Poštnina plućnim v gotovini. Ob Rubikonu Italija s svojo nejasno politiko pomenja slej-knprej nerešeno neznanko za diplomacijo 'n državnike vojujočih se in ne vojujočih se držav. Sicer je že v pričetku vojne deklarirala svoje stališče, ki ni stališče nevtralne, marveč stališče države, ki stoji ob strani. S tem je hotela bržčas poudariti, da bo posegla v vojno tedaj, kadar bodo to zahtevale njene koristi in da se ne odreka vojni kot sredstui za dosego njenih državno političnih ciljev 'n razširjenju njenega imperija, v katero svr-lio je že večkrat najavila svoje zahteve zlasti v pogledu Sredozemlja. Svoje načrte je izdala le v toliko, da je napovedala svojo odločno intervencijo, če in kadar bi njena interesna sfera — Balkan — prišla v območje tujih vplivov. ' Dokler vladal na zapadu mir, dokler se barometer vojne napetosti na Balkanu in v Sredozemlju ni preveč dvigal, je tudi Italija lahko ostala v rezervi, čeprav se je posvetila intenzivnim pripravam v vojaškem in gosno-spoclarskem pogledu. Z nastopom Nemčije V Skandinaviji, ko je vojna oživela na tej sicer nepričakovana froniti, katere končni rezultat in končni cilj še ni znan, se je pa naenkrat pojavilo v svetovnem časopisju in v diploma-tičnih krogih ugibanje, če in kam se bo Italija obrnila. Kljub rahlim zvezam z zaveznišk ma državama, je bilo malo verjetno, da bi stopilu na njuno stran in se obrnila proti svoji osiščai zaveznici Nemčiji, Če je prej obstojalo vsaj neznatno upanje, da se. bo Angliji in Franciji, ki sta ves čas napovedovali svojo pripravljenost sesti z Italijo za zeleno mizo, posrečilo Italijo pripeljati v njun tabor, je to upanje izgip'lo po sestanku na Brennerju. ki je sedaj, ko se či'm bolj odmika v preteklost in se odgrinja iajinstvenu koprena nad rendez-vous-jem obeh diktatorjev, pokazal težnje obeh zaveznic, še bolj pa to kažejo entuziaslične izjave vodilnih nemških in italijanskih državnikov v zadnjih dneh, čeprav so bolj platonskega značaja.. Ker pa nemški nastop v Skandinaviji kljub zanikerni obrambi Angležev in Francozov ni uspel in se je z ozirom na metode »bliskovite vojne" že mulo preveč zavlekel, je tudi Italija odstopila od svoje namere, čeprav se je s svojim nučrli■■ni nekoliko prenaglila in odkrila svoje karte, kajti Italiji more koristiti le zmagovito Nemčija. Će pa Italija že ni svoje zaveznice razbremenila Z vojaškim nastopom, ji je pa tembolj sekundirala moralno, z diplomac jo, s časopisno kampanjo proti zapadnimi drža\ ama v njunem nastopu na Norveškem. Zato ni čudno, če sta Anglija in Francija zahtevali od Italije konec slepomišenja, če sta zahtevali odločitev na to ali na drugo stran, kajti nejasno in dubiozno stališče Italije mnogo bolj ovira izvedbo njunih načrtov kot pa odkrita, odprta fronta, čeprav naperjena proti nj ma. Tako se je „živčna vojna" zadnje tedne zopet potencirala radi vprašanja, ali bo Italija nastopila v vojni. Zgodovina se rada ponavlja in letos maja mesca bo poteklo ravno 2" let, ko je Italija zapustila tedanjo trozvezo in najavila vstop v vojno na strani antantnih držav. Ali bo tudi letošnji maj odločilen za Italijo? Tako se danes sprašuje svetovna javnost. Ali naj Italiju prekorači Rubikou in koraku proti sovražniku, katerega si je določila. Brali smo zadnje čase ostro kritiko italijanskega časopisja kako držita Anglija in Francija Italijo zaprto v kletki Sredozemlja, brali smo o grožnjah in vojnih pripravah z ene kakor ■/. druge strani, o veliki demonstraciji malone vsega angleškega in francoskega brodov-ja v vzhodnem delu Sredozemskega morja, o zbiranju italijanskih čet in bojnih ladij, trenutno pa 80 nuvidez bojevite sovražnice zopet spravile meč v nožnico. Tudi o intervenciji ameriške in angleške diplomacije v Rimu je bilo govora, celo sv. oče Pij XII. si je prizadeval ohraniti mir v Sredozemlju in na Balkanu. Na delu so bile vse s:|e. da hi se nevihta vojnega viharja ne razširila na tu prostor. Ali Po narodovem izročilu Krščansko