RAVE N S St. 19 Ravne na Koroškem, 15. oktobra 1977 Izdaja odbor za informiranje in kulturno dejavnost 2elezarne Ravne Ureja uredniški odbor: Alojz Janežič, Marjan Kolar, Frančiška Korošec, Ivanka Prislan, Jože Sater Odgovorni urednik: Marjan Kolar Telefon 86 031, int. 304 Tiska CGP Mariborski tisk Maribor Glasilo je po 7. točki prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72) in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto pla6ila prometnega davka Fronta z Navrškepa vrha (Ob krajevnem prazniku) kil PTed 35 leti stari Guštanj ni v niSemer podoben današnjim nam. So bile fužine pa grad, ?°stilne na trgu, cerkev in polici-a' Pač majhen kraj z nekaj sto Jodami za zidovi hiš, previtimi v ,trah in trepetajoče čakanje vsa-,e9a naslednjega jutra, kajti ta-*at je bila vojna. Med Strojno, rdinajim, Prešlcim in Navrškim Jhom so bile poskrite hiše in tfesalo jih je rohnenje strojev v ‘Urih fužinah, ki so z nemško .“tančnostjo proizvajali za nem-rajh. 1942 so imeli Nemci še ve-!fco osvajalno moč, njihovim J^ugam ni bilo videti konca, po-pa so bili majhni in zato ne-Mrnembni. Za marsikoga je bilo težko, kajti po svoji vesti j® Pio ral slej ali prej izraziti pri-pdnost našim, ki so komajda za-eli brsteti v gozdovih, ali onim, ;»erih zmage so bile že tako i P-e. Ljudje so bili nezaupljivi ® marsikdo je nekako nagonsko l^očal za tistega, ki je imel ob-moč in je kazalo, da jo bo , el še sto let, kot za naše, ki ni- 1meli dati kaj več kot svoje in svoje življenje, da bi '!lranili svoj kruh in svojo zem- rolc, !fo, .. je bilo teh veliko, preveč, Ij® bi jih mogel tujec lahkotno JeZsramno uničiti. Taki so bili Mi pri nas k0 s0 v fabriki ko-j?'i za rajh, so se oni zbrali na ^akrškem vrhu, da bi se dvignili * ^ plana. Skupna za SZ pa * 0. načrtovane proizvodnje za P « dajo. Izvršitev plana vre1dn prodaje naj bi se bistveno P. pravila, in to kar za 7% ka , za izboljšanje poslovnih re tatov, doseženih ob polletju, s želimo. ^ Vrednost izvoza naj bi s® ^ konca leta v izvrševanju P^^-n-obveznosti tudi bistveno jz a. šala, tako da bi dosgeli 86®'° črtovane vrednosti. V tekočem in prihodnjih nj j. cih bo gotovo zmanjšana 0'o nost z dela. Velika letna P°*jZ-vila naprav so v S'avr?eSarne vršena. Z vložkom za je org-so železarne oskrbljene, zataI)je delovalce so upi, da se bo st ^ izboljšalo. Nove naprave i® rati povečujejo proizvodnjo se bližajo načrtovani proizvo ^ "‘resnih rati povečujejo proizvodnj ,j se bližajo načrtovani proizvo ^ . Pogoji za boljše dosežke k_ preteklih mesecih so resn Milan Marolt, dipl- in^ dani. SINDIKALNE VESTl Bela cesta Na 21. seji sveta sindikata je bila ocenjena javna razprava o osnutkih štirih republiških zakonov. Ugotovitev je, da je razprava bila organizirana v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih železarne. S številom udeležencev na razpravah smo lahko zadovoljni, nekoliko slabše pa je bilo z razpravljalci oziroma predlagatelji posameznih sprememb. Največ dopolnitev in sprememb je bilo na osnutek zakona o delovnih razmerjih. Bistvene pripombe v železarni na ta osnutek zakona so bile: Osnutek daje premalo možnosti za razporejanje delavcev na delovna mesta brez objave znotraj TOZD. Delavec lahko zahteva varstvo svojih pravic v 30-dnev-nem roku, menimo, da so dosedanji roki 8, 15 in 30 dni glede na varstvo pravic bili ustreznejši, vsaj pozna takšno normo že zakon o združenem delu. Pripravništvo ni dorečeno predvsem na področju uspešnosti dela. Delovni čas je po naši oceni dobro urejen, zlasti kar zadeva dolžnosti, da delavci obravnavajo izrabo delovnega časa, pripombo pa imamo na prerazporeditev delov*^ časa. Področje varstva Prl 0gt premalo poudarja odg°va .^jii delavca za uporabo zašc več sredstev, zelo podrobno na g^-mestih pa zakon nalaga ^ veznost odgovornemu vodi določa sankcije. Menimo> ^ mora biti dan večji P?uag£it' delavčevi obvezni uporabi z nih sredstev, ki so predpisan obveznost iz delovnega razrri eV Pripombe imamo za izena invalidnih delavcev (rehaO^ ^\i rani in brez prekvalifikacij dokvalifikacije). Jasneje bi g. rali določiti, da lahko začn na stopek tudi delavec ali skupina, ki ve za kršitev y nih dolžnosti. Delavec, ki d 0stii polnjuje delovnih obve to krši pravice drugih delavc o je izhodišče ustave in zaK ^ združenem delu. Normativu jCe ditev bi naj bila v smeri P *av' in obveznosti, postopek rij jP ljanja delavčeve odgovorn je kršitve delovnih obvezno ,g v preveč kompliciran, prav t ugrc' praksi razlog za počasno gpa. panje ali za opustitev jel3 Neopravičeno izostajanje erjili je v zakonu o delovnih ra k°lje, prožneje urejeno kot v za-.°nu o združenem delu, vprašuje010. se’ je to v skladu z omejenim zakonom. Nadaljnja bi-«Vena pripomba je še, da zahtevek za varstvo pravic delavca, ki j izbran na objavljeno ali razdano prosto delovno mesto, ker ;e Spolnjuje zahtevanih pogojev, e i>i zadržalo izvršitve sklepa. Osnutek zakona o volitvah, , “Poklicu organov upravljanja " o imenovanju poslovodnih or-Sanov v OZD: v tem zakonu bi "'oralo biti ponovljeno določilo ,,a^°na o združenem delu, da naj ,e volitve članov disciplinskih otnisij izvedejo enako kot vo-tVe ostalih samoupravnih or-s&nov. Osnutek zakona o referendumu ja , ker je že opredeljen z zako-k, o združenem delu in sindi-‘"imi akti. ^ ®tegatski sistem je sestavina ■.k1 »Upravnih socialističnih od-L 0v_ na vseh ravneh našega Hj a življenja. Z obstoječim sta-L1" delovanja delegatov in de-]fjpcij nismo zadovoljni, ker de-Ccij e ge riiso postale organsko ^dvojljiva celota samouprav-in ne segajo na vsa druž- Sa i '»a Področja. Zato je ena izmed ijj^hih nalog vseh organiziranih lij.; železarni in kraju, da zago-'-In 0 'tokro funkcioniranje in tkanje delegacij na vseh rav-% ‘ Z novo reorganizacijo naše %'0le orSanizaciie se pred nas Odvija naloga še večjega po-»^»tjanja celotnega odločanja UZD in drugih sredinah. deluje v delegacijah 335 ®at°v, po posameznih samota ^v"ih interesnih skupostih pa v anje takšno: delegacije v zboru 0ruženega dela Ul bomo morali jasno opredeliti funkcijo in delo konferenc delegacij in poiskati možnost združevanja delegacij za posamezna interesna področja, predvsem v manjših TOZD. To je tudi eden izmed vzrokov, da so slabše vezi med delegacijami in samoupravnimi organi. Ugotavljamo tudi slabo usklajenost delovanja delegacij in družbenopolitičnih organizacij. — V samoupravnih aktih imamo dokaj jasno opredeljen način oblikovanja stališč, predlogov in mnenj, a v praksi tega ne počnemo. Velikokrat delegacije zavzemajo stališča o posameznih vprašanjih, o katerih bi se morali izjasniti zbori delovnih ljudi. Tudi sodelovanje in usklajevanje stališč med posameznimi delegacijami ni dobro. Delegati v delegacijah sprejemajo gradivo v obliki predloga, ki ga je izdelala posamezna služba in tudi takšnega obravnavajo. Dana je samo možnost dajati pripombe na gradivo ali pa predlog sprejeti ali zavrniti. Delegacije skorajda niso prisotne pri nastajanju gradiva in zato se bomo morali v prihodnje posluževati najrazličnejših oblik dela, ki bodo pripomogle k temu, da delegacija in Posvet slovenskih metalurgov Za delovni program letošnjega strokovnega posvetovanja smo prisvojili težnjo, da z uspešnimi in sistematično usmerjenimi raziskavami pripomoremo k boljši oziroma novi tehnologiji, kar naj omogoči kvalitetnejše ali nove proizvode za kovinsko — predelovalno in elektro industrijo. Posebno obeležje posvetovanja je v dejstvu, da zajema priprava materiala in izbira predlogov za nove raziskovalne naloge znatno širšo in aktivnejšo delovno osnovo v posameznih TOZD in pričakovati je, da bo ta način priprave materiala za reševanje važnih tehnoloških problemov v temeljnih organizacijah nudil izredno konkretizirane vsebine, kar bo omogočilo tudi konkretnejše pristope k reševanju teh problemov. Delavec v proizvodnji, bodi direktno ali posredno, mora danes vedeti, da je edina osnova za ekonomski obstoj pro- Cevasti most izvodnih enot v tehnološkem napredku, ki danes posega že v sleherne podrobnosti proizvajalnega ciklusa. Slediti optimalni tehnologiji brez pravilno usmerjenega umsko in aparaturno skoncentriranega raziskovalnega dela pa je nemogoče oziroma vodi k stagnaciji. Vedno večji tehnološki napredek v sodobnem svetu zahteva vse ožjo specializacijo, bolj smiselno delitev dela, koordinacijo proizvodnega procesa, s tem v zvezi pa tudi boljše izkoriščanje kapacitet in večji učinek poslovanja. Specifična surovinska in energetska struktura v smislu tehnološkega napredka na eni strani, zahteva širšega trga na drugi strani ter nujno približevanje svetovnemu trendu tehnologije izdelave in razvoja kvalitetnih produktov na tretji strani (kar označujemo kot pozitiven faktor industrijsko razvitega gospodarstva), so marsikje narekovali opustitev proizvodnje navadnih kvalitet in osvajanje kvalitetnejših kovinskih produktov. Skratka, sprožili so vrsto kvalitetnih premikov, ki lahko v določeni meri povzročijo neskladja med proizvodi in potrošniki kovinskega materiala. Zmanjševanje tega razkoraka mora biti planirana zadolžitev tako proizvajalcev kot potrošnikov in drugih odgovornih gospodarskih dejavnikov, pri čemer moramo upoštevati proizvajalne in tržne odnose na širšem dejav-nostnem prostoru. Prav tako ne smemo mimo dejstva, da so taki kvalitetni premiki tudi v industrijsko razvitem svetu, ki išče izven svojega ožjega dejavnostnega prostora proizvajalce navadnejših kvalitet, ki so mu potrebne za realizacijo internih ali eksternih programov. Posebej moramo poudariti, da je nujno potrebna koordinacija specifičnih raziskav in usmerjenost raziskav k rešitvi kompleksnega cilja. Ta zahteva ni enostavna, predvsem še z vidika velike pestrosti asortimenta kvalitete in dejstva, da si proizvajalec kovinskih polproduktov mora pridobiti zaupanje predelovalcev. Smatram, da je najbolj konstruktivna pot ona, ki proizvajalce in predelovalce združuje v skupnem reševanju tako proizvajalnih kot tržnih odnosov. Za jasnejšo presojo potreb enotnega pristopa in izvajanja usmerjenosti koordiniranih raziskav navajamo kratko vsebino raziskovalnih področij slovenske ekstraktivne in ožje predelovalne industrije za obdobje 1976—1980: Za slovensko črno metalurgijo moremo trditi, da je program kvalitetnih jekel, kompletiran s proizvodnjo plemenitih jekel, ekonomsko utemeljen in da dobršen del slovenske predelovalne industrije še dolgo ne bo mogel pogrešati vsaj tolikšnega deleža kvalitetnih jekel, kot ga trenutno proizvajamo oziroma smo ga v smislu zahtev širšega trga programirali do leta 1980. Raziskave so usmerjene v reševanje tehnoloških dejavnikov proizvodnje, predelave, površinske obdelave in oplemenitenja za kvalitetna in plemenita jekla ter v raziskave sekundarnih de- javnikov, ki so sestavni del prej navedene proizvodne problematike. Raziskave zajemajo torej reševanje vrste problemov od priprave surovin — vložka, do določene stopnje finalizacije proizvodov. Namen raziskav v jeklarstvu je izboljšati izplen v celotni tehnologiji in optimizirati elementarne tehnološke postopke. Konkretna področja so: — kompleksni dezoksidanti, uvajanje sintetičnih žlinder in prašnatih dodatkov za razne kovinske in nekovinske materiale, ■— razvoj in industrijsko uvajanje sodobne ponovčne metalurgije, prisvojitev vseh vrst sekundarnega žilavljenja, Fabriške rije — specifični pojavi pri kontinuiranem vlivanju jekla, — razvoj in industrijsko uvajanje optimalnih pogojev za EPŽ — tehnologijo, — uporaba metaliziranih pele-tov za proizvodnjo kvalitetnega jekla v obločnih elektro pečeh, — raziskave in uvajanje računalniškega vodenja tehnoloških procesov. Na področju plastične predelave kovin raziskujemo tehnične zakonitosti pri plastični deformaciji. Raziskave so obsežene v naslednjem: — študij režima ogrevanja in ohlajanja posameznih grup jekla za predelavo, — študij utrjanja kovin pri hladni deformaciji, — plastična predelava specialnih nerjavnih jekel v vročem in hladnem, — vpliv bora na tehnološke lastnosti preoblikovanja jekla v hladnem, — specialni predelavni postopki ter fenomen superplastičnosti kovin, — raziskave predelavnosti kon-ti-odlitih jekel, — primerjava predelavnosti normalno in po EPZ-postopku odlitih visoko legiranih jekel, — sposobnosti hladnega preoblikovanja z vlečenjem in ugotavljanjem optimalnih pogojev na specialnih orodnih nerjavnih jeklih, stopnje utrjevanja, pogoji rekristalizacije in kriteriji za oceno stopnje deformacije. Raziskave metalurške tehnologije in fizike kovin usmerjamo v naslednja področja: — osvajanje specialnih materialov za kvalitetne vijake, zakovice, pletiva, matice, — osvajanje tehnoloških postopkov za predelavo žice za finalne izdelke in odkovke, — osvajanje tehnologije metalurške varivosti specialnih jek-1 'in zlitin, — različni postopki površinske obdelave