20. stev. Novo mesto, 25. oktobra 1910. XXVI. letnik. DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 10. Íe 25. vsacega meseca. Cena jím je s poStnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Boano in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem meatu. Po volitvah. Državiiozboi-Hki volivd S. L. S. v soilnili okrajih Novo mesto, Ornomolj in Metlika! Dne 18. t, m. ste korakali na volišče in kakor vselej, sledili ste moško in značajno zmagonosni Ijndski zastavi. Ljudski kandidat profesor Evgen Jarc je bil izvoljen z ogromno večino. Bodi Vam, dragi aomištjeniki, izrečena iskrena zahvala za Vašo moško značajnost in požrtvovalnost, ki je v zgled vesoljnemu slovenskemu pdstvu! Z Bogom za ljudstvo! V Ljub^ani, dne 19. oktobra 1910. Za izvršilni odbor S. L, S.: dr. Ivan ŠustcrSič, t. Č. načelnik. Volivna bitka je torej končana in sicer a sijajno zmago S. L. S., kakor je bilo že vnaprej gotovo. Tu oltjavimo celotni uspeh raznih volišč to- in onstran Gorjancev, kakor smo jih primerjali z uradnimi podatki: Novouuiški okrjy : Jarc Gangl razcepljeno Novo mesto..... 146 164 18 Prcčina ...... 299 79 — 'Kaudija....... 464 108 10 St. Peter...... 266 45 1 Tojilice....... 349 46 — Vavta vas......131 10 6 Bela cerkev..... 105 81 1 Brusnico...... 208 ."il 3 Minia peć......429 91 24 Orehovica...... 135 54 — Stopičo .... . . . 448_3_3 Skupaj . . 2970 732 66 Itelokrajina: Jarc Gangl razcepljeno Adlešiči...... 94 98 2 Božja ko vo-Kosalnicc . . 1B2 8 — Butoraj...... 35 10 — Cepljano...... 13 36 . — Črnomelj......71 89 — Crcšiyevec.....77 10 — I^ragatuš...... 77 78 — Drašiči............84 5 — Dobličc...... 92 40 — Uol .......26 — — t>oIeiija Podgora ... 27 1 . — Gradac............28 69 1 Griblje...... 59 4 — Kot........71 6 — Uka.......52 44 — ï--okvica......82 '1 — Metlika............45 194 I Petrova vas..........44 5 — Podzemeti.....117 70 — Radence............42 7 — Radovica............137 8 — Stari trg ..........74 51 — Semič..............198 35 — Jarc Gangl razce)>ljeno Suhor....... 125 26 — Tanća gora.....79 14 — Telžji vrh..... 54 9 — Tribuče......59 17 — Vrh....... 20 77 1 Vinica....... 344 48 1 Viifli vrh . . . . . 34_14_— Skupno . . 2412 1013 6 Novomeški okraj . . . 2970 732 66 Belokrajina . . . . , 2412_LOIS_6 Skupno . . 638a 1745 — Kandidat S. L. S. prof. E. Jàrc ima ÍÍOST glasov večine. Dolenjska si je toraj s to volitvijo osvetlala lice pred vsem slovenskim svetom; pokazala je, da tudi njeno marljivo prebivalstvo stoji v hrabrih vrstah Vseslovenske Ljudsko Stranke, katera je v zadnjih letih po vsej domovini zbrala nebrojno sveta pod neomadeževano trobojnico slovensko, s katero odsvita geslo: za vero, dom, cesarja. Ako se še nekoliko ozremo na minolo volivno gibarge, se bomo prepričali, da je moralo tako priti. Pribiti jo treba dejstvo, da so liberalni časopisi slepili svoje čitatele. „Slovenski Narod" in „Slovenski Dom" — oba nevredna tega imena — in neodvisno „Jutro" so svoje dozdevke razširjali kot dejstva. Za libe-ralno-socijalističnega kandidata Gangla so se zavzeli z vsemi silami; v pregorečnosti ao videli in slišali, česar v istini ni bilo. Iz raznih krajev so imeli poročila, ugodna za svojo stranko — katera jo pa izid volitve popolnoma ovrgel. Tako so liberalci pisali o Mirni peči, da bo ondi Gangl izvoljen z veliko večino. A kako razočaranje! 429 za Jarca in le 91 za Gangla, Torej zastonj skrbni obiaki novomeških agitatorjev celo po vaaeh proti Hmelniku .... zastoig liberalna agitacija ob volitvi tikoma volišča, kar je itak prepovedano po zakonu. Ali pa na nasprotnem koncu Belekrajine na Vinici! Trobili so v listih, da je „trdna za Gangla", a jo bila v resnici tako trda in neusmiljena; da je njegovo snubitev zavrgla s 344 glasovi ter mu jih privoščila lo 48, letnico zadrge prekucije v Avstriji. Kakor bi bilo zanimivo pobrati vse liberalne cvetko iz raznih volišč, vendar no moremo poatreči svojim čitateljem zbog prepičlega prostora. Iz spredaj natasnenih številk pa se moramo učiti za bodočnost. Kaj pa? 1. Nasprotna stranka, sloneča na zmotnih načelih modernega liberalizma, jo šla v boj med ono ljudstvo, za katero ob svoji 201etni vladi ni skoro nič storila, in sicer s tako usiljivostjo, da ae je ljudstvo lahko čutilo žaljeno: ali ni dolžnost naše stranke, da se potegne za prava načela tako v verskem kakor v narodnem gospodarskem obziru? — Liberalci vedno pisarijo, da vera nima nič opraviti s politiko, in vender se uprav oni zmirom sučejo okrog vere, cerkve io duhovščine. In kako so so oa zadnjih shodih med priprostim ljudstvom delali celo pobožne, kako klicali krščansko ljubezen na pomoč?! A taka farizejščina se ne prime na,šega ljudstva, ki je bolj podkovano v katekizmu nego oni. 2. Volivno gibaiqe je dokazalo, da je nčiteljstvo žal zopet nasedlo na liberalne limanice in prišlo še v večjo nasprot-stvo z našim ljudstvom. Večina učiteljstva ae je pokorila svojedobni okrožnici svobodomiselnega vodstva, s katero se je učitelju odkazala naloga, naj bo nekak „antiitarochus-protižapnik" v dotični fari. Ljudstvo pa vidi, da jo na ta način nemogočo voditi vzgojo, ki jo potrebuje naš narod, in kakršno zahteva sedaj veljavni državni zakon, posebno še najnovejši učno-vzgojni red. In kandidat Ganili kot kolovodja svobodomiselnega učiteljstva, je na novomeSkem ucite^skem zborovargu zahteval novodobno vzgojo, ki uprav na glavo postavlja njen verski, narodni in pa-trijotični smoter ... V tej kampaniji se je uČiteljstvo nagemu ljudstvu samo napravilo Se bo^j odijozno. Ugled požrtvovalne duhovščine jo pa zrastel, 3, .Številke kažejo, v katerih občinah mora S. L. S. imeti pozorno oko. Naši somišljeniki — osobito v Belikrajini morajo iti nemudoma na izobraževalno delo ter pritegniti Še onih šest občin v icrog svojih posestrim, združenih v veliki S. L. S. Požrtvovalno delo je povsod rodilo lep sad — gotovo ga bo i med belokranjskim ukažcljnim ljudstvom. 