Izhaja
vsak četrtek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankovani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slouenceo
Velja
za Avstro-Ogrsko . . K 4'—
» Nemčijo.............» 5'—
» ostalo inozemstvo . » 6-— za celo leto.
Naročnina naj se plačuje vnaprej. Posamezna številka velja 10 h.
Za oglasila se plačuje po 10 h, med besedilom po 20h za 1 cm* vsakokrat; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 15 h, za parte, zahvale in Izjave po 20 h za 1 cm*. —-Za male o g I a s e se plačuje po 4 h, debelo tiskano 6 n za besedo vsakokrat; minimum 40 h. Za izvestiio pri upravništvu 40 h posebej. Vprašanjem jeza odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov: Upravništvo lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26.
Poštnohranilnični račun št. 96.232.
Leto XXXVII.	Celovec, 25. januarja 1918.
St. 4.
Pot do morja«
(Dopis.)
Na vsenemškem shodu v Beljaku je govoril dr. Angerer tudi o nemškem potu do morja. Rekel je — po časniških poročilih — to le: „Dohod k morju si morajo Nemci zagotoviti za zmerom. Proti jugoslovanski deklaraciji bi bila morala vlada izjaviti, da mi Nemci pot do morja potrebujemo .... Nikdar in nikoli ne morejo Nemci privoliti, da bi se jim pot do morja zastavil.1' Angerer je sicer na srednji šoli učitelj logike, t. j., uči dijake pravilno pojmovati in dosledno misliti, a v svojemu govoru je strašno mešal razne pojme, ni mogel razločevati med nemštvom in Avstrijo. To mu je vse eno in isto. Pa lahko smo mu hvaležni, da je odkrito in jasno povedal vse-nemški načrt. Rad bi vsakemu Slovencu Angerer-jeve besede položil na srce, da bi spoznal kakšno usodo nam pripravljajo Vsenemci in z njimi združeni nemški krščanski socijalci.
Avstrija leži ob Jadranskem morju. Po morju je zvezana z drugimi deli sveta; po morju izvaža svoje izdelke ter jih prodaja v prekmorske dežele ter si služi s tem milijone; po morju dobiva vse za življenje in industrijo potrebne pridelke: kavo, riž, bombaž, baker, nikel, pa tudi žito, olje itd. Brez morja bi bila Avstrija od vseh strani zaprta, dobivali bi le to, kar bi nam naši sosedje dovolili dovažati skozi svoje dežele. Odvisni bi bili na milost in nemilost od naših sosedov. Kako hudo je to, čutimo sedaj, ko nam za drag denar manjka brane in obleke in stotine drugih reči, katerih sami ne moremo pridelovati. Morje je torej Avstriji potrebno kakor človeku pljuča, da more dihati. Lahi so stegovali svoje roke po Trstu, Istri in Dalmaciji, vzeti so nam hoteli te dežele in s tem moije. V ta namen so začeli zoper nas vojsko. Vsi smo čutili, kakor bi nas kdo davil za grlo in nas skušal zadušiti, ko so Lahi zahtevali od nas morje. Zato je vsa Avstrija, so posebno Hrvati in Slovenci nastopih z neprimernim junaštvom proti grabežljivim Lahom in branili s srčno krvjo slovansko m avstrijsko morje. Božja previdnost je ob morju naselila Jugoslovane, da stražijo Avstriji m Habsburžanom ta najdražji in najpotrebnejši zaklad — morje, cesto v ves svet. Avstrija mora imeti morje - in imela ga bo, dokler bo Jugoslovan
I> r 6 Zdaf *pab 80^ Razkorači «« profesor zgodovine in logike ter oznanja: „Mi Nemci mo ramo imeti morje; mi Nemci si moramo dohod k morju zagotoviti." In vsi Jugoslovani do zadnje ribiške koče na obali dalmatinski moramo zavpiti glasno, da bo slišal ves svet: Ne! Nemcem ni treba morja — Avstrija ga mora imeti. In Avstrija že ima morje in to morje je — jugoslovansko. Ali so morda Nemci Avstrija? Ali profesor Angerer res ne zna ločiti med Nemci in Avstrijo? Ali pa le noče? Avstrija ima v svoiih mejah več Slovanov kot Nemcev: torej kar potrebuje Avstrija, tega še davno ni treba imeti Nemcem Ako imajo Jugoslovani morje, je Avstriji
nosest morja bolj zagotovljena kakor ce si ga
MTOjijo Vsenemci, ki M rajSi danes kot jutre 8t0pilnPSedSSod v‘l^a d ^zahteva prof Angerer, naj izjavi in pove, .da, ““jstSska'vlada'edhK)
^\tr^i»VrTriki6.dfB(Mrn.s
tudi storila, če si je le npala). Vlad», k. ni ^
Si	i^l
bila uostrelila in obesila vse Jugoslovane ob
Kraniskem Goriškem in v Trst« ; vse te zapreke
Kranjskem,	. k se ne da-,0 mirno po-
ÌTerST » treba s silo pobiti, - saj se je* v Beljaku * govorilo tudi o krvav,1, glavah -
in to naj stori vlada, ker Vsenemci zazdaj enkrat še ne čutijo dovolj moči v sebi in celo presvitlega cesarja so klicali na pomoč za ta svoj krvavi načrt.
Slovenci ! Spoznajmo, kaj naš čaka, ako se nemški načrt o potu do morja uresniči. Narodno bomo izginili, gosgodarsko uničeni ! Morda bodo zadnjemu ostanku Slovencev še milostno dovolili, da bodo nemškim gospodom v Trstu služili kot težaki in nosači bogatih tovorov. Za pičlo plačo jim bodo smeli sužnjevati. a v materini besedi še kieti ne bodo smeli zraven. To bi bila usoda zadnjih Slovencev, če bi dobili Nemci pot do morja. Temu suženjstvu se le ubranimo, ako se nam da jugoslovanska država pod Habsburžani, kakor jo zahteva jugoslovanska deklaracija. To izjavo mora podpisati sleherni Slovenec in vsaka Slovenka, da bomo svoji gospodarji na lastni zemlji.
Možje in fantje na bojišču! Kaj boste rekli, kadar se vrnete, vi „seme izkrvavelega naroda" ? Ali ste za to s tolikimi žrtvami pregnali Laba, da Adrija postane nemško morje? Niti kapljice slovenske krvi ni teklo, da bi Vsenemci z njo gradili pot do morja, in naj jo zida tudi tisoč Angererjev ! Kri naših mož in mladeničev je tekla v potokih za to, da ostane morje adrijansko na veke avstrijsko in habsburško v ljubečem varstvu Jugoslovanov. To sveto prisego, ki vpije iz prelite slovenske krvi proti nebu. naj si zapomnijo Veneraci in vsi, ki s« z njimi družijo !