Evropo pretresa zopet nova svetovna vojna, velika preizkušnja narodov in njihove zrelosti. Ta vojna je vtisnila vsemu svetu svojevrsten pečat, ki zahteva ml narodov veliko žrtev. Zato je potrebno, da v teh trenutkih, ki so posebnega pomenu, skušamo nadomestiti to, kar smo mogoče doslej pozabljali ali pa smatrali za premalo važno stvar. Ves narod mora postati kot ena, enotna udarna fronta, zvesta veri svojih očetov, zvesta narodu in domovini. Od nas se zahteva, da postanemo branilci svoje domovine, da žrtvujemo vse s\oje moralne sile v dobrobit narodne skupnosti ;n njegove kulture, da žrtvujemo tudi svoje fizične sile na fronti, če bi to zahtevala borba za obstoj in svobodo naroda. Bojni vihar se razpihuje na vse strani in nič ne vemo, kje bo udaril na dan, kaj bo uničil, koliko in kdaj. Zato pa je potrebna tem striminejša in čvrsta mobilizacija vseh narodnih sil, ki morajo, zasledovati le eden cilj, ki smo ga sprejeli iz ust naših prednikov, to je globoka vera v slovensko narodu o življenje. Ta cilj, ki zahteva sicer nekaj velikega in pomembn^a je edinstven cilj, ki prihaja v tem času zu nas prav posebno v poštev. Vsak drugi cilj, ki gre mimo tega cilja je prorina-roden, škoduje nam vsem in postane le odpadli štvo. To pa lahko postane usodno ne le za nas, ampak za vsak, zlasti pa mali narod, ki dftnes trepeta za s\ojo svobodo in ne ve, kaj ga čaka zjutraj. Mislimo, da je med nami zelo malenkostno število tistih ljudi, ki se ne bi v polni meri zavedali, 2a kaj gre v teh trenutkih, kaj je svoboda, kaj pomeni zahtevati: ..Mi hočemo živeti". Da pa bomo mogli tudi to res pravilno ohraniti, zato smo pripravljeni žrtvovati vse svoje sile narodu :n domovini. Ce pa kdo med nami .še veruje v fantome lile/narodnosti, potem je ta človek izdajalec lastnega naroda in ne zasluži, da ž vi med nami. Vsaka br»zrarodtios: ki korenini v brez-božniikih 'n materialističnih načelih sploh, nujno lahko ootegne Odle narode za več stoletij v suženjstvo in robstvo |er duhovno te.no. Mi, ki smo sprejeli izročilo našega naroda po njegovih velikih sinovih kot sta bila dr. Krek in sivolasi Jeglič ter sedanji naš voditelj dr. Korošec, se ne plašimo, da bi ne mogli izvršiti tega izročila in da bi se plašili sto-•piti v borbo za lastne interese. Socialne in gospodarske osnove naroda je dal dr. Krek, temelje globoke vere in zvestobo rimsko-katoli-škl cerkvi je vtisnil narodu dr. Jeglič, naš voditelj dr. Korošec pa je pripravljal in nas pripeljal v Jugoslavijo, združene v enotno in močnlj kot kje drugje križali interesi treh part-' nerjev — Nemčije, Italije in Rusije, katere zr0 '. druga na drugo s sovraštvom ljubosumnega [ tekmeca. Kajti tudi ruskih ambicij po svojem vplivu na Balkanu ne smemo prezreti pri na-| šem končnem računu, kdo bo gospodar Balkana. Cesar Jugoslaviji Iradi italijanskih, groženj, da bo nastopila proti slehernemu ruske-■ mu vplivu na Balkanu, ni bilo mogoče sto-j riti — da bi namreč poslala svojo delegacijo j v Moskvo na trgovska ali celo politična pogajanja — pa ji je bilo mogoče potem, ko so i padle odkrite karte o namerah Italije ni; Bal-] kanu, da bo lahko upostavila vsaj trgovske, če j ne celo redne diplomatske zveze z Rusijo. Si-I cer se ne smemo udu jut i kak 'm iluzijam ali sentimentalnim pričakovanjem o pomoči ruskih I armad, ali o prihodu ruske 'mornarce v Jadransko morje, toda dejstvo je, da je bila U postavitev zveze z Rusija za nas odrešilna poteza. Kdor tedaj s treznim in pravilnim očesom opazuje in presoja položaj okrog nas v zadnjih dneh, |m> lahko prišol do zaključka, da še obstoja upanje, da nam bo mir še nadalje ohranjen. Okrajni odbor MJRZ za kranjski okraj priredi v nedeljo, dne 19. maja 1940. ob poli 10. uri dopoldne v Tržiču veliko mladinsko ZBOROVANJE združeno z letno skupščino Govorita gg.: dr. Kulovec in Murnik Zbirališče ob 9 na posiaji v Tržiču ljeni še ostali predstavniki naših oblasti vseh' drž. uradov ter občinskega odbora. V