4. Ako ae ozremo na tri mesta tef^a okraja, beležimo tudi napredek S. L. S. I meščani spregledujejo, da je njih napredek mogoč le v soglasju z okoličanskim bivalstvom. Procvitajoôe kmetstvo pospešuje razvoj most, v katerih so osredotofiuje potrebna obrt in trgovina. — V dobi deraokratîzma se morajo tudi meščani sprijazniti z dejstvom, da morajo vsi stanovi — ne (Irug proti drugemu — nego vsporedno sodelovati za narodno-goapodarakl in posvetni razvoj celotnega naroda. Metlika, neitdaiga trdnjava pravega narodnega duha v volivcih borbah dolenjskih mest proti nemškutarstvu preteklega pol-stoletja, je na (jubo svojemu rojaku klonila svojo glavo pod ru-deči prapor novodobne socijalne demokracije, ki je v Idriji Gan-gla dvignila na pozorišče, A taka je v istini novodobna evolucija. Črnomelj se z brzimi koraki bliža S. L. S. Meščani-domačini in okoličani se dokaj dobro umevajo. — Z uspehom volitve v Novem mestu je S. L, S. lahko zadovotjna. Prvič se je resno vdeležila — in je ovrgla predsodek, kakor bi ne mogla zmagati. Če bi bila nekoliko bolj agilna, že zdaj bi bila prodrla. Poroča se nam, da je bilo .ie dokaj volivcev izpuščenih, kateri bi se bili igej pridružili. Zanimiv je bil volivni shod, katerega je prof, Jarc sklical v nedeljo zvečer 16. okt. za vse volivce brez ozira na njih politično strujo. Pri volitvi predsedstva se je pokazalo, da jo navzočnih več pristašev S. L. S. Ker pa to ni bilo všeč g. Rozmanovim somišljenikom, so se slednjič vsi zadovoljili s predsedstvom g. prosta dr, Elberta. Kandidat prof. Jarc je v izbornem govoru pojasnil svoje stališče, za kar je žel buren aplavz. Da bi ta utis zmanjšal, je g. Rozman privlekel na dan „novo in staro," celú naš list je hotel nekako postaviti na laž, o čemer spregovorimo še svojedobno, ter je sklenil — v veliko začudenje navzočnih — kakor g. predsednik prošt Elbert v otvorilnem govoru, s pozivom za delovaqje po starem geslu: za vero, dom, cesarja .,. Toda g. Rozman — ako ni ironično govoril — ni dosledno izvajal tega gesla; kajti po svojem aodeIovai;ju z g. proštom v prospeh katoliških kulturnih in humanitarnih zavodov bi se bil moral logično ukloniti proštovemu priporočilu kandidature Jarčeve, ker Ganglova je bila čisto naS!)rotna katoliškemu strem^eiiju ... Z ozirom na marsikake pojave v tej volivni kampaniji zabeležimo šc neovrženo istino: V spoznani neresnici zakrknjen ostati —to ni značajnost. Sklenemo pa z zahvalo, ki jo objav^a izvoljeni naš poslanec, želeč, da se somišljeniki odzovejo njegovemu pozivu v blagor na.še mile Dolenjske. Volivcem S. L. S. sodnih «krajev Xov« mesto, ('riiomclj in Metlika! Z ogromno večino ste 18. oktobra oddali svoj glas zame in mi poverili zastopstvo svojih koristi v državnem zboru. Ves napor nasprotnikov, ki so hoteli z vso silo zanesti razdor v vaše vrste, se je razbil ob vaši jekleni značajnosti. Hvala vam iskrena za ta dokaz neomahljive zvestobe S. L. S, Naj se iz te sijajne zmage z vzajemnim našim delom, ki vas vabim nanj že danes, pomladi vsa naša organizacija vsega okraja, ljudstvu na korist, sovražnikom v pogibelj! Z Bogom za ljudstvo! V Ljubljani, 19. oktobra 1910. Evçen .Jarc, državni poslanec. Gospodarstvo. Mlekarna na Grmu. že večkrat se je pisalu o tem, da bi se dalo povzdigniti mlekarstvo v novomeški okolici. Novomesto namreč ni najbolje preskrbljeno z mlekom in tudi mlečnih izdelkov bi se dalo v mestu več prodati, ako bi bilo boljše kakovosti. Dejstvo je, da se danes prodaja v mestu surovo maslo, ki se naroča iz drugih krajev, pa le za to, ker ga ni mogoče dobiti v zadostni množini v novomeški okolici. Resnica je pa tudi to, da se nase gospodinje po vaseh, ki ležijo blizo mesta, se zmeraj ukvarjajo s topljenjem mleka in z napravo kuhanega masla, ki daje najslabše dohodke v mlekarstvu. Če pomislimo, da potrebuje Novomesto čim dalje več mleka in mlečnih izdelkov ia da bi se dalo Že danes prodati v mestu veliko več mlečnih izdelkov, posebno presnega masla, potem je res čas, da se ganemo v bližnji okolici in da storimo kaj za boljšo preskrbo mćsta z mlekom in mlečnimi izdelki. Će se izplača od drugod dobivati presno maslo v nase mesto, se mora tudi nam izplačati. Zlasti letos, ko je odrekla vinska trta in se je namesto vina pridelalo dosti krme, smo poklicani, da storimo kaj veČ za povzdigo živinoreje in da se v okolici mesta poprimemo v večji meri mlekarstva. V najbližji okolici, ki se peČa že od nekdaj z nadrobno prodajo mleka v mesto, se ne bo dalo dosti več napraviti za povzdigo mlekarstva. Te vasi se že od nekdaj pečajo v večji meri z rejo krav in s prodajo svežega mleka. Pač pa se da mlekarstvo povzdigniti po nekaterih vaseb, iz katerih se je dosedaj pošiljalo v mesto samo mlečne izdelke, kakor maslo, sirčke, smetano. Ako bi se te vasi poprijele skupnega mlekarstva, potem bi se dalo dosti več dobiti za mleko. Namesto da se gospodinje po teh vaseh posamezno ukvarjajo s kuhanjem masla in z napravo drugih mlečnih izdelkov, naj bi svoje mleko oddajale v skupno mlekarno, kjer bi se labko izdelovali veliko boljši in finejši izdelki in kjer bi se lahko več izkupilo za mleko, kakor se sedaj izkupi. Taka mlekarna bi se lahko ustanovila na Grmu. Kmetijska šola na Grmu je pripravljena osnovati za prodajo mleka in mlečnih izdelkov nekako centralo. Sola dobiva mnogo poprasevanj po mleku in mlečnih izdelkih, pa ne more s svojim pridelkom ustrezati na razne strani. Labko bi pa ustrezala večjim potrebam mesta, ako bi se ustanovila na šoli mlekarna, v katero bi oddajali svoje mleko tudi okoličani iz takih vasi, ki lahko oddajo večje množine mleka in ki se sedaj ukvarjajo z malo hvaležnim domačim maslarstvom. Na kmetovalcih v poklicaniii vaseh je tedaj, da se osnuje na Grmu mlekarna in ustanovi na ta način nekaka mlekarska centrala ali postaja za boljšo prodajo mleka in mlečnih Izdelkov. —r— Nova, po Dolenjskem do letos nepoznata škodljivka na grozdju. Podpisani imam na dvorišču svoje hiše v Novem mestu trtni spalir (brajdo) žametaste črnine, izgojen iz dveh trt. Ta spalir je izpeljan prav tikoma jugozapadne hišne stene pod streho. Vsled tega je dež, ako ga veter nanj ne zanaša, niti ne zmoči. Rašče sta