m fß «cfc * w j . «I. Itfwl poltnlna pliiani v gotovini. V Ljubljani, dne 23. junija 1932. - ' Letnik LXXI1. (šol. leto. 1931/32.) I/či/el/slcl Tovariš StanovsKo poliiišRo glasilo J. I/. I/. — seKcl/e ®a DravsKo banovino v Cfublfani - _ _ _...____= Urednlttvo tu unrrai LJmUJana, FrtatiUkanekM aliea ti. Rokopisov ne ormimmo. Nefrenklranlh pteem n. ¡prejemamo. Uhmje w«» letrtek. Narolnina Mm HH Mesečna pruoQa »M*rosveia« ao z*«, ¿w .^y. y.v.v.pwh«*«¿«»«h»». of «'■^/»•^• ^.«•».r.iji./ir. Pred koncem Šolskega leta. Manjšinsko šolstvo. Jaz čutim danes vseh živih dan! O. Zupančič, In zopet se je zavrtelo šolsko leto okrog svoje osi! Ne zdi se nam še dolgo, odkar smo mladini odprli vrata učilnic, a že je tu doba, ko odhajajo otroci na počitnice. Življenje v naši dobi teče s čudno brzino, nič se ne ustavi, a mrzlično drvimo koncu nasproti tudi mi ljudje. Kar je za nami, spada v zgodovino, obenem pa polaga pred naše oči smernice za bodoče delo. Ves razvoj enoletnega življenja budi lahko upe za prihodnost, lahko pa tudi zagrenjuje sleherno misel človekovo ter mu samo tlači dušo, da ne ve ne kod ne kam. Ob koncu šolskega leta polagamo javnosti, t. j staršem naših otrok, račune uspehov ali neuspehov otroških del. Sicer pri nas ni navada, da objavljamo statistike učenčevega dela, čeprav bi bilo to za našega kulturnega zgodovinarja pri raziskovanju slovenske duševnosti jako važno. Tudi javnost bi duševna bilanca narodne šole sigurno zanimala. Ali to še vse lahko pride. Zaenkrat bi dejal, da bi javnost kljub temu ne pokazala za narodno šolo tiste vneme, kot jo ob slič-nih primerih pokaže za kako drugo kulturno institucijo. Ankete, ki jih razpisujejo ob koncu šolskih let n. pr. o srednješolski mladini, so jako zanimive in hvalevredne. To, da se oglašajo starejši ljudje in objavljajo svoje misli, baš prikazuje, da vlada v odraslih, a tudi odločujočih faktorjih našega prosvetnega življenja in v starših, ki šolajo svoje otroke na srednjih šolah, za srednjo šolo zanimanje. Žal, da ne moremo tega reči za narodno šolo, ki je podlaga vsemu nadaljne-mu izobraževanju našega naroda, bodisi v mestu ali na vasi Žal, da še vedno obstoja med njo in javnostjo neko razmerje, ki ni zdravo, a ki prikrito kaže, da je nekje neka vrzel, ki ustvarja mimobežnost, ki da celo slutiti, da narodno šolo ignorirajo, če že ne naravnost podcenjujejo. Ali slišimo kdaj kako vprašanje o razvoju naše osnovnošolske mladine? Kako je ž njo? Z njeno rastjo, zdravjem, izobrazbo, duševnostjo? Kako je z našim največjim pokoljenjem? Ta stvar se mi vidi tako važna, da, prevažna, da ne morem mimo nje, ne da bi vprašal našo celokupno javnost, ki se zanima za ne vem že kakšna kulturna in socialna vprašanja, samo za tisto, kar je najvažnejše, ne: »Ali se Vam ne zdi, da bo treba spregovoriti tudi o naših najmlajših kako pametno besedo? Ali Vas ne boli prepad med narodno šolo in Vami, ki vlada pri nas že od pamtiveka? Ali mora osnovna šola res ostati pastorka naše kulture? Ali ni osnovna šola ravno toliko vredna kot srednja ali celo univerza? Sicer pa — v našem smislu — niti pastorka biti ne more, ker je preveč samorodno bitje. Slovenski duhovni razvoj je rastel iz oblik, zunanjih vtisov in posnemanja. Slovenski obraz so razbičali valpti in nemški uradniki. Kolikor je bilo med njimi slovenske krvi, je nemško čutila. Šola življenja je vzgojila našega človeka v bitje, ki trepeta pred človeškim dostojanstvom posameznikovim. Ni čuda, toliko stoletij človeške (ne narodne!) sužnosti ubije človeka. Trepeta pred avtoriteto, ki nosi bič. Tako izgleda človek, kot da nima duše. Nenadna sproščenost ga dvigne v obliko: vso prazno navlako, ki jo je videl na svojem tlačitelju, vzame za dogmo. Vsakdo bi rad vladal, četudi s prazno dušo. Toliko strank, kolikor ljudi, razcepi na vseh koncih in krajih. Premlevajo stare pravljice, na prihodnost malo mislijo. Kakor da ni v nas vseh nič iskrenosti in volje za delo ter pozitivno ustvarjanje! Celo protialkoholni boj v Sloveniji je razcepljen! Vsakdo hoče hoditi svoja pota, cepi pozitivne sile, uspehov ni. Zdi se, kot da ne more nobena nesreča izmodriti našega vodilnega človeka Zraven išče na svojem bližnjem napake, kot da jih sam nima. Z ogromnimi žarometi jih trobi v svet, da ga razvpije in poniža. Grd osebni boj, to je naša zgodovina! Pri tem ne moremo nikamor, stvari stoje, kakor so stale pred petimi leti. Vse je v dekadenci, s samim sabo bije smrtni boj. Drugega izhoda ni kot propast. Ničesar se nismo naučili, ničesar pozabili. V pozabljenju slabega je tudi zdravje. Ker smo prezunanji, zraven ozkosrčni, ne znamo pozabljati, nismo zdravi. Toda drevo, ki ne rodi dobrega sadu, je treba posekati in zažgati v ognju. Učitelj stoji danes visoko nad vsakim partizanstvom. je prenovljen, ves nov in jak, da nikoli tako. On je tudi visoko nad strankarskim bojem, ki podzavestno v našem telesu še tli in ovira razvoj v boljše čase kot so bili. Ideja, prelomiti z žalostno preteklostjo zdražb in gojiti zares pravo, kulturno delo, bodi danes vsakemu pedagogu najsvetlejša točka na obzorju našega naroda. In sploh potreba človečanskega delovanja! To bodi nova miselnost vseh vodilnih oseb v ljudstvu, ker drugače bo šlo življenje rakovo pot! Ali pa naj gredo tisti v nezasluženi pokoj, ker drugače jih mora življenje vreči ob tla! Plemenitosti je treba vzbuditi v ljudskih dušah, dati jim življenja ljubezni, ne sovraštva! Prenehati z večnimi, medsebojnimi boji raznih frakcij, ki samo pačijo naš obraz, dočim je narod — recimo kmetje in delavci — potreben miru. Morebiti da ga trenutno begajo ali v splošnem hodi svoja pota ne glede na desno ali levo! Visok smoter ima današnja narodna šola v tem pogledu, zlasti v današnjem času materializma in človeške popačenosti. Niso še tako vidni uspehi dela, ker vzgoja je posledica deset in desetletij dela in naporov in bo torej vidna morebiti šele čez petdeset let. Vsaj na kmetih. Ali to ne spremeni dosti slike sedanjosti. Šolska mladina je danes prežeta z delom in ljubeznijo do izobrazbe. Novi — delovni — duh šole ji prikazuje izobrazbo kot temelj vzgoje. Drugo v drugem! V šolski mladini živi zdrav duh, ki je izšel iz življenja nove besede. Pusti rano preteklosti in krvavih človeških borb ter glej v lepšo bodočnost! Upaj v Boga, v sebe, v svojo mladost stanu, ki raste! Zdravje ne pozna pesimizma — in ali niso naši stanovi v svojem jedru zdravi? Je tak čas, ko hoče zdravje živeti in rasti. V kmetskih dušah živi! V ljudeh, ki so jim borbe vtisnile pečat lastnega obraza! Kakorkoli! Kljub žalostnim gospodarskim razmeram, ki tlačijo danes delovne roke, čutijo duše sproščenost vezi. V delu je rešitev, to je resnica, v delu pa bo tudi borba bodočega pokoljenja. — Borba ' ustvarja mir, mir je pot k sreči! Ni li največja sreča, vzgojiti srečnega, svobodnega človeka? Enakost, bratstvo, sveta načela, naše šole, s katerimi hoče preobraziti naše ljudi in jih dvigniti k samostojnosti in samozavesti, znakom človeškega dostojanstva! Baš v tem je razlika nekdanjega in sedanjega šolskega dela. Koliko ljudi nas je, ki se spominjamo otroških šolskih dni z grozo in zaničevanjem! Mrke, puste učilnice, obrazi trudni in neživljenjski — bolni. Zakaj je bil med narodno šolo in narodom tak prepad? Ker je iz učilnice velo sovraštvo birokratič-nih ter pedantnih šolskih zakonov in naredb in verig, ki so utesnjevale vsako misel, željo, besedo in radost otrokovo. Metode, ki so vzgajale svobodnega človeka v bitje, trepetajoče pred dostojanstvom plemiške miselnosti gornjih deset tisoč! V vsakem pogledu je žarel bič, kakor v srednjem veku valptov bič, ki je udarjal radost in smeh, udarjal življenje ter ustvarjal pripogibajoča kolena, ki so se pripogibala bolj pred gosposkim obrazom kot pred samim ljubim Bogom. Današnja šola pa je šola radosti. Učenec hrepeni po besedi in je isto tako glasen s svojo besedo. Nihče se ne hodi skrivat v gozdove, da mu ni treba v šolo. Učenci jočejo doma, če jih starši za kak dan ne puste v šolo. Ali ni ta pojav višek veselja za učitelja in starše? In današnja znanost, četudi v obsegu starostne meje otrok! Široka, prepre-žena in otroka vsepovsod zaposlujoča v