spremstvu g dekana g. Škerbca in g. župana Cesnja ter ostalih zastopnikov se je Prezvišeni napotil proti cerkvi, kjer ga je pričakovala kranjska duhovščina, trg pred cerkvijo pa je bil poln ljudi. V krojih so se sprejema udeležili po de-putaoiji slovenski fantje in dekleta ter precej številna delegacija gasilcev. Ves sprevod se je podal v cerkev za tem pa vsa šolska mladina in ostalo občinstvo. V cerkvi je bila kratka slovesnost in nuitltve, naio pa je g. dekau podelil blagoslov in prva slovesnost je bila končana. V petek [»poldne in v soboto je Prevzviše-ni obiskal šole v Kranju in na Priniskovem. V soboto zvečer so pevci Prosvetnega društva pred župniščem priredili g. knezoškofu podoknico katero je poslušalo prav veliko ljudi. V nedeljo ob 9. uri dopoldne je bil slovesen vhod knezoškofa v župno cerkev, kjer so se zbrali botri in botrice s svojimi birmanci. Skof je vsem navzočim podelil blagoslov in odpustke, potem pa je bila pridiga, sv. maša in nato hirmovanje. Vseh birmancev in birmank v Kranju je bilo "47, med temi nekaj nad 200 tujih. Po sv. birmi, ki se je končala okrog 12 ure je bilo zelo živahno na trpu pred cerkvijo, kjer so bile postavljene stojnice in so botri ter botrice kupovali svojim birmancem darila. Popoldne pa je bil slovesen odhod knezoškofa v Predoslje. PredaŠki fantje na konjih in dekletu, oboji v narodnih nošah so sprejeli knezoškofa že v Gorenjah in ga jiotem spremljali v Predoslje, kjer je bil prirejen zc'o lep sprejem, kot znajo napraviti to samo Predos-ljan;. V ponedeljek je bila sv. birma v Predos-liah, v torek v Besnici. v sredo v Mavčičah, v četrtek na praznik Vnebohoda pa v Šmartnem, kjer so škofa sprejeli v sredo popoldne zelo s'ovesno. V petek je bila sv. bitjaia v Naklem, \ nedeljo v Tržču, v ponedeljek v Lomu, v torek v Kovorju, v sredo v Krizah, v četrtek v Dupljah, v petek 10. maja v Podbrezjah. Po enomesečnem odmoru se vrši potem sv. birma l?, junija v Goricah In pote>n do konca junija še po ostal h župnijah dekanije. Statistika birmaneeti Število birmancev v župnijah, kjer se je dosedaj vršila sv. birma je sledeče: Kranj 747, Predoslje 221, Besnica 83, Mavčiče lil, šmor-tin 375, Naklo 163, Tržič 645. Lom 47, Kovor 00, Križe 208, Duplje 98. BELEŽKE Registriramo. Predzadnjo nedeljo se je vršila v Ljubljani neka slavnost v hotelu Miklič. lt liMOn** - r... ritoi'tiSri vari um* i»'ttt)io«n i"*tm ' ' '""»a. Iz Kranju se je j te sluviiosti udeležilo sedem oseb. Vsi zunanji I udeleženci izven Ljubljane so imeli potne i stnvške povrnjene. Objavljamo to vest po časnikarski dolžnosti brez vsakega komentarja. »GORENJEC« Novo poštno poslopje v Kranju " dHfcT^ Koncem api■"'« se .je pričelo na prostoru, kjer je stal nekoć deli sedanje občinske in KoroSče-ve (PiSkleI*ve) hiše z grudbo novega postnega poslopja,. Občinska hiša t omenjenim delam m pada breadvomnc med. najstarejše stavbe t Kranju, kjer. »o, nekoč stolovali zaupniki avstrijskih oesarjev, kar izpričuje najbolj dvorca« v mestni Suši in ves način te let« 1923. is <*<**, p« načrtih ing. Grebenca restaurirane mestne palače. 2e prejšnji občinski odbor je odobril, de se poštnemu erarju odstopi takozvani etari rotovž. Sedanji občinski odbor p* je v svoji sej! dne 2J. oktobra 1937 sklenil darovati držav-nemu erarju zadnji del k občinski hiši spadajoče stare zgradbe, vrhutega pu tudi Korošče-vo hišo, ki jo je kupil leta 1929, tako da.obsega ve? ta pvostor, nu katerem se gredi poštno, poslopje 707 m*. Od dneva, ko je sedanji občmski odbor napravil svoj sklep, se je delalo tako v kompetentnih ministrstvih kakor na banski upravi ier poštni direkciji na tem, da se zgradi lepa modema stavba, ki bo odgovarjala razmeram industrializiranega Kranja ter okoliščini, da je treba za vso Gorenjsko napraviti avtomatično telefonsko centralo, ki bo uključena v novem poštnem poslopju. Načrti so se trikrat temeljito predelali ter je končno obveljal načrt, ki ga je napravil ing. banovinskega