Štrajki v mestih. .
Delavstvo za mir.
Mirovna pogajanja v Brestu Litovskem so začela zastajati. Nemčija bi bila rada obdržala osvojeno Kursko, Livonsko in Estlendijo ob Vzhodnem morju. S tem Nemčija ni prišla v navzkriž samo z Rusi, ampak je vzbudila nevoljo tudi na Dunaju, še bolj pa v nižjih slojih naše države, ki vsled vojne največ trpijo. Že prejšnji pondeljek so sklenili delavci v neki tovarni v Dunajskem Novem mestu, da vstavijo delo. Štrajk je v četrtek prešel na druge tovarne po celi Nižji Avstrijski in odtam na Štajersko, Zgornje Avstrijsko in Budimpešto.
Socialdemokratično^ strankino predstojništvo je izdalo izjavo, da hoče miriti delavstvo le pod sledečimi pogoji: 1. Vlada mora zajamčiti, da se mirovna pogajanja v Brestu Litovskem ne bodo razbila vsled zahtev po kakem ozemlju, in da prizna samoodločbo narodov v deželah, za katere se prepirajo. 2. Vlada mora vprašanje glede prehrane korenito rešiti; s konzumenti in proizvajalci mora enako postopati m mlenje na privatni račun se mora prepovedati. 3. Vlada mora občinske zastope demokratizirati in predlagati postavo-dajnim korporacijam uvedbo splošne, enake in direktne volivne pravice za občinske zastope. 4. Vlada mora razveljaviti zopet militarizacijo obratov (tovarn, rudokopov).
V vseh večjih industrijskih krajih so imeli socialni demokrati shode, na katerih so povdar-jali, da je njihova prva in glavna zahteva, da se sklene svetovni mir. Delavska organizacija se je sama skusila truditi, da pri demonstracijah za mir vzdrži mir in red. Ako se pomisli, da je na Dunaju kakih 100.000 delavcev štrajkalo, si je lahko misliti, da ta naloga ni bila lahka. Dunajsko časopisje ni izhajalo. Pred uredništvom „Reichsposte“ so delavci demonstrirali.
Vlada se je potrudila, da delavce pomiri. V proračunskem odseku poslanske zbornice je notranji minister grof Toggenburg izjavil da se vsi zavedajo, za kaj da gre pri mirovnih pogajanjih in da sme delavstvo grofu Czermnu popolnoma zaupati. Rekel je, da sta si naš zunanji
minister grof Czernin in ruski revolucionar Trocki v mnogočem podobna. Ravno to jamči, da bodo pogajanja v Brestu Litovskem dobro potekla. Grof Czernin, je dejal, je človek, ki od svojega prepričanja niti za korak ne odstopi, tudi če bi mu šlo za službo, tudi če bi postal berač. On je eden najbolj trdih in doslednih značajev, kar jih je videl	-- ud
Grof Czernin je izjavil: „Jamčim, da se (po*-— sebni) mir ne bo izjalovil vsied naših osvojeval-nih namenov." Vlada se je začela z delavci pogajati. Pogajanj so se udeležili ministrski predsednik Seidler, ministri Hbfer, Toggenburg in Czapp. Ministrski predsednik je izjavil, da cesar vroče želi, kakor hitro mogoče skleniti časten mir. Zato se bo vlada trudila, da kmalu doseže splošen mir in je zoper aneksije tujih dežel. Poljaki bodo dobili popolno svobodo. HOfer je rekel, da je želji, da bodo za pridelovalce enake določbe kakor za konzumente, že vstrežemo z odredbo. Tudi glede mlinov za privatno plačo se bo uredilo. Toggenburg je obljubil izpolniti zahteve glede volivne reforme za občine, oziral se bo pa na narodne razmere v deželah in na žensko vo-livno pravico. Czapp je obljubil, da bo vlada po zakonu razveljavila militarizacijo v obratih in bodo delavci v takih obratih spadali zopet pod civilna sodišča.
Zastopniki delavstva so bili z vladnim odgovorom zadovoljni in so pozvali delavstvo, da se vrne na delo. Rečemo pa lahko, da niso vse zahteve socialistov, ki jim je ustregla vlada, objavljene.
Nova revolucija na Ruskem.
Ruski ustavnodajni zbor (konstituanta) v Petrogradu je po poldrugournem posvetovanju glasoval proti izjavi izvršilnega centralnega odseka. Boljševiki so se nato odstranili. Ustavodajni zbor ni hotel odobriti načina, kako vodijo Sovjeti, ki so zapustili zbornico, mirovna pogajanja. Ob štirih zjutraj so mornarji zborovanje razgnali. Nato je izšla odredba boljševiške vlade, ki ustavodajni zbor razpušča. Štiri ure, predno se je konstituanta sešla, so socialni revolucionarci v obrambo konstituante napravili demonstracijski obhod po mestu. Boljševiki so jih napadli in streljali nanje s strojno puško. Veliko oseb je bilo ubitih, med njimi tudi člen izvrševalnega odbora kmetskih delegatov Boganov. Mnogo oseb, tudi mnogo žensk, je bilo ranjenih. Boji se nadaljujejo.
Na voditelja boljševikov, Ljenina, je neka žena streljala z revolverjem, ko se je v avtomobilu vračal v mesto, odkoder je spremljal nekoliko čete rdeče garde, ki so odšle na fronto. Streli niso zadeli. Zadnji čas je Ljenin stopil nekoliko v ozadje. Neko poročilo trdi, da se je s Trockim sprl in bo odstopil, ker da se udaje angleškim spletkam.
Trocki, predsednik ruske mirovne delegacije, se je 19. t. m. odpeljal iz Bresta Litovskega v Petrograd. Izjavil je, da mora za teden dni v Petrograd iz notranje-političnih vzrokov. Zato je predlagal, da se posvetovanja odgodijo do 29. januarja. Centralne države so to izjavo vzele na znanje in izrazile upanje, da se bo po povratku Trockega dosegel popolen sporazum.
Kako Je z vojno.
Z italijanskega bojišča naša uradna poročila ne prinašajo nobenih važnih vesti. Italijani so na tirolskih gorah srdito napadali in se očividno pripravljajo na ofenzivo.
