Za poduk in kratek čas. Črtice ic ilovanskega bojišča v Aziji in Evropi. XVII. Da so slovanski naši bratje, junaški Rti8i, t ponočnem naskoku od 17.—18. uoy. vzeli Kars, najmočnejšo trdnjavo turško v Aziji, to je iznenadilo vse naše prijatelje z nami vred, nasprotnike naše pa uaravnoč osupnilo. Vsi morajo sedaj priznati, da je ruski uarod krepek, njegovi vojaki pravi korenjaki, oficirji junaki, gcnerali prebrisane glave. Vzetje Ardahana, še bolj pa Karsa, je tolik vojask čin, da o enakem nikder v noveji zgodovini ne beremo. Le pomislimo, kakovo mesto, kakova trdnjava je Kars! V turiki Arnieniji je na izhodu svet precej nagnjen tje doli do ruske meje; y8e vode tečejo v mejno reko Aras, ki jih naposled y Hvalinsko morje izliva. Ob eni teb voda sredi precej velike ravani, ki je pa od ekalnih visin obdana, je pozidan Kars, mesto broječo kakih 20.000 prebivalcev. Voda šumi po globoki strugi sredi mesta. Trije karanatni raostove peljajo iz jažnega in večjega dela mcsta v severni, zapadni in menjši del. V prvem se spenja visoko v nebo silni grad, čegar mnoga poslopja so v skalo izsekana. Vse mesto obdaja širok in precej visok zid in globok graben; pri vratih stojijo močni stolpi polui težkib kanonov, ki branijo vstop. V zadnjih 150 letih je bil 4kiat od sovražnikov oblegovan iu je 2krat srečno odbil vse napade. L. 1735. je perzijski šah Nadir z 100.000 vojaki priloraastil pred Kars, se ga pa ni mogel polastiti. Jeduaka se je zgodila Raiom, ki so 1. 1807. tadi zastonj raesto napali. Toda 1. 1828. se je moral Kars veudarle udati ruskemu generalu Paskijaviču in I. 1855. generalu Murayijeyu zavolj gladu, ker je Turkom po 6 mesečnem oblegoTanju živeža popolnem zmanjkalo. Turki so tedaj se bolj spoznali važnost Karsa in so ga 1. 1862. začeli z pomočjo angleikih in nemških oficirjev in inženirjev po uajnovejsih vojaških zaauostih in skušnjah umetno, vestno in, moramo priznati, strahovito utvrdivati. Skoro 4 ure na okrog zunaj mesta so navozili po bližnjih skalnih višinah 16 velikih redut, mnogo šanc in baterij, po kateiih je bilo 300 Rrnppoyib, deloma grozno težkih kauonov uasajenib; 3 leta so imeli dela, preden so jih 6rez Trapezunt in Erzerum spravili v Kara. Posamezne redute in šance so po kritih, deloma v skalo izsekanih, grabnib v zvezi med seboj. V gradu in v na obzidju je stalo 64 kauonov v sovražnika navrtib. Ko je Muktar-paša 19. okt. ua Aladaghgori bil grozno tepen, se je hipoma umaknil proti Erzerumu, zapustivsi v Karsu Husajn pašo z poveljena, naj mesto brani na vso silo. V ta namen niu je izročil 32 bataljonov pešakov, 2400 artileristov, 1 brigado rednih konjenikov ia več tisoč basibozukov, skup kakih 24.000 mož. Živeža v trdDJavi bilo je tudi za '/a leta dosti. Vendar vee to ni zdalo nič zoper rusko junastvo, silo in prebiisanost. Preteklo je komaj aiesec dni in Kars je prešel v rusko oblast. Od 35000 Rusov, ki so po bitki ua Aladagh-gori Kars zajeli, je 15.000 junakov v noči od 17.—18. nov. pieakočilo turške grabne, vplezalo po strmih skalah na šance, vdrlo, posekalo Turka ali ga zapodilo y mesto, vlomilo ž njim vred skozi vrata v ulice, in naposled v grad, T8e se je godilo tako premišljeno, tako krepko, naglo in silno, da je Turek moral ali umreti ali udati se. General Melikov je že 13. nov. mislil naBkočiti Kars, toda zavolj deža in polzkih potov je naskok odložil do 17. nov. Mod tem so Turki bili noč in dau v večneni nemiru, ruski vojaki so pa počivali in se pripravljali, zlasti rrli ofieirji so natančno pregledali okolico in preštadirali tiskan naris in načrt turškib šane, posamezuih stez. potov, grabnov, ograj, obzidja