na sposobnost vlečenja jekla in zlitin, — raziskave površinskega utrjanja in splošne toplotne obdelave finalnih izdelkov ter orodja, — osvajanje novih dodajnih materialov, — problemi deformacije v odvisnosti od velikosti zrn in kristalnih meja, — študij vpliva primarne kristalizacije na krhkost jekla, stabilnost strukture in mikro-strukture, interkristalna korozija, kinetika rekristalizacije itd., — osnovne in uporabne raziskave z mikrosondo, raster mikroskopom in napravo za analizo slike. S kemijskega področja usmerjamo raziskave: — v osvajanje analitskih metod za določevanje kemijskih elementov v kovinah 'in nekovinah, — v določevanje stopnje oksidacije posameznih kovinskih oksidov, kar naj prispeva k študiju nadaljnjih možnosti uporabe odpadnih materialov v metalurgiji. — v študij in osvajanje metod za identifikacijo posameznih karbidnih in karbonitridnih faz v jeklih in analiziranje količine nekovinskih vključkov, — uvajanje plinske kromatografije s posebnim ozirom na tolmačenje sestave atmosfere v talilniških agregatih. analiza plinskih materialov v kovinah in nekovinah, — uvajanje atomske absorpcije, spektrometri j e, —• raziskave izvorov emisij in preprečevanje istih. Raziskave iz toplotne tehnike obsegajo: — toplotne meritve, energetske bilance, — raziskave gorilnikov za visoko kalorična in mešana plinasta goriva, —• študij izvorov emisij in predlogi za spremembe tehnoloških postopkov, — racionaliziranje ogrevanja kovin v metalurških agregatih, optimizacija potrošnje energije, Ognjevarni materiali predstavljajo pomembno komponento v postopku izdelave in predelave vseh kovin. Raziskave usmerjamo: — v možnost pridobivanja In bnlišeea izkoriščanja peskov iz Moravč ter nekaterih drugih peskokopov, — v tehnološke možnosti izdelave raznih malt, veziv itd. iz domačih surovin, — v raziskave in industrijsko uvajanje uporabe visoko glinič-nih mas na bazi korunda. Na področju livarstva je spričo načrtovanja razvoja livarske industrije Slovenije, ki predvideva porast proizvodnje za 57 a/o pri železovih litinah oziroma 43 “/oPP neželeznih litinah usmerjeno raziskovalno delo v reševanje naslednjih kompleksnih zadolžitev- — kovinski vložek za železove litine, potrebne kvalitete grodlj za ulitke za motorno industrijo, — nekovinski vložek oz. sur0” vine domačega 'izvora za izdelav form in jeder, — problematika proizvodnje nodularne litine, — osvajanje tehnologije vlivanja in toplotne obdelave težki odlitkov, , — razvoj orodij za vlivanje P° pritiskom. Koordinacija velike razvejan^ st'i raziskovalnih področij, katera imamo spet večje števi ^ projektov z zaključeno in ce vito vsebinsko problematiko posamezne kompleksne raziskav , ne more biti delo enega organ <• Konkretno odgovarjajo za ko struktivno funkcioniranje izvai, nja in povezave naslednji delovn organi: —- delovna skupina za z.nac2 stveno-raziskovalno delo Prl (črna metalurgija in del l'va stva), — projektni sveti za črno n talurgijo, barvno metalurgij0 livarstvo, _ — strokovna komisija za m01 lurgijo, — strokovna komisija za J klastvo, energetiko, kemijo, P delavo, \r0' —• strokovna komisija za * vino-livarne (barvna mota1 gija), Vsak od navedenih organov vaja med letom svoj del° program. Iz zadolžitev, ki so specu i za črno, barvno metalurgu0 1«'Skrivanju nepravilnosti pri Vri samoupravljanju. Da bi jijr6 delo bilo čim bolj koordi-l^ho in uspešno, smo se v že-Vhi dogovorili, da bi se po svojem dokaj neprijetnem potrebi ali vsaj enkrat mesečno sestali predsedniki delavske kontrole, delavskega sveta, sindikata, poslovnega sveta in sekretar zveze komunistov. V taki sestavi naj bi skupno pregledovali vse sklepe, ki so bili sprejeti na samoupravnih organih, sestankih družbenopolitičnih organizacij in delavske kontrole. Naj povem, da je predsednik poslovodnega sveta Franc Fale pri taki obliki dela pokazal veliko razumevanje. Vsi Jože Sedelšak našteti smo se enkrat že sestali. Menim, da je tak način delovanja še najbolj uspešen, saj bo prav na osnovi tega zadnjega sestanka in na pobudo delavcev, v neposredni proizvodnji že v kratkem sklican celoten odbor, ki bo obravnaval usklajevanje samoupravnih aktov, s področja projektnih nalog delavcev v železarni in predavanj v izobraževalnem centru med rednim delovnim časom. Tu predvsem mislim na tiste sodelavce železarne, ki med rednim delovnim časom poučujejo na šolskem centru. Na dnevnem redu bo tudi razprava o slikarski koloniji. Poudarim naj, da nismo nasprotniki te kolonije in omenjenih izostankov z dela, temveč hočemo končno urediti to s samoupravnimi akti.« »Ali samoupravna delavska kontrola v železarni sodeluje z družbenim pravobranilcem samoupravljanja in morda še s katerimi drugimi organi in institucijami?« »Pri reševanju dokaj različnih in zahtevnih nalog, ki se večajo iz dneva v dan in ki jih mora sproti reševati naš odbor, vselej tesno sodelujemo z družbenim pravobranilcem samoupravljanja v naši občini. Takšno sodelovanje je obojestransko potrebno in koristno. Sicer pa družbenega pravobranilca vselej vabimo na naše sestanke. Moram reči, da je skoraj vedno prisoten in z velikim zanimanjem zasleduje naše delo. Vsem je danes več ali manj znano, da hodijo k družbenim pravobranilcem samoupravljanja delavci, ki mislijo, da jim je bila storjena krivica. Da bi zvedel za prave vzroke, se večkrat obrača na odbor delavske kontrole z raznimi vprašanji. Največkrat so sporne delitve stanovanj. Naj pa povem, da so nam v veliko pomoč tudi republiške inšpekcijske službe. Zal moram povedati, da zelo slabo sodelujemo že od samega začetka z našimi regijskimi inšpekcijskimi službami. Je pa pohvalno sodelovanje v regiji z občinskim sodiščem in javnim tožilcem. Precej dobro tudi sodelujemo z gospodarskim sodiščem iz Maribora, saj nas redno seznanja s prestopki in prekrški naših poslovodnih organov.« »Kakšno pa je sodelovanje z našimi službami znotraj železarne?« »Čeprav še nimamo izdelane podrobne analize, kakšne informacije naj bi dobivali in od kod, je ponekod sodelovanje zadovoljivo. Na tem področju se zadnje čase precej dela. Moram reči, da smo vse to že imeli v železarni dokaj dobro obdelano oziroma zapisano. Prav tu pa bi rad povedal, da je sektor za gospodarjenje edini, ki nam redno pošilja Informacije o gospodarjejnu TOZD in celotne delovne organizacije. Sicer pa se zadnje čase že opažajo vidni premiki tudi v centru za samoupravo.« »Ali je morda samoupravna delavska kontrola v zadnjem času opazila kakšne pomanjkljivosti v naših samoupravnih aktih?« »Na nekaterih sejah delavskih svetov TOZD so se člani bolj detajlno poglobili v samoupravne akte in v njih odkrili pomanjkljivosti. Kot primer naj navedem nepravilno razdelitev osnovnih sredstev TOZD ali pa pomanjkljivo zapisan poslovni predmet TOZD. S temi problemi se je že pričela srečevati komisija samoupravne delavske kontrole v TOZD energija. Ta je med drugim ugotovila, da v njihovi TOZD ni pravilno zapisana poslovna dejavnost. Veliko težav pa nam povzroča samoupravni sporazum o delitvi stanovanj. Menim, da bo tudi ta že v kratkem času izpopolnjen in tak dan v javno razpravo.« F. Rotar OB ROBU: KAJ VE OBČAN O POSLOVANJU SIS? Stari centralni delavski svet je nekoč sprejel sklep, naj bi SIS v naši občini dvakrat letno (to je ob polletju in ob koncu leta) seznanile delavce s svojim poslovanjem. Občutek imam, da ta sklep nikakor ni predstavljal kakšne nezaupnice organom SIS, še manj njihovemu delu. Prej vidim v njem vabilo k sodelovanju, predvsem pa k sprotnemu seznanjanju s stanjem na posameznih interesnih področjih, za katere vendar odvajamo kar precej denarja. Od takrat do danes je minilo že precej časa, a te vrste obveščanje se nikamor ne premakne. Razumi-mo se prav: delegati ustreznih teles posameznih SIS pred sejami seveda zmeraj dobijo standardna gradiva. Pri tem pomeni »standardno« kolone številk v neoporečnem knjigovodskem redu in obliki. Ker pa poprečni državljani nismo knjigovodsko izobraženi, nam taka gradiva ne pokažejo vselej jasnega stanja. Tudi delegati nismo vsi. In razumimo se naprej: neka tesna soodvisnost se kaže med rezultati gospodarjenja v železarni in drugih organizacijah združenega dela ter med tistim širokim področjem dejavnosti, ki jim pravimo »družbene«, »interesne« ali kako drugače. Saj, manj ko bomo v gospodarstvu pridelali, manj bomo imeli in manj bomo lahko tudi dali. Ker pa je torej eno tako močno povezano z drugim, bi si človek zares želel, da bi administrativno-strokov-ni aparati posameznih SIS to doumeli. Gotovo ne more biti pretežko vzpostaviti informativno zvezo, nato pa prek nje na kratko, v preprosti obliki seznanjati delavce dvakrat letno. Če se bo namreč zgodilo, da bo kdaj denarja manj, kot ga SIS potrebuje, bo zagotovo okrnjena kakšna veja dejavnosti, medtem ko iz preteklosti ni znano, da bi se v kriznih obdobjih kaj skrčil administrativni aparat. Pa tudi — v primeru novih potreb ali pri obnavljanju samoupravnih sporazumov se je veliko laže pogovarjati z informiranim kot z neinformiranim delavcem. Marjan Kolar MNENJA DELAVCEV: Naše mesto jutri Večkrat smo bili priča mnogim vročim razpravam, ki so bile več ali manj posledica nepravilnosti v izgradnji novih objektov na Ravnah. V zadnjih nekaj letih se je naše mesto dokaj razvilo v stanovanjski izgradnji, pri vsem tem pa so načrtovalci vselej radi pozabili na vzporedno ureditev ulic, parkov, otroških igrišč, trgovin in gostinskih lokalov. Tako danes na Ravnah npr. ne premoremo niti enega hotela, v katerega bi se lahko zatekli poslovni gostje, ki obiščejo železarno. To je le nekaj stvari, o katerih bi se morali zamisliti tisti, ki načrtujejo videz Raven za danes, jutri in v bodoče. Kaj pa o vsem tem menijo naši delavci, smo tokrat nekatere tudi vprašali. Franc Fale, predsednik poslovodnega sveta: »Vzporedno z železarno bodo rasle tudi Ravne. Nadaljevala se bo stanovanjska izgradnja na Franc Fale Javorniku in v Kotljah. Pripravljali pa bomo že tudi načrte za večjo stanovanjsko izgradnjo na Prevaljah. Ravne bodo v perspektivi čez nekaj let potrebovale večjo stavbo, ki bi lahko služila različnim namenom. Res je, da je Titov dom premajhen in zastarel, toda nekaj let bo verjetno še moral služiti svojemu namenu. Ze večkrat sem poudarjal, da bi kulturni dom zgradili skupaj za Ravne In Prevalje. Ta kraja se namreč zbližujeta in se bosta čez nekaj let združila. To bi bilo verjetno najboljše in s tem sočasno tudi rešeno vprašanje za obe krajevni skupnosti, saj bi bilo finančno dosti lažje izvedljivo, kot pa če bi delali dva kulturna domova na relaciji slabih štirih kilometrov. O tem bo potrebno temeljito razmisliti. Kar pa se tiče gostinstva v naši občini, bi lahko rekel, da je v Mežiški dolini gostinskih kapacitet kar precej. Tu mislim na prenočitvene zmogljivosti od Cme do Kotelj. Zal pa je naše gostinstvo na zelo nizki stopnji. Tu bo potreben preobrat, predvsem pa drugačen pristop do gosta. Res je tudi, da bomo gostje morali gostinstvo pri nas bolj razumeti, mu pomagati ter se bolj zavedati, da je to delo težko in ne nazadnje slabo plačano. Premalo je tudi čutiti aktivnost sanitarnih inšpekcij na področju gostinstva. Premalo je skrbi za red in čistočo v lokalih in njihovi okolici. Železarna Ravne ima namen zgraditi ob Ivarčkem jezeru ustrezen gostinski lokal, kamor bi lahko hodili naši poslovni gostje in naši delavci. Vendar bi to bil po zamislih manjši objekt z 8—12 posteljami in drugimi potrebnimi prostori, seveda pa sodobno opremljen. O tej izgradnji bodo še odločali pristojni samoupravni organi v železarni. Javornik postaja stanovanjska soseska, ki bo imela 1000 stanovanj in prek 4000 stanovalcev. Tu se gradijo nova šola ter nekateri trgovski lokali za najnujnejše nakupe. Rešiti bo še torej treba področje otroškega varstva, in kot ste vprašali, javomiškega gradu. Ureditev tega gradu bo draga in zahtevna naloga, s katero bo nekaj časa še treba počakati. Sicer pa je vprašanje vzdrževanj a gradov evropski problem. Zato ne vem, če bomo na Ravnah lahko v kratkem času uredili grad na Javorniku. Z zgodovinskega stališča grad ne predstavlja posebne vrednosti. Res je tudi, da je krajevna skupnost Ravne že dala pobudo za njegovo ureditev. Ponovno naj pripomnim, da imamo na Ravnah grad, v katerem so študijska knjižnica, marksistična bralnica, likovni salon in je nemudoma potreben nadaljnjega popravila na zahodnem delu. Res pa je, da bo javor-niška stanovanjska soseska potrebovala gostinske prostore. Toda če je grad za to najbolj primeren, je vprašanje zase. Izdelati bo treba študijo, kaj bi bilo najbolj smotrno in racionalno napraviti z javomiškim gradom.