razglabljanju, samostojnem razmišljanju. Kakor da ga ni, beži čas v takšnih okoliščinah in leto se ti obrne, da sam ne veš kdaj! Tako pa raste človek. Pred nami vstaja rod zmožnosti! Človek, vzgojen v preteklosti, v zablodah s samim seboj in s svetom, težko razumeva sedanjost, a za bodočnost je kratkoviden. Morebiti sploh ne vidi dalje kot do svoje ozkosrčnosti. Vladajo ga gnev, jeza, živčna razrvanost in sploh bolezni moderne dobe. Ljubi svoje častihlepje in ljubosumen je do skrajnosti. Pod plaščem ljudo-milosti skriva samoljubje in sebičnost. Udarja v slepo na levo in desno, samo da bi se obdržal na površju in vladal, vladal. Če ne svojih ravnih, pa tiste, ki so pod njegovim položajem, Pod tistim navideznim položajem, ki ga je postavil temni srednji vek: gospod in sluga. Ob koncu leta smo skoro. Še par dni in šli bomo nabirat sil, fizičnih in umskih, za nadaljevanje dela v drugem šolskem letu. Glavno pa je, da pošiljamo na počitnice mladino, ki ne i hrepeni po počitnicah kot smo hrepeneli mi nekoč .Radi temne učilnice in nevzdržnega ozračja. Iz življenja igre in radosti v igro in smeh, izoblikujoč duševno rast enega leta, obrodeč seme, ki je padlo na plodna tla. In v vsem — zdravje! Albin Podjavoršek Ako pazljivo čitamo »Prosvetni glasnik« posebno v rubrikah »Otvaranje i zatvaranje oddeljenj« bom prišli do zaključka, da naša najvišja prosvetna oblast hoče biti napram našim narodnim manjšinam pravična. Naša vlada hoče pokazati tujim vladam, kjer so tudi manjšine, kako naj se postopa. Ali nas bodo tuje vlade posnemale, je vprašanje. Resnica pa je, da se Nemci nimajo kaj pritoževati, saj imajo n. pr. v Banatu več nemških razredov kot nekdaj. Kakor rečeno, skoraj v vsaki številki »Prosvetnega glasnika« čitaš, kje se ta ali oni nemški razred otvori. Moja naloga je predvsem, da izpregovo-rim par besedi o položaju v naši Dravski banovini s posebnim ozirom na nemške razrede. Povod za to mi je dala otvoritev nemškega razreda na Planini v črnomaljskem srezu. Nemški »Kulturbund« ima jako dobro razpredeno organizacijo in vodi evidenco svojih ljudi po vseh banovinah Posebno pri srcu mu je Dravska banovina. Seveda tu nima takšne sreče kakor n pr. v Dunavski banovini, kjer prebivajo čistokrvni Švabi. Tu pri nas v Dravski banovini imamo zelo malo čistokrvnih Nemcev, več pa tako zvanih nemčur-jev, katerih »Kulturbund« ne more pozabiti in jih še vedno šteje za svoje, čeravno so se vsi ali vsaj večina njih izjavila pri zadnjem ljudskem štetju za Jugoslovene, čeravno še vedno iz noblese govore nemški. Sedaj je nastopila sezona za vlaganje prošenj za nemške razrede. Po severni meji švigajo nemčur-ski hujskači ter zlepa ali zgrda love starše, da se podpišejo za nemški razred. Pri tem delu se poslužujejo starih avstrijskih metod. Ne gledajo in se nič ne vznemirjajo, če se podpiše kakšen naš človek na tako prošnjo. Oni mislijo, da je še vedno Avstrija! Naša oblast jim pa ne verjame, kaj oni napišejo in se, preden se odloči, dobro premisli in preišče celo stvar. Tako je prav! Naša oblast mora lokalnim faktorjem več verjeti kakor raznim nemškim hujskačem, ki imajo želodec pri nas, srce pa preko meje. Pri otvarjanju takšnih razredov naj oblast vzame v roke spise zadnjega ljudskega štetja in oni, ki so se izjavili za Jugoslovane, ne morejo in ne smejo vpisati otrok v nemški razred. Saj je bilo uvodno ljudsko štetje izvršeno korektno, saj mi Slovenci smo sploh znani kot pravični in natančni in izvršimo vse v redu, čerivno večkrat sebi v. škodo. »Kulturbund« pa naj enkrat neha s takimi metodami, ker niso dostojne za pravične ljudi. Bolje bi bilo, da opozori svoje sonarod-njake v Avstriji, naj dajo našim ljudem vsaj risto, kar imajo oni tu pri nas. Kakor nismo mi Nemcem nevoščljivi, da se njih bratje, ki so bili napol madžarizirani, zopet zavedajo svoje nemške narodnosti, tako zahtevamo, da Nemci spoznajo upravičenost naših zahtev, da se naši mlačneži zopet vračajo k svoji majki Slaviji. To se pravi: Kadar »Kulturbund« zbita starše za podpise na prošnji za nemški razred. naj zbira samo čistokrvne Nemce, potem bo vse v redu, one pa, ki so se izjavili pri ljudskem štetju za Jugoslovane, naj pa pusti v miru. Obvezno bolniško zavarovanje uilteUstva. Učiteljski Tovariš z dne 21. aprila 1932. je prinesel članek o bolniškem zavarovanju učiteljstva, ki mi je dal ponovno povod za razmišljanje o tej zadevi, ker sem imel tudi sam priliko sodelovati pri takem zavarovanju nad dve leti. Socialni položaj učiteljstva ni rožnat. Mnogo je še vprašanj, katera bi bilo treba rešiti, da se lahko učiteljstvo postavi na neodvisen socialni položaj. Najbolj pereče vprašanje je gotovo bolniško zavarovanje. Ako bi bili v stanu sestaviti vse izdatke učiteljstva v slučajih bolezni, bi gotovo marsikdo osupnil nad visoko postavko. Res, ima sicer učiteljstvo po zakonu brezplačno zdravljenje v državnih bolnicah, vendar samo to ne zadostuje Saj vemo, da se jako malo število bolnikov zateče v bolnice in še ti le v najnujnejših slučajih, ko je treba izvršiti kako operacijo etc. Velika večina učiteljstva si išče privatne zdravniške pomoči in izda v te svrhe mnogo denarja. Jasno je, da bi učiteljstvo z organizacijo bolniškega zavarovanja ta svoja bremena v času nesreče, bolezni mnogo olajšalo in koristilo s tem celokupnemu stanu ter dvignilo še svoj ugled. Dandanes imajo že mnogi stanovi izvedeno bolniško zavarovanje na modernih osnovah. Tudi učiteljstvo bo moralo prej ali slej načeti to vprašanje z resnega vidika. Predvsem bo važna za učiteljsko bolniško blagajno njena organizacija. Druge bolniške blagajne imajo namreč večji ali manjši krog svojih zavarovancev, ki je kolikor toliko koncentriran in zato poslovanje zelo enostavno. Bolniška blagajna za učiteljstvo pa naj bi obsegala vso Dravsko banovino. Praksa bi šele gotovo pokazala, kako naj bi se izvršila organizacija bolniškega zavarovanja. Mogoče bi se sprva organizacija izvršila po srezih. Na sedežih sreskih krajev bi bil na razpolago učiteljstvu zdravnik bolniške blagajne, po potrebi pa tudi v vseh večjih krajih, kjer deluje mnogo učiteljstva. Bolniško zavarovanje bi moralo biti obvezno za vse učiteljstvo in bi moralo imeti zakonito moč Bolniška blagajna naj bi nudila članom in njihovim svojcem od začetka bolezni po največ do 6 mesecev brezplačno zdravniško pomoč, potrebna zdravila, lečenje v kopališčih, potrebne obveze, prevoz bolnikov v bolnico, specialno zdravljenje in pomožne priprave za zdravljenje (naočnike itd.), ki jih predpiše blagajnični zdravnik. Ob ugodnem finančnem položaju bolniške blagajne se lahko pozneje dovoli na predlog zdravnika tudi zdravljenje in poprava zobovja in specialno zdravljenje v sanatoriju (po možnosti tudi v inozemstvu) Bolniška blagajna bi te svoje naloge izvrševala v glavnem s prispevki članov. Kakor druge bolniške blagajne, bi se morali tudi prispevki tu odmerjati po kategorijah zaslužka. Tako bi mlajši — začetniki —plačali manjši prispevek kot starejši, ki imajo večji zaslužek. Najnižja kategorija — začetniki — bi plačevala mesečni bolniški prispevek ca. 30 Din. Članstvo pri bolniški blagajni naj bi se začelo z dnevom nastopa in prenehalo z dnem razrešitve njihovega službenega razmerja. Upokojenci obdržijo vse pravice in dolžnosti bolniškega zavarovanja. Poslovanje blagajne bi moralo biti enostavno, tako da bi ta institucija predvsem brezhibno delovala v prid učiteljstva ter z najmanjšimi upravnimi stroški. Vse delo bi vršil glavni upravni odbor. Njegova naloga bi bila upravljati in voditi v administrativnem in računskem pogledu vse posle bol. blagajne, evidenco zavarovanih članov, določevati podpore, voditi račune o dohodkih in izdatkih ter statistik bolniške blagajne. Tak upravni odbor lahko izvolijo delegati učiteljstva, izvoljeni na letnih zborovanjih učit društev. Poleg upravnega odbora bi bil seveda tudi nadzorni odbor, ki bi imel vsak čas pravico nenapovedano izvršiti revizijo poslovanj. Za eventualne spore med člani in bolniško blagajno se ustanovi tudi razsodišče. Nadzorstvo nad poslovanjem vrši državna oblast. Za računsko in administrativno poslovanje bi se moralo doseči oprostitev drž. in obč. davkov kakor