Na romunski fronti vlada vsled sklenjenega premirja popolen mir. Zdi se pa, da Romuni s tem niso zadovoljni, pa si ne morejo drugače
pomagati, ker so odvisni od Rusov. Boljševiška vlada je poslala romunski vladi ultimat, ker je bil 194.-ruski polk 49. divizije od romunskih črt obkoljen in razorožen ter so romunske čete aretirale tudi komité 135. polka ter avstro-ogrske častnike, ki so bili prišli na obisk ruskih čet. Ruska vlada zahteva, da se vojaki in častniki izpusté in se kaznujejo vojaške oblasti, ki so aretacijo izvršile. Ce Romuni ne dajo tekom 24 ur odgovora, prekinejo Rusi zveze in storijo najostrejše korake. Ta rok je že pretekel, oči-vidno brez uspeha. Reuterjev urad prinaša vest petrograjskih listov, da so ljudski pooblaščenci odredili aretacijo romunskega kralja ter ga pripeljali v Petrograd. Ta vest pa dosedaj še ni potrjena.
Na francoski fronti se je vnelo na angleški strani silno artiljerijsko gromenje, zlasti v Belgiji.
Na macedonskem bojišču se vršijo manjše praske.
Amerika se pripravlja na vojsko in hoče vsako leto, dokler bi trajala vojna, postaviti 700.000 mož.
Politični pregled.
Vprašanje o miru v državni zbornici.
Dne 17. t. m. je začel proračunski odsek državnega zbora zopet s svojimi sejami. Poslanec Benkovič je v imenu Jugoslovanov in Čehov vprašal ministrskega predsednika, ali je vlada pripravljena vplivati na skupno vlado, da se ne otežkoči sklep miru, 1.) ne z aneksijskimi načrti, posebno ne z oviranjem samoodločbe narodov na Poljskem, Litovskem in v Rusiji, 2.) ne z izgovarjanjem, da imajo avstro-ogrski narodi možnost samoodločbe po ustavni poti, kakor je to storil zunanji minister dne 22. decembra 1917, 3.) ne z dogodki, kakor je n. pr. bil način nastopa nemškega mirovnega delegata generala Hoffmanna dne 12. januarja nasproti ruski delegaciji. Slednjič želi pojasnila, ali smatra vlada in skupna vlada izjavo o vojnih ciljih, kakor sta jo podala Lloyd George in Wilson, za pripravne za pogajanja o splošnem miru.
Posl. dr. Lovro Pogačnik je vprašal vlado, ali hoče pri rešitvi armadnega vprašanja zavzeti stališče, da se ima rešiti na podlagi samoodločbe vseh narodov in ustanoviti samostojne narodne armade. Ministrski predsednik je odgovoril, da bo na zadnje vprašanje odgovoril v polni zbornici in je nato pojasnil pogajanja v Brestu Litovskem. Konstatiral je, da je pri pogajanjih za posebni mir z Rusijo zaznamovati od 27. decembra odločilen napredek. Vlada hoče mir brez aneksij tujega ozemlja in brez vojne odškodnine. Poslanec dr. Adler je rekel, da morajo v Brestu Litovskem sodelovati,narodi Avstrije.
Posl. dr. Benkovič je izjavil, da je odgovor dr. Seidlerja nezadovoljiv, k mirovnim pogajanjem se morajo pritegniti zastopniki narodov. To je treba, ker je mir sicer v nevarnosti, ljudstvo pa želi mir. Izjavi Wilsona in Lloyd Georgea garantirata obstoj naše države, zakaj vlada na to ni odgovorila? Jugoslovani smo kakor en mož za deklaracijo.
Dnevne vesti.
Našim naročnikom. S prihodnjo številko hočemo izdajati „Mir“ zopet na 6 straneh. Rodoljubi, fantje in dekleta, agitirajte za naš list, da pride v vsako slovensko hišo. Braniti bomo mogli gospodarske in narodne koristi koroških Slovencev le tedaj zadostno in uspešno, ako nam z agita- ' cijo za list omogočite širše prostore v listu. Zvestoba za zvestobo!
Cerkvene vesti. O. Pij Zank ar se je povrnil iz Gospa Svete zopet v Žabnice. G. Franc Vole, kaplan v Grabštanju, je premeščen v Št. Jakob v Rožu, g. kaplan Mihael Čarf iz Št. Jakoba v R. pa v Grabštanj.
Smrtna kosa. V soboto, 19. t. m., je umrl celovški trgovec Andrej Rasečnik, star 57 let. Pred 30 leti je otvoril majhno trgovino in je z marljivostjo svoje podjetje prav lepo povzdignil. Bil je ljubezniv mož in praktičen katoličan. Zapušča ženo, dva sinova-vojaka in dve hčerki. Izredno velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako vsestransko jo bil mož priljubljen. Svetila mu večna luč ! — V Gradcu v sanatoriju je 18. t. m. preminil mariborski veleposestnik in odličen narodnjak Josip Rapoc. Bil je član vseh narodnih društev. Časten mu spomin in pokoj njegovi duši!
Nezgode na Vrbskem jezern. Kljub uradnemu svarilu je pretečeno nedeljo šlo več drsalcev na tenki led na Vrbskem jezeru. Štirim osebam se je vdrlo in se je le trem letalcem tukajšnje letalske stotnije zahvaliti, da so odnesli sicer mokro in zmrzlo kožo.
„Sloveuska Matica." „Slovenska Matica“ je izdala za leto 1914. dve knjigi, Etbina Kristana „Pertinčarjevo pomlajenje41 in Zofke Kvedrove povest »Njeno življenje44.