« Jože Borštncr, ravnatelj TOZD raziskave 'in razvoj: »Res je, da na Ravnah vsa leta pozabljamo pri izgradnji novih stanovanjskih naselij in pri napredku železarne na vzporedno izgradnjo življenjsko potrebnih prostorov. Splošno je znano, da je naše gostinstvo v občini na dokaj slabem glasu. To še posebno velja za Ravne, ki ne zmorejo niti enega sodobnega hotela, v katerem bi lahko prenočevali naši poslovni gostje. Mislim, da bosta tu morala prevzeti občina in prizadeto gostinstvo iniciativo ter k sodelovanju pritegniti tudi delovne organizacije, da se bo na Ravnah le zgradil centralni hotel. Če se da povezati z rekonstrukcijo javomiškega gradu, ne vem. Koliko je to izvedljivo in ekonomično, je treba ugotoviti na podlagi natančne študije, ki doslej še ni bila opravljena. Sicer pa ni pričakovati, da bo šlo fi- Jože Borštner nanciranje novih gostinskih lokalov samo skozi železarno Ravne, čeprav bo železarna poskušala zaradi večjega števila poslovnih domačih in tujih gostov prispevati svoj delež. Na enak način bo treba tudi misliti na nove ustrezne prostore za občinsko skupščino in družbenopolitične organizacije. Potrebno bi bilo to kombinirati v enem objektu, saj bodo za izvedbo potrebna velika sredstva. Mislim pa, da bo potrebno čim-prej najti ustrezne vire financiranja, organizacijo pa bi morale prevzeti občinska skupščina in DPO. Kar pa se tiče objektov, namenjenih za kulturno življenje, je znano dejstvo, da kulturni dom na Ravnah kljub rekonstrukcijam, ki so bile opravljene v zadnjih nekaj letih, ni tak, da bi nam lahko bil v posebno čast. Posebne težave so vselej ob velikih prireditvah. Ker take dvorane ne potrebuje vsak kraj v Mežiški dolini, temveč lahko služi le enemu delu občine, bo pametno graditi nov kulturni dom (ali večnamensko dvorano) na taki lokaciji, da bo dosegljiv širšemu krogu občanov. Program za novi dom bi moral obsegati poleg normalne dvorane še ustrezne stranske prostore, tako da bo možno tudi kulturno udejstvovanje izven delovnega časa vsem ljubiteljem različnih zvrsti kulture, mladim in starejšim občanom. Iniciativo za izgradnjo teh nadvse potrebnih objektov morajo prevzeti naše kulturno-prosvetne organizacije. Na športnem področju smo sicer relativno dobro razviti, vendar v bodočnosti zaradi rekreacijskih potreb ne bomo mogli mimo zgraditve letnega kopališča in kegljišča. Seveda pa ob vseh teh naših željah ne bomo pozabili tudi na zaščito našega življenjskega okolja. Železarna ima v svojem srednjeročnem načrtu gradnjo naprav za čiščenje zraka. Ustrezna dokumentacija zanje je že nared. Potrebno bo poskrbeti še za čiščenje odpadnih voda, kar pa bo možno le v sodelovanju s komunalno skupnostjo. Odpadne vode iz kanalizacij v večji meri onesnažujejo Mežo kot one iz železarne. Menim, da se mesto Ravne ne more pohvaliti s preveliko či- stočo. Samo sprehodimo se P° naših cestah in poteh, pa bomo naleteli na marsikaj. Če bomo hoteli biti čisto mesto, bomo morali poskrbeti za čistočo s samodisciplino občanov in z ustreznimi storitvenimi službami. Je pa na Ravnah prisoten še en problem. To je smotrn0 vzdrževanje in dograjevanje starega mestnega jedra. Za to nimamo izdelanih potrebnih načrtov. Mislim, da bomo tudi t morali malo bolj pohiteti. Skratka, treba bo to jedro obdelati celoti, od različnih 1°. (trgovine, gostilne), do javnih * privatnih zgradb, vključno cestami in ulicami. O vzdrzev-nju naših mestnih cest in m ne moremo reči kaj posebno P” hvalnega. Te imajo vse prej K mestni videz, kar meji že na z . nikrnost. Drugi kraji v Mczis dolini so si znali na tem podriocj veliko bolje pomagati in urediti.« Milka Breznik, spektroskop*^ »Kakšno naj bi bilo naše mes a v bodoče? Menim, da bi se n* rali prej vprašati, kakšno je ^ nes? Pa si poglejmo bolj blizu nekatere stvari, za kat menim, da bi morale biti zdavnaj urejene. Kar lep čas s si želela, da bi tudi jaz s sV .0 družino lahko živela v lepetf* _ prijetnem naselju, to je na Jav niku. Letos spomladi sem do** stanovanje, s tem pa se n** j izpolnila želja. Pa vendar . TLjo nisem niti slutila, da se mi P na s tem povečale tudi skrbi, saj Javorniku naši otroci mm svojega prostora, na katerem . se lahko brez skrbi igrali. . so sedaj ceste in ulice ter S'* bišča njihova otroška *Sr*^air0]ce starši vselej, ko spustimo ot ven, v skrbeh, da se jim b° ^ pripetilo. Sicer pa je tudi reS^cej je danes na Ravnah kar Pf^j, organiziranih in opremlJ ^ igrišč, ki pa so žal dokaj vzdrževana. . Drug problem, ki bi zdavnaj moral biti rešen, je P ^ skrba. V našem mestu, raz®a 0ij Javorniku in še kje, je “ [e trgovin. Pa kljub temu vs številne trgovske hiše morejo zadovoljivo oskrb ^ Ravenčanov. Ali naši trgovc^j ne morejo organizirati in v naše trgovske politike? Milka Breznik Kakšno bi moralo biti mesto jutri? Menim, da bi čimprej korali poskrbeti za varen promet na naših ulicah. Predvsem toislim na semafore pred novo uPravo in spodnjim vratarjem, saj ni dneva, da nismo v nevarnosti, ko gremo konec službe cesto. Predvsem pa bodo korali tudi urediti naše zelenice 'a edini park, ki ga imamo na favnah. Kolikor mi je znano, je *a kar precej zapuščen in neurejen. Ne morem razumeti na-š>h vodilnih na krajevni skupiti, da ta naš prostor tako zanemarjajo. Mogoče pa so ob vseh skrbeh, ki jih imajo, pozabili, se morajo krajani tudi nekje sprehoditi? Precej me moti tudi da je zadnje čase spomenik Prežihovega Voranca, ki je postavljen v parku, postal plezalna ■očka za marsikaterega otroka. Ali si naš pisatelj res ni zaslužil *a vsa leta svojega ustvarjanja “°lj častnega in vidnega mesta aa Ravnah? Skratka, precej bo treba storiti za naše mesto, te bomo hoteli, da bo lahko brez s^amu in vredno svojega imena, 1 je danes znano že širom sveta.« Ivan Fedler, mojster lahke kalupirnice: »Kar se tiče našega mesta, ni ako čisto, kot bi moralo biti. V aodoče moramo pripraviti naše krajane, da bodo pazili na boljšo Rejenost naših ulic, kakor tudi ^°ma skrbijo za čistočo svojih s‘anovanj. Vsem je znano, da Pao s toplovodom na Ravnah Precej pridobili oziroma zavaro- Ivan Fedler jjkll naše mesto pred še večjim ^snaženjem. Kljub temu se Jja nekateri ne zavedajo. Ti za bnf no ceno nočejo sodelovati v za čim čistejše okolje, v iverem živijo. Tega sodelovaje‘ danes na Ravnah še ni za-Pe i- Za primer naj navedem ^ Urejene zelenice v Gramoznici. tJ* tamkajšnja okolica je danes ^ a> kot bi v tem delu Raven . Zmeraj bilo gradbišče. Skratka, j ! se bomo morali potruditi in o trdno voljo stopiti v boj proti 6snaževanju. tej priliki priporočam naši 1, Pjevni skupnosti ter samost, Vni komunalni interesni do ’ nai v bodoče že ob Vsaditvi vsakega novega stanovskega bloka takoj začneta urejati okolico. Urejevanje zelenic in parkov, kakršnega sedaj vidimo na Javorniku, ne more biti nikomur v pohvalo. Da bo naše mesto v bodoče lahko ustreglo slehernemu krajanu, bo treba takoj prisluhniti potrebam, ki so znane že nekaj let. Tu namigujem na izgradnjo sodobnega kulturnega doma, nekaj trgovin in hotela, ki ga na Ravnah nimamo. Menim, da se upravičeno ob tej priliki vprašam, kakšno bo naše mesto jutri 'in sploh v bodoče, če bomo tako nekontrolirano gradili. V lep primer nam je vsem skupaj lahko pred nekaj leti zgrajena slaščičarna v Prežihovi ulici. Ali se danes pri tako organizirani in strokovni urbanistični službi še dogajajo takšne stvari? Ali res nihče ni hotel te velike pomote še ob pravem času videti in tudi ukrepati? Pri taki politiki urbanizma, kot jo imamo sedaj na Ravnah, se bo lahko tudi zgodilo, da nekdo dobi gradbeno dovoljenje za postavitev garaže pri kavarni na Cečovju. Smatram, da bo nedvomno za bolj smotrno ureditev in izgradnjo našega mesta v bodoče potrebno več sodelovanja. Res je dejstvo, da smo precej naredili s sredstvi krajevnega samoprispevka. Smatram pa, da bi z boljšo razporeditvijo tega denarja o pravem času naredili še več.« Gvidon Kacl, magister v komerciali : »Postavljena vprašanja so po mojem aktualna in zelo pomembna. Še posebej, ker sem prepričan, da je bil in je še dosedanji celotni razvoj našega mesta premalo načrtovan. Predvsem manjka kontinuitete in jasnosti v razvoju, česar v bodoče nikakor ne smemo več dopuščati. Zato nam je potreben predhodno opredeljen in hkrati elastičen, na osnovi mnenj vseh krajanov narajen načrt nadaljnjega razvoja (to naj ne bo samo drago plačana študija), ki bo med drugim moral upoštevati danes že delno uresničen proces združevanja Prevalj in Raven. Mislim, da je potrebno vsa razmišljanja v zvezi z razvojem našega mesta vezati tudi na ta okvir. To pomeni, da bomo morali prvo analizirati, kaj imamo in kaj potrebujemo na ravni mesta Raven in Prevalj, In kaj je nujno potrebno v posameznih krajevnih skupnostih. Tu še posebej poudarjam, da bomo morali, sledeč načelom, ki smo si jih postavili v ustavi in drugih sistemskih zakonih, na Ravnah organizirati več krajevnih skupnosti. Drugače se bomo stežka izognili nevarnosti, da bo o pomembnih preblemih našega neposrednega okolja iz vsakdanjega življenja odločalo premalo krajanov. To hkrati pomeni, da naj bi vsi krajani aktivneje in bolj konkretno sodelovali pri kreiranju bodočega razvoja mesta. In kaj bi konkretno predlagal za izboljšanje sedanjega stanja? Ob nespornih velikih uspehih dosedanjega razvoja kraja, med katerimi v zadnjem času izstopajo toplovodno ogrevanje, stanovanjska 'izgradnja na Javorniku in znatne naložbe delavcev železarne v čistilne naprave, ter s tem v izboljšanje ekoloških pogojev dela in bivanja vseh krajanov, bom izpostavil samo nekaj problemov. Ali lahko zasledimo v našem mestu neki določen, recimo npr. koroški stil gradnje, ureditve zelenic, parkov, označevanje turističnih poti in objektov? Mislim, da o skladni in privlačni ureditvi kraja ne moremo govoriti. Manjka nam velikopoteznosti, drznosti, elegantnosti in izvirnosti rešitve (izjema v zadnjem obdobju je železarna). Vse preveč igramo na karte sigurnosti, tako da večkrat določena sredstva premalo obračamo in izkoristimo. Vprašujem se tudi, zakaj že celo desetletje nismo za reševanje nekaterih omenjenih problemov organizirali lokalne mladinske delovne akcije? Prepričan sem, da bi mladina kraja dobro pripravljeno akcijo z odgovornostjo prevzela. O preskrbi kraja (pa tudi celotne Mežiške doline) z enostavnimi življenjskimi dobrinami in ostalimi izdelki za širšo potrošnjo bi (razen nekaj izjem) lahko povedal precej kritik. Proizvajalci in trgovci se še vedno premalo zavedajo, kako pomembno je zadovoljiti kupca z ustrezno kvaliteto in asortimanom izdelkov ter še posebno s postrežbo in notranjo ureditvijo prodajaln. Krajani imamo pri reševanju omenjenih vprašanj odločilno vlogo, da se prek svetov potrošnikov dogovarjamo s proizvajalci in trgovci. Zal pa v svetu krajevne skupnosti ugotavljamo, da akcije v tej smeri tečejo na občinskih in republiški ravni. Ob tem bi izpostavil stanje na področju gostinstva in turizma v kraju. Premalo izkoriščamo vložena sredstva v nekaterih objektih in napravah v turistične namene. Imamo problem zaposlovanja ženske delovne sile, toda področje turizma in obrti smo v celoti zanemarili. Ob hitrem razvoju kraja smo tudi pozabili na potrebe in funkcionalne prostore za delo družbenopolitičnih organizacij, interesnih skupnosti pa tudi upravnih organov občinske skupščine. Glede gradnje določenih kulturnih, športnih in drugih objektov (npr. mladinski dom) se bo potrebno realneje dogovarjati in združevati delo in sredstva za tisto, kar najbolj potrebujemo za skladen razvoj nas in naših otrok danes in v bodočnosti. Ta zapis je povzetek članka »Znanje na odlagališčih, namesto v glavah« Friderja Laux-manna, kakor so ga iz časopisa »Die Zeit« prevedli »Naši razgledi«. Zanimiv je z več vidikov: — tudi pri nas se intenzivno ukvarjamo z zbiranjem, urejanjem in skladiščenjem znanstveno tehničnih informacij, — marsikaj s tega področja velja tudi za dnevno oz. novinarsko informiranje; posebno tisto, da nobena informacija ne koristi, če je ne preberemo, — zamisliti se splača nad že kar splošnim dejstvom, da stro- Gvidon Kacl Grad na Javorniku zelo propada. Mislim, da bi bilo prav, da ga takoj zaščitimo pred nadaljnjim razpadanjem. Pozneje pa ga obnovimo in preuredimo v različne namene. Še in še je problemov in misli, ki pa jih je v tako kratkem razgovoru težko povedati. Morda bi na koncu še dodal, da bi glede na vedno težje energetske razmere v svetu in tudi pri nas že morali začeti intenzivneje razmišljati o gradnji stanovanjskih in podobnih objektov, ki bodo termoizolacijsko dosti bolje grajeni. Pri tem nikakor ne bi izključil začetnih poskusov uporabe dodatnih virov energije, npr. majhne potočne hidrocentrale, sončna energija itn. K temu bi še dodal aktualno vprašanje organiziranja in zbiranja odpadkov in njihove nadaljnje predelave. Te akcije bi v okviru kraja in v interesu varstva okolja morale hitreje steči, pa čeprav bi bili včasih tudi pionirji na tem področju. Ne nazadnje je treba imeti pred očmi dejstvo, da se morajo Ravne aktivno vključevati v širšo koroško regijo in v njen policentrični razvoj, kjer nikakor ne smejo igrati podrejene vloge oziroma se zapirati in se ograjevati od teh problemov.