Aprllska šalal Znano glasilo narodne manjšine na Kpčevskem — »Gottscheer Zeitung« poroča dne 1. aprila t. 1. na uvpdnem mestu, da je prejel g. Hitler pri zadnjih vplitvah v Nemčiji 99% oddanih glasov. Takbj za tem poročilpm prinaša naslednjp na videz resiničnp in nedblžnp vest: »Koprivniška fara ima nad 20 vasi, nad 90% nemškega prebivalstva, štiri narpdne šple, to je: v Rajhenavi, v Kpprivniku, v Svetlem potoku in na Ovčjaku, tpda nima v nobeni šoli — nemškega pouka. Tudi znak naših dnl.« Pošten zemljan bp razrmel tb vest takole: »Koprivniška fara je velika, saj ima nad 20 vasi in kar štiri narodne šple, kbprivniška fara je nemška, saj ima 90% nemSkega prebivalstva, taka velika in nemška fara nima nobenega nemškega pbuka, tprej — faranpm v Kpprivniku se godi vnebovpijbča krivica.« Takp porpčanje je klasičen primer — kakp je treba pisati na videz resnico, da bi bili bralci ppvsem zane9ljivp prepričani p — laži. Res je namreč, da je imela kpiprivniška fara nekoč nad 20 vasi, toda danes je večina teh naselij le na zemljevidu, pdntosno na terenu v obliki neokusno zanemarjenih razvalin. Cela koprivniška fara ne zmbre danes enega zdravega, še manj — aktivnega naselja — samo zato, ker so nekdaj pridni kmetovalci teh naselij zamenjali težko kmetsko delo z lažjim pridobitnim ppravilom — v 'tujini. Koprivniška fara 'tedaj ni velika kakpr bi se dalo sklepati pp številu nekdanjih naselij, baš narobe ,je res, kpprivniška fara je obupnb majhna, prazna, skbz in skoz pasivna, danes komaj zmore pkroglo — 700 vernikov. In za tp po številčni moči faranpv malppomembnp faricp ima naša baje nenaklonjena prosvefcna uprava (na nenaklpnjenost meri najbrž pristavek — »Tudi znak naših dni«) — štiri narodne šole, šest učiteljev, eno učiteljico ženskih roondh del in enega verpučitelja. Šolppbveznih otrok ni nad 160 in za tp res skrpmnp število učečih glavic ima baje nenaklonjena prosvetna uprava Jugpslavije psem plačanih učnih moči>. V tej fari ima že 20 otrpk svojega učitelja ... Ali je naša prestplica preskrbljena z učnimi mpcmi v taki izmeri? Majhna, po številčni moči faranpv malppomembna, obupno pasivna kpprivniška fara ima opraviilo s prosvetnp upravo, katera je v zavidanja vredni meri — velikodušna, radpdarna in naklonjena. Lahkp bi nas vprašali: Zakaj ima taka res malpppmembna farica kar štiri narodne sole.' Te šble sp dediščina iz — preteklbsti. Matična šola je bila v Koprivniku, katero sp z ppremp, knjižnico, sampučili itd. zalagali dpbrotniki večinoma iz — tujine. Za to ppdpprp je bila kpprivniška šola vednp hvaležna. Nekdanji gojenci te šple: Mediči, Mihiei, StPniči, Tramppši, Brezarji itd. so danes vsi zavedni - Nemci. Delpvanje matične šole je bilo verjetno — prepočasno, zato so ppskrbeli zppet dobrotniki, večinpma iz tujine, Jda so nastale na periferiji fare npve sble — enprazrednice. Kako so delbvale te šble, tb nam jasnp pokaže primer enorazrednice na Ovčjaku. Ta, za iz Rajha poslan denar ustanpvljena šulferajnska šola, je spremenila, nekdaj slpvenskp lice šplske pbčine v zavednp ... kočevsko. Znidaršiči, Kpbetiči, Rpžiči in Jeleni v tej šplski občini le za silo spravijp skupaj zdrav slovenski stavek. Da, šple na periferiji koprivniške fare sp bile pbmejne trd- njavice, katere sp spretnp in uspešno večale nemški jezikpvni btok na Kpčevskem. Vse to je bilp vendar očitno in znanp tudi naši