obe dve trti jako bujne in istotako sta tudi jako rodovitni. Letos bilo je na spa-lirju 47 najlepših grozdov, med katerimi so nekateri tehtali do 1 kilogram. Grozdje bilo je do zorenja brez vsakega sledu kake bolezni, kar naravnost krasno je bilo. Le sem ter tje nahajala se je na njem kaka po toči poškodovana jagoda. Ob času zorenja pojavila se )e pa na njem nepričakovana prikazen. Med popolnoma zrelimi, žametasto črnimi jagodami ostalo jih je dosti, katere so le rudeče postale in take tudi ostale. Tako ostali so tudi celi deli nekaterih grozdov, tako da eo bili kar šaraati. In ako Be je človek takega grozda dotaknil, počepale bo rudeče jagode na tla, da, to storile so pa tudi kar cele raple rudečih jagod. Pri natančnem ogledovanju takih grozdov sem opazil, da 80 bili peclji rudečih jagod, da ao bili tudi celi deli nezrelega grozda, kar se hlastine tiče, rujavi ter popolnoma Buhi. Peclji črnib jagod bili ao pa obratno popolnoma zeleni, ter sveži, ne suhi. Take bile so v obče hlastine dozorelih grozdov, Osupljen te prikazni, poslal sem dne 11. t. m. nekoliko nepopolnoraa dozorelega grozdja c. kr. postaji za kmetijsko, bakterijologično in rastlinsko varstvo na Dunaj v mikroskopično preiskavo. To sem storil osobito se za-raditega, ker so se mi tudi nekateri drugi posestniki trtnib spalirjev na vrtib v Novem mestu pritoževali, da so na njib isto prikazen opazovali. Dne 15. t. m. dosel mi je že iz Dunaja odgovor, glaseč se tako-le: Na poslanih grozdih dokazati je bilo mogoče dve različni parasitni glivici, Posusenje posameznih jagodnih pecljičkov iň celih delov hlastine provzroČnje glivica, kater» se zove „Macrosporium uvanim T bii m en". Sredstva proti tej bolezni ga ni se nobenega. Na vsak način naj se pa tako obolelo grozdje prej ko mogoče obere ter sežge. Odpadanje posameznih jagod na posušenih delih hlastine, prouzročuje pa druga glivica, katera se imenuje plesnivá glivica, ali „Botritis cinerea Pers". Kako sredstvo naj bi se proti tej glivici upotre-bovalo, navaja sicer navedena stacija na Dunaju tudi v svojem odgovoru, toda čemu ga objavljati, ko itak nima kakega gospodarskega haska. Da pa to sploh objavljam, ima pač svoj važni pomen. Mnenja sem, ali bolje prepričanja sem, da nista letošnji kaj slabi vinski letini po Dolenjskem edino le toča, ter peronospora vzrok, ampak tudi glivica „Macrosporium uvarum" vsaj kolikor toliko. Da se pa tega škodljivca tako z lahka opazilo ni, kakor sem ga jaz, ima svoj vzrok gotovo v tem, ker so bile vinogradske trte, vsej letošnji veliko preobili vlagi izpostavljene ; moj ipalir nahaja se pa pod streho. Vlažnost, Že celo preobila je pa ravno tista, katera v prvi vrsti prouzročuje nastanje glivic. Sicer pa gotovo tudi nihče na to mislil ni, da bi se zamogel poškodbi po toči in peronospori pridružiti se kak drug škodljivec. Da, v tem svojem mnenju, namreč da je tudi navedena glivica prej ko ne svoj del k letošnji kaj slabi vinski letni doprinesla, toda neopazovano, potrduje me pa še dvoje. Prvič tole, I^e dobrih 10 metrov daleč od že navedenega spalirja nahaja se drugi špalir. Ta pa ni pod streho, ampak pod proatino nebom. Tudi ta špalir je bil vkljub toči grozdja poln. Škropljen in žveplan je bil i on večkrat kaj izdatno in pravočasno; toda, ko je pa grozdje imelo zoreti, počepalo je vse na tla, le par jagod je na trti ostalo, ter dozorelo. Drugič me potrduje v tem mnenju, da je tudi navedena glivica k slabi vinski letini svoj del doprinesla pa tole. Gospod, kateremu sem obadva spalirja na dvorišču pokazal, grozdje žametaste črnine pa v sobi shranjeno, mi je povedal sledeče. Tudi na Belokranjskem, v vinogradu mojih sorodnikov, so do dobrega opazili, da i tam, sicer v obČe se lepem, na videz vsaj zdravem, grozdju se nezrele jagode v veliki meri odpadale. — [Tudi nam se poroča o taki novi bolezni v vinogradih iz su-'lorske občine. Uredn.] Namen tega objavljenja je pa tale. Prihodnje leto Daj vsak dolenjski vinogradnik svoje trte dobro opazuje, se bo li tukaj opisani škodljivec, katerega bi trebalo kar sožgati, na grozdju prikazal ali ne. R. DoléflC. Politični pregled. _ DeUigaiijje zborujejo na Dunaju od 12. oktobra. Takrat je cesar [irečital prestolni govor, v katerem je omenjal |»rijate]jskih razmer do drngih držav. Za predaetinika je izbran soglasno načelnik poljskega kluba dr. Glabinski. Zdaj delujejo odseki, da odobre proračune za akupna ministrstva, osobito za armado in mornarico. — Ogrska delegacija bo skušala že v tem zasedanju kaj iztisniti za mažarsko narodne zahteve, — A konecno se [m bodo venderle morali odobriti skuimi izdatki. O zunanji politiki je hofrat Ploj govoril tako zmedeno in protislovansko, hvalil zvezo z Nemčijo, da so luu zamcriJl vsi slovanski delegati. Ou-den ta načelnik „Savcza južnih Slavena". Deželni zbori večinoma delujejo. Zaključeni so bilir dež. zbor goriški baje radi uepotrditve poslanca Gabrščeka; stajerski radi slovenske obatrukcije, ker nemški nacijonalci niso hoteli privoliti v pravične zahteve Slovencev, in je tudi vlada omahovala ter se slednjič zbala nemSkih kričačev; istrski v Ko|>ru, ker slovensko-hrvatski poslanci niso mogli privoliti v krivične zahteve Italijanov, kateri jim ne puste niti govoriti v materinščini. Iredentna galerija jo udrla colo v zborovalno dvorano ter nahujskana po nekaterih laških poslandb dejansko napadala slovanske poslance. Nekoliko tolažljivejša poročila prihajajo iz Prage, kjer se pogajajo Čehi in Nemd. Češki župan v Pragi zahteva samo čeiSko uradovanje na magistratu, a posrečilo se je najti kompromis, da se bodo sprejemali in resevah tudi nemški dopisi. Ako se v narodnih stvareh sporazume, deloval bo češki zbor iti to vse bla-gotiojne uplivalo na jugoslovanske razmere. Kar se dovoli v Pragi, moralo se bo odobriti i v Gradcu, Trstu, Gorici itd. Krujnski deželni zbor je imel 19. oktob. svojo 28. sejo. Vloženih jo bilo več prošenj in predlogov: Deželnemu zboru se naroča, naj se obrne do c. kr. deželne vJado, da 1. izposlujo izdatno državno podporo po elementarnih nezgodah iu po črvu oškodovanim poljedelcem, zlasti za nakup semen in gnojil ter 2. v smislu drž. zak, z dno 12. julij» 1896, št. 118 odredi odpis zeiiilji.