« F. Rotar kovnjaki — specialisti večinoma obupno malo vedo o drugih področjih, pa lahko tako pride do tega, da npr. neki urbanisti ne razumejo jezika sociologov in potem socioloških dognanj ne znajo uporabiti. »Kjer se pa strokovnjaki ne razumejo več med seboj, vladajo laiki.« (F. Lauxmann). Informacije o znanju se strahovito širijo Do leta 1820 je bilo celotno človeško znanje v mejah umske dojemljivosti enega samega člo- Za dostopnost in uporabnost znanja Ne zmoremo več sprejemati niti informacij o »znanju«, kaj šele znanje samo veka. Potem je bila potrebna specializacija, ki je v zadnjih 150 letih omogočila velikanski razvoj raziskovanja. Primer strokovne revije Chemical Abstracts kaže, kako hitro je naraščalo število zajetih znanstvenih del: — do prvega milijona 32 let,— do drugega milijona 18 let, — do tretjega milijona 8 let, — do četrtega milijona 4,6 leta, — do petega milijona 3,3 leta. Informacijski material na kateremkoli področju se podvoji v dveh do desetih letih. S številom znanstvenikov narašča tudi število objavljenih znanstvenih del, velikanska množica teh del pa spet zahteva vedno več znanstvenikov, ki jih bodo obdelali. Leta 1850 naj bi bilo na svetu okoli milijon znanstvenikov, leta 1950 deset milijonov, leta 2000 bi jih moglo biti 100 milijonov. In še kasneje? Ni pa to edina grozljiva podoba prihodnosti. Če drži, da informativni material katerekoli veje znanosti zastari v desetih letih, iz tega sledi, da je znanstvenik (verjetno pa vsak strokovnjak), ki se ne izpolnjuje, najkasneje v desetih letih samo še na pol izobražen. Ker pa se vse veje znanosti nenehno širijo, je potrebna vedno večja specializacija. Ta pa ima spet za posledico, da specialisti zmeraj bolj izgubljajo pregled nad večjimi celotami oziroma celotno povezanostjo znanja. Nič ne kaže, 'da bi kaj ukrenili proti temu. Tako le jadramo na morju informacij, ne prizadevamo pa si, da bi začeli graditi jezove. Znanje na odlagališčih, namesto v glavah Preden sledimo naprej Laux-mannovim mislim, moramo opozoriti na neko dejstvo: mož uporablja podatke iz vsega sveta. Morda se mu zato kaže podoba nekoliko drugače, kot bi se npr. strokovnjakom manjših INDOK — centrov. Ali pa ne gre neskončno kopičenje podatkov povsod isto pot in ali niso problemi Delo z nasmehom dostopnosti ter uporabnosti enaki, je seveda drugo vprašanje. (Op. p.) Informacije se torej proizvajajo in odlagajo v skladišča. Poglavitni problem pa ni zbiranje, temveč urejanje 'informacij, kajti samo urejene je pač možno najti in uporabiti. Pri tem si pomagamo z različnimi sistemi razvrščanja (klasifikacij). Laux-mann vrednostim klasifikacij ne zaupa preveč. Pojmi se namreč pogosto prekrivajo, stvari pripadajo hkrati več kategorijam, ki so med seboj v neprogrami-rani povezavi itn. Ker so možnosti elektronske obdelave podatkov velike, nekateri mnogo pričakujejo od ti. bank podatkov. Uporabnik, ki hoče priti do informacije, mora poznati pot skozi strukture podatkov. Kdo pa lahko uporablja tak sistem? V začetku takšne programatorske oziroma »proceduralne« jezike najbrž obvlada Vprašanje pa je, če je to že samo osebje iz bank za podatke, dovolj, saj mora človek tudi vedeti, kaj hoče s tem jezikom povedati ali vprašati. To pa verjetno lahko stori samo znanstveno izobražen programator. Vzemimo pa, da se vsi ti problemi dajo rešiti. Ali bi potem naravna meja, ki jo postavlja zmožnost človeških možganov za dojemanje, izgubila svoj pomen? Ali ne bi bilo več pomembno, kaj sami vemo, temveč samo še to, kaj bi lahko vedeli 'in kako bi prišli do tega znanja? Kdor temu pritrdi, si pripisuje sposobnost, da bi se naučil tujega jezika že samo s tem, da si je nabavil debel slovar. Pomoč računalnikov ima vrednost samo, če jo znamo tudi ovrednotiti. Pripravljene informacije nimajo nobene vrednosti. Pomemben je samo tisti, ki jih uporablja. Če pa bi se tudi posrečilo pripraviti vse bistvene informacije posameznih delovnih področij, to še daleč ne bi bilo nadomestilo za razmišljanje. Če hočemo dobiti odgovor, moramo imeti najprej vprašanje. Kdor vpraša, mora vedeti, kaj želi izvedeti. — Na napačno vprašanje je tudi pravilen odgovor vedno napačen odgovor. Nevarnosti razdrobljenega znanja Posledica razdrobljenega znanja je, da se strokovnjaki pri številnih vprašanjih ne menijo za to, kaj vedo drugi. Znanje, ki ga ni mogoče več uskladiti, je nekoristno. Namesto da bi se znanje, ki je postalo neizmerljivo, s skupno sprejetimi rešitvami potrdilo in ovrednotilo, se že na gimnazijah temelji skupnega razumevanja vse bolj zanemarjajo v korist specialnega znanja. Strokovno znanje, ki ga ni mogoče izraziti v vsem dostopnem jeziku, je čedalje manj vredno. Čemu npr. koristijo biološke raziskave, če pa kemiki oskrbujejo kmetijstvo z umetnimi gnojili in sredstvi za boj proti mrčesu, katerim se biologi lahko samo čudijo? Bolj kot za banke s podatki bi si zato morali prizadevati, da bi ustanovili ali ohranili takšna delovna, življenjska in miselna področja, na katerih bi se ljudje zares razumeli. (Povzetek: n. r.) IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI: POZORNOST VZDRŽEVANJU Na Prevaljah smo srečali Jožeta Boštjana tajnika krajevne skupnosti, ter ga poprosili za kratek razgovor, na katerega je rade volje pristal. Tokrat nas je predvsem zanimalo, kaj v letošnjem letu na Prevaljah še nameravajo narediti. »Za nami so vse predpriprave za ureditev idilične kmečke vasice Šentanel. Danes kaže ta kraj obiskovalcem res čisto drugo podobo kot pred leti. Sicer pa moram reči, da sta razen 100.000 dinarjev, ki so šli za ureditev vasi »Kako pa je z gradnjo vašega kulturnega doma?« »2e pred časom smo iz sredstev krajevnega samoprispevka nar čili vse potrebne glavne načrte z izgradnjo našega večnamenskeg doma. Še letos bomo pričeli z de > saj so vsa sredstva in dokumentacija nared.« »Ali na Prevaljah že deluje svet potrošnikov?« »2e pred letošnjimi letnimi dopusti smo na Prevaljah izvo1' člane v svet potrošnikov. Pred n Sentanelska slovesnost iz sredstev krajevnega samoprispevka, in 30.000 dinarjev, ki so bili namenjeni za ureditev ograje, vsa ostala sredstva dala samo-upravan komunalna interesna skupnost in obrat za kooperacijo Ravne.« »Kaj na Prevaljah v tem letu še nameravate narediti oziroma urediti?« »Predvsem bo naša krajevna skupnost in njena gradbena enota redno vzdrževala lokalne ceste, ulice in zelenice. Sicer pa bomo poskušali regulirati potok Štefan in popraviti podporni zid Peče pri železniški postaji. Končali pa bi radi dela na zadnji veji kanalizacije ob Meži. Regulirali bomo tudi potok, ki teče z vrha Šentanela v dolino.« davnim pa smo tudi že *z ra-rokovnik, ki so ga dobili v ra7-P ,g vo vsi člani sveta. Menim, d ta prehodni postopek seznanja ^ v redu, saj se morajo člani s ^ v vsem natančno spoznati, da do lahko potem na terenu * 0« vlogo opravljali hitro in usPe® g. Ob koncu razgovora na_ r valjah nam je Jože Boštjan se p vedal, da je svet krajevne ®, jje nosti vprašal trgovsko P° Lva Ljudski magazin, kaj name trga storiti s staro pekarno sredi _ na Prevaljah. Ta bi se rala že pred nekaj meseci P* ^ urejati predvsem na zunaj- ^ Vodole aj aktualno vprašanje s°vS){0 bili odgovor, da sedaj to }T^°n0\/0 podjetje gradi na Javorniku trgovino, zato bo adaptacija g, pekarne morala še nekaj čas čakati. F. R°tar R E C I K L Z enako zavzetostjo kot pri uvajanju metod za kontrolo in izdelavo prototipov aparatur za nadzor okolja se sodelavci Instituta Jožef Stefan lotevajo tudi problemov v zvezi z odpadnimi snovmi, ki nastajajo v kemijski in v drugih industrijskih panogah. Probleme v zvezi s tekočimi industrijskimi odpadki, ki jim pravimo tudi tehnološke odplake, rešujejo na ta način, da skušajo najti ustrezne postopke, s katerimi bi odplake očistili do take mere, da bi bilo dobljeno očiščeno IRAN biti v vodo možno ponovno upora procesu. Kot primer take *z pjjfst tehnologije naj navedemo gl-za predelavo uranove rude ^a-rovskem vrhu, ki je zasnov piko, da ne bo izpuščal v oko kakršnih odplak. „ 0 ne- Po drugi strani pa je m0ZLezr>i' katere tekoče odpadke z us r-stne mi postopki predelati v kUpiria snovi. Tako na primer s ^0-sodelavcev odseka za komu ^ ra na IJS že razvila postop predelavo odpadne žveplov ^ ne, ki je samo v SR Slovenu staja okrog 20.000 ton letno, v Tonijev sulfat. S tem je dana ■Možnost, da se namesto 100.000 ton nevtralizacij skega blata, ki Predstavlja samo po sebi nadle-odpadek, proizvede letno ‘6.000 ton amonijevega sulfata. Le-ta je namreč pomembna sestavina umetnih gnojil in ga moramo eanes še pretežno uvažati. Podob-kot problem omenjenih sulfat- nih odpadkov namerava skupina rešiti tudi problem fluoridnih odpadkov. Skupina SEPO (skupina za evaluacijo posegov v okolje), ki dela v okviru IJS na najvišjem znanstvenem nivoju, pa rešuje z vso potrebno širino številne probleme, ki se pojavljajo ob novih investicijah ali pa ob že obstoječih industrijskih obratih. Za police je že zdavnaj zmanjkalo prostora in zato so knjige povsod, po kotih, po tleh, da se je komaj mogoče preriniti skoznje, knjiga si česa takega ne zasluži. Težave pa so še drugačne vrste. Naše zime so dolge in pred mrazom bežimo k toploti, v knjižnici pa ni več niti toliko prostora, da bi postavili peč. Tako se mraz v njej nič ne sklada s tistim prijetnim občutkom, ki naj ga dajo knjige. Knjižničarke se grejejo z električno pečko, toda s temi pečmi je pač tako, da bi te pri nogah sežgala, roke pa ti ob tem zmrzujejo. V knjižnici ni niti vode niti sanitarij, torej osnovnega, kar človek potrebuje. Honorarji so smešno majhni, če jih primerjamo s tistimi, za katere slučajno vemo, saj znašajo komaj 30 starih jur-jev na eno knjižničarko na mesec dni. Knjižnica pa je odprta pet dni v tednu Stalno zaposleni knjižničar bi stal denimo 8 milijonov na leto. Sposojnina nanese malo več kot pol starega milijona letno in od tega plačajo čistilko, elektriko, obrazce, ki jih je nekaj vrst in sploh niso poceni. Svoboden pristop do knjižnih polic, urejeni katalogi, spodoben prostor in honorarji so že leta vi- zija vodje knjižnice, ki kljub optimizmu nima upanja, da bi se to v doglednem času rešilo. S kakšno pravico bi zamerili knjižničarkam, če jim bo lepega dne vsega dovolj in ne bodo več hotele delati v takih razmerah ter bodo knjižnico enostavno zaprli? Ker pa tega še niso storile, še kar mirno spimo in čakajmo, da bodo! Take navade pač imamo. KNJIGE ZA DARILO, NE ZA BRANJE Kdove zakaj, ampak na Ravnah nimamo prave knjgarne. Zto moramo na Prevalje, če se že odloči-ma za resnejši nakup. Tam imajo A. Grošelj, Detajl s spomenika NOB v Šentanelu na zalogi nekaj čez 1000 leposlovnih knjig, strokovne pa le za srednje in osnovne šole. Knjige kupujejo ljudje v glavnem ob praznikih in za darila. Najmanj gredo v prodajo čez poletje. najbolj pa pred novim letom in ob 8. marcu. Največ prodajo mladinske literature. Druge knjige pa so predvsem drage, saj pod 160 dni knjige sploh ni, obročnega plačevanja, kot ga nudijo razne založbe, tudi ni. Knjige torej kupujemo zato, da jih darujemo, sposojamo pa si jih zato, da jih beremo. Posrečena kombinacija! Le to bi še bilo treba vedeti, kaj je tisto, kar kupujemo in beremo. Če namreč verjamemo prodajalcem in knjižničarjem (in zakaj jim ne bi?) potem to zvečine žal ni kvalitetno. Z. Strgar JEZIK NAŠIH PLAKATOV Vsaka z velikim sendvičem v roki smo se tri gimnazijke v torek sprehajale pred ravenskim Trgovskim domom. Čakale smo na plesne vaje. Hodile smo sem in tja ter si ogledovale izložbe: knjige, modno konfekcijo, prehrambene izdelke itd. Seveda smo se največ časa zadrževale pri konfekciji. Gledale smo, tu in tam kaj pohvalile ali pograjale. No, in naenkrat nas vse to sploh ni več zanimalo. Pritegnil nas je plakat: »Na pri nas kupljeni konfekciji izvršimo tudi morebitne popravke.« Besedilo nam ni in ni hotelo v uho. Mogoče je bil temu kriv profesor, ki nas je venomer opozarjal na lepoto jezika? Kaj pa zdaj? Me že vemo, da je ta napis slab, neslovenski. Pa drugi? Koliko ljudi bo to prebralo?! Vsebino bodo že razumeli, to pa je glavno! Ne. Nekaj moramo storiti, smo si rekle. Ali gremo v trgovino in predlagamo, da besedilo spremenijo? Gremo. Rekli so nam, da tega niso sami pisali, temveč njihov aranžer. Hm? Malo smo pomislile, potem pa predlagale: »Pri nas kupljeno konfekcijo tudi popravljamo.