Rudolf pl. Mandorff f. V Celovcu je zamrl dne 17. januarja in bil dne 19. jan. pokopan znani katoliško-nemški časnikar Rudolf pl. Mandorff, deželni stan koroške vojvodine. Mandorff je bil 1. 1849 na Duilaju rojen, a Koroška mu je bila prava stara domovina. Uro daleč pod Ko-tičami v zgornji Zilski dolini stoji še danes gra-ščinica Mandorff, stari oče Rudolfa pa že tudi ni več bil v Mandorffu, marveč je gospodaril na Črnem gradu (Sv. Urh) poleg Velikovca. Nova naša doba je izpraznila naše gradove in je odnesla plemstvo v mesta. Rudolf je imel strogo katoliške stariše, ki so sinu zapustili versko prepričanje kot edini zaklad, premoženja mu več niso imeli dati. Dovršil je na Dunaju latinske šole, potem je par let pohajal vseučilišče, kjer se je izredno zanimal za dijaška društva. Zato ga je pred leti nemško katoliško društvo »Avstrija44 imenovalo častnim svojim članom. Mladi Mandorff je bil posebno nadarjen pisatelj; to ga je napotilo, da je pustil redne študije in se posvetil časnikarstvu. Potoval je na Angleško, bival tam dalje časa, potoval po Francoskem in proučeval razmere. Pozneje je na Dunaju stopil v uredništvo „Vaterland-a“. Kot odgovorni urednik je bil radi nekega članka obsojen na daljši zapor. Židovstvo je bilo tedaj še zelo mogočno, in katoliški listi so morali biti še zelo ponižni, če niso marali zapasti najtežjim kaznim. Danes se govori in piše drugače. Po prestani kazni se je preselil 1. 1883 v Celovec. Tukaj je blagi škof Kahn videl, da za Andrejem Einspielerjem ni več primernega urednika, ki bi mogel nadaljevati v konservativnem smislu, kar je bil Slovenec Andrej začel. A za urednika Mandorff zopet ni bil ustvarjen. Mandorff je sedel ob knjigah in časnikih, pisal velepomembne politično-znanstvene članke; urednik pa mora biti tudi agitator in ljudski voditelj. Na Koroškem je tudi še vse preveč manjkalo smisla za časnikarstvo, manjkalo sotrudnikov in gmotnih sredstev. Šele ko se je bila ukoreninila Družba sv. Jožefa, se je moglo med Nemci poskrbeti boljše za politični list. Ustanovil se je nov dnevnik, nastavili so se novi uredniki, ker so staremu med tem delavna leta že bila minila. Mandorff je potem ostal stalen dopisnik »Vaterlanda44, dokler je ta list izhajal, ostal je trajni sotrudnik nemških katoliških listov v Celovcu. Deloval pa je tudi za druge časopise : »Historisch - politische Blàtter44 so prinašali marsikater njegov članek, še zadnje leto je sodeloval pri listu: »Kauseus Rundschau44 — Monakovo. Bil je Mandorff svojim listom vešč poročevalec, in tudi politični nasprotniki so mu radi po ver j evali strokovna dela, na pr. poročila trgovsko-obrtne zbornice: »Berichte liber die volkswirtschaftlichen Zustànde Karntens44. Vedno se je učil, vedno delal do zadnjega. Duh mu je bil jasen in miren; le zdaj med vojsko je začel z vso resnobo govoriti, da se bliža konec sveta in se je posebno uglabljal v »Skrivno razodetje44. In res je imel prav: zanj je prišel časa tok do konca. Čudovito miren je ležal na mrtvaškem odru, srečen smehljaj okrog usten. Življenje mu ni bilo milo. Preobložen je bil s skrbmi, a nosil je vse udano v božjo voljo, kakor otrok. Nasproti Slovencem je bil zelo prijaznega mišljenja in je obžaloval, da našega jezika ne razume. Da bi bil ta mož bogatih starišev sin, igral bi bil veliko vlogo, tako pa je hodil ponižno po betlehemskih stezah, a vse svoje odlične moči je ( postavil v službo Boga in domovine. Časten naj i mu bo spomin tudi med nami Slovenci!
; Ali res slovenski denar nič ne veljal Bilo Jje dne 29. XII. 1917. Zahteval sem na kolodvoru 'v “Pliberku karto do Guštanja v slovenskem jeziku ter položil pred uradnika pri blagajni papirnato krono, na kateri se je sicer že poznalo, da je šla skozi marsikatero delavsko roko, pa je bila drugače še dobra in cela, in sem jo dobil ravno malo prej od nakupovalne komisije v Pliberku za volno. Pa uradnik, katerega so oči-vidno zbodle slovenske besede, me osorno zavrne, češ, da take krone on ne sprejme. In ni pomagalo nič, moral sem vozni listek plačati z drugim denarjem. Nato dam krono nekemu znancu in ta zahteva pri istem uradniku vozni listek v nemškem jeziku ter plača z isto krono in krona . je bila naenkrat dobra; uradnik jo je sprejel brez vsakega ugovora! Tako se nam Slovencem na Koroškem ob vsaki priložnosti da pod nos, da nismo nič vredni. Žuliti se moramo od zore do mraka, da pridelujemo kruh nemški gospodi — v zahvalo pa sprejemamo preziranje in zaničevanje. Ali ni temu pomoči? Pač! Jugoslovanska država ! V tej državi bodemo Slovenci sami med seboj, si bomo sami delali postave, si sami nastavljali uradnike in sicer uradnike, ki so izrastli iz našega ljudstva, ki so kri naše krvi in ki
bodo spoštovali nas in našo govorico. Nemški gospodje pa potem gredo lahko po svetu okoli. Morebiti najdejo še kje drugje tako trepasto ljudstvo, ki se bo pustilo od njih prezirati in fuksi-rati kot mi neumni Slovenci. Res, ne moremo si želeti boljših agitatorjev za bodočo jugoslovansko državo, kot so osorni in nestrpni, nam tuji nemški uradniki! Slovenci, ne dajmo se ugnati!
Kmet iz Kotelj.
Delavske partije za sekanje lesa. Vsled odredbe c. in kr. vojnega ministrstva se v 1. 1918 vojaškim delavskim partijam in enakim ne sme dajati erarična hrana. Zato se smejo pustiti take delavske partije le tistim delodajalcem, ki se zavežejo, da bodo dajali hrano.
Za posestnike avtomobilov je izšla ministrska odredba z dne 19. 12. 1917, ki določa: Od 1. marca 1918 smejo rabiti osebne avtomobile le tisti, ki dobe z ozirom na javne interese dovoljenje za to.
Oskrba drv. Za Celovec in predmestja so začeli napravljati drva 16. junija 1917 in sicer na 44 različnih krajih. 23.000 metrov so napravili drv. Za Beljak in 9 drugih mest pa 17.800 metrov. Drva je napravljalo 5 kompanij s 500 možmi, 600 vojnih ujetnikov in 50 vojaških drvarjev. Za napravo in dovoz drv ter oskrbo drvarjev je bilo veliko težav, ki se bodo 1. 1918 še pomnožile. Treba si bo pravočasno oskrbeti drva.
Denar za vojne ujetnike sprejema na Ruskem in ga odpravlja oddelek „E4‘ skupne centralne poizvedovalne pisarne, poizvedovalnica za vojne ujetnike, Dunaj L, Graben 17. Ustavljen je pa promet po mednarodnih poštnih nakaznicah za vojne ujetnike v Rusiji.
Iz Sibirije pobegnil. Anton Borovnik, sin g. Ludovika Borovnika v Borovljah, se je nahajal v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Sedaj je pisal iz Dolinke na Ruskem, da je 17. sept. 1917 srečno pribežal tja k svojemu bratu Antonu. Ubežal je na svojo roko; pot je bila 40krat tako dolga kakor iz Celovca v Ljubljano. Njegov rojak in tovariš Kelih je pa ostal v Sibiriji. Oba brata sta zaposlena pri nekem bogatašu, Martin v kovačnici, Anton pa na vrtu in dvorišču. Njun gospodar ima nad 200 lepih konj in je pridelal pšenice nad 180.000 kg. Jedi je dovolj, pišeta domov, in to je glavno.