škega davka. K debati so se oglasili tudi poslanci Dular in Matjasič. Sprejeto. Mestni občini ljubljanski se je dovolilo vzeti posojilo 1,450.000 K in pri mestni hranilnici ljubljanski še 200.000 za svojo zastav-Ijavnico. — Mostnina ob mostu čez Kolpo ob Brodu so odpravi. Računski sklep normalnoSolskega zaklada za 1, 1909 sjirejet. Dr. Trillerjeva resolucija piodo regulacije učitc^akih [ilač ostane v manjšini, saj on in liberalna večina, ko je vladala, ni hotela regulirati. Sklene se zavarovalni zaklad za deželna poslopja tako, da drugo zavarovale odpade. Liberalci so nasprotovali ter bi rajši futrali še ptnje zavarovalnice. — Dr. Novak z liberalnimi tovariši je predlagal uvoz klavne živino in južno-anieriškega mesa. Upravni odsek je jiredlagal, naj se memo tega j)redloga jireide na dnevni red. Razvila so je draginska debata, v katero so poseglo vse tri stranke. Jasno se je pokazalo, da so libcralci vganjali s predlogom le komedijo, radi bi kmetu odstrigli še tiste kronice, ki jih dobi pri živini. Govorili ^so bolj o cerkvi in romaiyu nego o živini in dragii^i. Poslanci Žitnik, Povše, Jaklič, dr. J^ampe, Demšar, Piber in poročevalec Hladnik ,'io vse ugovore liberalcev tako sijajno ovrgli, da so ti kar zapustili zbornico — in ko se je glasovalo, bilo je le 6 liberalcev, predlagatelj Novak pa se je zgubil. Odobrenih je bilo mnogo računskih sklepov raznih zakladov za 1. 1909 mej temi tudi garancijski zaklad Dolenjskih železnic z dohodki 206.340-61 K in troškj 120.589-68 K. — Prošiya papirnice v Radečah za pavšaliranje mostarine čez savski most se no usliši. — V 29. seji dne 21, okt. je bil sprejet predlog dr. Zajca, da so preosnujo c. k. dež. zdravstveni svet tako, lia imej e članov in se oziraj na zdravstvene stroke ter na slovensko večino prebivalstva. — Nujni predlog poslanca Matjašiča in tovarišev v zadevi pomoćno akcije za vinogradnike. (Poročevalec Košak.) Upravni odsek predlaga; Deželnemu odboru se naroča, da so obrne do vlade s pozivom: 1, Da ista odloži iztirjanje brezobrestnih jiosojil, ki so bila izplačana za nasaditev ojiijsto-šenih vinogradov, za dve leti ali vsaj za eno leto. 2. Da ista odjiiše zemljiški davek in da dá izdatno podporo prizadetim vinogradnikom, da so jim omogoči nabaviti vkoreničene trte, umetna gnojila, modro galico in žveplo. Pri debati govori poalancc Matjažih. Slika bedo vinogradništva. Če bi ae bil aprcjel Novakov predlog za neomejen uvoz živine, bi bil naš kmet še pri živinoreji udarjen. Hvalabogu, da nismo mi taki prijatelji kmetov, da bi bili ta predlog sprejeli. Kmet je ateber države in dežele. Od ranega jutra do poznega večera se kmet muči za vso stanove. Zato mu je nujna pomoč potrebna. Kakšne so danes razmere na deželi? 6D li 80 dajali svojčaa kmeti dninarju, danes jih stane 2 K in već! Osrednja vlada priskoči našemu kmetu na pomoči To bo v korist ne samo kmetu, ampak celi državi. (Odobravanje.) Dular pojasnuje veliko škodo na krompirju in trti na Dolenjskem, Predlog 8C z vsemi glasovi zbornice sprejme. Prošnja županstva Bačna za razširjanje ondotoih požiralnikov ae nsliši. Prošnji občine Dragatuš za uravnavo potokov Tnrnšica, Nerajčica, in Labina, Upravni odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru z naročilom, da odredi ogled teh potokov po tehniku in ako dožene oziroma osigura tudi prispevanje interesentov k pokritju troškov, izdeia v to potrebni načrt. Pri debati se oglasi Matjašič, ki priporoča jiredlog. Sprejeto. V popoldanskem nadaljevanju seje je prišel na vrsto novi cestni zakon, o katerem je poročal poal. Jaklič. Velepoaestvo je izjavilo, da je novi zakon preveč demokratičen, da bo skušalo ovirati potrjenjc r^egovo, kakor tudi protestira proti vladi, da je predložila občinski volivni red v sankcijo; zato med vao obravnavo zapusti dvorano, — Dr. Tavčar jo proti novemu načrtu, ker ae mu zdi, da bo preveč obremenil deželni proračun in pa ker bo Ljub^ana morala plačevati za ceste po celi deželi. J3r. Lampe ovrže vae pomialekc Tavčarjeve ter po pravici zakUče: Če Ljubljana kaj plača, od deželo dobi doaetkrat nazaj. ■— Poslanci Demšar, Bartol in Kobî uprav v strokovnjaških govorih pobijajo liberalne pomialekc, vidi so jim, da res med ljudstvom žive in poznajo njegove potrebe. Razprava ae nadaljuje 25. oktobra. Cesar je potrdil mestni statut tjubtjanski^ s proporčno volit-vijo in občinski rod ter občinski volivni red. Časniki priznavajo, da so ti zakoni najmoderniši in najbolj napredni v vaej Avstriji. Taki nazadnjaki ao torej poslanci S. L. S., da ae morajo celo liberalci klanjati pred njimi. V moravském deželnem zboru obstrdrajo preobjestni Nemci, T galiskeiii pa Rusini in (judska stranka, ker ae toličasa zavlačuje volivna reforma. V koroškem dež. zboru ae jo povspol c. kr. profeaor An-gerer — odpadnik od katol. cerkve — do trditve, da ni boljšega pripomočka za' iztrebljanje klerikalizma, nogo da so govori „po portugalskem načinu". Hrvaške volitve se vrše dne 28. oktobra. Vlada jo oskrbela vojaško asistenco in preračunala v ta namen 200.000 K. Ban bo narbrž posnemal Khnena na Mažarskem. Rodo^jabnim Hrvatom bi se morale odpreti oči — žal da je med njimi preveč strank. Na ï'ortHgalskem ae je republika oklicala, a bratatvo, svoboda in jednakoat z nogami teptala. Tudi liberalni listi poročajo o grozodejstvih, rušenju samostanov, skmiqeníju cerkva, umoru menihov, onečaščem'u in moritvi nun, duhovnov. A najhujše je, da je svobodomiselna tolpa, kakor v francoski revoluciji, ulomila v tabernakeîi, raztresla sv. hostije in jih teptala z nogami, V lisabooaki stolnici je neki krvolok ustrelil dva moža, ki sta molila v cerkvi. KraH Manuel in krajj. rodbina ae je z Gibraltarja vkrcala ter odpeljala na Angleško, Ali se bo republika obdržala, še ni gotovo, kajti province ao večinoma ostale kralju zveste, Narbrž pride do državljanske vojske. Razun Brazilijo šo nobena država ni priznala