« In verjamete ali ne, prihodnji torek opoldne, ko smo se spet sprehajale s sendvičem v rokah, je na izložbenem oknu visel nov plakat! Nasmehnile smo se in ponosne smo bile! Helena Mager Jean Paul Sartre KAJ ZMORE LITERATURA (odlomek) Zakaj beremo romane ali eseje? V življenju tistega, ki bere, nekaj manjka in to išče v knjigi. Kar mu manjka, je smisel, kajti prav ta, polni smisel bo dal knjigi, ki jo bere. Smisel, ki mu manjka, je vsekakor smisel njegovega življenja, življenja, ki je slabo za vse — slabo živeto, slabo izkoriščeno, odtujeno, prevarano, m!i-stificirano, o katerem pa vendarle vsi, ki ga živijo, vedo, da bi lahko bilo drugačno. Kje, kdaj, kako? Tega nihče ne ve; tu ne govorim s stališča militantnega, kajti angažirana literatura ni bojevita literatura. Reči hočem samo, da so ljudje, ki svojega pomena še niso našli, iščejo neki smisel; njihova svoboda je prav v tem, dati resničnosti zmeraj, povsod neki smisel — toda zmeraj drugačen smisel, ki se demantira. Kajti polnega smisla, ki bi ga radi dali svojemu življenju, ne najdejo, izmika se jim. Uresničiti ga v branju — k temu vabi knjiga! V knjigi ne gre torej za nič manj (v določeni socialni skupini, seveda) kot: dati življenju smisel — življenju človeka v svetu, ki obstaja iz družbe z njeno naravo — naravo, ki sli jo je ustvarila, in tisto, ki si je ni znala ustvariti, ki se ji izmika — ter s človekom v njeni sredi. ... Človek spozna nekaj takega kot smisel svojega življenja — temen smisel, ne razločnega, ne smisla s koncepti, kajti literatura mu ne govori s koncepti, temveč z gostoto stila, z načinom bivanja — prestavi ga v stanje, ki mora samo biti temno. Ne gre za pojasnjevanje, temveč za to, dati mu neke vrste polnega smisla njega samega, z občutkom svobode, z občutkom, da je za trenutek svoji družbeni in drugim danostim bolj ali manj zavestno — pobegnil v svobodo. Kdor je doživel ta trenutek svobode in — z branjem — za hip ušel silam odtujitve ali zatiranja, tega zanesljivo ne bo pozabil. To, menim, zmore literatura — vsaj neka določena literatura. (Prevod: -ek) IZREKI Človek naj zastavi življenje za svobodo in ne za cirkuške burke. Spartak * Svojemu naj hujšemu sovražniku ne želim, da bi učakal 90 let. G. B. Shaw * Kdor pa nima ničesar, kar bi lahko dal, mora moliti za uboge. Brentano Sposojanje in kupovanje knjig LJUDSKA KNJIŽNICA Mnogo naših poti se steka na 'totizunsko cesto. To je naša edi-33 ulica, kjer se vrstijo: čevljar, otograf, cvetličarna, železnina, hzer, Mojca. Nekje na sredi med Jirni je ljudska knjižnica. Osnovna je bila enkrat po vojni, od ,e‘a 1951 dalje je njen vodja Jož-33 Herman, ki je bolj znan po 5/asbeni plati. Danes ima že mar-.'kateri zasebnik več knjig, kot p je takrat premogla knjižnica, y jih je bilo v začetku vsega kupaj le nekaj sto in vse niti ni- bile knjige; pač tudi revijice, rošure in podobno. Majhnega raste veliko R.^a tako skromen knjižni fond c* mogel zadovoljiti potreb bral-®v> je jasno, zato si je tov. Her-ll(an prizadeval, da bi bero kva-J*tno dopolnil. Obiskoval je an-^kvariate, se dogovarjal z založbi, da je naposled iz nekaj sto Jkslo nekaj tisoč knjig. Lani jih ; bilo 14730. V okroglih številkah 5'Mladinskih 3000, poezij in dram i„ 1 leposlovja 9400, znanstvenih 3 strokovnih 1700. Rednih bralcev je okoli 660. Na 'bez majhna številka, toda ti so bsli lani v knjižnico 3150-krat in Oči in besede ^Posodili 9000 knjig, od tega je Hj 0 mladinskih izposoj. Izposojal3 ni velika. Za mladinsko lite-85 *r° P°sebej ne, saj ena knji-|j dinar ne stane, druge pa veto'0 dinar ali več. Na voljo so C katalogi, a ti ne služijo svo-namenu> sai J'b dopolnijo le štiri leta, medtem pa je >0nn ica bogatejša že za kakih u novih knjig. ^Dostojno za človeka in KNJIGO D^ibdska knjižnica obsega dva •boS ,°ra ali 42 m2. Prednstavljaj-ItoSi, da je to manjše stanovanje. 0 bi vanj spravili 14000 knjig? NAČELA IN GESLA — Kritika naj izhaja iz analize dela in angažiranosti po- f sameznikov in skupin. • — Boja proti inflaciji ni mogoče ločiti od boja za večjo produktivnost. 0 — Dobro delovanje nabave lahko bistveno vpliva tudi • na uspešnost proizvodnje in prodaje in s tem na uspešnost • delovne organizacije. £ — Podjetje, ki hoče svojo tržno dejavnost voditi, ne da • bi pri tem opazovalo konkurenco, je podobno strategu, ki J se bori proti neznanemu sovražniku. £ — Vsaka OZD želi pri svojem poslovanju praviloma do- • seči optimalno likvidnost, ker doseže v tem primeru naj- • nižje poslovne stroške, najvišje prihodke in maksimalni £ finančni rezultat. • — Večje število dobaviteljev zmanjšuje rizik nabave, vendar pa po drugi strani predstavlja manjše posamične nabavne količine, kar včasih privede do zmanjšanja asortimenta. — Vsakdo posredno ali neposredno vpliva na kvaliteto proizvodov, zato se tega moramo zavedati pri svojem delu. — Plan je instrument za uresničevanje poslovne politike. • — Neposrednega samoupravljalca in TOZD je treba • oborožiti z informacijami, znanjem in kvalifikacijami, da - se na ta način postopoma ukine tradicionalna koncepcija delitve dela na upravljavske, podjetniške in proizvodne funkcije. — Nepopolno izkoriščanje delovnega časa, zamujanje in predčasno odhajanje z dela, slabo izkoriščanje kapacitet, malomaren odnos do družbenega premoženja in podobno naj ne bo značilnost naše delovne organizacije. — Tržišče je edini razsodnik, ali je naše delo družbeno potrebo in družbeno priznano in v koliki meri. — Največ uspeha ima tisti, ki pravilno predvideva. — Dobro poslovanje nabave ni samo v ekonomičnosti nabave v ožjem pomenu, temveč tudi v kvaliteti blaga, v dobavnem času in optimalnih količinah. — Čas, potreben za izdelavo, je predlog v vseh gospodarskih dejavnostih in veže previsok obseg sredstev. — Razvoj delovne organizacije se ne kaže samo v in ve- { sticijah, ampak predvsem v porajanju svežih idej o novih • in izboljšanih proizvodih. 2 — Raziskava tržišča je trajno in načrtno raziskovanje % vseh pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na tržno dogajanje, torej raziskovanje ljudi, blaga in prodajnih poti, z namenom spoznavanja možnosti za prodajo in nabavo. — Odločitev, da se skrči program, je običajno težja in bolj boleča od odločitve, da se razširi program, vendar pa je v danih okoliščinah nujna in racionalna. — Delovna organizacija si oblikuje tržišče iz kombinacije položaja ponudbe in povpraševanja. — Produktivnost je merilo za uspešnost, racionalnost, boljše gospodarjenje in večji dohodek. J. A. • ! S KNJIŽNE POLICE DOMAČA dela Boris Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo II., literarnozgodovinska študija; MK, Lj., 352 str. 220 dih. Cvetovi ne bodejo Posebna raziskovalčeva pozornost je v tej knjigi posvečena Krstu pri Savici, ob katerem še zmeraj teče boj za Prešernov duhovni obraz. V Paternujevi razpravi gre za še en poskus nove miselne, oblikovne in primerjalne interpretacije Prešernove pesniške zapuščine. Tone Svetina, Izbrana dela; ZB, Lj., 2399 str. 600 din. Zaradi izredne priljubljenosti med bralci se je založba odločila, da izda v posebni zbirki Svetinova dela. Vanje je uvrstila: Orlovo gnezdo, Ukano I, II, III in Ognjeni plaz. Gojko Stanič, ZDA na križpotju, potopisno sociološka študija; MK., Lj., 216 str. 177 din. Delo predstavlja nov poskus predstavitve ameriške družbe, njenih temeljnih protislovij in problemov tako, kot se pojavljajo v novejšem času. Ko v našem okolju razpravljamo o ZDA, se srečujemo z mnogimi netočnimi stereotipi, s poenostavljanjem in s skrajnimi pogledi. To pisanje pa naj bi prispevalo k oblikovanju bolj objektivnih predstav o ZDA. Anton Ingolič, Gorele so grmade, roman; MK, Lj., 356 str. 189 din. »Gorele so grmade« je v nekem smislu nadaljevanje »Pradedov« in pisateljev v njih skuša oživiti tiste hude čase po velikem slovenskem kmečkem puntu 1635 in končani 30-letni vojni, ki je tudi v naše kraje zanesla opustošenje in splošno zmedo. Vid Pečjak, Poti do znanja, priročnik, CZ, Lj., Dokazali so, da si lahko ljudje z organiziranim učenjem povečajo učni uspeh za 50 ali celo 100 %. O taki sodobni, ravni, nič več ovinkasti poti do znanja govori pričujoča knjiga. PREVODI John R. Townsend, Letoviščarji, mladinski roman; MK, Lj., 208 str. 125 din. Zgodba pripoveduje o odraščanju in zorenju mladih ljudi tik pred začetkom druge svetovne vojne. Počitnice 1939 so zadnje breskrbne pred katastrofo. V zraku že lebdi grožnja vojne, a britanska javnost zatiska oči pred bolečimi dejstvi; od poloma jih loči le še dober mesec. TRGOVCI Nekoč, v dobrih starih časih je na Trgu 5 imel prodajalno z mešanim blagom gospod Havlek. Bil je zelo prijazen in ustrežljiv trgovec, ki je predvsem skrbel za dobre zaloge najrazličnejšega blaga, ki so ga tržani potrebovali za Artičoka svoje vsakdanje potrebe. Če bi prišel kupit straniščno školjko, je takoj poslal vajenca v skladišče ponjo. Ta jih je prinesel več vrst in ker niso imele prospektov, ti je gospod Havlek lepo razložil vse prednosti in pomanjkljivosti vsake predstavnice tako odličnega hišnega kotička. Navadno pa slabe robe sploh ni nabavljal, zato F. M. Dostojevski, Netočka, P°' vest, MK, Lj., 224 str. 89 din. Povest o Netočki sodi med naj' večje mojstrovine pisatelja D®' stojevskega, ki v svetovni knJ1' ževnosti nima tekmeca, kar zadeva njegov talent za izsledovanje najintimnejših in najbolj bolečin občutij. To njegovo delo je študija mladega, trpečega srca, bralca usmeri navznoter. Jože Dolenc, Zvezdna brazilske pravljice, MK, Lj., str. 120 din. V pravljicah brazilskih belee^ se srečamo z motivi iz evropske® pravljičnega sveta, čeprav nosij pečat prvotne afriške pripovedi- V Braziliji žive nekdanji Črrn sužnji, potomci kolonizatorjev, P tudi prvobitni domačini Indija® ' Za vsako teh skupnosti je znaci^_ no posebno pravljično izročilo, je nastalo, ko med njimi še ni o1 današnjega sožitja. R. F. Weisse, Sodobno zdravljenje z rastlinami, priročnik; Zdravljenje z rastlinami je P®, stalo spet moderno, ne le ni ljudmi, temveč tudi v znanstve medicini. Raziskave so usmerje na stare domače zdravilne raS j0 ne. Slovenska izdaja prinaša vrs ^ zanimivih in poučnih dognani posameznih zdravilnih rastinan- Po knjigi 77 Z NOVCI se je lahko samo pohvalno izra ,n o robi. Če si zahteval takšen^ takšen vijak, ni zavpil nad te »nimamo, pridite jutri«, marve natanko vedel, kje ležijo vl^0-takšnih razsežnosti in celo to, liko jih še imajo. Potem ti razložil, čemu rabimo te vij ,g kaj še spada zraven in kako j iaeZ treba pritrditi, da ti ne bo ze,„]o pet minut padlo drago ogle na tla. »Posteljo bi rad pritrdil, škriplje.« _rj- »A tako. Za postlejo pa ne v g dejo v poštev ti vijaki, ma imamo prima vijake. P°.. ^elo takoj jih prinesem!« je bil ustrežljiv. Nanj si se lahko z rj-sel. Ko si posteljno stranico V^ trdil, si bil popolnoma g°*°iar-le, da ti ne bo več škripala, 111 več tudi da se ne boš nekega tra zbudil na tleh z element glavi- rve >n Ali pa, če si kupoval ^>a ,epo lake, ti je gospod Havlek vse razložil: a0je »Ta se uporablja za z javiti I premaze, tega ne smete *zPPf.te jn soncu, to barvo pa razredči ji dodajte onele odtenke!« pe- Vse je vedel, bil je sP ® vsC^ kakšen teoretični obrtnik ge sort in strok, zato so ga ljuC^ pri posebno cenili, ne le, ker s srnjem dobili takorekoč vse, $y več je znal prav obrtniško s vati. „is o Če pa kakšnega Plagaj0t>ri® imeli je najprej svetoval P° 0(p blago, če pa potrošnik le n pissl nehal, si je gospod Havlek z željo in blago naročil. nsi®1'* »Pridite pojutrišnjem, P^«ej; si In ko si pojutrišnjem Prj pilo robo res dobil, ne da bi t strah, da pleskar ne bo m0#, gg-lati in mu boš zastonj pla kanje. na pultu pred njegovim nosom, in ne na polici tam zgoraj, zato je zastonj lezel po lestvi, pa prekolne to nepotrebno delo. »Zal, nimamo«, še nekako zbere sočutje, a že pogleda skozi okno, če ni morda prišla njegova punca. »Kdaj jih pa dobite«, vprašam. Na odgovor moram počakati, ker nestrpno gleda na uro, potem ko iz sanj ali z gramofonske plošče reče: »Ne vem.« No, vsaj nekaj imamo stranke skupnega s trgovci, da vemo isto kot oni. »Potem mi pa dajte straniščno školjko, prosim!« »Jih tudi nimamo. Čeških, iz uvoza«, to zelo poudari, »ne dobimo, naša tovarna pa dela samo za izvoz«, je natančno zunanjetrgovinsko poučen. To, da si z zunaj etrgovinsko politiko ne moreš prav nič pomagati, če te pritisne in imaš počeno školjko, ga prav nič ne skrbi. Medtem ko v mislih že gradiš stranišče na prosti pad ali pa boš moral soseda prositi za souporabo, on že zopet nestrpno gleda na uro. »Potrebujem žagin list, takšen široki, za lisičji rep«, ga hočem postaviti v stvarnost. »Aha, da. Ze vem. Ampak posameznih ne prodajamo.« »Torej moram kupiti komplet, vseh pet listov, če se mi eden obrabi,« se mi zjasni. »Tako, ja,« reče še bolj brezskrbno, že suhoparno, kot bi hotel reči: kaj si siten, pojdi v drugo trgovino, vidiš, da nimam časa. »To pa je smešno«, me vleče iz potrpežljivosti, »to je tako...