gradbenega oddelka g. Benjamin Svet'nn. Za 18. septembra 1930 jo bila razpisana javna licitacija za oddujo de! pri kateri je bil stavbenik g. Viktor Bidovec najcenejši ponudnik ter se mu je oldala vsa gradnja brez telefonske centrale ^a din 1,543.853.72. S podiranjem starih objektov se je pričelo f3. novembra 1939 ter se je končalo pred nastopom velikega mraza nekaj dni pred Božičem. Kranjsko poštno poslopje bo prvo v Sloveniji, ki ga gradi poštno ministrstvo, kajti doslej se ni zgradilo nobeno novo poštno poslopje v vsem področju, ki spada pod ljubljansko poštno direkcijo. Le na Bledu se je pred leti iz starega poslopja napruvilo nove poštne prostore, ki pa ne ustrezajo povsem modernim zahtevam. Kranjsko poštno poslopje bo viso-kopriflična enonadstropna stavba, ki bo celo nekaj višja, kakor je poleg sloječi 2 nadstropni stari rotovž. V Bleitveisovi ulici bo 2.75 m umaknjena od prejšnje gradbene črte na Maistrovem trgu pa bo stala v isti črti. kakor stoji stari rotovž. Pri tem naj ne pozabimo, da je poleg zgoraj omenjenih starih poslopij stala prilično 10 m2 velika zidana lopa, takozvana „ieMnica", kjer se je v leta I9i2 prodajalo zmrznjena argentinsko meso, ki se je tedaj uvažalo iz Južne Amorike zato, da bi se pocenilo meso domače živine, kar bodi mimogrede omenjeno, kar je za kronista osobito v današnjih časih dokaj interesantno. Poštno poslopje bo rmelo 534 in* /uzidane ploskve ter bo stavba vsebovala tudi moderen plinski »ailun. Notranjost stavbe bo prirejena principom., najmodernejega poslovanja ter bo ves veliki Mpstor določen za stranke, obložen z italijanskim kamnom, zvanim „traverti-nom". kamenite obloge bo nekaj nad 200 m», kar dokazuje, da poštna uprava ni štedila, da postavi Kranju res impozantno stavbo, ki bo služila tako industriji kakor razvijajočemu se tujskemu prometu. Zgredba mora biti z vsemi investicijami končana do konca leta 1940. in ne dvomimo da bo gradbeno podjetje z sodelovanjem nadzor, repa inženirja g. M. Stepančiča v določenem roku izročilo svoje delo poštni upravi, ta pa javnemu prometu. Teren, na katerem se gradi poštno poslopje, je zelo ugoden in ni skalnat in sploh ne bo potrebno globokega izkopa, ker je stavba viso-koprit'lična-enonadstropna in bodo do poslovnih prostorov v pritličje vodile široke stopnice. Da je uspelo z ozirom na zgoraj povedane okoliščine baš v Kranju pridobiti to prvo gradnjo poštnega erarja, je pTcdvsem zasluga mestne občine, kot darovateljice gradbenega prostora, poleg tega pa tudi raznih drugih gospodov, ki so ia kompetentnih' mestih osobito pa pri ministrstvih v Beogradu izposlovali, da se odpo'more dosedanjim neodgovarjajočim prilikam, ki so obstojale še iz časov, ko Kranj ni bil industrijski emporij. 7. gradbo tega poslopja in premestitvijo pošte v sredino trgovskega dela mesta bo isto brezdvomno za vse čase mnogo pridobilo. Ko bo pošta gotova in položeni tako električni kakor telefonski kabli po mestu, pa bo asfaltiranje vsega glavnega trga in stranskih ulic nujno potrebno. Na tem se pri mestni občini že dela in je pričakovati, da se bo s temi deli takoj pričelo, kakor hitro bodo položeni omenjeni kabli. Ta dela so preračunjenu na prilično din 2,000.000.— in se bo dobilo kritje za nje brez posebne obremenitve kranjskih davkoplačevalcev. S tem smo v glavnem opisali nekaj važnejših momentov za to gradnjo in le želimo, dn bi podjetnik kakor rudi poslnvodeči gg. inženirji 7. največjim uspehom dovršili in stavbo v ponos kranjskega mesta in dobro celokupnega meščanstva. Kdo ovira delo v dupljanski gasilski četi Kot vse gasilske čete, tako je tudi dupljnn-ska gasilska četa imela nu dun sv. Florijana na programu zjutraj gas. sv. mašo, popoldne pa vajo z orodjem. Gasilske sv. maše se je udeležilo primerno število članov. Ko pa je bil popoldne ob 3. uri dan znak za zbor. so se pred gasil, domom zbrali tudi ljudje, ki so bili iz čete izključeni radi raznih disciplinskih prestopkov. Dasi gasil, zakon, ki