„Slovenski straži44 so darovali : Benko Čirič, kaplan, Ptuj 10 K. — Po č. g. dr. Ant. Korošcu, daroval drž. žel. svetnik dr. E. Slovša 100 K.— Neimenovan 10 K. — dr. Konrad Janežič, Volosko,
20	K. — Jos. Rozman, žpk. Čemeče, 5 K. — Rodbina Rotar, Ljubljana, 2 K. — Anton Pestotnik, Ljubljana, 2 K. — Podružnica Slov. Straže Duplje pri Tržiču, 70 K. — Mohorjani v Kapelah p. Dobova, po č. g. Karolu Presker, župk. 10 K. — pri sv. Juriju ob juž. žel., po knez. šk. žup. uradu,
21	K. — v Dramljah, 30 K. — v Poljčanah, po č. g. Al. Cilenšek, župk. 54 K. —
Dobrije pri Guštanju. Dne 15. t. m. je umrl na Dobrijah pri Blatniku Egidij Glinik pd. Blatnikov Tili. Star je bil okrog 60 let. Zdravil se je 6 tednov v bolnišnici v Slovenjem Grajdcu. Ko se je vrnil domov, se je njegovo zdravje zopet poslabšalo. Rajni je bil mutec, ker se je ponesrečil; ko je bil 4 leta star, je padel tukaj črez globok železniški most. Kljub temu pa je bil brihten in oskrboval ves posel sam. Rajnemu so Blatnikovi lepo postregli in spravili k zadnjemu počitku. Naj počiva v ipiru.
Iz velikovškega okraja, 22. jan. Po naključju pridejo nam danes „Freie Stimmen44 od dne 4. t. m. v roke. — Z začudenjem beremo hujskajoči in obrekovalni članek iz Velikovca zoper Slovence. V upanju, da nas bodo pustili nemški nacionalci pri miru, smo zaradi vojske molčali, a pri tem natančno opazovali vse dogodke v Velikovcu pred vojsko in med vojsko. Nočemo oškodovati nikogar, kakor nemški nacionalci neusmiljeno uničijo eksistenco vsakega Slovenca, ki ne zaničuje materinega jezika. Vendar pa bomo odgovorili na ta članek z dejstvi na tak način in na takem mestu, da bo marsikomu sapo zaprlo. Velikovški dopisan je zbrodil velikovško godljo. Dobro! Hočemo zmešati tudi mi to godljo in izrekamo v imenu onih Velikovčanov, ki nosijo maslo na glavi, že zdaj dopisunu najtoplejšo zahvalo, da nam je vsilil to priložnost.
Pokrče. (Sadovi vojske.) Strašen zločin se je zgodil ponoči od 11,—12. t. m. Lepi, umetniško izdelani Kristus na Dolinskem ali Peter-nelijevem križu, ki je biMansko leto iz GrOdna naročen in slovesno blagoslovljen, je bil žrtev brezversko-bogokletnega napadalca. S silo je bil odtrgam raz visokega križa, noge in roke odlomljene in razmetane po snegu. Pač bogoskrunstvo najgrše vrste, da mu manjka izraza. Pa tudi eden izmed onih strupenih sadov, ki vedno bolj dozorevajo iz strupene vojske. Strupeno sovraštvo do Boga in do bližnjega, tvoje ime je framazon-stvo. Kdor hoče vojsko, hoče tudi bogokletstvo.
Kam plovemo tedaj, ako nočemo slušati in podpirati klicarja miru v Rimu?
Kapla na Dravi. (Staro šolo) je kupila cerkev od krajnega šolskega sveta za K 4400. Poprave strehe zidovja in stranišču jo stale K 1300. Služila bo za mežnarijo in še nekaj. Prejšnja mežnarija pa se bo najbrž prodala.
Orna. (Odlikovanj e). Dr. Franc Stamol, naš rojak, nadzdravnik, si je zaslužil v svoji vojni službi naravnost štiri odlikovanja in sicer: oba „signum laudis" srebrni in bronasti, Karlov četni križec, in častno svetinjo „Rdečega križa" L razreda. Vrlemu rojaku iskreno častitamo.
Rekviriranje na Sp. Štajerskem. Na Spod. Štajerskem se je dogodil žalosten slučaj, ki za-nimo širšo javnost, predvsem pa naše poslance. Ženske so ubile komisarja, ki je popisoval žito. O tem žalostnem slučaju, ki bo zahteval brez dvoma veliko žrtev, se nam poroča: Koncem decembra in začetkom januarja je po spodjem ptujskem polju bilo mnogo razburjenja. Po vaseh je namreč hodila huda rekviracijska komisija, kateri je načeloval davčni asistent Nemec Wiederwohl iz Ptuja. Ta mož je nastopal zelo strogo in neusmiljeno. tako da so bili ljudje povsod strašno razburjeni, to še tembolj, ker se je rekviriralo tretjič. Načelnik komisije je pa deloval tudi zelo krivično. Cenil, je navadno najmanj eno tretjino več, kot je v resnici reči bilo. Na cenitelje iz občin, ki so hodili z njim, se ni čisto nič oziral, vse je delal po svojem strogem predpisu in to tako, da je bil v vsaki hiši jok ali pa kletev, kjer se je ta mož prikazal. Po novem letu takoj je prišla komisija, obstoječa iz tega davč. asistenta in treh vojakov v občino Formin in zapisovala, koliko je še pridelka pri posameznikih. Ker se je že itak dvakrat rekviriralo, so bili ljudje seveda razburjeni. To še tembolj, ker so vsak čas čitali po časopisih: toliko in toliko vagonov krompirja je zmrznilo, toliko in toliko vagonov žita se je pokvarilo itd.; potem znano pomanjkanje pri vojakih, dasiravno so vendar povsod dali vse, kar se je zahtevalo. V hišah, kjer so se ljudje količkaj branili prestrogemu komisarju, je ta cenil tako, da je ostalo na osebo kvečjemu 60 do 65 kg žita, namesto predpisanih 85. Že pred novim letom je mož po raznih občinah slišal neprijazne besede in je tudi slutil kaj neprijetnega, ker je svoje delovanje navadno že vsredi popoldneva ustavil, da je lahka še za svita prišel na svoje stanovanje. Na Forminu pa mu je prišlo v soboto 5. jan. kakih 15 našemljenih z vilami in sekirami oboroženih žensk naproti. Komisar ni slutil nič dobrega ter se je mahoma obrnil in bežal, hoteč uiti nevarnosti. Pa bilo je že prepozno, ker so ga ženske že obkolile in ga s sekirami tako zdelale, da se je zgrudil nezavesten. Vojaki, ki so bili z njim, mu niso mogli pomagati in ga braniti, ker niso imeli nobenega orožja s seboj. Komisar je zvečer, ko so ga na saneh vozili 'v 3 ure oddaljeni Ptuj, medpotoma umrl.