« kot če bi moral izpuliti celo zobovje, če te boli zob, mu hočem reči, pa si koj premislim, ko vidim po njegovem mencanju, da sem tečen. »Potem pa, prosim, polcolsko vodovodno pipo«, ki jo vidim na polici. Postalo mi je nerodno, ker nisem mogel ničesar kupiti, zato sem zahteval tisto, kar vidim, da imajo, da ne grem prazen iz trgovine. »Nimamo!« me odsekano prehiti, kakor hitro je slišal nekaj o colah. »Kako nimate, če pa je tamle!« postajam nenadoma kot nekakšen vodič. »Aja, ena še je, ja. Ja, pa zdaj so nove cene. Moram vprašati šefa. Počakajte.« Šef, ki je šel gledat vreme, je skrivnostno izginil, zato prodajalec pride nazaj z opravičilom, da ga ne more najti in naj še počakam. Medtem pride mimo tista punca, mu pomaha in gre dalje. On skoči do vrat, jo pokliče naj počaka, potem se poklapano vrne za pult in me vpraša: »Želite morda še kaj?« Seveda se takoj obvladam, da ga ne bi poslal nekam, ker imam sočutje s takimi, ki jih punca potegne sredi dela za nos. Odšla sva v skladišče, kjer sva nažagala nekaj svinčenih cevi, namerila in odžagala plastično vodovodno cev, pripravila sva še kup drugih delov, ki so potrebni za spajanje cevi, večine pa niso imeli. »Drugi teden dobimo«, se je izgovarjal. Jaz sem iz izkušenj videl v tistem drugem tednu celo večnost, zato sem mislil vse skupaj pustiti in oditi drugam, kjer bom vse dobil. Pa se je izkazalo, da je istega mnenja tudi šef, ki bi moral med drugim tudi skrbeti Puhasti ježek velik in od daleč viden napis, sedaj pa so tja namestili plastično škatlo, na kateri piše: Veletrgovina Kolonijale Žabjek, prodajalna št. 19, Mešano blago na drobno in malo, Kovinski deli »Železnik« in «Dom«, Na Trgu 6, Trsje v tej dolini. V izložbi na levi so sami moderni napisi, ki te spominjajo na znanstveno fantastične zgodbe o čudoviti prihodnosti, ko bomo namesto šunk in krompirja astronavtsko uživali konserve iz morskih alg in škrob iz premoga ali iz davno poginulih rib, iz katerih še ni utegnila nastati nafta. Zato bom uporabljali ELTEHA FRE-EZING BOXE, zabavali nas pa bodo TELEVIZORJI multidimen-zional color super automatic z daljinskim upravljanjem. Ženam so že tako ali tako minili časi, ko so ob potoku prale na žehtniku, sedaj imajo SUPER AUTOMATIC pralni stroj z neštetimi programi, samo z narodnozabavnim programom v color tehniki ne. Potem so notri najrazličnejši mixerji, od betonskih do tistih za pripravo dojenčkove hrane, pa pralni praški PERENAL, PEREFAX, ZULY-RAD, TOM (brez Jerryja), razna kolesa z iksi in ipsiloni itn. Ko stopiš v trgovino, zagledaš najprej šefa, ki navadno zeha in drži roke v žepih, seveda, če imaš srečo, da je takrat šef prisoten. Ostali prodajalci navadno razpravljajo o nogometu ali o košarki. Če hočeš, da te opazijo in da boš hitro in solidno postrežen, moraš vsaj pripomniti: »Levi bi lahko zabil gol, pa je igral brez veze«. Nato se razvije debata, in če si v nogometu dobro podkovan, bodo upoštevali tvoje strokovno mnenje. Če pa si za takšne debate laik, lahko v trgovini vse zveš o včerajšnji zanič in sploh slabi nogometni tekmi. Šef, ki se je naveličal vse dopoldne razpravljati o nogometu, se je že odzehal in je stopil ven, da pogleda, kakšno bo kaj vreme, kot bi imel nekaj voz sena. Nato se eden od prodajalcev le spomni in opogumi da te vpraša: »Kaj pa želite?« »Kromirane žebljičke, 25 mm dolge, prosim!« »Teh nam je pa zmanjkalo že prejšnji teden,« odgovori, potem pa zakliče čez pulte v drugi konec prodajalne: »Štef, a so še žebljički, ki smo jih prejšnji teden prodali?« »Ja, poglej tam zgoraj, zdi se mi, da sta še dva ali trije.« Ta pogleda in ugotovi, da je škatla, v kateri so bili žebljički, Gospod Havlek je imel kup vajencev, ki jih je strogo vzgajal v Poznavanju blaga in zalog. Kot oi, so morali vsi, od prvega do adnjega, vedeti, kje in kakšna °ba se nahaja na policah v pro-oojalni, v skladišču zadaj in na Podstrešju. Ko je šla roba h kon-1' so mu morali o tem takoj po-Ocati, da je lahko pravočasno na-°oil novo in kupcem takoj ustre-p; Pa pravijo, da se jim v tistih Psih ni prijetno godilo, ker je go-Pod Havlek katerega tudi zlasal, o je na primer vajenec kje med Policami bral stripe ali lepil seksi ,evije in slike na police, namesto :a bi preštel, koliko žiganih listov !* *h>ajo na zalogi. Enega je takoj P°slal čistit skladišče, ko je zve-?®1> da je imel sestanek z dekle-za vogalom, kupec pa je moji* čakati za pultom. Navadno pa ? Pri njem vsak vajenec postal ober, prijazen in skrben ter po-režlj iv trgovec. ? Toda časi se spreminjajo in mi It so vedeli že stari. Havle- j P že dolgo ni več, tudi trgovcev j kupcev ni več, zato pa so pro-jPJalci in potrošniki ali stranke, istopili so tisti zlati časi, o kate-'o se gospodu Havleku še sanjalo '■ Iz njegove prodajalne z meša-m blagom je nastala sodobna ..0tiajalna z velikimi okni, ki so vsano obarvana ter prelepljena z c.6mi mogočimi reklamami in na-s*- Včasih je bil nad vrati le en Duplo za čim boljši posel in solidno postrežbo, kakor je zapisano na vratih. »Šef, kajne da ta tovariš ne more robe danes dvigniti, ker bo plačal s posojilom ...« ga je nagovoril prodajalec in še ni utegnil dokončati, ko se je šef spravil nadme: »Kako pa naj jaz vem, da imate posojilo. Vas kar poznam. Na upravi imamo cel spisek takšnih, ki so trdili, da imajo posojilo, potem pa ...« Nič ni pomagalo: poudaril sem, da imam pri sebi pravkar podpisano pogodbo, da imam osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje, in kup drugih dokazil, da me lahko takoj predajo sodišču. Nič. V šefovih očeh nisem bil ne kupec ne potrošnik ne stranka, ampak eden tistih, ki jih je treba takoj spraviti na spisek. Zmeraj enaka Potem sem se jim vljudno zahvalil za trud, da sem zvedel, da nimajo, da naj pridem prihodnjič. Odšel sem v sosednji trg, kjer sem dobil vse in takoj. Pa verjetno blaga ne bi bil dobil, če šef te sicer majhne prodajalne ne bi bil zadnji potomec tistega Havleka. Zal pa je ta še star, tako da bo verjetno z njim izumrl rod skrbnih, prijaznih in dobrih trgovcev. Da, ostali bomo samo že potrošniki in stranke ter zehajoči prodajalci z rokami v žepih... Hi-ironimus IZREKI Vsi izkoriščamo drug drugega in to imenujemo ljubezen. Nezmožnost, da bi izkoriščali drug drugega, imenujemo sovraštvo. »Jet set« — to so ljudje, ki ne vedo za radost; v najboljšem primeru pa se morejo zabavati. Tenessee Williams * V politiki je kakor pri šahu: napačna poteza lahko uniči vse. M. C. de Murville Tudi spanje je oblika kritike — posebno v gledališču. G. Bernard Shaw KULTURNE VESTI GLEDALIŠČE V oktobru bosta na Ravnah dve gledališki predstavi. Ena bo z Borštnikovega srečanja — ob tej priložnosti bo pri nas gostovalo partizansko gledališče. Z drugo predstavo pa bo gostovala DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Gre za komedijo v dveh dejanjih Peter in Pavel. Gostovanje organizira komisija za kulturo v železarni skupaj z OZ KPO. Avtor in režiser je Ignac Kamenik, ki je bil nekoč profesor na naši gimnaziji. Janeta GLASBA Očitno je, da se tudi našim malčkom posveča več skrbi s kulturnega vidika kot doslej, saj bo v oktobru koncert za malo šolo: Jacek spoznava violončelo. Nastopata Edi Majaron in njegova lutka Jacek. To so prvi poskusi, kako uvesti naj mlaj še v svet glasbe. Za tretji in četrti razred osnovne šole bo koncert okteta Galus z naslovom: Slikanje z glasbenim čopičem. PRVENSTVO ŽELEZARNE V VELIKEM NOGOMETU Letos je tekmovalo kar 14 ekip, ki so igrale med seboj na izpadanje. V drugo kolo sta se z žrebom uvrstili ekipi Jeklo vleka in Kovačnice. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati : Topilnica — Livarna 3:2, Stroji in deli — ETS 4:2, Pnevmatični stroji — Gospodarjenje 3:0, TRO — Transport 1:0, Priprava proizvodnje — Energija 4:2, SGV — Industrijski noži 4:1. Četrtfinalne tekme so se končale z naslednjimi izidi: Kovačnica — TRO 1:0, Jeklo-vlek — Priprava proizvodnje 4:0, Pnevmatični stroji — Stroji in deli 4:2, Topilnica — SGV 7:6. V polfinalu sta igrala naslednja para: Topilnica — Kovačnica 1:0, Jeklo vlek — Pnevmatični stroji 3:1. V tekmi za tretje mesto je ekipa Pnevmatičnih strojev premagala Kovače s 3:0. Odločilna tekma za prvo mesto med Topilnico in Jeklovlekom (združen z igralci Valjarne) se je končala neodločeno 0:0. Pri streljanju enajstmetrovk so bili uspešnejši igralci Topilnice in zmagali s 3:2. Tekmovanje je potekalo vzorno, brez izgredov in večjih poškodb. Sodniki, Filip, Vauče, Trebovc in Kričej so uspešno opravili svojo nalogo pod vodstvom odgovornega vodje nogometa v železarni Tasiča. ODBOJKA Tekmovanje za jugoslovanski pokal. V četrtfinalnih tekmah na področju Slovenije je moška ekipa Fužinarja premagala v Šempetru tamkajšnjo ekipo brez težav s 3:0. V Celju pa so članice Fužinarja odpravile Gaberje prav tako s 3:0. V polfinalnih tekmah, ki sta bili na Ravnah, je ženska ekipa Fužinarja premagala Branik s 3:0, moška ekipa pa Maribor s 3:1. Prvenstvo članov v koroški regiji. V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Črna — Prosveta 3:1, Reka — Leše 3:0, Žerjav — Dobri j e 3:0 in Ravne — Pameče 3:0. V ligi tekmujejo še ekipe Prevalj, Dravograda in Vuzenice. Konec septembra je pri nas gostoval moskovski godalni kvartet. Imeli so dva mladinska in večerni koncert. Ta kvartet je dobil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in vrsto drugih na podobnih tekmovanjih in festivalih. Moč tega ansambla je v sveži interpretaciji skladb. Navdušujejo s svojo odlično intonacijo ritma in z zvokom, ki se stilno spreminja v skladu z značajem posameznih skladb. 8. oktobra pa je v okviru festivala baročne glasbe pri nas gostoval 20-članski komorni orkester iz Marburga na Lanni. a. r. Pričetek tekmovanj v II. zvezni ligi. Danes, 15. oktobra, bodo na sporedu tekme prvega kola drugih lig zahodne skupine. Po 14 letih se bosta v prvenstveni tek- mi že v prvem kolu pomerili ekipi Fužinarja in Mežice. V sezoni 1977—78 bodo tudi ženske tekmovale v deljeni drugi zvezni ligi, v kateri nastopa pet ekip iz Slovenije in tri iz Hrvat-ske. Zenska ekipa Fužinarja bo gostovala v Mariboru in igrala proti Braniku. NOGOMET V nogometni ligi koroške regije tekmuje v tej sezoni osem ekip, ki se bodo pomerile med seboj po dvokrožnem ligaškem sistemu. V prvih treh kolih so bili doseženi naslednji rezultati: Akumulator — Radlje 1:0, Fu-žinar — Leše 3:1, Holmec — Korotan 4:2, Peca — Ojstrica 4:2, Holmec — Fužinar 3:1, Akumulator — Ojstrica 4:0, Peca — Korotan 4:2, Radlje — Leše 3:0, Fužinar — Peca 1:0, Holmec — Leše 2:1, Akumulator — Korotan 1:0, Radlje — Ojstrica 5:1. Po tretjem kolu vodita Holmec in Akumulator z maksimalnim številom točk — po 6. KEGLJANJE V mariborski kegljaški zvezi tekmuje 8 ekip, ki so odigrale dve koli. Z odličnim re' zultatom je presenetil Fužin® < ki je bil prvi na kegljišču čara v Murski Soboti in drugi P ^ Habakuku na Pohorju. Med našimi je bil najboljši Mlakar, je podrl 889 in 895 kegljev, drug sta bila Prinčič 857 in Podojstrse 849 kegljev. AVTOMOTO Na tretjem avtorallyju Štaj^' ske so uspešno startali naši v zači. V razredu do 785 ccm 1 bil Torej tretji, v razredu ° 1150 ccm je osvojil Kralj Prv0 . Ramšak tretje mesto. Ekipno zmagala ekipa Raven. V §ea j ralni uvrstitvi vodi Rek Pr Kurnikom — oba Ravne. ROKOMET se V prvenstvenih tekmah so ^ ravenski rokometaši pomerili Slovenjgradčani. Člani so izguu proti B ekipi Slovenj Gradca 26:21, mladinci pa so premag svoje vrstnike s 35:11. NAMIZNI TENIS 1 Na srečanju mladih za P° 0 Alpe-AdTia v Gorici so za Slovenijo uspešno naV,°vif> igralci Fužinarja Bojan Barbika Logar in Ingrid Trbi Ekipa Slovenije je osvojila P mesto brez izgubljenega ngZ3j’ DOPISNI SAH ]o V preteklem letu je sodeim' nekaj šahistov SK Fužinar na polfinalnem turnirju Slov ,e v dopisnem šahu. Najbolje s odrezal tovariš Tone Pre^,°, j. ki je v svoji skupini zaS loj® mesto brez izgubljenega dv° ^ ter osvojil naslov mojstrs . kandidata. Poleg tega si je*ai' dobil pravico nastopa na 1 ^ nem turnirju Slovenije ter svetovnem prvenstvu šahistov. Finalni turnir ^1°^® no se bo začel oktobra, svet ^ prvenstvo pa že teče in jalo predvidoma tri leta. ^ Predvsem njemu gre za popularizacijo te zvrsti p saj se je letos vpisalo v eCej finalni turnir Slovenije P REKREACIJA IN ŠPORT Ginter in Pavič — točke za NTK Fužinar tudi v tej sezoni PRVENSTO ŽELEZARNE RAVNE V ROKOMETU Za tekmovanje se je prijavilo osem ekip posameznih TOZD, ki so tekmovale med seboj na izpadanje. V predtekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: Priprava proizvodnje — TRO 15:8, Gospodarjenje — Jeklovlek 21:8, Livarna — Topilnica 23:10, ETS — SGW 10:0 b. b. V polfinalnih srečanjih je priprava proizvodnje premagala ETS s 15:4 in sektor za gospodarjenje livarno s 16:13. V tekmi za tretje mesto so elektrikarji premagali livarje z 22:20. Finalna tekma je bila kvalitetna in borbena, saj so v obeh ekipah igrali bivši rokometaši. Ekipa sektorja za gospodarjenje je bila boljša in premagala pripravo proizvodnje z 12:8. Za zmagovalno ekipo so igrali: Stimnikar, Pavič, Homan, Šteharnik, Nabernik, Kranjčan, Bauče, Waltl in Lukman. Tekmovanje so brezhibno organizirali funkcionarji RK Fužinar pod vodstvom Vilija Frajzmana. Večino tekem je odlično in avtoritativno sodil Erih Ginter. Naši železarji na Triglavu naših šahistov, predvsem “Uadine. Ta zvrst šaha je zelo Perspektivna, saj zahteva mnogo ‘Udija literature ter s tem iz-Pdno napredovanje posamez-ikov v poznavanju šahovske jkoblematike, brez katere ni ^Predka v šahu. V. P. ^VENSKI ŽELEZARJI NA TRIGLAVU .Za letošnji 8. pohod slovenskih Rezarjev na Triglav je bilo med Pvenskimi železarji veliko zan:-vT®11 j e, saj je omejeno število 90 zelo hitro zasedeno. Prav do int ^neva so se oglašali Pferesenti iz posameznih delov-organizacij in spraševali za J«>znost udeležbe na pohodu. Jkhrji dan pred odhodom se je r^grala narava in se je po dol-{jv*1 suhem obdobju ulilo. Med laskom in gromom je sneg po-eol pokrajino. Okrog druge ure zadnjega dne odhodom je deževalo po •efonu iz vseh obratov naše to-£he: »Ali bo pohod?