ga skoraj vsi znajo že na pamet, tako jasno pravi, da za dobo od izključitve pa do rešitve njegove pritožbe na skupščini takšen član nima nobenih pravic in ne dolžnosti v četi, se niso hoteli na noben način pokoriti četnemu poveljniku, ki je njim prepovedal nastop iz različnih razlogov. Začelj so z njim že lastno metodo delati nu to, da se vaja ne bi vršila, namreč s prerekanjem. Ker na ponovne pozive poveljnika niso hoteli s svojim razdiralnim početjem prenehati, je le ta vajo preklical: Potrebno je pripomniti k temu še to, da se je že nekaj dni pred sv. Florjjanom govorilo, da bodo nastopili tudi s silo, če ne bo drugače in res je prišlo zraven tudi par ljudi, ki sploh nimajo nobene zveze z gasilstvom. Kakšen je bil njihov namen, se ne vel? Slišala se je med drirgrm iitdi opazka, da bodo „prosvetarji" krivi, če izbruhne kje požar in gasilci ne bodo mogli nastopiti kot bi bilo treba, češ da manjka mladih moči. Da temu ni tako,, priča naslednje: Od vseh izključenih jih je većinu bila v društvu šele par let, nekateri od njih pa ravno eno leto. Gasilska četa pa obstoja že od 1. 1906. dalje in je vsa leta tako častno vršila svojo nalogo, da ji nihče ne more ničesar očitati. Lahko pa bi rekli marsikaj, ko so se pojavili v četi ljudje, ki bi radi samo zapovedovali. Če bi pa slučajno četa res ne mogla izvršiti svoje naloge tako kot bi to pač morala, bodo tega krivi ravno ti ljudje, ki danes s svojim početjem onemogočajo redno vežbanje članov, ki jih ima četa še vedno 50 in se v tem oziru ni treba ničesar bati. Ako ne bo že enkrat konec temu oviralnemu delu pri četi, bo morala poseči vmes oblast, da se bo tako zagotovila potrebna obramba fara-nov pred eventualnimi požari in drugimi nezgodami. — Sicer pa ne bo druge pomoči, kot da iz čete izstopijo vsi pošteni člani, ki so že mnogo žrtvovali za procvit gasilstva in da vzamejo vod-svo v roke ljudje, ki danes v četi iz političnega prepričanja samo kljubujejo in so jim disciplinski predpisi deveta briga. Potem pa bo lahko zagospodoval v četi zopet „babilonski" red, brez katerega nekateri člani sploh živeti ne morejo. Požar na Golniku Niso še zabrisani sledovi požara, ki je posestniku Francu Kalanu z Golnika uničil vse gospodarsko poslopje z vsem poljskim orodjem in det hiše, ko je v petek 3. maja zvečer zgorela hiša tik zdraviliških poslop'j, katere lustnik je Jernej Dolen, ki je že 3 mesce odsoten na domu pa gospodarita njegova žena in njegov oče. Ni dvema, da je bila tudi tukaj na delu zlobna roka. Ogenj je nastal ob trieefrt nu «1 na skednju, ki se drži hiše in je z bliskovito naglico zajel vse ostrešje, kar pa ni nič čudnega, saj je bilo v podstrešju nakopičenih polno vnetljivih stvari. Požar so lokalizirali uslužbenci zdravilišča in vaščani, po poldrugournem napornem gašenju so prihiteli na pomoč vrli gasilci s Trstenika, klicu so se pa tudi odzvali gasilci iz Kranja, katerim pa ni bilo več potrebno stopi, ti v akcijo. Zaradi iz.Tedno slabih telefonskih zvez ni bilo mogoče priklicati pravočasno gasilcev iz Križev in Tržiča. Čudno je dejstvo, da šele pred nekaj leti zgrajena hiša ni bila zavarovana pred ognjem I požarnim zidom, ki bi ločil skedenj od hiše, in da tega ob kolavdaciji ni opazila nadzorna oblast. Škoda je le delno krita z zavarovalnino in se ceni na din 30 do 40.000. Pohvaliti pa je treba zelo požrtovalno in : plemenito gesto posest ni kovega sina Alfonza j Dfilžana, ki je na lastno pest pohitel na Tr- j stenik in pripeljal s seboj brizgalno ter gasilce. | Zanimiva prazgodovinska najdba Najdba spominka na prazgodovinsko življenje na naših tleh, morda žela važnu, vsekakor pa silno zanimiva najdba bi skoraj šla mimo naše javnosti. Najdena je bila že mescu marca letos. Na stavbišču „Družine in dom', od katerega je KID odstopila nekaj sveta gospodu Mezoariču, so v zgodnji spomladi kopali najpreje temelje, nato kleti in končno zaklonišče proti zračnim napadom za novo stavbo g. Meznariča. Pri