republike. Neiiičijii hoče urediti večje reke za paroplovstvo. Srbski prestolonaslednik je zbolel na legarju, a se mu zboljšuje. Papež je namesto nuncija na Dunaju Granito di Belmonte, ki postane kardinal, imenoval opata Kolambana Brngger. Papežev državni tajnik Mery del Vale je odpoklical apostolskega nuncija iz Lisabone. Ostal pa je ondt za tekoče posle mnagr. Alojzij Masella. Iz Oeufa v Švici se poroča, da se je Luccheni, morilec naše cesarice, v ječi obesil, Blaznoat je le simuliral, da jo ložje izvedel svojo nakano, Monako je dobilo, ustavo. Knez Albert bo delil dohodke „igralnice" z ljudstvom. Perzija obrača naao oči Rusije in Anglije. Baje si te driavi kanite jo razdeliti tako, da južni del pripade Angliji, severni pa Rusiji. Vprašanje je, kaj bodo rekle prizadete druge države. Zabavi in pouicu. Pogledi v slovensko zgodovino. vin. (Nadaljevanje i« Uuskega letnilia D. N.) Zgodovinarji, piSoč o Slovencih, vsi soglašajo v tem, da ao se sedanji Slovenci koncem VI. stoletja že stalno naaelili po deželah, v katerih .še zdaj prebivajo njih potomci. Tu so si urejevali domove, obdelovali po^e in vinograde, trebili travnike in pašnike, skratka želeli so v miru živeti v svojem novem domovju. To bi se jim bilo morda posrečilo, ako bi ne bili imeli divjih in bojevitih sosedov. Njih imena ao nam znana Ž6 iz zadqih naših člankov. A uprav ti sosedje so a svojimi napadi povzročili, da so Slovenci braneč svojo domovino dosegli njeno samostojnost in neodvisnost. Na zapadu so bili Slovencem mejaši Langobardi v Furlaniji, s katerimi ao se večkrat spopali. — Na severu so mejili na Bavarce, kateri so nevošč^ivo gledali razvijajočo ao moč alo-venskih sosedov. A najbolj nevarni sovražniki so bili tedaj na vzhodu Avari ali Obri. Začetkoma s Slovenci niso prehudo ravnali. Gibali ao se še dosti svobodno. A v tem stoletju so se razmere zanjo obrnile na slabše. Obre opisujejo stari zgodovinarji kot živinske ljudi brez človeških občut^ejev, živeče le od rojta in že po zunanji podobi odurne. Radi njihovo krutosti in grdega obličja jih slovenaka pravljica še zdaj zove „pcaoglavce ali pesjane". Živeli so v svojih taborih, to je prostorih, ki so jih naokrog ogradili in utrdili z močnimi nasipi. Imenovali so so tudi obroči (ring), V te obroče so vlačili svoj plen ter ga ondi vživali. A pečino tega so jim morala spraviti skupaj podjarmljena ljudstva. Culi smo že, da so Slovenci v raznih obrakih vojskah moraji iti nad aovražnike. Obri pa so navadno ostali v svojih taborih. Oo so zmagali Sloveni, so ae Obri polastili plena; ako se |)a Slovenom ni posrečil njih napad, so jim še le pomagali Obri, se ve bolj sebičnosti, Po zimi 80 prilomaatili, živež pobrali, trpinčili žene in otroke, skrunili hčere. Obri so prisilili slovenske mladeniče, da so morali z qimi hoditi se bojevat proti Bizantincem in drugim ljudstvom. Te so zapodili nad sovražnike in po zmagi so obdržali zase vse dobičke. (Dalje pride.) Dopisi. Ijj ubij ana. — Navodilo za izseljence v Ameriko. Avstrijski državljani moškega spola do 50. leta, kateri žele potovati v Ameriko, morajo biti oskrbljeni a sledečimi svedočbami, ako hočejo brez zadržka potovati; Vsaka oseba bodisi moškega ali žonskega spola mora imeti potni list (pos) od C. kr. okrajnega glavarstva. Mladeničem v atarosti 18. let naprej do zadoščene vojaške naborne zaveznoati se sploh no podeli potni list za Ameriko alt v inozemstvo. — V svrho podelitve potnega lista za inozemstvo morajo imeti mladoletne oaebe ženskega spola posebno dovoljeige od pristojnega sodišča. Ženske z otroci morajo imeti jios od okrajnega glavarstva za Ameriko, v katerem morajo biti vpisani tudi potujoči otroci. Razen tega mora imeti vsak natančni naslov (adreso), h komu potuje v Ameriko, in ob prihodu v New York mora imeti najmaqj 125 kron a. v. denarja; otroci pod 16 let stari sami no smejo potovati, ako nimajo starišev v Ameriki. Glede neaktivnih oseb vojaškega stanu veljajo posebej še določila vojnega zakous in vojnih predpisov. Vsak izseljenec mora biti zdrav in nepo-habljen; dobro je, da se pred odhodom doma ali v Ljubljani dá zdravniško preiskati. — V Ameriki so zelo natančni pri zdravniški preiskavi ia pošiljajo izaelnike pri najmanjši telesni iiai>aki brezpogojno nazaj v domovino. Otroci stari od 1 do 12 mcsecev (dojenčki) plačajo običajno po 25 kron, od 1 do 4 let različno, od 4 do 12 let polovično vožnjo. Iz Ljubljane vozijo vlaki v primorska mesta različno, odvisno je od parobrodov in prog; največ se jih vozi ob torkih. Vsak potnik naj ae zglasi en do dva dni poprejo, ĆC ni drugače, — tudi na dan odhoda, seveda če ima že vse gori navedene svedočbo in dovolila, v naši pisarni, da dobi potrebna navodila in se ga sj)rcmi v dotično potovalno pisarno, Osebe, katere ae sklicujejo na kake ustmcne ali pismene pogodbe v Ameriki, ne smejo se izkrcati, ampak se morajo vrniti nazaj v domovino; voc o tej važnosti so /zve v pisarni dražbe sv. Rafaela v Ljubljani. Vso označeno stvari veljajo za IIL razred; za I. ia IL pa veliko Btvari odpatia — Prtljaga naj so spravi v Ljubljani na kolodvoru do odhoda, da ni sitnosti pri nžitninskih paznikih na mitnicah; prt^ago naj so vzame kolikor mog-očo malo, v nekatere parniko ae sme vzeti brczplačao do 100 klg. teže, a v drujiih nekaj manj. — Vsi tovorni komadi morajo imeti naslov potujočega in določena mesto kamor potuje, da so ne pripetijo zamene in izgube. Večja prtljaga ali kovček, katerega potujoči ob času potovanja iz svojo domovino do vkrcanja ne želi pri sebi imeti, mora so vnaprej nasloviti v dotično mesto ob morji in odposlati kakor navadno ali brzovozno blago. Odpošiljatov mora biti pravočasno odposlana, tako da najkasneje tri dni pred odhodom parobroda pride v dotično primorsko mesto, drugače ne jamčijo, da se od(»o31je z dotičnim parnikoni. Lastnik pošiljatve mora se pri prihodu v mesto zglasiti pri dotičnem društvenem parobrodnem uradu, in poizvedeti, Če so njegove stvari v redu doile. Vsa druga navodila, kakor vozno cene parnikov in železnic, se dado tukaj, v