Slovenskim dekletom.
Slovensko dekle, junakinja silna, blaga, ti si stopila junaško na plan. Na delo nas budiš in dramiš.
Poguma velikansko, oj dekle ti slovansko, imaš v osrčju vedno kot last pradedov vedno.
Sledile bomo tvojemu klicu! Vse svoje moči bomo posvetile Bogu in narodu! Z Marijino sve-tinjo na prsih in z Jezusom v srcu bomo nasto-pale odločno, kakor je bila odločna 18 letna Marijina hčerka, ki je kar prvo nedeljo po svoji poroki s svojo odločnostjo spreobrnila svojega moža. Tako poroča „Glasnik naj svetejših src“ v letošnji prvi številki.
S 'srčnostjo, milobo in nedolžnostjo hočemo biti vidni angeli svojemu narodu.
Miloba in veselje v nedolžni duši bjva, saj Jezus sam ji vliva ljubezen, mir v srce.
Slovensko dekle iz Roza.
Koroški gospodar.
Ali ni to hujskanje?
Landwirtschaftliche Mitteilungen" st. 2 pri-lašajo uvodni članek o naši zavoženi prehranilm
jolitiki, v katerem se sklicujejo na izvajanja pro
esorja dr. Samassa v „Grazer Tagblattu ■ lovani profesor se posebno spotika nad poviša-vjem podpor, ki jih dobivajo družine wojno odpoklicanih, ter pravi, „da pr.naša povišanje pod->ore ženskam samo skušnjavo, da bi na delo sploh reč ne hodile, iz česar naravno sledi, da se na iolju manj pridela." Po profesorjevem mnenju se
mora torej ženske prisiliti k delu s stisko in gladovanjem. Tako more govoriti samo grda in brezsrčna nevošljivost, ki sama nikoli ni sita, drugim pa ne privošči nobene dobrote. Naj bi taki učeni mestni gospodje, ki sicer vedo, kako se hrana dobro zauživa, pa ne kako se pridela, svojo modrost ohranili sami zase in bi je ne na-tvezali našim kmetom in kmetskim delavcem, ko vsak na kmetih dobro ve, da zmanjšanju kmetskih pridelkov ni krivo povišanje podpor, pač pa poleg suše pomanjkanje domačih, razumnih moških delavnih moči; zakaj same ženske in ruski ujetniki, ki naših razmer ne poznajo, tudi polja prav obdelati ne morejo. Krivo pa so tudi prenizke cene za poljske pridelke, ki se nikakor ne vjemajo s stroški dela, in pa večne komisije in neprestano nadlegovanje in šikaniranje kmetov od strani oblasti, tako da morajo še tisti, ki so še doma, izgubiti vse veselje do dela, in ljudje obupani govorijo: če je tako, pa bomo samo toliko pridelali, kar potrebujemo sami zase, za druge pa naj skrbi gospoda. Vrhutega pride letos še pomanjkanje gnojil. Nadalje govori g. profesor o našem razmerju do Ogrske in pravi, „da ni druge poti, kakor pa se z njimi lepo pomeniti. Ta pot pa za avstrijsko vlado ni ravno lahka, če vi s tem času Cehi in Jugoslovani imajo v državnem zboru zoper Ogre ognjevite govore („Brand-reden") ter se oglašajo z zahtevami po ogrski zemlji." Torej Čehi in Jugoslovani naj bi bili krivi, da nam Ogri nič ne dajo; toda državni zbor jo bil sklican šele majnika preteklega leta, Ogri nam pa že poprej niso nič privoščili. Kdo pa je bil prej tega kriv, ko še ni bilo državnega zbora ter Čehi in Jugoslovani še govoriti niso smeli? Ali ni to hujskanje zoper Slovane? In to delajo „Landwirtschaftliche Mitteilungen", ki v 9450 izvodih romajo med ljudstvo in tudi med Slovence! Ti nesrečni Slovenci, česa niso oni krivi! Na vsezadnje so pač tudi oni krivi, da še vedno ni konec krute vojne in še vedno ni miru, po katerem hrepenijo vsi, ki so blagega srca, ker so ravno Jugoslovani: Slovenci, Hrvati in pa Srbi — saj so Dalmatinci in Bošnjaki, katerih hrabrost tudi Nemci toliko hvalijo, četudi različne vere, po svojem rodu vendar sami Hrvati in pa Srbi — tako srčno se borili proti vsem sovražnikom in še zdaj tako zvesto stražijo naše meje, medtem ko Nemci lepo doma stražijo — ruske ujetnike ter mogočno pripovedujejo o prihodnjih zmagah, ki jih bodo še pridobili nad celim svetom! Naj bi vendar gosp. profesorja dra. Samassa postavili za načelnika prehranilnega urada. On bi se z Ogri hitro sprijaznil in naredil takoj konec sedanjemu pomanjkanju!? Obljubil bi kratkomalo Ogrom za vsako kilo Špeha ali moke po enega Slovana, kateri so avstrijskim Nemcem tako na poti, Ogri pa jih imajo tako ra3i, pa bi bilo takoj v Avstriji zadosti ogrske masti in moke! Kaj ne, dr. Samassa? To bi bila kupčija? Občutimo vsi pomanjkanje živil in še prav posebno Jugoslovani, saj jih je lansko leto v Istri iu na dalmatinskih otokih dosti od lakote umrlo, in tudi Slovenci na Primorskem, Kranjskem in Štajerskem ne sedijo pri polnih loncih, a nekateri Nemci in nemčurji pa menda trpe tudi pomanjkanje — na pameti;
Opazovalec s dežele.
Kakšen red je to? Posestnik iz celovške okolice nam piše: Dne 4. t. ni. smo morali pripeljati v Celovec živino. Ukazano je bilo, da moramo priti ob Va9- uri dopoldne na tehtnico. Tam smo čakali do 12. ure, da so živino stehtali (zva-gali). Potem smo gnali živino na blagovni kolodvor in čakali tam do 3. ure, ne da bi koga videli. Ob treh so prišli ljudje, ki pa niti pojma nimajo, kako se živina uvagonira. Za 130 do 140 glav so imeli pripravljene 3 vagone. Vojaki so prevzemali živino. Eno uro je trajalo, da so spravili živino potem v vagone. Kmetje smo bili tako ves dan brez jedi, mraza pa je bilo tedaj okoli 20 °. Se li ne pravi to kmeta in živino brez potrebe trpinčiti in ljudem jemati dragi čas? Gospodje zahtevajo od nas kmetov vse mogoče, potem pa postopajo z nami na tak škandalozen način. Kaj poreče k temu deželna vlada, ki je dala vnovčevalnici za živino monopol?