tudi poštnine prosto uradno poslovanje. Pravilno izvedeno bolniško zavarovanje bi bilo neprecenljive vrednosti za učiteljski stan. Tudi splošna gospodarska kriza, ki še ni dosegla vrhunca, nam narekuje, da se tudi v tej smeri organiziramo. Če bi prišlo do tega, potem je seveda potrebno v prvi vrsti, da se izberejo v prvi vrsti ljudje, ki bodo znali izvršiti organizacijo bolniške blagajne na temelju skrbnega gospodarstva in v resnično korist Članstva. Preprečiti pa bo treba že vnaprej s pravilnikom vsako zlorabo in uvesti kontrolo nad bolniškim poslovanjem. Materialne žrtve, ki bi jih doprineslo v ta namen učiteljstvo, bi gotovo dobro obrodile, saj vidimo, da žrtvujejo dandanes delavci že ob skrajšanem delovnem času in ob redukcijah poprečno 50 Din mesečno za svoje bolniško zavarovanje. Slokan Filip. „Vino, to je seveda še posebno poglavje!" (»Učiteljski Tovariš« št. 43). Seveda,je to poglavje in še prav posebno poglavje! Je to poglavje neštetih zločinov, ki polnijo stolpce naših časopisov in celice naših ječ, je to poglavje skrajne bede neštetih družin, je to poglavje moralnega padca mnogih in mnogih, je to poglavje izgube neštetih talentov, poglavje zapravljenih, uničenih energij našega naroda. Je to poglavje vseh poglavij ! Iz vseh njih dobiva naš narod posebno moč, ki se odlikuje v oni strašni surovosti, ki obrizgava naš narodni značaj, dobiva narod junake noža, ki praznujejo z noži Gospodove dni. Seveda ti junaki verujejo preveč v naša zdravilna vina in jih zato vlivajo vase in v svojo, tovarišijo raje po vrčih kakor po žličicah. Saj so junaki in po žličicah ne uživajo te medicine niti ženske več, pa bi oni! Pa iz vseh teh poglavij in iz onega že tam v februarju se vršečega treznostnega kongresa naj zazveni vsem tistim tovarišem, ki ne cenijo dobrega vina niti za medicino več, klic: »Združimo se vsi, ki ne verujemo v te ostanke stare, škodljive miselnosti! — Združimo se mi vsi zdravi, ki smo to praznoverje popolnoma odvrgli! Združimo se mi vsi, ki smo se v vzgled in opomin narodu odrekli v najčistejši narodni ljubezni tudi najmanjšim žličicam te medicine — mi najpopolnejši nacionalisti — mi abstinenti — združimo se, organizirajmo se in napovejmo temu praznoverju najostrejši boj! Boj v imenu moralnega zdravja naroda, ki mu ta medicina zastruplja najglobljo notranjost. Združimo se, ker le združeni naši glasovi bodo zazve-neli po domovini in trebili to praznoverje. Le združene moči vseh vzgojiteljev abstinentov bodo polagoma izbile mladini nož iz rok. Vi vsi, ki ste se oprostili tega praznoverja, ki veste, da »le zgledi vlečejo«, vi vsi najidealnejši vzgojitelji, ki ste si svesti, »da izžareva iz vašega vzgleda neprestana moč, ki utrjuje bližnjega v dobrem« (F. W Forster), vi vsi abstinenti, združite se, organizirajte se, ker drugače smo le glasovi v puščavi. Da se spoznamo, da se pogovorimo o tem organiziranem boju, da ustvarimo krepko ju-rišno četo, sporočite mi na dopisnici kratko svoje naslove in zberite se na skupščini sekcije, da položimo temelj delu za moralno zdravje naroda. Naprej, junaki! Horvat Rudolf, učitelj v Škofji Loki. O sprejemnem izpitu iz slovnice za I. razred srednjih šol. Gospoda profesorja Mlakar in Kozina sta izdala letos brošuro »Slovnična in računska snov za sprejemni izpit v srednjo šolo«, kjer ugotavljata v predgovoru, da je nastala brošura, ker se učni načrt za IV. razred osn. šole in predpis za sprejemni izpit ne ujemata. Učni načrt zahteva naslednjo učno snov iz slovnice: Ponavljanje o stavku. Zloženi stavek. Spoznavanje vrst besed: samostalnikov, pridevnikov, števnikov in zaimkov (razpoznavanje sklonov pri samostalnikih — posebno glede na krajevne napake), glagolov (spoznavanje časov, razen predpreteklega časa), prislovov, predlogov, veznikov in medmetov. Analiza v obsegu predelanega slovničnega gradiva. Pripomba (namreč v načrtu): Slovnica se ne uči kot poseben predmet). Predpis za sprejemni izpit zahteva pa poleg poznavanja osebka in povedka še »ta-čno poznavanje« govornih razpolov. Profesor Mlakar, ki je sestavil slovnično snov v tej brošuri, trdi, da je »tačno poznavanje« razumeti tako, da je treba o govornih razpolih znati vse to, kar otrok v tej dobi lahko razume. Na podlagi tega zelo raztezljivega pojma je g. profesor sestavil slovnično snov, ki je po našem najboljšem prepričanju brezpogojno preobširna. Tega se sestavljalec koli-kortoliko tudi sam zaveda, ker pravi že v predgovoru, da ni namen podeželskih šol, da pripravljajo za sprejemni izpit, pač pa naj skušajo mladino pripraviti za sprejem v srednjo šolo mestne šole. Tukaj bi si dovolili vprašanje na g. profesorja, ali se zaveda vseh posledic, ki bi nujno sledile takemu stališču? Na to bi mu mogli odgovoriti z vsem povdarkom, toliko starši kolikor učitelji z dežele. Pa tudi mestni učitelji moramo odločno odkloniti to zahtevo. Po našem mnenju ni bilo tako stališče nikdar opravičljivo; govoriti pa danes, po 30 letih stremljenja modernih pedagogov za življenjsko šolo še o taki vlogi osnovne, bodisi • pa podeželske ali mestne šole, pomeni najmanj reakcionaren anahronizem, da se izrazimo kolikor mogoče eufemistično v prilog g. profesorja. Nasprotno: življenje zahteva vedno nujneje, da se mu približa tudi srednja šola in da se pomeče iz nje vsa zgolj teoretična navlaka, ki tvori neznosen balast učnih načrtov naših srednjih šol. Na ljubo taki reakcionarni zahtevi se osnovna šola tudi v mestih ne bo reformirala nazaj, marveč se bodo morale srednje šole, kljub njej, reformirati naprej In takrat bo še jasneje razvidno, kakšen nesprejemljiv nonsens je tako stališče. Na vljudno vprašanje g. profesorja, kaj in koliko da obsega »tačno poznavanje govornih razpolov«, odgovarjamo, da v obsegu predpisane slovnične snovi za četrti razred osnovnih šol. Na ta način odpadejo vse tozadevne razlike med podeželskimi in mestnimi šolami ter vse posebne priprave na sprejemni izpit. To mnenje smo povedali ljubljanski učitelji na zborovanju 8. t. m.; šest dni pozneje pa je podpisalo ministrstvo prosvete odlok, s katerim zabranjuje učiteljstvu pripravljanje učencev 4. razreda osnovne šole za sprejemni izpit. Roma locuta — causa finita. Splošna vesti« STROKOVNI KMETIJSKI TEČAJ ZA UČITELJE KMETSKO-NADALJEVALNIH ŠOL DRAVSKE BANOVINE. Banska uprava Dravske banovine priredi za učitelje kmetsko-nadaljevalnih šol pettedenski kmetijski tečaj, ki se bo vršil na kmetijski šoli v Št. Juriju ob juž. žel. od 18. julija do 20. avgusta 1932. Tečaj bo udeležence teoretično in praktično seznanil z najvažnejšimi pojmi posameznih kmetijskih panog in sicer s poljedelstvom, s travništvom, z živinorejo, s sadjarstvom, z vinarstvom in kletarstvom, s čebelarstvom, z vrtnarstvom, s kmetijskim pravom in z zadružništvom, s kmetijskim gospodarstvom in s knjigovodstvom. Ob koncu te- čaja bo izpit in dobijo udeleženci izpričevala. V tečaj bodo v prvi vrsti sprejeti učitelji, ki so že poučevali na kmetsko-nadaljevalnih šolah, pa še nimajo strokovnega tečaja, nadalje učitelji, ki imajo veselje in ljubezen do kmetskega dela, ki so že poučevali najmanj pet let na podeželskih šolah ter imajo namen sodelovati pri kmetijskih, gospodarskih in kulturnih ustanovah. V tečaj bo sprejetih 20 učiteljev. Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5'— in opremljene s službeno razpredelnico, je potom upraviteljstva osnovne šole poslati vsaj do 4. julija 1932. neposredno kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. Udeleženci bodo imeli brezplačno stanovanje na zavodu, k prehrani pa prispeva vsak udeleženec po Din 250'— za ves tečaj. Ostale stroške bo krila banska uprava. Za bana, pomočnik: Dr. Pirkmajer, s. r. UVODNI IN METODIČNI TEČAJ ZA UČITELJICE GOSPODINJSKO NADALJEVALNIH ŠOL DRAVSKE BANOVINE. Banska uprava Dravske banovine priredi za učiteljice gospodinjsko nadaljevalnih šol Dravske banovine dvotedenski uvodni in metodični tečaj, ki se bo vršil od 1. avgusta do 13. avgusta 1932. in sicer na dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru. Tečaj ima namen razgrniti ves problem kmetskega vprašanja, udeleženke uvesti v miselnost in delo kmetskega človeka, v način občevanja s kmetskim ljudstvom, v organizacijo gospodinjsko nadaljevalnega šolstva ter metodično obdelati vso snov za imenovane šole. V tečaj se bodo v prvi vrsti sprejemale one učiteljice, ki so že poučevale na gospodinjsko nadaljevalnih šolah, pa še nimajo uvodnega tečaja, nadalje učiteljice, ki imajo resen namen že v šolskem letu 1932./33. pričeti s poukom na gospodinjsko nadaljevalni šoli in ki so službovale najmanj pet let na podeželskih šolah Prošnje, kolkovane s kolkom za Din 5'— in opremljene s službeno razpredelnico, je potom šolskega upravitelja vposlati vsaj do 4. julija 1932. neposredno kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. K popolni oskrbi na imenovanem zavodu prispeva vsaka udeleženka Din 150'— za ves tečaj, ostale stroške bo krila banska uprava. V smislu § 6., 1 pravilnika mora imeti vsaka voditeljica uvodni in metodični tečaj. Za bana, pomočnik: Dr. Otmar Pirkmajer, 1. r. — Oblastni odbor Podmladka R. K. v Ljubljani namerava prirediti v letošnjih velikih počitnicah v času od 11. julija do 6. avgusta 1932. na tehniški srednji šoli v Ljubljani učiteljski tečaj za ročna dela Podmladka R. K. po sledečem programu: Metoda in pomen delovne šole, modeliranje, kartonaža^ mizarstvo in kovinarstvo, pletarstvo, organizacija Podmladka R. K., prva pomoč. Tečaj se bo vršil le tedaj, ako se oglasi vsaj 40 udeležencev. Ker pa oblastni odbor nima tozadevnih denarnih sredstev za pouk in mate-rijal, bo moral vsak udeleženec sam plačati po 400 (štiristo) Din za ta namen. Učitelji (-ce), ki se žele udeležiti tega tečaja, naj pošljejo svoje prijave do 1. julija 1932. na oblastni odbor Podmladka R. K. v Ljubljani. O eventualni vršitvi tečaja se bodo prijavljenci obvestili potom dnevnega časopisja. Tajnik: Predsednik: Fran Gabršek, s. r. Fort. Lužar, s. r. — Štiritedenski gospodinjski tečaj za učiteljice se bo vršil od 4. do 30. julija t. 1. na dr. Krekovi meščanski gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani. — Pripravljanje učencev 4. razreda osn. šole za sprejemni izpit. Ministrstvo prosvete je izdalo dne 14. 6. t, 1, odlok O. N. Br. 45 448, s katerim zabranjuje učiteljstvu pripravljanje učencev 4. razreda osnovne šole za sprejemni izpit. — Društvo »Šola in dom« v Ljubljani je vložilo na ministrstvo prosvete z ozirom na čl. 24. fin. zakona za 1. 1923. interpelacijo, s katero bi bil absolventom meščanskih šol onemogočen sprejem na učiteljišče, s prošnjo, da izda o stvari poseben odlok, s katerim se ugotovi pravica absolventom meščanskih šol za prestop na učiteljišča. V prošnji navaja sledeče razloge: Člen 24. zakona o učiteljiščih z dne 27. septembra 1929. določa, da se sprejemajo na učiteljišča absolventi srednje šole in absolventi meščanskih šol: »Učenci, ki so dovršili štiri razrede meščanske šole, se smejo sprejeti v 'i. razred učiteljišča, če opravijo posebni izpit«. Zakon o meščanskih šolah z dne 5. decembra 1931. priznava meščanskim šolam v členu drugem veljavo nižje srednje šole: »Meščanske šole imajo veljavo nižje srednje šole«. Če je torej čl. 24. finančnega zakona za 1. 1932./33. ukinil drugi odstavek čl. 34. zakona o učiteljiščih, ga je pač ukinil samo zato, ker je postal brezpredmeten po čl. 2. zakona o meščanskih šolah. Ker finančni zakon ne ukinja čl. 2. zakona o meščanskih šolah, da imajo veljavo nižje srednje šole, je še nadalje dovoljen absolventom meščanskih šol prestop na učiteljišča in sicer po prvem čl 34. zakona o učiteljiščih. Ako bi bil hotel čl. 24. fin. zakona prepovedati absolventom meščanskih šol prestop na učiteljišča, bi bil moral ukiniti zraven drugega odstavka čl. 34 zakona o učiteljiščih tudi čl. 2. zakona o meščanskih šolah. Tega pa finančni zakon ni storil, iz česar je sklepati, da je absolventom meščanskih šol po čl. 2. zakona o meščanskih šolah še vedno dovoljen prestop na učiteljišča, ker imajo meščanske šole »veljavo nižje srednje šole«. Za slučaj, da ministrstvo prosvete podano interpretacijo smatra za nepravilno, se opozarja na posledice, ki jih bo izzvala prepoved prestopa absolventov meščanskih šol na učiteljišča. Mnogi starši, zlasti kmečki starši, so dali svoje otroke že pred leti na meščanske šole z namenom, da pojdejo po dovršeni meščanski šoli na učiteljišče. Ta prepoved bi torej zadela najboljši naraščaj in onemogočila velikemu številu dijakov nadaljnjo izobrazbo Po meščanskih šolah so prihajali na učiteljišča kmečki in delavski sinovi, ki so baš radi tega, ker poznajo že od mladosti življenje kmeta in delavcev, najbolj pirmerni vzgojitelji za njihovo mladino. Že danes se rekrutira preko 50% vseh učiteljskih kandidatov iz mest, kjer so učiteljišča, kar ni zdrav pojav. Z ozirom na to, da je nujno potrebno, da pridejo na deželo učitelji s kmečko miselnostjo, katere jim šola sama ne more dati, in da se kmečkim staršem omogoči šolanje otrok na učiteljiščih s tem, da se še nadalje dovoli absolventom meščanskih šol prestop na učiteljišča. — Mladinski pevski zbor osnovne šole v Bevkah priredi v nedeljo, dne 26. junija ob 15. uri v Rokodelskem domu na Vrhniki koncert. — Spored: 1. Gustav Ipavec: Slovenec sem! 2 Narodna: Pesem raznih stanov. 3. Narodna: Mi smo lovci. 4. Narodna: Spomladi vse se veseli. 5. Ciril Pregelj: Pesem o ciganu. 6. Emil Adamič: Tam gori za našo vasjo. 7. Zorko Prelovec: O j Doberdob. 8. Kor. narodna: Kje so tiste stezice 9. Emil Adamič: Psiček laja hov, hov, hov! 10. Emil Adamič: Ležaj, ninaj tut ujnač. 11. Emil Adamič: Mačka, miš in miška. 12. Emil Adamič: Pod zelenim oknom. 13. Ciganska narodna: Čergo moja, čergice. 14. Srbska narodna: Ka-ranfile, lane moje. 15 St. Mokranjac: Osu se nebo... 16. Emil Adamič: Kdo najlepše živi. 17. Fran Gerbič: Pastirček. 18. Jakob Aljaž: Triglav. 19. Koroška narodna: Vigred približa se — Pevovodja: Josip Terpin. Pri klavirju: N. Deklevova. — Čisti dohodek je namenjen za revne šolarje. — Cene: 6, 4 in 2 Din. Šolarji 1 Din. — Maturantje koperskega učiteljišča iz leta 1907. se sestanejo dne 5. julija t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela Miklič v Ljubljani. Vse muzžkalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezpiačno. ma ». m i iilnnii mu «i 11 ii 11 ■ ni i ri i i n i rim - iiiiii ur.....i i ............ i ur ir " iiikii 11 [ m i > «n »Humi« i furnir iw BK3V LISTEK Prvi izlet EO. Na glavnem ljubljanskem avtobusnem kolodvoru pred »Figovcem« so stali v nedeljo trije veliki avtobusi, namenjeni za krstno vožnjo prvega izleta, ki nam ga je pripravil »Bkskurzijski odsek« J. U. U Ob krasnem nedeljskem jutru, polni dobre volje, so zasedli efkskurzisti po predsedniku Joži Župančiču in njegovem adjutantu Dragu Supančiču odkazane prostore. Točno ob določeni uri so zabrneli motorji in potegnili s sedemdeset ekskurzisti in nekaj drobiža naložene vozove v božjo naravo. Nad nami vedro nebo, okrog nas desno in levo v divjem plesu zeleni in pisani blagoslov naše zemlje, pred nami bela cesta — za nami oblaki prahu. — Sredi te lepote potrkava nekaj, nekod, izmed nagljev belih hišic ob cesti, na griču sredi zardevajočih češenj, iz beline kamniških belih svatov. Mi ne gledamo nazaj v sivino, naša je cesta pred nami. Škof ja Loka pod Lubnikom se zavrti dvakrat, trikrat in že pribučimo med veliko mašo na trg. Tovariš Zahrastnik Vinko nas sprejme in razkaže škofjeloške znamenitosti. Ogledamo si mesto, sokolski dom, starodavna poslopja, nekateri pa si privežejo dušo. Po kratkem odmoru nadaljujemo vožnjo v lepo poljansko pravljico. Pred nami Sv. Sobota, mimo se opoteče Zminec, kdo bi poznal vsa imena, brez katerih nekateri ne znajo uživati lepote! Kdor ni na potu kakor metulj nad cveti — kaj njemu imena — ta naj čita leksikon doma. Kako to pritrkava. Nova znan-stva so že davno sklenjena. Pesem, nedolžna čenča, smeh in oh pa ah, drvimo po beli cesti z brzino 40 kilometrov. Tovariš in tovarišica Grumova nas čakata pred lepo šolo v Gabrku. Pozdravljata. Ogledamo si domačno poslopje sredi rožnega vrta. Začeli so ga zidati 1. 