družbeni pisarni, ker 80 ccne različno po daljavi in času vožrqe. Vsak potnik, kateri se obrača na naSo društvo, dobi cenejšo vožnjo, potem društveni znak „Priporočilni list", v katerem so navedeni v raznih mestih naŠi zaupniki, da se moro vsakdo v Času potrebo nanje obrniti, da mu svetujejo vse potrebno ter niu pomagajo do zažoljenega ci^ja. Posobno v Ameriki je to ne-prccen^iivcga pomena. Nadaljo naznanja družba sv. Rafaela, da 80 ustanovila izseljeniSke odseke sledeča katol, slov. izobraževalna društva: V Komendi, Dobrepolju in na Blokah pri Rakeku, — Opozarjamo vsa katol, slov. izobraževalna društva, da je ustanovitev teh odsekov nujna in velcvažna, zato jih prosimo, da jih blagovolijo nemudoma ustanoviti ter takoj javiti družbi sv. Rafaela v Ljubljani. Gori naznačene informacije ali navodila so so tadi sedaj odposlala vsem katol. slov. izobraževalnim društvom v dveh iztisih. — Pisarna družbe sv, Rafaela, Dunajska cesta St. 32, L nadstropje, v hiši „Zadružne zveze" v Ljubljani. — Uradne ure ob delavnikih so od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure lopoldne. Hostttiijevica. C. k. notar M. Hafner je bil pri c, k. okrožnem sodišču novomeškem 4. avg. 1908 obsojen radi hudodelstva goljufije na 3 mesece ječe, ker da je nekega Zupančiča nagovarjal h krivemu ])ričanju. Radi tega je bil g, Hafner suspendiran od notarijata. Prosil jo dvakrat za obnovitev kazenskega postopanja, a novomeško sodišče je tako proši^jo odbilo. Vsled ničnostno pritožbo generalne prokuraturo izreklo je najvišje sodišče na Dunaju dne 1. febr. 1910, da sc je kršil zakon s sklepoma ok. sodišča v Novem mostu ter se je slednjemu naročilo, naj vnovič sklepa o Hafnerjevih predlogih, A okrožno sodišče je predlog na obnovo vtretjič zavrnilo. Vsled pritožbo Hafnerjeve izreklo jo nad.sodišče v Gradcu, da se dovoli obnova kazenskega postopanja ter se ob jedncm delegira za vse postopanje okrožno sodišče v Oelju. Dno 8. in 9. okt, se jo vršila obravnava v Celju, pri kateri je bil M. Hafner oproščen vsake krivde in kazni. — Pri občinskih volitvah za našo občino so so libcralci še obdržali na površju. Sicer pa je itak občinski volivni red od cesarja že [»otrjen, Tz Šeiit .Jerneja. Letošijjo perutninske razstave v Kandiji se je vdeležilo tudi nekaj naših posestnikov. Bilo jo pričakovati So veliko več udeležencev, pa so vse Se precej boječi ali morda mlačni. Ko je bilo pred nekaj leti zborovanje „Perutninarsko" v Ijjubljani, ki ga je bil sklical g. Anton I^ehrman, se takrat v Tržiču, se nas je bilo mnogo vdeležilo tega zborovarga. Kako potrebna je tudi kokošjarcja, je takrat g. kornere, svétnik PovŠe povedal, koliko milijonov denarja se dobi za jajca, ya jiiščeta in e skrbno popri-nem drnStvu so o-trebnega prostora. Odbor. DomaČe novice. Sliod sodiilitalis za dckanijo Novo mesto bo v sredo dne 9. novembra t. J. v Brusnicah ob 10, uri. Oselme vesti. Imenovani so gg.: Davčni asistent Fran Adamič v Ribnici za oficijala; podčastnik Jos. Peršak v Celovcu za davčnega asistenta v Črnomelj. — Ogiijičar Franc Smole za sodnega kancelista v Trebnjem. — Dr. Kulovec, kaplan v Čatežu, za prefekta v škofove zavode. Učiteljske vesti. C. kr. okrajni šolski svet v Novem mestu je imenoval: Julijo Kromar za zač. učiteljico v Stopičah, Ivano Draksler za zač. učiteljico v Birčni vasi, Josipa Zakrajšek za zač. učitelja v Valti vasi, kjer se je poverilo začasno vodstvo učiteljici Tereziji Ravhekar. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je imenoval Angelo Mali za zač. učiteljico na Suhorju in Marijo Flander kot začasno voditeljico enorazrednicl v Radencah. Kot suplentki sta nastavljeni: Marija Kramar v Šmarjeti, Olga Vrbič v Št. Petru pri Novem mestu. Izprašani učiteljski kandidat Feliks Kovačič pride kot suplent v Mirno peč, Elizabeta Zupančič pa kot začasna učlte^ica na Goro pri Sodražici. Nameščeni so: Bivši učitelj v Ligojni, Ernest Žušteršič, kot začasni učitelj v Za-gozdecu, Karolina Kramar, kot suplenika v Dolenji vasi in Marija Schweiger, kot suplentka v Velikem Podlogu. Nadučiteljsko mesto na trirazrednici v Valti vasi (okraj Novo mesto), v stalno nameSčenje do 9. novembra 1.1. razpisano. Vzgoja zaneiiiiirjene mliKlitie. Na praznik vseh svetnikov bo v tukajšnji kapiteljski cerkvi zjutraj ob 6. in ob polu 10. do-poludno govoril preč. g, AJojzij Kovačič iz Salezijanske družbe, ravnatelj zavoda na Rakovniku pri Ljubljani. Zvečer bo omei^em gospod tudi imel pridigo za verne duše v vicah. Itndečo jagodo popolno svežo nam je prinesla gosplca Iva Mersol-ova, ki jo je našla ob hosti pri Žabji vasi. Gotovo redka prikazen v takšnem mokrem in hladnem jesenskem vremenu. Značilno pa je, da je tudi Jansko leto ravno v tem času našla omenjena gospica svežo rudečo jagodo. .Tubilejiie iistaiiove. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za ]eto 1910: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za nboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjsko; c) pet cesarico Elizabete ustanov po 40 K za nbo^e onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se poâljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 16. novembra 1910. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrSeval, da sedaj zaradi onemoglosti ne more Teč delati in da je nbog; oziroma, da je prositcljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. fSeinenJ t Kaiidiji 20. okt. je bil dobro obiskan. Prignane mnogo /.ivine, ki se je prodajala po visoki ceni. Dritžba sv. Mohorja je začela razpošiljati letošnji književni dar. Ljubljanska škofija pride letos zadnja na vrsto. Vsi časniki pa imajo že knjige v rokah. Naša dolžnost je spregovoriti o tem knjižnem daru. — 1) Zgodbe sv. Pisma so dospele že do 16. snopiča v obdelavi prof. dr. Kreka. Končano je apostolsko dejanje. Sledijo Pisma apostolov do IL lista na Korinčane. Sliko 80 jako lepe. Težka tvariua Pavlovih listov so tako poijudno razlaga, da bo tehtne nauke umeval tudi priprosti kristijan. To je prava nabožna domača knjiga, ki bo v slovenskih družinah šc bolj okrepila verskega duha. — 2) Sveta spoved. Priredi) msgr. VaJ. Podgorc. Za praktično nravno življenje prepotreben pouk, ki daje v poljudni besedi primerna navodila, da vernik zadol)i mir vesti, katerega mu svet dati ne more. V drugem delu je pridejan molitvenik. Kdor bi ne potreboval take nabožne knjige, jo iahko zamenja s kako leposlovno tako, da družba vsem članom poljubno postreže. V cesarice Elizabete 1)olnici so obiski bolnikov vseh razredov dovoljeni le od 1—3. ure popoldne. Razfi^las. Zaradi prijav^jenja vletu 19!1 naboru podvrženih novincev se daje na znanje sledečo: 1.) Vsak atavodolžni v letu 1888, 1889 in 1890 rojeni mladenič dolžan je se tokom meseca novembra 1910 zglasiti pri županstvu iste občine, v kateri poseduje domovinsko pravico ali pa v kateri stalno biva. 2.) Kdor se zglasi pri kakem drugem županstvu nego onem svoje domovinske občine, se mora pri tej priliki legitimovati z rojstnim ali domovinskim listom pri županstvu iste občine, v kateri stalno biva. 3.) Stavodolžne, ki bivajo le začasno v inozemstvu ali kateri so tak.0 težko bolni, da so vsled tega ovirani se nstmeno ali pismeno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo stariši, varuhi ali pa drugi zanesljivi overjenci. 4.) Stavodolžni, ki želijo doseči kako ugodnost ali olaj-iilo v izpolnjevanji dejansko vojno službe v zmislu §§ 31, 32, 33 ali 34 vojnega zakona, naj razmero, na katere opirajo udobnoatno pravico najpozneje do konec februarja 1911 naznanijo pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. V ta namen služijo, kot potrebna spričevala, rodbinski listi, oporoke, prisojilna pisma in zapisniki o zapuščinskih obravnavah. Družinski listi morajo biti overjeni tekom istega meseca po pristojnem Župném uradu, v kojom se dotična proSrqa vloži. 6.) Prošiye za dovoljeiqe izven domovinskega okraja na nabor iti, vložiti so opremljene s kolekom I K, najpozneje do konca meseca novembra 1910. Po preteku tega roka vloženo prošige se bodo zavrnile. 6.) Stavljenci, kateri bi predpisano zglasitev opustili, so bodo kaznovali radi prestopka § 36 v. z. z globo od 10 do 200 K oziroma z zaporom od 1 do 20 dni. Gospodarske drobtine. Dve lepo opremljeni sobi — Gnojenje s TomasoTo žUitdro naj se vrši jeseni in po prvem snegu. Zato pa opozarjamo nase gospodarje, da se takoj pobrigajo za naročitev potrebnih gnojil. Letos je bila spomlad vlažna, zato je Tomasova žlindra na spomlad raztrošena dobro učinkovala. Ako je pa spomlad presuha, pa ne pride Tomasova žlindra do popolne vezave, ker potrebuje dosti moče, da se razkroji iti raztopi. Opozarjamo na to naše gospodarje in jih poživljamo, da se preskrbo takoj s potrebno Tomášovo žlindro. — (J(.Mio letošnje Tomasove žlindre. Letos se bo oddajala 20% Tomasova žlindra, toraj žlindra, ki ima na 100 kg teže 20 kg fosforové kisline. Kavzlic tej močno-odstotni žlindri je qjena cona veudarle primeroma nižja. En vagon 20 "/o Toma- M. M. vsaka s separiranim vhodom se takoj oddate. Kje, pove upravništvo Dol. Novic, gse-o-i T'^rs'-dfem OSIfTQlB;!^ se je preselila s svojimi šivalnimi stroji v hišo g. Bergmann-a pri gornji lekarni (vNovem mestu). sove žlindre velja v Trstu 720 K. Kmetijska družba poroča, da pride ta me.sec parnik s 60 vagoni Tomasove žlindre v Trst iii da se bo oddajala z znatnimi popusti, ako so priglane naročila 1 do 25. t. m. Ta izreden popust bo znašal pri vagonu 45 K. Prosimo toraj, da se naročniki nemudoma zglasijo. — Akoravno jc obrok žo potekel, naj se naročila nujno vlože. — Občni zhov c. k. kmetijske dni2be v Ljubljani bo v pondcljek 14. novembra z običajnim sporedom, vendar so volitve v glavni odbor najprej izvrše, tako da bodo volitve dopo-Indno, poročila in predlogi pa popoludne. — — V kmetijsko šolo )ia (ïriiiu je sprejetih 48 učenccv. Ker so je priglasilo vsega skupaj 53 učencev, se petim prošnjam ni ugodilo. — RuzrteljcTanje plemeiiHkih krav ]►(> ziiiitaiii ceni. i)e- ^ žolni odbor kranjski bo v sporazumu s c. kr. kmetijsko družbo ^ Se letos razdeljeval plemenske krave pincgavske, montafonske in simodolske pasme. Prošnje je vlagati do 20. oktobra 1910 pri deželnem odboru ali pri c. kr, kmetijski družbi v Ljubljani. — Oziralo se bo po možnosti na morebitne želje glede starosti, ceno itd. Prosilci se morajo v prošnji izrecno zavezati, da odka-zane jim živali ob določenem času na deželni pristavi v Gori-čanab pri Medvodah prevzamejo, ker bi se sicer krmile kruve na njihove stroške. Ob prevzetju je položiti kupnino, to jo dve tretjinki nakupne cene. V slučajih posebne potrebe so bo dovolilo plačevanje kupnine v največ treh letnih obrokih. Take želje je v pro.šnji izrecno omeniti. Zadruge, kmetijske podružnice in občine morajo v prošnjah navesti, kdo krave prevzame v rejo. Akoravno je obrok že potekel, naj so prošnje nujno vlože. — Plemenske prašiťíkfi velike angleške pasme za polovično ceno bo deželni odbor v kratkem zopet razdeljeval. Oddala se bo po enega merja.ščka ali ])a merjaščka in 2 svinjici skupaj. Živali bodo prihodnjo spomlad žo za plemcnitov. Prošnje je vložiti takoj na deželni odbor v Ljubljani. Posestniki iz krajev, kjer ao nahajajo živinorejsko zadruge, naj prosijo potom zadrug. Kdor prosi, so s tem zaveže, da odkázáno mu živali tudi sprejme, — Živinorejska zadruga za novomeško (»kolico ima v pondeljek 31. t. m. sojo načelstva, h kateri se vabijo tudi zaupniki zadruge. Na sporedu je mod drugim tudi ustanovitev mlekarne na Grmu. Zadruga je naročila v zadnjem času 11 plemenih živali pri deželnemu od))oru In sicer do malega števila vse za mirnopeško občino, kjer se ondotni župan Košak močno | prizadeva za zboljšanje domače živinoreje. — Živinoreja. Ravnokar je izšla v „Katoliški Hukvarni" knjiga o govedoreji, katero je spisal g, deželni živinorejski in mlekarski nadzornik Legvart. Knjiga je obširno opremljena s krasnimi slikami in obsega vso dele moderne govedoreje in jo spisana na najnovejši znanstveni in praktični podlagi. Poleg splošnih živinorejskih zakonov opisuje pisatelj rejo bikov, krav, mlade živine, porod in ravnanje z živino pri porodu, krmljcnjo, o pašnikih, pasme, o hlevih in o zboljšanju hlevov, uredba in delovanje živinorejskih zadrug in knjigovodstvo živinorejskih zadrug. Kiqiga je zelo pripravna za uporabo o predavanjih, za bralna društva, kmetijske in gospodinjsko šole in za živinorejske zadruge. Legvart jc med našim ljudstvom dobro znan in priljubljen veščak v kmetijstvu; večji del dežele je imel priliko, slišati njegova izvrstna predavanja, katere jo sedaj spisal v knjigo. Takšne knjigo šc dosedaj Slovenci nismo imeli. Knjiga se lahko naroči v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. Loteryske številke. GRADEC, 15. oktobra 35 33 6 3 60 TRST, 22. oktobra 44 S 37 89 21 Stavbeni prostori Ivan Svetec brivec iii vlasuljar, | Rudolfovo, Glavni trg. t na lepem kraju se v poljubni meri in po ugodnih cenah pro- dajOi Kje, pove upravniátvo DoL Novic. 