujte I Ne izgubljajte vere v rusko revolucijo! Gotovo e strašno, ko vidimo, kako zdravi, dobro ohranjeni naši vojaki že po prvem strelu brezvestno beže in puščajo svoje tovariše na cedilu. Teh strahopetcev, zločincev in sužnjev ni rodila ruska revolucija. Ta je šele 4 mesece stara medtem ko je avtokra-cija vladala tisoč let, je v tem času ruski narod izpačila, udušila v njem čut dolžnosti, ustvarila tisoče sužnjev ter je Rusijo prenapolnila s toliko ovaduhov, ogleduhov, izdajalcev in banditov. Kar je danes, je strašno. Bodočnost ne manj. Starčki se jokajo, ko danes berejo ruske časopise. Smehljaj je izginil, a v svojem trpljenju in solzah najde Rusija zopet svojo srčnost in svojo moč. Le poštenost more rešiti Rusijo. Združite se torej, pošteni ruski državljani, ter izženite iz svoje srede izdajalce in lopove, najhujše sovražnike mlade ruske svobode.
Osvobojena Bukovina. V deželi živi okoli 380.000 Rumunov, prav toliko Malo-rusov, 110.000 Judov, 60.000 Nemcev in nekaj tisoč Poljakov, Rusov, Armencev, Madžarov i. dr. Rumuni so večinoma hribovski kmetje, ki se bavijo s kmetijstvom, živinorejo, lesno trgovino in splavljanjem lesa po rekah. Po žagah ali pilah de ajo večinoma Nemci, ki so tudi rudarji. Malo-rusi so večinoma mali kmetje, obrtniki in delavci. Judje se bavijo večinoma s trgovino uradniškimi zasebnimi posli, Rusi so sadje-rejci, Ogri kmetje. Dasi so Nemci v veliki manjšini, je vlada večinoma v nemških rokah ter imajo Črnovice skoraj čisto nemški značaj.
Milo brez milnega kamna. V 7 in pol
litra prekuhane in ohlajene vode stresi 1 in četrt kg sode, pol kg presejanega bukovega pepela ter 1 kg 8 dkg pogašenega apna. Vse dobro zmešaj, dokler se popolnoma ne stopi, nakar še dobro izkuhaj in neprestano mešaj. Nato postavi na hlad, da se gošča vsede na dno, kar je redkega, pa precedi skozi robec Precejeno tekočino zavri iznova, deni vanjo 1 kg 80 dkg stopljenega ali 2 in pol kg loja, tudi stopljenega, z ocvirki vred. To kuhaj dve in pol uri in neprestano mešaj. Potem obloži za-bojček z mokro cunjo, vlij vanjo kuhano milo in kadar je strjeno, ga potegni s cunjo vred iz zabojčka.
stran 390
TEDENSKE SLIKE
fiev. 33
Vaja s torpedom: Mornarji so vjeli poskusni torpedo.
„Tedenske Slike" so najbolj zanimiv in poučen slovenski Ilustriran tednik. Pri-obcujejo vsak teden obilo slik in poročila, z raznih bojišč ter o vseh važnejših aktualnih dogodkih.
„Tedenske Slike" stanejo celoletno 15K, polletno 7-50K, četrtletno 380 K Posamezne številke se dobivajo po trafikah^ knjigarnah in na kolodvorih izvod po 3(} vinarjev.
Zahtevajte povsod ^Tedenske Slike 1"^ Naročite si ^Tedenske Slike!" Priporočajte jih svojim znancem irt prijateljem I
mm
Kl^lfEVNCST
UMETNCST
IN PKCSVETC
XV. letnik
priobčuje pesmi, romane, novele, povesti in razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov.
Vsaka številka »SLOVANA" ima po 1 do 2 eno- In večbarvni umetniški priiosi. reprodukcije del najboljšiii slikarjev oziroma kiparjev ter portrete pisateljev in umetnikov.
Naročnina za „SLOVANA" znaša za vse leto 12 pol leta 6 K, za dijake vse leto 10 K, za pol leta 5 K. Naročite ..SLOVANA" tai<ol I Naslov: „SLOVAN" - Ljubljana, Dunajsl<a cesta 9. Novi naročniki dobe še vse letos že izišle številke.
V zalogi je se nekaj izvodov albuma
.LEPA NAŠA DOMOVINA'
I. zvezek: Kranjska v podobah vsebuje osem krasnih trobarvnih reprodukcij in sicer: Ljubljana. - Kamniške planine. - Bled. - Vintgar. - Bohinjsko Jezero. • Belopeško Jezero. - Postojna. - Predjamski srad.
Album ima poleg slik tudi kratek opis dotičnega kraja v slovenskem, nemškem, češkem in laškem jeziku. 3e torej primerno darilo vojakom in drugim. — Cena s poStnIno vred 2 K. =D=0=
Naroeite takoj, dokler Je že kaj zaloge v upravnIStvu »TEDENSKE SLIKE" v Ljubljani.
štev. 33
TEDENSKE  SLIKE
Stran 391
Vsaka gospa
naj čita mojo zanimivo navodilo o medernem
negovanju prsi.
Uspešen svet pri pomajk;iniu obilnosti! — Pišite
zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. — Ne stane nič.
Priporoča se
umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA.