prosvetni bblasti. Naša baje nenaklpnjena prpsvetna pblast je dpbro vedela, da na obmejnih šolah koprivniške fare 6kupnp številp kočevarskih in nekočevarskih btrpk ne presega za obstpj manjšinskega oddelenja predpisanega minimalnega števila šolpobveznih, in kljub temu je tplerirala na teh šplah upprabo nemščine kot učnega jezika pplnih 17 let. Sprememba je nastala šele 1935. leta, in je takrat tudi na javnem shpdu izraženo željo vpditelja kočevarske manjšine, ki je pb burnem pritrjevanju ppslušalcev, Kpčevarjev, izjavil, da želi manjšina striktnp izvajanje šolskega zakpna. Za koprivniškb farp apliciranb je ta izjava zahtevala ukinitev nemškega učnega jezika povspd, kjer ni bilo ppgojev za nadaljnji obstpj manjšinskega pddeljenja. Kp je ukinila prpsvetna uprava nemščinp kot učni jezik na obmejnih šblah koprivniške fare, je le izpplnila željo priznanega manjšinskega voditelja, ustregla je manjšini in se je ravnala po duhu in črki šplskega zakbna. Čemu torej sedaj bčitek, da tako velika... in db 90% nemška fara... nima nemškega pouka. Kpprivniški poročevalec Kočevarce (Gctttscheer Zeitung) dobrp ve, da ima šola v Rajhenavi 29 otrbk, od teh manj kbt 25 Kpčevarjev; — šbla v Svetlem potoku ima 24 šolopbveznih, pd teh kbmaj dpbro polpvicp Kpčevarjev; — šola na Ovčjaku^ ima 14 šblopbveznih (Žnidaršiče, Kbbetiče, Jelene itd.) — ve nadalje, da zahteva § 45. šol. zakona, da imej manjšinski bddelek 30 manjšinskih ptrpk v osnovni šoli. Teh ppgojev na bbmejnih šolah kpprivniške fare ni, zatp nimajp nemškega ppuka. Pp uvedbi slpvenščine kot učnega jezika je predlagal eden pd vidnih voditeljev Kočevarjev, naj se šola v Svetlem pbtoku zapre in naj se napoti deca iz tega šblskega okoliiša v matično šolo v Kpprivniku. Vse kaže, da bi bilo predlagatelju najljubše, če bi ppstppnp zaprli vse te obmejne enbrazrednice in naredili v Koprivniku za vso faro večrazrednb nemško šblo ... Ta načrt je neizvedljiv, ker bi bil v nasprotju s šolskim zakpnbm, ki zahteva, da se ob gbtbvih ppgojih otvbri samostpjna šola, zlasti takrat, če nima deca v pplumeru do 4km svpje šole. Predlagatelj ukiniitve šple na Svetlem potoku seveda ve, da ima deca iz tega šplskega okoliša db matične šble 5 km ppti. IstP velja za Rajhenavp, zlasti pa za Ovčjak, ki je bddaljen od matične šole kar 7 kilbmetrov. Obračunati moramo še s trditvijo, da je koprivniška faira 90% nemška. V tej fari je sicer stara navada, da knjižijo otroke slovenskega pčeta in matere Kočevarke kot pristne iSJemce, češ, ker je mati Nemka. sOtroci islovenskel matere in pčeta Kbčevarja so zppet Nemci, češ ker je oče Nemec. Mešani zakoni dajejp v tej fari same čistokrvne Nemce... V najnpvejšem času. ta stari način pridbbivanja pris^tnih Nemcev več ne zadostuje. Otrok slovenSke družine mpra tudi med Nemce, če slučajnp pod vplivpm okplice bolje obvlada kočevščino negb slpvenski jezik. Ob tako pridnem nabiranju čistokrvnih Nemcev je na pr. središče fare vas Kpprivnik, do 90% nemška, četudi ima Pd 70 družin vsaj dp 75% čistpkrvnih kpčevarskih družin samo 28 z 92 družinskimi člani, dočim ima 27 slpvenskih in 15 mešanih družin 183 družinskih članov. 92 skoro Kpčevarjev ima vas Kpprivnik napram 183 ne Kočevarjem. Slab računar bo sicer trdil, da je kljub temu 90% Nemcev, toda izdelki slabih računarjev vendar ne sodijo na čelnp stran resnega manjšinskega glasila! Julij Kovač.