« ., dolgo ne tako točni in samo . 'zjemo dveh železarjev smo se soboto, dne 10. 9. 1977, zbrali P določenem mestu ter se od-udsli svojemu cilju naproti. kdilo se nam je kot za stavo, / hri je manjkalo še pet minut jj, sedme, ko smo bili že na L*edu, odkoder se nam je pridal Triglav, ves lep, mogočen rji. °det v novo blesketajočo se h *®ko novega snega. Naše iz-j, oišče je bila Pokljuka in Dpi 0 PolJe- Do sem nas je pri-av^obus. Za nami so še j.'sli železarji iz Štor, Jesenic, j?Pe in Tovila. t)°Iga kolona, razdeljena po v.aPah z vodniki, se je začela Vonjati proti Velemu polju do §£ .'kove koče in dalje po peta*1**1 serpentinah do planinske L~e Planika, kjer je bilo dolo-Čjj °, da bo naša skupina preno-H®- Lepo, prijetno 'in toplo vre-1* Je dajalo še samo duška in vsem na pohodu, tako da e skoraj celotna naša skupina še istega popoldneva na Triglava. seljc, zadovoljstvo je prepela 0 iz src vseh srečnih na vrhu, ®° opazovali našo slovensko kta-° z našeSa naj višjega vrha. i^ rsikdo je bil na vrhu prvič ^orda ga še dolgo več ne bo zanesla pot tja gor. Mrak je že legal nad dolino, ko je še očak Triglav, ves ožarjen od zahajajočega sonca, gledal svoje številne obiskovalce. Ves večer je minil v prijetnem planinskem vzdušju in veselju. Kljub gneči in velikemu številu planincev smo noč prespali zadovoljivo. Zjutraj je bilo že vse zgodaj na nogah. Nekateri so se podali še drugič proti vrhu, nekateri pa so se odpravljali po drugi poti do Kredarice. Na vrhu so se srečali vsi slovenski železarji, kjer jih je pozdravil generalni direktor tovariš Gregor Klančnik. Naše zbirališče je bilo na Kredarici, kjer smo počakali ostale z vrha, nekateri pa so odšli proti Staničevi koči in tako zbirali odtise žigov, posebno tistih, ki hodijo po poteh slovenske transverzale. Dolga kolona železarjev se je vila proti vrhu Triglava in enako zopet pri sestopu. Od časa do časa pa se je Triglav odel v rahlo megleno kopreno in s tem tudi prikazoval svoj čar ob spremljavi vetra. Vreme je bilo tudi drugi dan enkratno, saj smo ravenski železarji s Kredarice lahko opazovali obrise naše Pece in Uršlje gore, kar je velika redkost. Naša skupina je začela počasi sestopati od Kredarice po poti Krokar čez Prag v lepo zeleno dolino Vrat, kar je bilo za marsikoga redko doživetje. Pot prek Praga je zahtevnejša, vendar varno speljana v serpentinah in opremljena z dodatnimi oprijemi, klini in žico. Marsikdaj se je pač marsikomu zataknilo, da je šlo počasneje in da je bilo utrip srca čutiti močneje. Takrat je v vsej koloni vladala tišina. Kljub vsem oviram pa je skupina prišla brez težav in zdrava v dolino. Zanimivosti ni manjkalo, saj je marsikdo videl prvič, kje izvira naša Sava-Dolinka, prav iz nedrij očaka Triglava. Pogled na tisočmetrsko severno steno Triglava je bil enkraten, saj je k temu pripomogla narava s svojim očarljivim vremenom. V dolini Vrat pred planinskim domom je bil prirejen piknik, kjer je vsak prejel obilno malico in okrepčilo. Za prijetno razpoloženje pa je poskrbel ansambel, ki je ob prijetnih zvokih zvabil še marsikoga, da se je zavrtel po zeleni travi. Na koncu je spregovoril še v prijateljski besedi naš Gregor Klančnik in navdušil železarje, da bodo še prihajali in se sestajali na vrhu Triglava, posebno še drugo leto, ko bomo Slovenci obhajali 200-letnico prvega pristopa na naš najvišji vrh. Kot običajno je sledil sloves, stisk rok med vriskom in petjem nova spoznanja, nove prijateljske vezi nas bodo zopet vezale do ponovnega srečanja. Lepa dolina Vrat s čudovitim pogledom na ožarjeni Triglav nas je ločila od prijetnega dvodnevnega doživetja in skupnega veselja v kraljestvu Zlatoroga. Franc Telcer NESREČE PRI DELU V SEPTEMBRU Stanko Škrubej, stroji in deli — pri kotaljenju planske plošče se je ta prevrnila in ga odrgnila po goleni leve noge. Vinko Merkač II., industrijski noži — pri razkladanju okroglih nožev s traktorja mu je stisnilo sredinec leve roke. Zorko Breznik, pnevmatični stroji — pri vpenjanju obdelovan-| ca v pripravo se je ta prevrnila in mu padla na prst desne roke. Danica Kragalnik, rezalno orodje — pri brušenju rezkarja si je obrusila palec leve roke. Drago Koletnik, stroji in deli — pri prenašanju obdelovanca z žerjavom je ta zdrsnil z verige in mu padel na prste leve noge. Karel Gostenčnik, industrijski noži — pri posnemanju polivne plošče iz klubučevine se je s str-; galom urezal v zapestje leve roke. Adolf Mezner, stroji in deli — pri prenašanju valjev z žerjavom j mu je valj zdrsnil z vrvi in mu padel na golen leve noge. Ivan Banko, rezalno orodje — pri izdelavi poskusnih pil mu je pri dvigu držala stisnilo sredinec desne roke. Branko Petek, rezalno orodje — pri zategovanju matice strojnega primeža mu je zdrsnil ključ. Peter Kopmajer, rezalno orodje — pri vstavljanju pil v solno ko- pel je zaradi vlažnosti pile brizgnila iz peči vroča sol in ga opekla po obrazu in roki. Leopold Kaker, centralna delavnica — med montažo valjev mu je pri ročnem dviganju valjev s pomočjo vzvoda valj zdrsnil, pri čemer si je poškodoval mezinec leve roke. Miran Gornik, strojni obrat — med brušenjem obroča na oboku clektro obločne peči se je zapletla gumasta cev za zrak od ročnega ploščinskega brusilnega stroja, ko pa je sodelavcu hotel pomagati pri urejanju cevi, ga je ta nehote s strojem obrusil po komolcu desne roke. Drago Šuler, transport — pri nakladanju praznega zaboja s pomočjo magnetne plošče na viličarju ga je pri ravnanju zaboja ta stisnil za kazalec na desni roki. Doromotni nasmeh Franc Miler, centralna delavnica — med vrtanjem mu je prijelo spiralni sveder v izvrtini. Ko ga je izbijal s pomočjo ročnega kladiva, mu je priletel drobec svedra v levo oko. Jakob Glavica, jeklarna — pri razrezovanju odpadnega železa ga je odrezani del udaril po goleni desne noge. Marjan Jelen, jeklolivarna — pri potiskanju zaboja v peskalni stroj si je poškodoval zapestje leve roke. Alojz Skralovnik, jeklarna — pri obračanju zaboja z ulitki mu je priletel tujek v oko. Franc Bandalo, valjarna — pri obračanju gredice na nalagalni mizi se mu je ta skotalila na kazalec leve roke. Ivan Pečovnik, valjarna — pri pripravljanju materiala za rezanje je padel ter se udaril po desni strani prsnega koša. Janez Slemnik, jeklarna — pri postavljanju kokil na livno ploščo je dobil desno nogo pod kokilo, pri čemer mu je stisnilo prste. Gregor Makan, jeklarna — pri prestopanju prek varilnega podesta je padel ter si poškodoval mezinec in prstanec desne roke. Ivan Hartl, jeklovlek — pri praznjenju obešala s termično obdelano žico je z roko odmaknil kavelj z ušesa obešala, pri čemer si je poškodoval kazalec leve roke. Gibanje zaposlenih v tovarni od 21. avgusta do 20. septembra 1977 Tek. ppjjjjjgjj jn jme Rojen Kvalifikacija Obrat Odkod je prišel PRIDOBILI LASTNOST DELAVCA 1. Breznik Jože 18. 1. 1959 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD livarna) štipendist ZR 2. Breznik Bruno 13. 7. 1953 SŠ miličnik TOZD družbeni standard — PTK iz druge delovne organizacije 3. Ferlež Robert 23. 5. 1957 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD raziskave in razvoj) štipendist ZR 4. Hermonko Miran 1. 7. . 1957 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD jeklarna) štipendist ZR 5. Hovnik Srečko 3. 9. . 1958 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD jeklarna) štipendist ZR 6. Janota Josip 18. 10. 1959 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 7. Josipovič Ljubinko 13. 11. 1952 KV el. gas. var. TOZD jeklolivarna mini livarna iz druge delovne organizacije 8. Kacl Gvido 19. 8. 1945 VŠ magister s področja TOZD komerciala iz druge delovne organizacije marketinga iz poklicne šole za določen čas 9. Kajnih Ivan 27. 6. 1959 TOZD ETS 10. Kališnik Jože 19. 3. 1958 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 11. Kastivnik Danilo 8. 9. 1958 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD jeklarna) štipendist ZR 12. Kavšak Marjan 13. 9. 1958 KV avtomehanik TOZD SGV iz JLA 13. Koprivnikar Branko 14. 10. 1959 KV strugar TOZD stroji in deli iz poklicne šole 14. Konečnik Bojan 18. 1. 1959 KV strojni ključavničar TOZD energija iz poklicne šole 15. Kotnik Drago 3. 8. 1958 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD valjarna) štipendist ZR 16. Krajnc Srečko 1. 11. 1958 KV strugar TOZD pnevmatični stroji iz poklicne šole 17. Krevh Danilo 7. 10. 1954 VSŠ inženir strojništva DS KSZ (TOZD SGV) štipendist ZR 18. Kučej Zdravko 10. 1. 1960 KV strojni ključavničar TOZD stroji in deli iz poklicne šole 19. Ladič Ivan 30. 10. 1954 NK delavec TOZD jeklarna iz druge delovne organizacije 20. Lagoja Olga 19. 12. 1955 VSŠ inženir kemije DS KSZ (TOZD kontrola kakovosti) štipendist ZR 21. Lakovšek Franjo 5. 4. 1958 KV rezkalec TOZD stroji in deli iz poklicne šole 22. Mihelič Rudolf 27. 3. 1941 NK delavec TOZD jeklolivarna čistilnica iz druge delovne organizacije 23. Mikeln Marjan 17. 5. 1959 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 24. Mikic Ivan 22. 12. 1959 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 25. Navodnik Ferdinand 28. 5. 1954 VSŠ inženir strojništva DS KSZ (TOZD priprava proizvodnje) štipendist ZR 26. Novinšek Jože 6. 2. 1960 KV strojni ključavničar TOZD energija iz poklicne šole 27. Petrič Vitomir 3. 10. 1959 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 28. Potočnik Jože VII. 7. 11. 1957 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD livarna) štipendist ZR 29. Potočnik Milena 19. 5. 1958 SŠ ekonomski tehnik DS KSZ štipendist ZR za določen čas 30. Prednik Stanislav 21. 4. 1958 KV strojni ključavničar TOZD SGV iz poklicne šole 31. Prikeržnik Jožef II. 21. 2. 1958 KV strojni ključavničar TOZD SGV iz poklicne šole 32. Račnik Jurij 22. 4. 1954 NK delavec TOZD jeklarna iz druge delovne organizacije 33. Rebula Alojzija 12. 6. 1956 SŠ strojni tehnik DS KSZ (TOZD priprava proizvodnje) štipendist ZR 34. Rek Branko 30. 7. 1961 NK delavec TOZD komerciala — skladiščna sl. iz druge delovne organizacije 35. Režonja Danica 25. 2. 1958 SŠ metalurški tehnik DS KSZ (TOZD valjarna) štipendist ZR 36. Ring Srečko 20. 1. 1958 KV obratovni elektrikar TOZD ETS iz poklicne šole 37. Rozman Branko 20. 10. 1957 KV strojni kovač TOZD kovačnica iz JLA 38. Rožej Franc V. 3. 5. 1958 KV strojni ključavničar TOZD pnevmatični stroji iz poklicne šole 39. Rožej Mirko II, 24. 12. 1953 SŠ gimnazija TOZD jeklolivarna čistilnica ponovna zoposlitev v ZR 40. Semernik Drago 22. 6. 1959 KV strojni ključavničar TOZD industrijski noži iz poklicne šole 41. Sirk Erih II. 2. 5. 1958 SŠ ekonomski tehnik TOZD kontrola kakovosti — kem. odd. iz šole 42. Skrube Jože 2. 2. 1958 KV RTV mehanik TOZD ETS iz druge delovne organizacije 43. Šuler Silvo 18. 9. 1958 SŠ metalurški tehnik DS KSZ TOZD livarna štipendist ZR 44. Urnat Srečko 20. 2. 1954 NK delavec TOZD jeklolivarna čistilnica iz druge delovne organizacije 45. Vasič Miroljub 14. 11. 1951 NK delavec TOZD jeklarna iz druge delovne organizacije 46. Verčko Drago 22. 10. 1958 SŠ metalurški tehnik TOZD jeklarna štipendist ZR 47. Vožič Darko 1. 8. 1957 NK delavec TOZD jeklolivarna iz druge delovne organizacije 48. Zaponšek Peter 28. 2. 1959 KV str. ključavničar TOZD energija iz poklicne šole Tek. št. Priimek in Ime Rojen Kvalifikacija Obrat Kam je odšel [ZGUBILI LASTNOST DELAVCA 1. Adam Jožica 24. 11. 1953 NK delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 2. Belovič Martin 3. 10. 1923 VK ključavničar TOZD jeklovlek invalidska upokojitev 3. Čulig Zelimir 1. 9. 1950 VŠ dipl. inženir metalurgije DS KSZ (TOZD kovačnica) dana odpoved 4. Drevenšek Jože 18. 10. 1937 VSŠ inženir org. dela DS za gospodarjenje — AOP dana odpoved 5. Druškovič Dina 29. 4. 