Novi vozni red.
Južna železnica. Odhod iz Maribora ob 3. uri 30 min. ponoči, ob 10. uri 7 min. dopoldne in ob 3. uri 29 minut popoldne, ki vozi do Celovca po možnosti. Ti vlaki dojdejo v Celovec ob 6. uri 37 min. zjutraj, ob 1. uri 44 min. popoldne in ob 7. uri 23 min. zvečer in odhajajo iz Celovca na Beljak ob 6. uri 56 min. zjutraj, ob 2. uri 20 min. popoldne in ob 8. uri 22 min. zvečer. — Iz Beljaka odhajajo proti Celovcu tudi 3 vlaki in sicer
ob 6. uri 30 min. zjutraj, ob 12. uri 45 min. opoldne in ob 11. uri 15 min. ponoči ter prihajajo v Celovec ob 7. uri 45 min. zjutraj, ob l.uri 52 min. popoldne in ob 11. uri 57 min. ponoči. — Iz Celovca proti Mariboru ob 10. uri 10 min. dopoldne, ki vozi le po možnosti, ob 2. uri 30 min. popoldne in ob 12. uri 3 min. ponoči.
Vozni red za Celovec. Dohod vlakov: Ob 6. uri 37 min. zjutraj iz Maribora, ob 7. uri 32 min. zjutraj tovorni vlak s 3. razred, iz Jesenic, ob 7. uri 36 min. zjutraj iz Št. Vida, ob 7. uri 45 min. zjutraj iz Beljaka, ob 11. uri 35 min. dopoldne iz Št. Vida, ob 11. uri 50 min. opoldne iz Jesenic, ob 1. uri 44 min. popoldne iz Maribora, ob 1. uri 52 min. popoldne iz Beljaka, ob 5. uri 16 minut zvečer iz Št. Vida, ob 7. uri 18 minut zvečer iz Št. Vida tovorni vlak s 3. razredom, ob 10. uri 50 min ponoči iz Št. Vida, ob 11. uri 48 min. po noči iz Jesenic, ob 11. uri 57 min. ponoči iz Beljaka brzovlak.—'Odhod iz Celovca: ob 12. uri 3 minute ponoči (brzovlak) na Maribor, ob 5. uri 50 min. zjutraj na Št. Vid, ob 6. uri 56 min. zjutraj na Beljak, ob 7. uri 50 min. zjutraj na Jesenice, ob 9. uri zjutraj na Št. Vid, ob 11. uri 52 min. opoldne tovorni vlak s 3. razredom na Jesenice, ob 12. uri 20 min. opoldne na Št. Vid, ob 2. uri popoldne tovorni vlak s 3. razredom na Št. Vid, ob 2. uri 20 min. popoldne na Beljak, ob 2. uri 30 minut popoldne na Maribor, ob 5. uri 5 min. zvečer na Št. Vid, ob 5. uri 45 min. zvečer na Jesenice, ob 8. uri 22. min. ponoči na Beljak, ob 8. uri 40 min. ponoči tovorni vlak s 3. razredom na Št. Vid.
Raznoterosti.
Ivan Hribar v Ljubljani. Bivši ljubljanski župan Ivan Hribar se je povrnil v Ljubljano iz prognanstva. Občinstvo ga je prisrčno pozdravilo.
Železniška nesreča se je pripetila na progi Budimpešta —Gradec. Med postajama GyOr in Sv. Ivan je zavozil 8. t. m. ponoči brzovlak v poštni vlak. 11 oseb je ubitih, mnogo hudo in lahko ranjenih.
Za glavobol predpisujejo zdravniki ponajveS živce pomirjajoča sredstva. Kot tako uživa dober sloves že skozi mnogo let Kellerja dobrodišeči fluid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-fluid“. Njega bol lajšajoče lastnosti se jako hvalijo. Tudi osvežujoč, dober vonj in prijetna hladnost ugodno vplivajo pri glavobolu, kakor tudi pri migreni. 12 steklenic tega mišice jačujočega, živce pomirjajočega domačega zdravila pošlje lekarnar E. V. .Keller, Stubica, Elsatrg št. 67 (Hrvatska) za 14 K 32 h. Če je pa glavobol posledica slabe prebave, zaprtja ali drugih prebavnih težkoč, hitro odpo-morejo lagodno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. „Elsa-kroglice". 6 škatljio stane poštnine prosto 7 K 37 h. Oboje domačih zdravil bodi toplo priporočenih in naj bi jn imeli vedno pri roki zlasti taki ljudje, ki pogosto trpe vsled glavobola. Na ta način se takoj prežene napade migrene in se tako obvarujejo pred uje zopetnim nastopom. — Kellerjev črtnik zoper migreno hitro učinkuje in ga je lahko nositi s seboj v žepu, cena mu je 1 K.	—vi—

Vse cenjene naročnike prosimo, naj nam pri preselitvah ali premestitvah naznanijo poleg novega naslova tudi stari naslov ter številko, ki je tiskana v zgornjem kotu naslovne pasice (nad imenom). To je zaradi tega važno, da ne bi pošiljali lista pomotoma na dva kraja, na nov in na star naslov.
Lastnik in izdajatelj: Oregor Einspieler, prošt v Tinjah. Odgovorni urednik: Otmar BCUiUek.
Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Telefon 179.
Nadomestilo za sveče
luč v kozarcu, ne potrebuje petroleja in velja pri vsakem gospodarstvu, kjer nimajo električne luči, kot dopolnilo za primanjkljaj petroleja in sveč. Gori 20 do 24 ur.
Cena s kozarcem 12 kom. K 281—.
Dobi se v trgovini za milo in sveče Fr. Siebert, Celovec, Stauderhaus.
Po Hajpišjem naročilu HjeB.||§ c. in hr. Bpost.fleličanstpa
3. izredna državna Interija
za namene vojne oskrbe.
Ta denarna loterija ima 21.146 dobitkov v gotovini v skupni vrednosti 625.000 kron.
Glavni dobitek znaša
200.000 kron.
Žrebanje sc vrši favno no Dunaju Zl.februarjal918.
Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri c. kr. glavnem ravnateljstvu državnih loterij na Dunaju, III., Vordere Zollamtsstralie 5 (oddelek za dobrodelne loterije), v skupinah ali posamezno, tudi pismeno ob priloženem znesku. Dalje se dobivaio nri c kr loterijskih uradih v loterijskih kolekturah, tobačnih'trafikah, davčnih, poštnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.
6d c. kr. glavnega ravnateljstva državnih loterij
(oddelek za dobrodelne loterije).