= 52.1
o a-;
2 w 2
VINO ^
od 65 I naprei razpošilia po povzetju
A. OSET. pošta Guštanj. t ; Koroško. :      "':
o rt ^
" E<
-:.»3 n O O
I
Framurlr^l ^ sredstvo zi pomlajenje rrdrTiyUUI las ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno barva. 1 steklenica s poštnino vred stane K 270.
1,^
Rydyol
¦••I
rožnata voda, ki živo pordeči bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2-45. Povzetje 55 vinarjev več. Naslov za naročila:
Jan Grolich, Ifl^T
ia pri angelju v BRNU 645, Moravsko.--
IVAN 3AX in SIN
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoia svolo bosato zaioso Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Stricl(maschinen) ::
Brezplačen y   ^ Zahtevajte
fjouk v ve- A»ffT^ cenik, ki ga
lenju "^^^^v^/^^^^      dobite
Tovarna v ((^^^^h I^^^P) brezplačno
Lincu usta- ^Pf^P^^ ^^^^       Pošt"'"«
novi j. 1867. ^'¦'i^        -^imi^       prosto.
Potrdila istovetnosti
izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v tiskarni Drag- Hribarja
v Ljubljani, Dunajska c. 9
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1904 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
Bi2IN3EVEC, HRUŠEVEC —• in SLiVOVKO —
najfinejše vrste, posebno priporočljivo proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost se jamči.
Mazilo za lase
varstvena znamka Netopir napravi g. Ana križaj v Spodnji Šišl<l št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorsl<i ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 4 In 5 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. — Za sotovost se jamči. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago.
Suhe sobe,
črno in rdečo deteljo, kumno, janež repno, korenjevo, razna trava in druga domača semena, prazne vreče kakor tudi vse vrste pridelkov kupuje SEVER & URBANČIČ, - Ljubljana, Woifova ulica 12. -
Vsiss! tiskovine
za občinske urade, Odvetnike, notarje, gostilničarje, zasebnike itd.
Ima v zalogi
tiskarna DRAG. p|mDAR,
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 9
OMNIDUS-NOTES
e z oziroma na sedanje čase, ko je ljudstvo vseh ezikov razstreseno križem vseh avstrijskih dežel, jotovo najbolj praktična beležnica za vojake n civiliste, ker vsebuje besednjak in kratke pogovore v šestih jezikih: nemškega, madžarskega, slovenskega, češkega poljskega in italjanskega.
OMNIBUS-NOTES
je tisti pripomoček, s katerim se bo zamo^el takoj vsakdo sporazumeti z ljudmi gornjih jezikov. — Cena Kr. 1. 20 — Predprodajalci dobijo 25 Vo popusta. — Naroča se edino pri tvrdki: J. Stoka, Trst, ulica Molino piccoli 19 — Dobiva se v vseh knjigarnah in papirnicah.
= Zamaške ^
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih   zamaškov
JELAČIN & KO. LJUBLJANA
„Morana"
le pripoznana kot najboljše sredstvo proti uSivemu mrčesu, stenicam In drugi solazni. Izvrstno sredstvo je proti hrastam in vsaki drOsI kožni bolezni. Cena liter 5 K.
Zaloga: SJCrifljar cBd!fg.,
Zalosa poliištva
VIDO 5RAT0VŽ
Stari trs 5
UUBUANA
Kmetska posojilnica  j i
r. z. z n. z.
Obrestuje liranilne vlose po
Hranilnih vlog triindvajset milijonov.  Popolnoma varno
4
ljubljanske
v Ljubljani :
brez vsakršnega odbitka.
naložen denar.   Rezervni zaklad : JHlIljon kron.
stran 392
TEDENSKE  SLIKE
štev. 33
, SANATORIUM • EMONA i
i ZA-NOTRANJE ¦ IN-KIRURGICNE - BOLEIZhJ]. / ¦PORODKDSNICA.
(/LtJUBLJANA-KOMENSKEGA-ULICA-^ l^j
[/ 5EF-zcR^:PRmRij"DRFR.DERGANC]j
p;« v    Šelenburgova
ij.        X. («T»T«n ttgovf«
Antonija
Obiskujte ;J^ino_Central
V deželnem Qledallšču
Krasna darila!
Dobro „IKO" uro
vsak občuduje in zaželi, l^ajti ona je
=   mojstrsko delo urarske umetnosti!   =
Razpošilja se po povzetju, — Neugajajoče zamenjam!
Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem
krasnem ceniku^
katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosiu.
:: Vse ure so Datancne preizkušene ::
Lastna znamka .IKG* svetovnoznana.
Št. 99410 Kovinasta anker Roskopf ura..............K 1240
št. 99449 Roskopf ura, grav. močna, 2 pokrova...........K 16'80
št. 99600 Radijska žepna ura ponoči sveteča............K 16-20
št 99865 Kovinasta verižica K   V60
št. 99645 Uliani amerikanski double zlato.............K  3-40
št. 99022 Srebr. rožni venec K   9-50
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
Svetovna razpošiljalnica
H. Suttner r Ljubljani št. 5
Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošnjanj[a dobrih ur. Nobene podružnice.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI
»  Delniška glavnica 8.000.000 kron. STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. 2 "/o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama.
Naročnina za list .Tedenske Slike'; za AvstroOgersko: V* leta K 3 80, '/2 leta K 750, celo leto K 15-—; za Nemčijo: V* leta K 5—, '/2 leta K 10—celo leto K 20—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 24—. Za ameriko letno 5 dolarjev.
Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10, Lnadstropje
Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Sterlekar.
Tiskarna Dragotin Hribar v Ljubljani