1954 NK delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 6. Fužir Marija 18. 8. 1961 NK delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 7. Garb Andrej 15. 9. 1957 KV rezkalec TOZD stroji in deli dana odpoved 8. Herman Peter 29. 3. 1952 PK rezkalec TOZD stroji in deli dana odpoved 9. Heršold Maks 4. 10. 1955 NK delavec TOZD valjarna samovoljna zapustitev dela 10. Kacl Marija 9. 7. 1960 NK delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 11. Keber Milada 6. 7. 1958 NK delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož samovoljna zapustitev dela 12. Kolman Zdenka 16. 9. 1958 NK delavec TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 13. Kotnik Alojz II. 27. 10. 1938 SŠ strojni tehnik TOZD komerciala nabavna služba dana odpoved 14. Ladič Ivan 30. 10. 1954 NK delavec TOZD jeklarna samovoljna zapustitev dela 15. Lampret Ivan II. 16. 2. 1952 NK delavec TOZD jeklolivarna čistilnica samovoljna zapustitev dela 16. Leskovec Štefan 15. 10. 1958 KV ključavničar TOZD SGV v JLA 17. Pavše Ljudevika 9. 3. 1953 SŠ gimnazija TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 18. Pečnik Klemen 23. U. 1924 KV delavec TOZD transport invalidska upokojitev 19. Petavar Marija 7. 11. 1927 KV delavka TOZD družbeni standard — poč. dom Portorož potek pogodbe 20. Ramšak Matilda 4. 2. 1929 NK delavec DS KSZ komunalni odd. upokojitev 21. Razdevšek Janez 22. 1. 1940 KV sadjar TOZD kontrola kakovosti — kem. odd. dana odpoved 22. Ritusa Gracijela 9. 2. 1960 NK delavka TOZD družbeni standard — 23. poč. dom Portorož potek pogodbe Slatinšek Milan 1. 3. 1952 KV obratovni elektrikar TOZD ETS dana odpoved 24. Strmčnik Jože 10. 1. 1956 NK delavec TOZD valjarna dana odpoved 25. Tomažič Anton 17. 1. 1959 KV ključavničar TOZD vzmetarna dana odpoved 26. Vasič Miroslav 9. 10. 1954 PK žerjavovodja TOZD jeklarna samovoljna zapustitev dela ^OBRAZBA — KVALIFIKACIJA Pridobili lastnost delavca * Vg magister s področja marketinga ‘ VSS inženir kemije VSg inženirja strojništva ” Sg metalurški tehniki * Sg strojni tehnik ^ Sg ekonomska tehnika j Sg gimnazija J Sg miličnik “ KV strojnih ključavničarjev “ K V obratovnih elektrikarjev J KV avtomehanik I K V strugarja j KV rezkalec KV el. gas. varilec j KV RTV mehanik * KV strojni kovač o. p. .NK delavcev »8 Zgubili lastnost delavca j Vg dipl. inženir metalurgije ! Vgg inženir organiz. dela j Sg strojni tehnik J Sg gimnazija * Vk ključavničar : KV ključavničarja j KV obratovni elektrikar Kv rezkalec j KV delavca } Kv sadjar PK žerjavovodja i, PK rezkalec ,1Nk delavcev LATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA tli TU*. *■ In/l/ W U vATVVU ^UJA FILATELIJA FILATELIJA FILATELIJA FILA RADOST EVROPE v Skupnost jugoslovanskih PTT „s°delovanju s svetom srečanja Evrope izdaja dve prilož-j,skii poštni znamki ob 9. sre-IjKju »Radost Evrope.« Na znam-sta reprodukciji otroških jJ>90 din KOPALEC, delo Mraka itahca, 12, učenca osnovne šole u^cian Seljak« iz Kranja, na-1,000.000 znamk. ^Rt'°00 din »ENA V VEDRO, jOuGA V USTA« delo učenke Uinske, 12, iz Kišinjeva v ^K, naklada 300.000 znamk, ječanje otrok Evrope z ime-^ »radosti Evrope« je medna-iJrJa prireditev prijateljstva in »f arnosti VSeh otrok Evrope, ionizira se vsako leto na za-^ Kh oktobra ob proslavi svetovja dneva otrok. Pobudnik, j in gostitelj srečanja - Evrope je mesto Beograd, apatična obdelava znamk je 0 Andreje Milenkoviča. amke so bile natisnjene v arni »VEB Wertpapier- druckerei« Leipzig NDR, v tehniki 4-barvnega ofseta v polah po 9 znamk. V prodajo so prišle 3. oktobra 1977. Istega dne je dal biro za poštne znamke in tisk v prodajo priložnostni ovitek za 4,50 dinarja oziroma prvega dne (FDC) za 17,40 dinarja. 6. MEDNARODNA FILATELISTIČNA RAZSTAVA BALKANSKIH DRŽAV Vse balkanske filatelistične zveze so potrdile udeležbo na »Balkanfile 6« in imenovale svoje predstavnike, delegate, člane žirije in komisije. Razstava bo na beograjskem sejmu, da bi se s filatelijo seznanili ne le tisti, ki so ji naklonjeni, temveč tudi drugi. Upajo, da bodo ti prostori opravičili svojo propagandno nalogo. Tudi čas razstave je že določen, to je 24.—30. oktober. Posamezni dnevi bodo posvečeni balkanskim državam, en dan pa združenim narodom. f. u. O PREDLOGU, NOMINALAH IN NAKLADI V PRIHODNJEM LETU Po predlogu bi bili prva izdaja v prihodnjem letu dve znamki ob 400-letnici Julija Ulavčiča, slikar-ja-miniaturista. Nominala je 14,90 dinarja, naklada 250 tisoč kompletov, v polah po devet znamk, gtiri znamke serije muzejski eksponati bi imele nominalo 19,80 dinarja, kompletna naklada pa bi bila 230 tisoč serij. Pri tej izdaji je predvideno, da bo natisnjenih 50 znamk v poli. Nominala znamke v počastitev stoletnice srbsko-turške vojne bi bila 1,50 dinarja, naklada 900 tisoč, natisnjena pa bi bila v polah po 9 znamk. V tej nakladi, nominali in številu znamk v poli bi bile natisnjene tudi posamezne znamke v počastitev 500-letnice slovenske kmečke vstaje na Koroškem, stoletnice Filipa Filipoviča in Radovana Dragoviča, dvestoletnice vzpona Slovencev na Triglav in stoletnice kresnenske vstaje v Pirinski Makedoniji. Znamke v počastitev svetovnih prvenstev v boksu in kajaku na mirnih vodah bi imele nominalo po 4,90 dinarja, naklade pa po 350 tisoč, natisnjene pa bi bile v polah po devet znamk. Serija z motivi domačih letal (skupaj štiri znamke) bi imela nominalo 19,80 dinarja, naklada 250 tisoč kompletov, natisnjena pa bi bila v polah po 50 znamk. Ista nominala in število znamk v poli je predvidena tudi za serijo fav-■ ne, toda naklada je nekoliko manjša — 225 kompletov, kolikor bi imela tudi serija »sodobna skulptura« ob drugih istih podatkih. Edina serija za pet znamk v prihodnjem letu, umetnost, bi imela nominalo 25,80 dinarja, na- klada 225 tisoč kompletov, natisnjena pa bi bila v polah po devet znamk. Ostane še izdaja z dvema znamkama Evropa CEPT. Ta naj bi bila natisnjena v nominali 14,90 in nakladi 800 tisoč kompletov z devetimi znamkami v poli. Isto vrednost in število znamk v poli bi 'imela izdaja ob mednarodnem dnevu varstva človekovega okolja, toda naklada bi bila 250 tisoč kompletov. Isti podatki veljajo tudi za izdajo »radost Evrope«. Izdaja v počastitev XI. kongresa ZKJ naj bi bila natisnjena v nominali 6,40 dinarja, 450 tisoč kompletov z devetimi znamkami v poli. Površen pregled na naklade naših znamk v preteklih desetih letih kaže na ustaljenost glede višine naklade, to je 200 do 250 tisoč znamk, razen pri izdaji Evropa CEPT ter glede posameznih vrednostih z nominalo za pisma v notranjem poštnem prometu. Naklade temeljijo ne le na izkušnjah, temveč tudi na številu naročenih serij v notranji naročnini, vnaprej registriranih naročilih iz tujine in delu za prosto prodajo prek poštnih okenc. Kar se tiče števila znamk v enem letu, je situacija povsem jasna. Ze leta in leta je to število omejeno med 40 do 50 posameznih znamk, kar nam zagotavlja »zlato sredino« v evropski lestvici izdajanja znamk. f. u. OBVESTILO FOTOAMATERJEM Fotoklub »Tehnolog« iz Beograda organizira ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo partije in jegovega 85. rojstnega dneva razstavo umetniške fotografije in barvnih diapozitivov. Razstava bo imela tri teme: A — »prosti čas v znamenju športa in razvedrila«, B — »človek in delo«, C — barvni diapozitivi, ki vključujejo tudi temi A in B. Za temi A in B pridejo v poštev fotografije v velikosti 30 X 40 cm, za temo C pa okvirjeni diapozitivi ne glede na vrsto filma, format 5X5 cm. Vsak avtor lahko pošlje za vsako temo po 6 fotografij ali 6 diapozitivov. Rok za sprejem fotografij in diapozitivov je 1. december 1977. Otvoritev razstave bo 12. decembra 1977. Fotografije in diapozitive bodo vrnili 31. decembra 1977. Dobro pakirane fotografije ali diapozitive pošljite na naslov: Foto klub »Tehnolog«, 11001 Beograd, p.p. 494, Kamedžijeva 4. NAŠA UPOKOJENCA Martin Belovič, roj. 3. oktobra 1923, v železarni od 22. marca 1948, nazadnje v jeklovleku kot vzdrževalec orodja. Inval. upokojen 31. avgusta 1977 Klemen Pečnik, roj. 23. novembra 1924, v železarni od 1. oktobra 1947, nazadnje v transportu kot strojevodja dieselske lokomotive. Inval. upokojen 31. avgusta 1977 ZAHVALA Ob težki izgubi naše mame in žene Marije Svetine — Mlatijeve Micke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali zadnje ure življenja, posebno dr. Krajini Zdenku in dr. Božikov Mariji, vsem sosedom, znancem in sorodstvu ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter spremili pokojno na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi godbi železarne Ravne, pevskemu zboru upokojencev Prevalje ter tov. Roku Gorenšku. Žalujoči mož Jakob Svetina in otroci Fotografije za to številko so prispevali: Milko Dolinšek, Jože Mesner, Franc Rotar, kadrovska služba in služba za informiranje. Utrujeno otroštvo vsa svetloba od zunaj nezadržno vdrla v prostor, kjer se sonce ni nikoli zadržalo in je zato mali Jaka solzno zamežikal v mater. V preveliki srajčki se je stiskal vase še napol v snu. Mati je molče postavila predenj skodelico mle- fantom je bila zmeraj trda, razen ko se je znočilo. Tedaj so bile njene besede mehkejše, le k njemu so prihajale počasi in na daljavo že med polspanjem, zato ni zjutraj nikoli vedel, ali ga je mati zvečer zares pobožala ali ne. Mlečna voda rožam prav pride ka in skledo koruznih žgancev. S podprto glavo se je zastrmel v mizo in v loveče se muhe na njej, potem je z levico segel po žlici. Ves ta čas pa je mati ropotala po poltemni kuhinji, ne da bi ga Golih nog je stal na od rose razmočeni zemlji ter s šibo stepal vodene kapljice s trave. Ko se mu je približala Bavha 'in ga poslinila s svojim rebežlastim jezikom, se je zasmejal v njene Namesto balkona hudo bolan in je ležal v bolnišn-ci. Tam je lahko spal, kolikor 3 hotel in pripovedovali so 03 pravljice. Škoda, da je bd ®an?, enkrat bolan! Koliko pravljic lahko slišal! je še pomislil, Pr den je rekel: amen in so ga 0 nesle sanje, ki so mu rekle, je v mestu zelo lepo, da otroci sploh ne pasejo živine, n vstajajo zgodaj in imajo čudovi igrišča, pa take lepe sobe, hier.L vse polno igrač in mamice 1 peljejo na sprehode in sploh 1. ne zebe v noge, ker jim nikoU treba stati zgodaj zjutraj '30S na mrzli zemlji, mamice se na reč silno bojijo, da bi se preb dili. Materin glas je razbil san) kot bi jih hotela treščiti v d° no, od koder so prišle, ko je z gledal njen obraz nad sabo. V pu je vedel, da ga v hlevu ca živina, na mizi pa mleko in zga ci. Med jedjo je tiho vpriJS j »Mati, ali me boste vzeli kda.1 seboj v mesto?« Ni °dgpY0p3-Starejši so že zdavnaj odšli-gnali so se v dolino kot hud°.‘_ nik, da jih zemlja ne bi tako sesala, kot je njo in očeta. Ravnokar je odvezoval Dj- ' ko na vsem lepem sliši: »h .g pojdeš v mesto.« Preden e? j obrnil, matere ni bilo več. ^ g0i jo njene besede seboj na P‘ razumel pa jih ni. Tekst: Zlatka StrS^ Foto: Milko Dolibse JUTRA ISA Klepanje kose je tenko odzvanjalo po dvorišču, medtem ko je mati šla s polnim žehtarjem mleka mimo kleparja. Na zatilju zvozlana ruta je segala spredaj globoko na oči, da v njih ni bilo mogoče ničesar razbrati. Izpod zavihanih rokavov so rasle suhe ožgane roke, krčevito napete v trd prijem žehtarja. Cokle so za-topotale po lesenem mostu, da so podnice predirno zacvilile skupaj z vrati, ki jih je odprla, da je pogledala. Ko je naposled rekla: »Jaka, danes pojdeš z živino na ozare in glej, da ne zahodi v deteljo!« je bil njen glas enako siv kot lasje pod ruto. Tiho je zdrsnil s klopi, da bi poiskal hlače in srajco. Tudi on je molčal in spregovoril ni niti z očetom na dvorišču. Mati s pobožno sklenjenimi rokami pod predpasnikom je obstala na pragu in gledala, kako se on in živina vzpenjajo v hrib. S tope oči, kot da mu bližina živali dobro de in zaželel si je, da bi mu njena kosmata koža ogrela pordele noge. Opoldne je moral ugnati, da bi lahko pomagal na travniku tlačiti seno v gare, ki sta jih potem z očetom do tal upognjena vlekla čez strmino, mati pa ju je odza-daj tiščala, oprta na v seno zabodene vile. Krave, pripeka in gare so do noči izželi iz telesa moč enega dneva, da je napol umit za-kinkal nad skledo, in je zdaj jedel, zdaj dremal, dokler ga mati ni dregnila pod brado, da je treba še zmoliti pred spanjem. Od nekod pa se je prikradel spomin, da otroci v mestu ne molijo, ampak poslušajo pravljice svojih dedkov ali čednih mladih mamic. V materin obraz pa so za klaftro globoko urezane gube in le tam jih ni, kjer je dvoje kamnasto trdih oči in roke so ji zmeraj bolj grobe kot Bavh.n jezik. »Sveti angel varuh moj ... nekoč je živela kraljična ... stoj mi nož in dan na strani... v palčko-vi deželi je bilo zelo lepo... prav prisrčno prosim te... zvezdica je odnesla deklico ...« Tako je med polglasnim drdranjem molitve mislil na pravljice, ki jih je bil nekoč slišal, ko je bil