in ulic v mestu. Zato pa 80 Rusi pri naskoku tudi tako oprezno, zvesto in zanesljivo napredovali, kakor da bi bili ondi doma. Naskok so ob enem prieeli 4 generali; 2 od juga, namreč Lazarjev iu Grabbe proti šancam: Hafiztabia, Kanli-tabia in SuTari-tahia, 2 od severa namreč: Komarov in Rop proti velikej aauci: Inglischtabia. Ko se je soboto 17. nov. zvečer gosta megla vlegla na tnesto in okolico temna noč v črno zagrinjalo zavila, začelo je 15.000 mož jako previdno in mogoče tiho lezti proti turškiru šancam. Turki tega niso zapazili. Sedaj okoli l/t9 nre se začue boj; kakor smeli oroslani napadnejo Rusi sovražnika in pležejo od vseh straui po lestvicah v šance; Turki streljajo in sekajo, kolikor mogoče, ali vse je zastonj; kmalu so sami vsi pobiti ali vjati. General Grabbe je z moskavskimi grenadirji zgrabil Kanli-tabio in od kroglje zadet mitev raz konja padel; lajtnant Kvadmicki je prvi na šanci, turška kroglja mu vnese polovico sablje, druge kroglje mu prestrelijo obleko, a on ostaue živ in se z tovariši kmalu polasti cele iance. Sedaj pa piitisnejo Rusi po odprti cesti naravnoč v rnesto in v grad, bitijo za grad na most iu se združijo z vojaki generalov Ropa in Komarova ki so med tem vzeli Ingligch-tabio. Ko je to storjeno, obrnejo se Rusi iz mesta vun in se lotijo se ostalih šauc od zaja; vse so zaporedom do 8. ure v nedeljo jutro vzete. Najdalje se je branila Karadagb-tabia na izbodu in Tikmet tabia na zapadu. Tukaj je 10 bataljonov hotlo proti Erzerurau vbežati, so pa bili od kozakov zajeti iu vlovljeni. Okoli 9. ure je general Melikov prijabal v inesto in vse toliko vredil, da je veliki knez Mibael, višji poveljnik, zamogel opoldue obhajati svoj »lavni vbod v pridobljeno mesto in trdnjavo. Topovi so povsod gromeli, iz Karsovega grada je plapolala ruska zastava in carjev brat Mihael je kot slavni dobitnik na belem konju jahal skozi glavno ulico, obdan od nardušenib junakov, ki so z mogočnimi glasovi prepevali rusko himno: rBože, carja hrani". S prva še Rnsi Kanii niso vedeli ves uspeb krvavega ponočnega dela. Sedaj je to že vse popolnem znano. Rusi so zgubili 1 generala, 30 štabnih io višjib oficirjev, in 469 vojakov inrtvih, potem 43 štabnih in višjih oficirjev, in 1790 vojakov ranjenib. To ni veliko, ako premislimo, kar so pridobili namreč: 17.000 tar-ških vojakov so vjeli, med temi 5 geueralov in 800 oficirjev, ranjencev 80 našli 4500, in pokopali so 3500 turskih mrličev, potem zaplenili ho 364 kanonov, 38.000 pation in 5000 centov smodnika in ruuogo živeža! Nemški cesar, stari Viljelm in ujec ruskeniu carju, bil je te zmage tako vesel, da je geueralu Melikovu poslal najvišji svoj vojaški noiden" in križec, ka- koršnega še samo njegov sin nosi, ki je pri W8rth-u i slavno Francoze preinagal. Turkoljubom se je ta novi dokaz nemško-ruske prijaznosti močno r nos pokadil. Smeiniftar 48. Malopriden viničar je nevarno zbolel, se pa ni hotel dati z sv. zakramenti epre- videti, tnarveč je trdovratno poležaval na svinjskem hle?a. Njegova skrbna žena 8e potoži pri g. faj- moštru. Ta jo vprašajo: kaj pa mož najrajši j€? Ona odgovori: štruklje. Dobro, tecite domu, pri- pravite hišo za dubovnika, sknhajte štrukljev in pozovljite po svojib deklicah moža! Žena hiti doma in Rtori tako! Ko deklici zakličete: oče, pojte jest, se zareži mož: kaj pa je skubala stara klupa ? Deklici mu velite: štraklje bomo jedli. Na to izleze deda iz nad bleva v hiao štrukljev jžst. I Med tem pridejo g. fajmošter in ga prijazno pri- I piavijo na sprejem sv. zakramentov. Mož je v i kratkem potem uinrl iu ne bo nikoli več štrukljev | jedel.