234-0-2 miaôo in cuetoče, zôrauo in ueselo nemore oslali nobeno âehie in nobena gospodinja, katera se mora muřiti lelo in Ida u kuhinji in u gos-poůinjstuu pri pranju in umiuanju s slabim milam, — Pri porabi Schichf m ûvega a se uaruje roke in doseže hliro, brez truôa in nopora snežno belo perilo. Itvriaje vsa lasiia (I^Ia, kite po rzarcib. priporoma btuJo ksIu^o kit, podlag itd.; pri naročila kit cadostuje vjiorec in centi. — Erfttka prevei« od 9 do 12 E; poidolga 7 do ë E; dulga 9'60 do 5 E, sive in iretle; nuneua dr&i.je. Poiiljatev diskretna po povzetjn. Priporočan Se Specialitete: Original Bayrutn, Amerikanski Haarpetrol proti iipadaiiju ias in jirfaut. PrÍEnaliia pisma na raspolago. Cplonjska voda sa masiranje lica proti grbaueenjn kože io proti Ušajem 1 stekl. &0 vin. Nutiol barvilo za lase in brade, zdravniSko preiskan. Mita in dišave po nizki ceni UE to priporočam svoj brivski higieničoi salon v uadaljao u ak I nuj en ust. ~ Kiipnjein mešane in rezane lase. ~ Prodam na vsak iiaČin ali pa dani v najem svojo hišo v Kandiji 8 1. februvarjeni IÍH1. Na prodaj je tuili dobro ohranjen čoln in trije vinski soili (^'UU-ljOO liktl. 238-0-1 Dr. Peter Defraneeschi. Mestna občina v Novem mestu proda v svojem gozdu pri Bršlinu okoli 228-2-2 ('ena za 1 meter 4 krone. Maig kot 2 metra se ne odda. ur IVa, citre Itoučiije po najnovejši nietođi t«r se nujvljudnej« priporoCuje v obilni obisk.--Odi. spoštovanjem giů S-a Viktorija Piskar, učiteljica godbe v Eandiji Ět. 20, hiša Grmova. Vajenca takoj sprejme 230-3-2 manufakturna trgoviua Jos, Ogoreutz v Novem mestu. Dshpbništvo graščine Ruperčvrh proda v Gorjancih vršičke smrek, pripravne za trtno kolje, po 2 h komad. Smrekove trske (odpadke od obtesanega lesa) po 4 krone voz. 232-32 Frodalalnišlio špecerijslta oprava in 100 sodčkov (putrhov) T velikosti enega d« H litrov se takoj proda. — Već se izve pri p. .To^ipn Itergniann, lekarnarju t Novein n)«stu. Podpisani naznanjam si. občinstvu novomeške okolice, da sprejoniani do 1. novembra t. 1. Ip^" naroČila na koruzo, '"VlE katere bi v večji mori naročil, da bi bila bo^ po ceni. Zavežem se preskrbeti koruzo po 3 krone mernik. Dobila se hode začetkom novembra. Ker bi mi ne bilo mogoče koruzo po navedeni ceni preskrbeti, ako ne naberom zadostno naročil, vabim al. občinstvo, naj se čim preje odzove mojemu vabilu v mnogobrojnem številu. Naročila sprejemam vsaki dan. Jakob Paučić — Rudolfovo. F.P.ilidic i Komp. Ljubljana toviinm zarezanih strešnikov ~ ponudi vsako poljubno množino .. - patent, dvojno zarezani (2s24-18) strešnik-zakrivač 8poševno obvezo in priveznim nastavkom,,aÍ8teinMarzola". Brez odprtin navzgor I Streha popolnoma varna pred nevihtami. Najitrettrostpjše, najcenejše in iiajtri)OžnejSe kritje streh sediuijoisti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Uf » » !»-Ϋ-«t-«I- w-î»-ií- říí- t t t I t tw- Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in ohoiico reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen nd ali ne, ter obrestuje po 01 «m^Mm 4 lO na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hr&nilne vloge kakar za vse posojilničue obveznoBti — jamii poleg rezervnega zaklada in deležev čez 3200 zadriižnikov e vaem Bvojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da malokateri denarni zavod nndi tolike vunosti kakor kanđijanska liranilDica. Farna opeharna (BrírťeTu) ima vedno v zalogi (U-0-17; najboljši in najceneji opeko vsake vrste. Naročila in vprašanja sprejema oskrbniitFo graSčine Zalog (Breiteuan) pri Rudoli'o?em. Dober mlinar se tahoj sprejme v „stiilnilinu" na jermena. Dogovor pri C. Germ v Rudolfovem. 209-3-3 Keil-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. Iz proste roke je na prodaj: Lepo posestvo, obstoječe iz vaega gospodarskega poslopja, igive, travnika in hoatc. Potom Mlin na močni vodi z n8])etiiii tečajem. Zraven spada Jep sadni vrt. Leži na DoloTrjem Vrhpoljti pri Št. Jerneju. — Natančna pojasnila za oboje daje lastnik Franc Klcvi.sar, vas Gumborg St. 2, pošta Brusnice (Dolenjsko). 2g4-5-a Posestvo na prodaj iz proste roke, z vsem gospodarskim poslopjem, ležeče na lepi priliki, pripravno za vsako obrt, Zraven bo njive, mali travnik in lepa bosta. Natančneje pri Janezu Ril'elj-nti Bučna vas ^t, pri Novem mestu. 210-3-3 Eeit'Ova bela prevlaka (glazura) za nmlvalne mi£e 90 vin. Keil'Ova paeta za íevlje pa 30 vin, Keil-OT lak za zlatenje okvirjev 40 vin. Novo mesto: J. Pioek. Črnomalj: Anton Znrc. Idrija: Val. Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Koí«v)e: Franz Loj, Kranj: Frane Dolenc. Keil-ovo iesfilo za pode 90 vin, Eeil-ov lak za ki oboke v raz-liinih barvah, ima vedno t zalogi trrdka Ljubljana: Leskovic & Medeo. Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: M. Žii^on. Zagorje: Bih. E. llihelúiS. Radovljica: Oto Hornann, 187-6-6 m Vladimir Zitek, odvetnik v Novem mestu, si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da se preseli dne 1. oktobra 1.1. njegova odvetniška pisarna V hišo nt. 202, t, J. „mestno hišo" nasproti drevoredu. 222-3 3 Iidajatelj ia založnik Urban Horvat. Odgovorni oiodtùk Anton Žlogar. Tisk i. Krajec nasi.