kopanju zaklonišča, nekako dva metra in pol globoko v zemlji, so delavci zadeli na izredno močno rogovje jelena iz, pradavne dobe, in sicer na kos roga od izrastka pri glavi do prvega odcepa stranske veje. Nekako tri metre proč so se našli koščki rogovja, očividno od istega jelena, vendar ne toliko, da bi se morda moglo celo rogovje se- staviti. Rogovje je tisočletja ležalo v ilovici in laik dobi utis, kakor da je okamenelo. I Najdeno rogovje je v posesti g. župnika Krasne pri Sv. Križu. Jelen sicer najbrž ni bil iz njegovega lovskega revirja, toda v njegovo lovsko sobo to rogovje še najbolj spada. Strokovnjaki si bodo tu najlaže ogledali to nenavadno najdbo in ugotovili, od kakšnega jelena je in iz katere pradavne dobe. Geologi bodo z lege in sestavine prsti, v kateri je bilo rogovje najdeno, mogli ugotoviti, dali se je žival pasla bolj po savski dolini ali je pa morda planinskega značaja in je rogovje i naplavinami prišlo v dolino. Sedanji lovci samo z obžalovanjem ugotavljajo, da dandanes takih kosov divjačine ni več v njihovih loviščih. Drobne novice % Jesenic Regulacija hudournika skozi Hrušico. Minulo nedeljo si je g. župan družbi domačinov ogledal na kraja samem potoček oziroma hudournik,ki teče skozi Hrušico in s svojo globoko strugo rnzpolavlja naselje. Stanovalci ob strugi so se navadili, da odmetavajo v to strugo vsemogoče odpadke, tako da celu zadeva ne daje nič lepega lica. Občinska uprava namerava sedaj reguliraiti to strugo in položiti počenši od spodaj betonirano strugo malo manj ko dva metra široko in en meter globoko. Ce bodo sedanji stanovalci za steno betonskega korita zasuli in obrežje zravnali, bo kar čedno zgledalo. O obrambi pred zračnimi napadi predava v sredo, dne 15. maja ob 8. uri zvečer v okviru prosvetnih večerov Krekovega prosvetnega društva v veliki dvorani Krekovega doma g. Karel Lukman, upravitelj posestev KID. Predavanje bodo ponazorevale skioptične slike. Predavanje je važno in je zato občinstvo vabljeno k obilni udeležbi. Pogreb j[ Franca Mohoričn, upravnika carinarnice na Jesenicah, na Vnebohod popoldne je bil eden najlepših pogrebov v zadnjih letih na Jesenicah. Ugledno in odgovorno službeno mesto, njegova sposobnost in vljudnost v službi in izven službe ga je naredila v kratki dobi službovanja na Jesenicah pri podrejenih, tovariših in občinstvu znanega in obče spoštovanega. Krsto s telesom pokojnika Bo najpreje pred portalom carinarnice na Gosposvetski cesti blagoslovili, nato se je pa poslovi! od pokojnika in prijatelja g. Metod Rejec, višji kontrolor. Podčrtal je rajnikove vrline, zlasti njegovo poštenost, značajnost in ljubezen do rodne zemlje slovenske. Bil je zvest sin slovenske krščanske matere v najlepšem pomenu besede. Iz prejšnjega službenega mesta v Prizrenu si je želel domovine. Zelja se mu je izpolnila, toda prišel je v domovino u'mret. Želel mu je, naj bi mu bila ljubljena slovenska zemlja kraj najlepšega miru. Za njim se je poslovil od svojega tovariša v imenu Združenja car'o-skih uradnikov upravnik ljubljanske carinarnice g. A. Pire, ki mu je istotako želel mirnega počitka ob gorenjskih velikanih. — Nato se je razvil dolg sprevod, v katerem so se pred krsto razvrstili šolski otroci, tovariši osirotelih hčerkic, nato dolga vrsta carinskih uslu/ben-! cev in orožništva, ki so nosili vence, za njimi j godba Krekovega prosvetnega društva, za kr-j sto pa rajnikovi najbližji in daljni sorodniki i ter nepregledna vrsta Mohoričevih prijateljev i in znancev. Sveže zusut grob je visoko obložen j s številnimi venci in trakovi. ,.Ena se tebi je ' želja spolnila, v zemlji domači, da truplo leži!" Blaga duša naj pa uživa mir v Bogu! V soboto, dne 4. maja se je celokupno osobje tukajšnje carinarnice udeležilo zadušnice zu pokojnikom v farni cerkvi. Na Florijanovo nedeljo so se letos prvič prikazali nu ulicuh naSi gasilci. Jeseniška in hru-šiška četa sta se udeležili sv maše v farni cerkvi, elitna č?ij KID pod