1914. in spravili pod streho 14 let kasneje. Solnčne sobe. V razredu si ogledamo lep šolski oder namenjen prosveti naroda. Vsi smo v rožicah, okiteni s svežim cvetjem! Svat je božjega dneva. Na avtobuse! Sv. Volbertk na strmem griču! »Visoška kronika« in »Cvetje v jeseni« odpirata tiho svoje liste. Pred nami na levi, med drevjem je dom viškega gospoda. Gospa Franja nas sprejme z vrtnarskimi škarjami v roki. Ni še prejela našega obvestila, da pridemo. Pri njenem najljubšem opravilu smo jo presenetili. Obrezovala je cvetlične grme. Visoko je in ni od danes, je in ni od davnega. Zakladnica neznanih dimenzij duha. Poslednji dom, živi dom našega genija, kmeta-kralja Da, v spoštovanju umolknem. Nekdo bi prišel, ki mu ne bo smelo omagati pero, niti kloniti volja, dokler ne bo vsega tega zajel v besedo. Saj je res, kar stoji zapisano na prašnem perga-menu na pisalni mizi velikega pokojnika: ... pri mizi in pred hišo, istočasno po stezi gre, na postelji leži... ... kadi, naliva čašo, pije, reže kruh, se smeje in pripoveduje in tih gre spet iz sobe v sobo. (A Gradnik.) Mali Jokec je vnuček gospe Franje. Zvesti Job ga čuva. Čebele urejujeta oba, gospa Franja in hlapec Tone. Po drevoredu se podamo h grobnici, k zadnjemu domu onega, ki je napisal: »da bi rajši umrl sredi domače zemlje, bodisi od gladu, nego na zlatem stolu« ... Jože govori in zdi se mi, da v temačnem smrekovem gozdu za grobnico nekdo posluša ... »Učitelji vedno postavljamo visoko pred oči naše mladine vzore naših velikih mož, katerih eden največjih je pokojni Emil Leon.. « Skromen šopek položimo na grobnico. Ganjena se zahvaljuje gospa Franja: »Hvala! V vaših rokah je odgoja naše mladine. Če jo boste tako odgojili kakor naši umrli in mnogi dobri, še živeči, potem bo za našo lepo domovino dobro.« Neizogibni knipsar Paljk nas je že zapredel v brezgibje in ujel na ploščo. Pravzaprav bi se moral imenovati Pajk. Brez njega bi ne imeli svoje zgodovine. Sicer smo pa imeli s seboj tudi številno knipsarsko artiljerijo. Na stopnjišču Visokega se poslavljamo. Gospa Franja vihti v slovo ogromno, žal prepozno dospelo pismo sekcije. V domačiji Janeza in Jurija Šubica v Poljanah si ogledamo cerkev. Blegaš nam mežika iz daljave domačini nas radovedno ogledujejo. V želodcih zvoni poldne, ko ustavimo »Pod klančkom« pri Šorliju v Gorenji vasi. Pričaka nas tovarišica Pipanova. Pri kosilu si streže vsak sam kakorkoli, ni da bi pričakal, lakota je prehuda. In žeja tudi. Nekateri se gredo hladit v bistro Poljanšico, drugi hitimo za pol ure v okolico. Ogledamo si šolo na Trati. Tovariš Rebolj in njegova ženka nam ne moreta dosti hitro razkazati vsega, ker na cesti že hupa. Solnce krmari v svoj popoldanski sektor. Po strmih serpentinah brzimo vedno više nad globoko strugo. Mimo ogromnega soda za »zelje« nad elektrarno tamle spodaj, pa se nam odpre diven pogled na Žiri. Sprejmejo nas žirovski tovariši Hribernik, Justin in Miklavčičeva Naša pot gre na mejo do naše stražnice. Tu naši vojaki in finančni stražniki, tam laški karabinijer in finančni stražnik, vmes ob vsaki strani ceste poldrug meter visok betonast mejnik z vdolbljenimi črkami SHS na naši in z I na oni strani. To naj bo meja!? Zeleno-belo-rdeča zastava leno visi nad zelenilom zemlje. Gremo in molčimo. Pohitimo še v cerkev. Organist in komponist Jobst mojstrsko preludira na poslednjem delu pokojnega Milavca. Tiho gre angelska melodija skozi srca. Tod ob meji čutiš še drugače. Tik ob meji drvimo proti Rovtam. Kmalu se posveti v ravnici Logatec. Mimo sokolskega doma, kjer je že prvo slovo od tovarišic, se spuščamo po krivuljah v šentflorijansko dolino. Kdor zna sanjariti, naj sede na obcestni kamen. Cankarjev duh je povsod Močilnik, Trojica in vsa ta bela Vrhnika. To so zvoki, ki jih ne znaš izraziti z besedo. Saj za to niti ne gre. To je pač tako Položimo šop rdečega cvetja pred noge našemu kladivarju. Narodna dolžnost? Govor. Ne moreš mimo kar tako, moraš biti tak. To ni več dolžnost. Duše so polne in utrujene lepote. Vsak si bo uredil te stvari doma, da se bodo svetile. Gremo k »Lovcu«. Družba je zadovoljna in razigrana. Zaspanci in oni, ki hite na vlak ubeže s prvim busom. V imenu »Vršnčanov« nas pozdravi tovariš Vuk s toplim in ognjevitim pozdravom v pravem kraškem zanosu. Prehitro je minil lepi čas. Človek mora vedno naprej. Kujemo načrte, kam prihodnjič in že smo v Ljubljani. Pred Evropo je razhod. Poslovilni govori v raznih lokalih, kamor so se poizgubile male »klapice«. Ekskurzijski odsek, o katerem so nekateri dvomili in vpraševali, čemu ga je treba, nam je dokazal z nedeljskim izletom upravičenost svojega obstoja. Marsikateri od izletnikov je videl lep košček naše obmejne zemlje, ki bi je najbrž nikoli ne bil brez našega odseka, vsaj ne pod tako ugodnimi pogoji in v tako prijetni družbi. Nadejamo se, da bo EO započeto delo nadaljeval z vso žilavostjo in priznano podjetnostjo in privabil v svoj krog mnogo tovarišic in tovarišev ter jim pogostokrat nudil priliko spoznavati lepoto naše ožje, pa tudi širše domovine. Želimo vodstvu odseka OE še mnogo tako posrečenih izletov, kakor je bil — nedeljski — krstni izlet. Tiskovine L Spisek otrok, ki so dorasli za vpis v šole 2 Spisek defektnih otrok po §§ 15. in 58. zakona o narodnih šolah 3. Matični zdravstveni list za defektne otroke 4. Poročilo o boleznih pri otrocih po novih pravilnikih I. o zdravniškem predledu otrok za vpis v šole; II. o zdravniškem pregledu dece za sprejem v šole za defektno deco in dolžnostih zdravnikov v teh šolah ter vse nove predpise a) o zdravniškem pregledu dece za vpis v šole; b) o postopanju za vpis dece v šole za nezadostno razvito deco in učnih načrtih za te šole; c) o postopanju za vpis dece v gluhonemni-ce in učnih načrtov za gluhonemo deco; d) o postopanju za vpis slepe dece v zavode za slepo deco in učnih načrtih za pouk slepe dece izda UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI. Tiskovine se lahko naroče takoj, za knjigo o vseh gornjih novih predpisih pa sprejema prednaročila KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6. — Slavnostno Vidovdansko proslavo priredi šola Zavodnje z igro »Zgage in zgagice« za odrasle, otroško igrico »Snegulčica«, slavnostnim govorom učenke II. razreda, mladinskim pevskim meš. zborom ter deklamacija-mi Prvo igro kakor tudi petje vodi tam. šol. upravitelj, drugo pa tov. Žerovec Marija. — Kakor drugod, vidimo tudi tukaj, da učiteljstvo v teh najtežjih časih ni izgubilo elana in volje za delo kulturnega povzdiga naroda. — Osnovna šola v Šoštanju se je zopet uprav sijajno pokazala na odru v Sokolskem domu z mladinsko igrico »Grudica«. Mnogo časa in še več truda je učiteljstvo moralo žrtvovati, da so znali ti malčki tako zadovoljivo rešiti svoje vloge. Čez vse je pa bil »večni popotnik«. Nabito polna dvorana je pričala, da Šoštanjčane res zanima delo šole ter uspehi otrok. — V hribovitih Ravnah je tamkajšnja mladina uprizorila v novo zgrajeni šoli igro »Prisiljen stan je zaničevan«. Igralci, posebno »stara in mlada Ješprenovka« so, če pomislimo, da so prvič nastopili na odru, zadovoljivo rešili vloge. Tesno natlačena šolska soba je pričala, da so tudi hribovci željni kulturnega napredka. Bila je to prva igra, ki se je v Ravnah uprizorila. Javna potovalna knjižnica in strelska družina naj bi uspešno delovali ter vzporedno z delom šole delali v dobrobit ljudstva Posebno nova knjižnica, ko je ljudstvo bilo tako željno primernih knjig. — Tridnevni tečaj otroških vrtnaric v Ljubljani. Dne 9., 10. in 11. junija t. 1. je bil tridnevni tečaj za otroške vrtnarice v Ljubljani. Tečaj je vodila gdč. SI. Vencajz Udeleženk je bilo okrog 40. V telovadnici ženskega učiteljišča je bila okusno prirejena razstava izdelkov otroškega vrtca. Referat o sodobnih vrtcih je imela gdč. Ferjanova Najlepši nastop, posebno pri otroških igrah, je bil brez-dvomno gdč. Vencajzove. — Tovarišice — maturantinje na drž. žen. učiteljišču v Ljubljani iz leta 1927. Ob raz-stanku smo si obljubile, da se po preteku petih let snidemo; zato prosim, da pridete 16. julija ob 10. uri v Kazino. Sporočite svoje predloge. Ivanka Hrastova in Lidija Grošelj, Makole pri Poljčanah. — 20 letnica mature maturantov letnika 1912. na mariborskem moškem učiteljišču. Z ozirom na to, da se vrši začetkom julija sokolski zlet v Pragi in banovinska skupščina JUU v Ljubljani, predlagava, da