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
DelniSka glavnica: K 10,000.000. Rezervni zaklad: K 1,500.000.
Prodaja srečke razredne loterije.
Kolodvorska ulica št. 27.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Gorica, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun. Hakup in prodala vrednostnih papirjev vseh vrst. Srečke na obroke, promese k vsem žrebanjem.
Vsem
ki so povodom smrti mojega preljubega, edinega sina
Janeza
bodisi ustmeno ali pismeno izrazili svoje sočutje ìj olajšali s tem bridko mojo žalost, bodi tem potom izrečena moja in moje družine najprisrčnejša
zahvala.
Posebej se še zahvaljujem vsem onim preč. gg. duhovnikom, ki so se spominjali predragega pokojnika pri daritvi sv. maše. Bog jim plačaj stoterno!
Blagoslov božji pa spremljaj vsaki korak preč. gg. župnikov Urha Hafner in Ant. Sturm za krst blagega pokojnika v otroka Marije in za vso naklonjenost, ki jo je od njihove strani v tako obilni meri užival.
Brdo pri Šmohorju, is. prosinca i9is.
Franjo Grafenauer
drž. poslanec.
Vabilo
na
redni letni nbčni zbnr
Št. Jakobske posojilnice v Rožu
na Svečnico, 2. februarja 1918 ob 3. uri popoldne v ..Narodnem domu" v Št. Jakobu v Rožu.
Dnevni red:
1.	Poročilo o letnem računu 1917.
2.	Razdelitev čistega dobička in določitev nagrad.
3.	Volitev odbornikov in pregledovalcev računa.
4.	Razno.
Če bi ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen se ob 31I2. uri vrši drugi občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
Odbor.
—
Sedaj izven Koroike živeči koroški Slovenec, j6 let star, vdovec z dvema otrokoma, se želi priženiti na večje posestvo v slovenskem delu Koroške.
Reflcktiram le na zavedno Slovenko, gospodično ali vdovo brez otrok, v starosti 26 do 35 let, s primerno izobrazbo in premoženjem, kjer bi bila priložnost vpeljati kakšno trgovino ali gostilno, ako še ne obstoja. Resne, ne brezimne ponudbe s sliko, katera se pod jamstvom tajnosti vrne, na upravništvo »Mira« pod šifro »Jugoslovan 1918«.
Prodat so
velika enonadstropna hiša v Velikovcu
pripravna za vsako obrt. Iz nje je krasen razgled na Dravsko dolino in Karavanke, ima stekleno verando, velik vrt s sadjem in sočivjem, vpeljano električno razsvetljavo in telefon, hlev itd. Naslov pove upravništvo lista „Mir“ št. 4.
500 kron
Vam plačam, če moj pokončevavec korenin ,,Ria-Balsam“ ne odstrani Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z zajamčujočim pismom K 2*76, Slončki K 5'50, 6 lončkov K 8*50. — Na stotine zahvalnih in priznal-nih pisem. — Kemény, Kasohau (Kassa)l, poštni predal 12/597 (Ogrsko).
□ Paramento IZ
kakor mašna oblačila, pluviala, vela, plaščke za ministrante, cerkveno perilo, birete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi
oddElEh za paramente Jožefovega društva v Celovcu.
staro
in
novo, belo in rdeče, razpošilja
A. Oset, p. Guštanj, Koroško.
Do K 5000--brez
zdravniške
preiskave.
C. kr. avstr, sklad za vojaške vdove in sirote.
Zavarovalni oddeleft.
Moina poslovalnica Celovec
Paulitschgasse 15.
Vojno zavarovanje tudi za vojake na bojišču brezplačno.
vv •	■
H Vi IIIMMlf I01f	afM V MB «f HT MBIlVa
Za nabavo K lOOO*— VII. državnega posojila se plača:
za zavarovalno'dobo	na leto	za pol leta	šetrtletno	mesefino
12 let	63'—	32-10	16-30	5-55
15 „	48'—	24-40	12-40	4-25
20 „	35'—	17-85	910	3-10
V slučaju smrti se zaostalim polno vojno posojilo takoj izplača.
Nezapadljivost hranilnih vlog, odkup ali zastava police od prvega začetka! Kdor n. pr. opusti 12letno zavarovanje za K 1000-— po enem letu ali je zastavi za posojilo, dobi, neglede na morebitno kurzno diferenco, v gotovini nazaj izplačanih K 59'46, čeravno je bil eno celo
leto za slučaj smrti zavarovan.
Zavarovanje se sklepa na podlagi dogovorov s c. kr. avstrijskim skladom za vojaške vdove in sirote po c. kr. priv. zavarovalni družbi za življenje »Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Pojasnila daje in zavarovanja sprejema tudi še sedaj zavarovalni oddelek
Najcenejše premije. Vse od-višne obresti za zavarovance.
c. kr. avstr, sklada za vojaške vdove in sirote
deželna poslovalnica v Celovcu, Paulitschgasse 15.
Zahtevajte naše prospekte!	Dopisnica zadostuje.
Zahtevajte tudi naše prospekte za otroško vojnoposojilno zavarovanje.
100 litrov zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče si lahko vsak sam priredi t malimi stroški. V zalogi so snovi
za: ananas, jabolčnik, grrenadlne, malinovec poprova meta, muškateleo, po-meranènlk, diSefia perla, vlSnjeveo. Skaziti se ne more. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča namesto ruma ali zganja Snovi z natančnim navodilom stanejo ^ ' j- 12'— franko po povzetju.
m. GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, Murava.
p*’-®

Diamanti za rezanje stekla.
Diamantov za rezanje stekla morem sedaj le št. 4 po K 11*70 in „ 6Va *	« 16*— oddajati, ker je
privoz diamantov prekinjen in sc dobi surovina le prav težko in po prav visokih cenah.
Povzetna poštnina stanc 85 h. Za redno in solidno blago jamči
Jan. Grolich,
drožerija pri angelu, BRNO 638, Morava.
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Orolloh z zraven spadajočim mUnim praškom vse solnone pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico
itd. in ne ohrani kože mladostno svežo in nežno. Cena K 6.85 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 17-—,	6 porcij
K 32-60. Vse brez kakih nadaljnih stroškov. — Naslov za naročila:
Jan. Grolich, SlTfvg'
Framydol
laso in brade za trajno temno pobarva. 1 steklenica s poštnino vred K 2*70.
Rydyol
pordeči bleda lioa. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*46. — Povzetje 65 h več. —- Naslov za naročila:
]flN. GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 638, Morava.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
Pavličeva ulica it 7.
-------------- uraduje vsak dan, IzvzemSi nedelje In-------------
praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Pavličeva ulica St. 7.