vodstvom g. u-pravnika Lukniuna Karla pa v savski cerkvi, kjer je. meti mašo pel zbor tovarniških gasilcev. Običajno zakusko so imeli tovarniški gasilci na prostem, na strelišču Strelske družine. - Strelska družina je priredila ta dan prazničke ostro streljanje. Priglasilo se je zlasti dopoldne toliko strelcev na belo prevlečene steklenice na cilju, da so se komaj mogli razvrstiti I in je bilo treba puške od čnsd do časa hladiti. fantje so šli pretekli teden služit reden ka-; drski rok. Krekovo prosvetno društvo se je poslovilo od svojih članov v petek, dne 3. I maju. Priredilo jim. je poslovilni večer, nn katerem je igrala godba KPD. fantom želi'mr. I nu pot v službo domovine in krolja srečno i pot' Akademija FO in DK bo na binkoštni ponedeljek zvečer v Krekovem domu. — V nedeljo I dne 5. maja so naše članice gostovale pri a-: kudemiji na Bledu s posebno simbolično vajo. Jeseniška ljudska šola je v torek, dne 7. I maja nastopila v radiu. Osmi razred je v okvi-I ru ljudskošolskih nastopov v radu razložil ve-| doželjnemu Prekmurčku in Belokranjčku tajne ; jeseniškega plavža. Izvajanja so bila dobro 1 pripravljena in dobro podana. Z. zanimanjem j so poslušali tudi odrasli poslušalci radia. Nastop sta vodila g. šolski upravitelj L. Pibrovec ; in učiteljica osmega razreda ga. Bartenijevu. na Mnogi ki so bili v lanskem 'maju na mogočni pevski prireditvi združenh pevskih zborov tukajšnje okolice pri božjepotni cerkvi Zal. M. B. na Tabru, sprašujejo, če bomo tudi letos napravili tako lepo prireditev. Zato sporočamo vsem okoličanom, da pripravljamo letos še bolj obsežno prireditev. Naprosili smo že g. kanonika dr. Kimovca, da bo s svojo nenadkriljivo spretnostjo dirigiral skupne zbore in nam tudi kaj povedal. Pokazal je navdušenje za tovrstne prireditve in obljubil, da z veseljem spet pride letos na Tabor. S tem nam je uspeh prireditve zagoto. ljen. Le par tednov pozneje bo kot lani. ker jc on ta čas zaposlen s pevsko prireditvijo v Cerkljah, ki bo ob priliki blagoslovitve tnm- Pevska prireditev Taboru Podbrezje 8. maja 1940 kajšnjih novih orgel. Morda bo pri kakem zboru primanjkovalo moških glasov, toda to nas ne bo motilo, ker prireditev ne bo imela namen tekmovali v u-metnosti, temveč bo to le pobožna in zaupna prošnja k Materi božji, da bi nas olmirovnla pretečih nevarnosti. Naši davni predniki so ob čusu turških vpadov iskali pomoči in varstva pri Mariji Se-demžalosti, kakor nam to lepo opisuje v letošnjem „Gorenjem" naša domača pisateljica M. Konic. Zato se tudi mi zberimo ob Njej, ki je Pomoč kristjanov, da nam ono izpro.d več zaupanja v božjo previdnost. — O zborih, ki bodo pri prireditvi sodeloval! bomo poročali drugič. »GORENJEC« STRAN 3 a v o m t ZA H H A N a.J ter vsak dan sveže pecivo in razne fine SLADOLEDE i dobite | ČAJ, ČOKOLADO, EXPRES KAVO, BELO KAVO, MLEKO Lepo uspeli mistarski tečaj v Kranju Mizarji Skupnega združenja v Kranju so zopet napravili korak naprej v strokovnem znanju, s tečajem, ki ga je zduženje priredilo za obdelovanje ploskev, politiranja, uporabljanja kemičnih luži! itd., pod okriljem kr. banske uprave. Tečaj je vodil znani strokovnjak g. Ivan Kregar iz 5t. Vida, ki se je zelo notrti- še mnogo primerov iz prakse, vse tftt p/.ii» J n. > i.Cl' r tU t Staničeva Slavka je bila stara okrog 25 let. Praks pa tudi približno toliko, ali pa vsaj kako loto mlajši. Zapustila sta poslovilno pismo, v katerem prosita, naj ju pokopljejo v Kranju. Zato so starši obeh preskrbeli za prevoz v Kranj, kjer sta bila danes, pokopana. Samomorilno dejanje Staničeve in Praksa kaže, kam mlade ljudi pripelje lahkoraišljenost in slepa ljubezen. TEDENSKE NOVICE Nujna potreba ubožnice za škofjeloški okraj našega okraja pa tudi iz kranjskega, zlasti iz stražiške občine. Na desetine prošenj za spre-jem mora občinu odbiti v?led pomanjkanja prostora. Na desetine nad vse potrebnih starčkov in stark se mora potikati zunaj od hiše do hiše. Temu socialnemu zlu