se po petletnem odmoru zopet snidemo v soboto dne 27. avgusta v Mariboru. Eventualne druge predloge pošljite, tovariši sošolci, enemu izmed naju Hofbauer, Rakuša. — Tovarišem ljubljanskega učiteljišča iz leta 1904. sporočam, da je tovariš Bratoš zbolel. Zeli, da bi letošnji sestanek odložili na prihodnje leto! Upoštevajte to! Morebitne želje pošljite na moj naslov! — Jos. Kobal. — Zasebna ženska učiteljišča ostanejo. Iz Beograda je došlo uradno poročilo, da je gosp. minister prosvete dr. Dragotin Kojič razveljavil odlok ministrstva prosvete S. n. br. 12 742, od 9. maja 1932., s katerim se ukinjajo zasebna (samostanska) ženska učiteljišča in zagotovil nadaljnji obstoj zasebnim ženskim učiteljskim šolam sester milosrdnic v Zagrebu, sester božje ljubavi v Sarajevu, šolskih sester v Mariboru, mater uršulink v Ljubljani in Škofji Loki. —■ Poročene učiteljice. V zadnji številki je ponovno spačil tiskarski škrat popravek o poročenih učiteljicah. Glasiti se mora »da se ne bo nanovo nameščalo dobro preskrbljenih z neuradniki poročenih učiteljic, dokler čaka na stotine revnih novincev brez kruha«. — Fotografije z izleta E. O. Vsi udeleženci nedeljskega izleta, ki ga je priredil E. 0., dobe slike, ki so zelo dobro izpadle, v pisarni uprave listov sekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Cena posameznim (slikam v obliki razglednic po Din 4'—. Cela serija 8 slik 30 Din. — IX. Vsesokolski kongres v Pragi in esperanto. Esperantski klub v Pragi vabi vse inozemske in čehoslovaške esperantiste, ki se bodo udeležili sokolskega kongresa, da obiščejo esperantski klub, ki se sestaja vsak petek ob 20. uri. Poseben sestanek med kongresom pa bo v torek 5. julija 1932. ob 20. uri. Esperantski klub, Praha II., Narodni 20, kavarna Louvre. — Iz »Heroldo de Esperanto«. — Pismeni esperantski tečaj. Jeseni zopet otvorim nov dopisovalni tečaj za začetnike. Prijave za ta tečaj sprejemam do 1. septembra t. 1. Pri meni dobite tudi vsa tozadevna pojasnila (knjige, časopise itd.). Za tiste, ki so že obiskovali kak esperantski tečaj, pa se žele še izpopolniti v tem jeziku, bom pa otvoril nadaljevalni tečaj. Oba tečaja bosta trajala šest mesecev. Pristopnina znaša Din 5' —, učnina mesečno po Din 15'—, ki se plačuje vedno za 1 mesec naprej. Ako kdo ne bi mogel izvrševati naloge v določenem roku, jih izvrši lahko pozneje, plača pa samo za 6 mesecev, četudi bi tečaj trajal morda več kot 6 mesecev. Obrnite se na naslov: Golobic Peter, šol. uprav., Jesenice-Fužine, Gorenjsko. Priložite znamko za odgovor! Osebne zadeve. —i Napredovali so: v IX. skupino: Vreš Ljudmila, zab. v Studencih; Grubelnik Franc, učitelj v Sv. LenartuvŠuk Marija, učiteljica v Čadramu; Kajzer Štefan, učitelj v Šoštanju; Volčjak Franca, učiteljica v Hočah; Mihelič Vilibald, učiteljica v Pernicah; Brinar Matilda, učiteljica v Stogovcih; Nanut Angela, učiteljica v Zaplani. * Učiteljski pravnik. —§ Vprašanje! J. A. v D. Podpisana prosim pojasnila v našem listu glede vprašanja mojega perijodičnega poviška. 5. avgusta 1932. bom dovršila 18 službenih let. 1. septembra 1928. sem bila pomaknjena v položajno skupino II/2 S 6. avgustom 1929. sem bila pomaknjena v 6. stopnjo osnovne plače. Nova razpredelba me je dohitela v II/2 6. Prevedena sem bila v VIL skupino. Nisem na jasnem, ali mi gre 1. perijodični povišek od 1. sept. 1931. ali od 1. sept. 1932 —Odgovor! Ker ste napredovali v II/2 skupino, Vam pripada 1. period, povišek od 1. sept. odnosno 1. okt. 1931., t. j od 1. dne naslednjega meseca po prebitih treh letih službe v II/2 odnosno VIL skupini, Albm fifrer, pušk ar LJUBLJANA, Gospesvetska c. 12 poleg restavracije „Novi svet*_Tel. 3349 Orožje, streljivo, lovski in ri-barski pribor, — Lastna delav- ^fl^ niča za vsa v to stroko spada- ^JBS^r joča popravila —Mont daljnogledov, ^^^r Naša gospodarska ofgiii»izacija. VABILO na OBČNI ZBOR Učiteljske Gospodarske Poslovalnice r. z. z o. z. v Mariboru, ki se bo vršil dne 5. julija (v torek) 1932. ob 18. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3 Poročilo nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Odobritev letnega računa. 6. Razdelitev čistega dobička. 7. Izvolitev upravnega in nadzorstvenega odbora (po čl. 17. in 26.). 8. Slučajnosti Po členu 10. občni zbor sklepa veljavno ob navzočnosti vsaj ene desetine članov. Ako bi te ne bilo, se vrši četrt ure pozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati. Načelstvo. VABILO na izredni občni zbor društva Učiteljski dom v Mariboru, ki se vrši v torek dne 12. julija 1932. ob pol 10. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu v Mariboru. Edina točka dnevnega reda je: Likvidacija društva, ki se izpremeni v zadrugo z omejeno zavezo pod istim imenom. Ako ni ob določeni uri občni zbor sklepčen, se vrši uro pozneje v smislu § 15. društvenih pravil v istem prostoru in z istim dnevnim redom občni zbor, ki pravnoveljav-no sklepa ob vsakem številu navzočih članov. V Mariboru, dne 19. junija 1932. Anton Hren, načelnik. VABILO na prvi redni občni zbor zadruge z omejeno zavezo Učiteljski dom v Mariboru, ki se vrši v torek dne 12. julija 1932 ob pol 11. uri v dvorani Nabavljalne zadruge na Rotovškem trgu v Mariboru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva pripravljalnega odbora. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Volitev kuratorija v upravo penzijo-nata. 4. Odobritev poslovnika in hišnega reda 5. Določitev mesečne preskrbnine za oskrbo v penzijonatu. 6. Sklepanje o pristopu k revizijski (zadružni) zvezi. V Mariboru, dne 19. junija 1932. Učiteljski dom v Mariboru reg. z. z o. z. Štefan Blažič, Anton Hren, član načelstva. član načelstva VABILO na drugi izredni občni zbor društva Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo 10. julija ob 9. uri dopoldne v sobi odsekov JUU — sekcije za Dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Likvidacija društva. 3. Ustanovitev zadruge z om. zav. Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. 4 Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako se drugega izrednega občnega zbora ne udeleži polovica plačnikov, se vrši isti dan ob 10. uri dopoldne tretji izredni občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih plačnikov (§ 27. b pravil SOU). Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. Lavrič Pavel, s. r. Kumelj Metod, s. r. načelnik. tajnik —g Učiteljski zdraviliški dom v Rogaški Slatini, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je imel svoj XII. redni letni občni zbor dne 20. marca 1932. v poslopju mestne deške osnovne šole v Celju. Iz poročila načelstva se posname, da je pristopil v poslovnem letu 1931. k zadrugi le eden član, izstopilo pa pet, tako, da je štela zadruga ob koncu leta še 167 članov s 187 deleži v znesku Din 46.750'—. Na strehi doma se je inštaliral nov strelovod, v domu pa preslikala veža in stopnišče; nabavilo se je tudi precej novega perila. Vsled neugodnih prilik so se znižali dohodki doma napram prejšnjemu letu za Din 3445'—, nasprotno pa zvišali davki za Din 2124*30, kar je občutno vplivalo na poslovni uspeh zadruge, ki je vsled tega mogla izkazati le 238'42 dinarjev čistega dobička. Da je dosegla zadruga razne taksne in davčne ugodnosti, ne sme izplačevati članom načelstva in nadzorstva nikakih tantijem in ne obrestovati deležev, kar naj služi v vednost vsem članom, ki se obračajo v tej zadevi za pojasnila na načelstvo. Bilanca. Aktiva: , Vrednost perila .....Din 3.71365 Vrednost inventarja ... „ 12.46398 Vrednost nepremičnin ... „ 62.425*54 Naložen denar ..... „ 401*80 Poštna hranilnica..... „ 208*59 Delež pri Zvezi si. zadrug . . „ 300"— Skupaj . . . Din 79 513*56 Pasiva: Deleži .........Din 46 750'— Izposojila.......... 18.600 — Rezervni zaklad ..... „ 13.925'— Dobiček 1. 1931....... „ 238*42 -j>- Skupaj . . . Din 79 513*56 Anton Gnus. SPREJEM DIJAKOV V PENZIJONAT UČITELJSKI DOM V MARIBORU. Učiteljski dom v Mariboru otvori z novim šolskim letom 1932./33. penzijonat. Po pravilih ima UD namen omogočiti otrokom svojih članov študij na zavodih v Mariboru s tem, da a) jim nudi primerno stanovanje in prehrano po primernih cenah; b) skrbi za njihovo nadzorstvo izven šolskega časa; c) jim nudi pomoč pri študiju; č) sploh skrbi za njihovo nadaljno smo-treno vzgojo. Pri sprejemu dijakov v oskrbo Učiteljskega doma se ozira v smislu pravil v prvi vrsti na otroke članov iz krajev, ki gravitirajo v Maribor, torej iz mariborskega okrožja. V drugi vrsti pridejo v poštev učiteljski otroci iz ostalih delov Dravske banovine, oziroma Jugoslavije. Ako pa dopušča prostor in razmere, se lahko sprejmejo otroci sorodnikov učiteljstva iz dotičnih krajev. Le v slučaju, da ne reflektira dovolj otrok učiteljstva in njihovega sorodstva na sprejem, se morejo sprejeti sinovi neučiteljev v osflcrbo Učiteljskega doma. Kdor torej želi sprejem svojega otroka, ali pa otroka svojega sorodstva v Učiteljski dom, naj se obrne na: Upravo penzijonata Učiteljski dom v Mariboru, Kosarjeva ul. 41, od katere prejme vsa tozadevna pojasnila. Prijave se sprejemajo samo do 15. avgusta, na kar se reflektant obvesti o definitivni odločitvi. Učiteljski dom v Mariboru. —g Učiteljski dom v Mariboru. Prinašamo izkaz o prispevkih, ki jih je darovalo učiteljstvo mariborskega okrožja o priliki vrnitve stanarine za opremo našega doma. Navajamo šole po srezib. Srez Celje. 10 šol izmed 38: Braslovče 140 Din; Celje mesto, deška osn. š. 65 Din; Celje okolica, deška osn. Š. 50 Din; Gomilsko 30 Din; Kalobje 30 Din; Št. Pavel pri Preboldu 60 Din; Štore 25 Din; Teharje 25 Din; Vojnik 80 Din; Žalec 50 Din. Srez Dolnja Lendava. Srez Dravograd. 10 šol izmed 27: Dravograd 60 Din; Guštanj 20 Din; Lokovica 50 Din; Muta 110 Din; Sv. Ožbalt 40 Din; Remšnik Din 20 Din; Ribnica 150 Din; Tolsti vrh 45 Din; Vuhred 20 Din; Vuzenica 50 Din. Srez Gornji grad. 1 šola izmed 15: Luče 40 Din. Srez Konjice. 2 šoli izmed 17; Sv. Jernej 40 Din; Konjice dekl. osn. š. 100 Din. Srez Ljutomer. 6 šol izmed 20: Sv. Duh 60 Din; Gornja Radgona 100 Din; Mala Nedelja 50 Din; Stogovci 60 Din; Ščavnica 30 Din; Vučja vas 35 Din. Srez Maribor d. br. 13 šol izmed 35: Fram 80 Din; Laporje 120 Din; Limbuš 66 Din: Sv. Lovrenc 60 Din; Makole 65 Din; Pobrežje 100 Din; Spodnja Polskava 70 Din; Puščava 20 Din; Razvanje 70 Din; Slov. Bistrica, deška osn. š. 50 Din; dekl. o. š. 60 Din; Studenci 213*50 Din; Stu-denice 30 Din. Srez Maribor 1. br. 11 šol izmed 35: Sv. Anton v Slov. gor. 60 Din: Št. IIj 100 Din; Jarenina 70 Din; Sv Jurij ob Pesnici 50 Din; Sv. Križ nad Mariborom 25 Din; Spodnja Kungota 40 Din; Maribor III. deška šola 540 Din: IV. deška 160 Din; I. dekliška 105 Din; II. dekliška 105 Din; Svečina 70 Din; Srez Murska Sobota. 11 šol izmed 50: Can-kova 40 Din: Fikšinci 50 Din; Fokovci 30 Din; Hodoš 30 Din; Kramarovci 10 Din; Krog 100 Din: Markovci 50 Din; Prosenjakovci 40 Din; Srdica 30 Din; Šalovci 40 Din; Vučja gomila 15 Din Srez Ptuj. 15 šol izmed 38: Sv. Bolfenk v Slov. gor. 30 Din; Breg 100 Din; Cirkovce 30 Din; Hajdina 35 Din; Hum 40 Din; Sv. Marko 100 Din; Naraplje 50 Din; Ormož 40 Din; Ptuj dekl. o. š. 100 Din; Ptuj-okolica, deška o. š. 10 Din; Ptujska gora 40 Din; Svetinje 30 Din; Središče 80 Din; Vurberg 90 Din. Srez Slovenjgradec. 10 šol izmed 24: Sv. Florijan 15 Din: Št. IIj pod Turjakom 25 Din: Št. Janž na Vinski gori 30 Din: Št. Jošt 100 Din; Pameče 25 Din: Šmartno 80 Din; Škale 65 Din; Škalske Cirkovce 20 Din; Šoštanj 205 Din: Zavodnje 30 Din,. Srez Šmarje. 13 šol izmed 37: Domačka gora 30 Din: Sv. Ema 10 Din: Koprivnica 80 Din; Sv. Križ 70 Din; Olimlje 20 Din: Polie 20 Din: Sv. Rok 40 Din; Stoperce 60 Din: Šmarje 60 Din; Št. Vid-Grobelno 40 Din: Št. Vid-Pla-nina 40 Din; Zagorje 50 Din; Zibika 40 Din. Skupaj je darovala 101 šola izmed 372 šol mariborskega okrožja 6743*50 Din. Odzvali sta se torej naši okrožnici komaj 2/7 šol! Pa učiteljstvu teh šol zato najprisrčnejša zahvala! Kožuh, blagajnik. MT OBLAČILNICA ZA SLOVENIJO LJUBLJANA, MlkloIUev« ceata 7 priporoča svojo bogato zalogo manufakturneg» blag» prvovrstnih ŠeSkih. nemških in angleSklh tovar« (rimi iratiinti M« Hip trti m abrakc prati pritiiEtri toniti»«;. —g Sresko učiteljsko društvo v Litiji je nakazalo Učiteljskemu domu v Ljubljani prispevek 1000 Din, logaško pa zopet 500 Din. Ako zmorejo nekatera društva, zakaj ne store tega tudi ostala. Zato spomnite se svojega doma! Učiteljstvo deške osnovne šole v Hrastniku je poslalo 100 Din, ono z Unca pa 35 Din. Sresko društvo Novo mesto je poslalo 347 Din. Jos. Kobal, blagajnik. SPOMINJAJTE SE UČITELJSKIH DOMOV V LJUBLJANI IN MARIBORU I Mia stopnjo, naj imajo primerno podlogo (črtalnik). Prosimo -torej sekcijo JUU za Dravsko banovino, dalje vse prizadete oblasti, da intervenirajo v prej naštetih slučajih. Resolucija sprejeta. Prihodnje zborovanje se vrši meseca junija v Lesični pri Pilštanju. A. Čok. predsednik; M. Strašekova, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU je imelo poslednje zborovanje, združeno s sresko konferenco, v soboto, dne 18. junija 1932. v slikoviti Kamniški Bistrici. Kljub temu, da je ta idilični kotiček na periferiji kamniškega sreza, se je vendar zbralo častno število učiteljstva, ki je deloma prišlo žc v petek popoldne, ostalo pa v soboto zjutraj. Dan je bil jasen in solnčen, kar je še povečalo veselo razpoloženje zbranih tovarišev in tovarišic. Točno ob 10. uri dopoldne je otvoril tov predsednik Anton Arrigler zborovanje ter pozdravil vse navzoče učiteljstvo. Nato so -se prebrali došli dopisi. Banovinske skupščine se bodo udeležili kot delegati tovariši: Anton Arrigler kot predsednik, Vlado Rape, Ivo Hrovat in Ivan Primožič. Delegat za državno skupščino pa je Julij Cenčič. Nadalje se je predlagalo za banovinsko skupščino sledeče: 1. Predsedstvo banovinske sekcije naj ob vsakoletnem banovinskem zasedanju poroča o predlogih, ki so bili sprejeti na zadnjem delegacijskem zborovanju. 2. Predlogi, ki so bili sprejeti od združenih sreskih društev v Mariboru v mesecu aprilu, naj se predlože banovinski skupščini v razpravo. 3. Ministrstvo naj izda pravilnik k šolskemu zakonu iz leta 1929. 4. Šolski upravitelji naj se nagrade za svoje administracijsko delo. 5. Vsa izpraznjena službena mesta naj se -sproti razpišejo. Razpisi boljših mest naj se kasneje ne anulirajo in oddajo na drug način. 6. Učiteljstvu naj se da možnost, da ono s posebno klavzulo določi zmožnost otroka za sprejem v srednjo šolo. Brez te klavzule naj se ga ne sprejme v srednjo šolo. 7 Potnine za udeležbo pri učiteljskem svetu naj se učiteljstvu plačajo. Tov. Horvat je predlagal za delegata za občni zbor Učiteljske Samopomoči tov. Arri-glerja, ki naj predlaga na občnem zboru, da bi se iz rezervnega sklada Samopomoči dajala učiteljstvu kratkoročna posojila na majhne obresti z mesečnim odplačevanjem Nato so se obravnavale še nekatere stanovske zadeve. Po zaključku zborovanja se je vršila sreska učiteljska konferenca. Arrigler, predsednik; G. Ušeničnik, tajnica. + JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ je zborovalo dne 8. maja v Škofji Loki. Zborovanje je vodil predsednik tov. Lapajne, ki je uvodoma pozdravil navzoča sreska šolska nadzornika tov. Rusa in tov. Zahrastnika in podal poročilo o položaju. Predvsem je omenil zmanjšanje plač, ki je doseglo posebno pri pripravnikih čez 20 odstotkov mesto napovedanih 11% Nato je predaval tov. Horvat o moderni mladinski telovadbi. Njegovo predavanje je vsebovalo sledeče glavne teme: 1. telovadba pri Grkih, 2. Tyršev sistem, 3. način stare telovadbe pri Grkih, 4. vpliv sedenja na telo, 5. smoter mladinske telovadbe, 6. način in metoda telovadbe. — Predavanju je sledila živahna debata, ki se je sukala okrog vprašanj, ali je možna skupna telovadba dečkov in deklic ter ako sedanje šolske razmere (pomanjkanje prostorov in zemljišč) dopuščajo izvedbo moderne telovadbe. Pri obeh vprašanjih so bila mnenja deljena. Po debati je bil telovadni nastop dečkov škofjeloške šole. Vodil ga je tov. Horvat, ki je praktično pokazal in dokazal svoja izvajanja v predavanju Učiteljstvu je pa predvsem ugajala samodisciplina, na kateri sloni moderna mladinska telovadba. Tov. Horvat pa je obljubil, da bo svoj podrobni telovadni učni načrt razmnožil, da ga bodo dobile vse šole v srezu. Lapajne Josip, predsednik; Rupret V., tajnik. Novosti na knjižnem trgu. —k Odmevi slovanskega sveta, Iiterarno-kulturna revija, leto II., knjiga 2. — Ljubljana 1932 Ureja Radivoj Peterlin Petruška, izdaja »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odmevi izhajajo četrtletno v knjigah. Cena naročeni knjigi 30 Din, v knjigarnah 40 Din. — Ta številka »Odmevov« prinaša prispevke 55 avtorjev, pisateljev, pesnikov, znastvenikov, slikarjev in kiparjev. Res pestra, bogata, prav dobro izbrana in okusno urejena vsebina, okrašena z reprodukcijami raznih del znanih naših slikarjev in kiparjev, predstavlja potrebno in današnjemu času odgovarjajočo zbirko odličnih in prav dobrih literarnih prispevkov. Poleg prispevkov renomiranih lite-ratov je našel urednik primerno mesto tudi za prispevke naših znanstvenikov, kar zelo povzdiguje vrednost te revije. — »Odmevi« niso glasilo kake literarne skupine, marveč predstavljajo zbirko prispevkov vseh naših resnejših literarnih delavcev. — V recenzijskem delu je priobčena tudi obsežna ocena o Mladinski Matici in vseh njenih lanskih rednih in izrednih publikacijah. —■* Revijo, obsežno in vsebinsko bogato, priporočamo vsem našim tovarišem in tovarišicam. —k Dr. Ivan Tavčar: Zbrani spisi I. zv. Tiskovna zadruga v Ljubljani je izdala v zbirki slovenskih pisateljev I. zvezek Tavčarjevih zbranih spisov. S tem zvezkom je dobilo naše knjižno občinstvo zbirko prvih literarnih tvorb našega romantičnega realista, obenem pa zaključek zbirke Tavčarjeve leposlovne proze, ki je izhajala v redakciji odličnega strokovnjaka univ. prof. dr. Ivana Prijatelja izza leta 1921. in je obsegala v celoti šest obširnih zvezkov. Tavčarjevo delo, zbrano z vso veščino v kronološkem redu, prikazuje v tem zvezku prvo desetletje njegovega pisateljevanja in prinaša njegove najzgodnejše novele, povesti in prvi roman »Ivan Sla-velj«. Za zaključek je uvrstil urednik na pisateljevo izrecno željo celotni cikel »Med gorami«, »ta niz najlepših biserov« Tavčarjevega pripovedništva. Od prvih sentimentalnih začetkov gre pisateljeva umetniška rast na svoj prvi višek, ki kaže že tiste značilnosti, s katerimi je dosegel pisatelj v svojih zrelih letih najpomembnejše uspehe Zbirka »Slik iz Loškega pogorja« je gotovo najlepši prispevek, v katerem je — kakor pravi urednik — »največji sin Poljanske doline s toplim čuv-stvom oživljal vsak holm, vsak potoček, vsako globel, vsako stezico, vsako kmetijo in vsakega človeka. Na najlepši način se je oddolžil dolini, v kateri mu je tekla zibel in v kateri po njegovi želji počiva danes njegovo truplo«. Dr. Prijateljev uvod obravnava z vso temeljitostjo problem pisateljevega rojstva, nato pa analizira posamezne spise, ki so objavljeni v knjigi. V urednikovih opombah se razodene pogled v Tavčarjevo literarno delavnico in osvetljuje marsikatero biografsko, literarno-zgodovinsko in topografsko vprašanje. Dr. ;Ivan Tavčar: Zbrani spisi L zvezek, uredil dr. Ivan Prijatelj, založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1932., XII in 508, cena za mehko vezano knjigo 84 Din. v platno vezano 100 Din, v polusnje 108 Din. —k Georges Duhamel: Prizori iz bodočega življenja. Pravkar je izšlo to senzacionalno delo francoskega pisatelja Duhamela v slovenskem prevodu Otona Župančiča v Tiskovni zadrugi kot knjiga v zbirki Mojstrov in sodobnikov. Oprema izvršena po načrtih ing. arh. Janka Omahna. Cena broš. 54 Din, v platno vez. 80 Din, v usnje 96 Din. Knjiga je prevedena že skoro v vse evropske jezike in v Franciji sami je dosegla ogromno število naklad. Duhamel je izmed najpomembnejših piscev v sodobni francoski literaturi. Njegove knjige so za književni trg vedno senzacija. Njegova prednost je profinjen čut opazovanja. Rad in mnogo potuje. Plod potovanja v Ameriko so »Prizori iz bodočega življenja« V knjigi zavrača amerikanizem. Vsa knjiga izraža usmerjeno in dosledno poveličevanje človekove srčne kulture in zavračanje mehanične civilizacije. Amerikanizem slika Duhamel kot izmaličeno, grozotno pošast, ki preti uničiti svetovno kulturo. Knjigi je pridejan uvod esejista dr. Stanka Lebna, ki odlično predstavlja Georga Duhamela slovenski javnosti. —k Ludovik Mrzel: Luči ob cesti. Črtice. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 50 Din. Mrzelove črtice, 54 po številu, so deljene v tri poglavja. Luči, Za človekom, S ceste Iz vseh veje lirika. Idejno imajo več ali manj socialno obiležje. Knjiga Luči ob cesti je ena najvidnejših knjig naše domače literature. —k Jaroslav Durych: Marjetica. Izšla v Leposlovstveni knjižnici, izdala Jugoslovenska Matica. Iz češčine prevedel dr. Ferdo Kozak. Iz romana dehti simbolično izraženo hrepenenje moža po ženi, nositeljici najplemenitej-ših lepot na zemlji, katera se mu razodeva v svojih sedmih lepotah dekliškega srca in duše, a vendar tako, da se prikazuje vedno v drugi obliki in se nespoznana hipoma odmakne Mož bega za njo, dokler se mu končno sama ne razodene. —k Griša Koritnlk: Ptič Nikdarnič. Samozaložba. Naroča se pri pisatelju samem: Rožna dolina 15/XVII. Vez 20 Din. Vsebuje 7 zgodb: Ptič Nikdarnič, Krtača, Na dnu jezera, Lesnika, Mora, Čarobni vrtiljak Možek-polžek. Zgodbe; namenjene otrokom, bodo po svoji vsebini in tonu dobrodošlo čtivo in iep dodatek šolarskim knjižnicam. Ilustriral je akademični kipar Ivan Zaje. Perorisbe so odlično prilagodene vsebini in bodo po svoji romantični navdahnjenosti mnogo pripomogle k čim večjemu užitku naših malih bravcev. —k Joža Bekš: Iskre in plameni. Samozaložba. Naroča se: Joža Bekš, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/III, ali pri Tiskovni zadrugi. V platno vezana knjiga stane 40 Din, broširana 30 Din. Bekš je v omenjeni knjigi zbral svoje najboljše pesmi — Po vsebini so zelo mnogolične, tako opeva kmetsko življenje, prirodo, ljubezen, nekaj je prigodnic in patriotskih pesmi. Pesmi so razdeljene v šest delov. —k Tiskovna zadruga je pravkar izdala Novelirani uradniški zakon z dne 31. marca 1931., ki je izpopolnjen z vsemi zakonskimi določbami, bodisi s tistimi, ki so bile dotlej ukinjene, bodisi z onimi, ki izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo prvotno besedilo tega zakona. V pripombah so priobčene vse uredbe in pravilniki, izdani na podstavi tega zakona. Dalje vsebuje ta snopič tudi zakon, s katerim se znižujejo prejemki državnih uslužbencev, kakor tudi vse določbe finančnega zakona za leto 1932 /33., ki se nanašajo na državne nameščence. Zakon je neobhodno potreben za vsakega državnega nameščenca, pa tudi za vsak državni urad. Snopič, ki obsega 256 strani, stane v mehki vezavi Din 24'—, v platneni pa Din 36'— s poštnino vred, brez poštnine Din 22'— ozir. Din 34'—. Naročila sprejema knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, Še-lenburgova ulica 3. MAH OGIAII Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialna« namene občinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanJS? znesek Din 5'— RAFIJSKI LIK za pletenje košaric v izredno lepi kakovosti nudi á Din 24'— Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. NA STANOVANJE s hrano ali brez sprejme proti zmerni ceni črez počitnice ali za stalno učiteljico ali dijakinjo Poschl, Ljubljana, Sv. Petra nasip 57. Ne samo kot darilo, temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd. katere kupite najugodneje pri strokovnjaku FR. P. ZAJEC« IzpraSan optik In urar LJUBLJANA, Stari trg 9 Velika zaloga raznih ur in zlatnine. Ceniki brezplačno, Pri naročilih potom Učit« gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne! UGODNOST! Damske galoše Din 70 Moške galoše Din 75 Damski snežni čevlji Din 100 Moški snežni čevlji Din 110 ♦ ANTON KRISPER, LJUBLJANA MESTNI TRO 28 ♦ STRITARJEVA ULICA 3 I S p a < 1 a I n a delavnica za popravila in uglaševanje klavirjev BAJDEJOSIP Ljubljana, Gosposvetska cesta 12 I CALER» A NAŠIH MOŽ 1. Trabar 2. Vodnik 3. 4. 5. Levstik 6. Stritar 7. Jurčič S. Gregorčič 9. AJkarc 10. Tavčar 11. Lavec i 12. Erjavec 13 Jenko 14. Cankar 15. Gasgi 61-5 x 47-5 cm. Slike á Din 10 — Okraaite z njimi šolske prostore I JE V ZALOGI KHUGARHE UČITELJSKE TISKARNE v LJUBLJANI 16. Parma 17. Župančič 18. Kersnik 19. Maister 20. Frožgar 21. Strossmayer ■Baaaaaaaaaaaa