mora biti enkrat konec s tem, da se ustanovi velika in moderna ubožnica, ki bi lahko sprejela 100 in še več ubožcev, ki se bo lahko vzdrževala sama s primernim gospodarstvom in prispevki občin za ubožce. Seveda bi pa bilo treba tako ubožnici že vnaprej preskrbeti in zasigurati obstoj, ne da bi bilo treba nabirati živež od hiše do hiše. Enkrat je že bila dana najugodnejša prilika za ustanovitev take ubožnice. Občina Škofja Loka je imela na razpolago poslopje stare šole, ki bi s svojimi velikimi sobami in lepim vrtom sijajno služila za ta namen. A takratne. JNSnrska uprava ni imela smisla za take stvari. Raje je prodala poslopje svojemu podžupanu Antonu Savniku za 200.000 din. Danes bi bila stvar nekoliko težja, vendar bi, če bi se za to stvar recimo eavzelo tudi glavarstvo, čisto gotova uspela. Slovenski mladini! V nedeljo dne 16. junija bo v Ljubljani druga banovinska skupščina naše mladinske politične organizacije MJRZ. Slovenska mladina hoče na tej skupščini na ves glas in vsemu svetu povedati, da stoji kot urejena armada za svojim voditeljem dr. Antonom Korošcem in da hoče z njim na čelu ponovno priseči zvestobo svojemu kralju, ponovno pokazati narodna zavest, svojo pripadnost k slovenskemu narodu in svojo ljubezen do slovenske zemlje in slovenskega jezika. Poudariti pa hoče tudi svojo neomajno ljubezen do naše narodne države Jugoslavije in izpovedati svojo odločno pripravljenost, da hrani sleherno ped naše države. Ob tej priliki bo slovenska mladina, organizirana v MJRZ poudarila tudi svojo zahtevo, da se slovenskemu narodu priznajo pravice, ki mu po božjih in človeških postavah gredo. Letošnja Banovinska skupščina MJRZ v Ljubljani ne bo samo zbor delegatov, ki jih bodo na skupščino poslale posamezne krajevne edi-nice MJRZ, ampak hoče biti mogočna manifestacija slovenske mladine za svoje svetinje in ideale. S smernicami, ki jih bo na tem zboru mladinu dobila, bo potem pogumno šla na nadaljnje delo med slovenskim narodom. Banovinski odbor MJRZ. Romarski shod pri sv. Joitu Pri Sv. Jaštu bo na binkoštni ponedeljek romarski shod. Zato bo služba božja ob šasti in poli deseti uri. Navodila s>a sbarovanje MRJZ Okrajni odbor MJRZ namerava prirediti velika politično mladinsko zborovanje združeno z letno skupščino v Tržiču, in sicer v nedeljo dne 19. maja ob poli 10. uri dopoldne v dvorani „Na Skali". Odhod iz Kranja je določen z vlakom ob poli 9. uri. Veljajo nedeljske karte. Kolesarje naprošamo, da se zberejo ob 9. uri dopoldan na postaji v Tržiču, kjer se bo formiral sprevod z godbo na čelu. Sprevod bo krenil v dvorano „Na Skalo", kjer se bo vršilo zborovanje. Na zborovanju bo govoril tudi minister m senator g. dr. Kulovec. Pozivamo vse krajevne odbore in članstvo, da se le mladinske manifestacije udeleži v čim večjem številu. Nobeden naš fant ne sme ostati to nedeljo doma-Vabljeni so tudi somišljeniki in prijatelji JRZ. Naprošamo vse krajevne odbore da nenadoma zberejo imena in število udeležencev za to zborovanje in jih pošljejo na okrajni odbor v Kranju. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu! Odbor. Romarski shod na Rakovniku Praznovanje Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku v Ljubljani bo letos v nedeljo 2. junija. Ker bodo 26. maja, to je prvo nedeljo po cerkvenem prazniku Marije Pomočnice kristjanov, po nekaterih župnijah še procesije svetega Rešnjega Telesa, bo letošnji veliki ro-murski shod združen s praznovanjem Marije Pomočnice na Rakovniku šele 2. junija. Zaprošena je polovična vožnja po železnicah. Podroben spored liomo še objavili. KRANJ Gradnja kopališča. Ta teden so spet pričeli z delom pri gradnji bodočega kopališča v Stra-heči dolini. Zaenkrat nadaljujejo z deli, katera so pričeli že lani in jih je treba sedaj dovršiti. Pretekli teden je bilo oddano potom licitacije več manjših del pri kopališču. Licitacija za nadaljna zidarska in težaška dela se je vršila ta teden, toda ni uspela, ker se je javil samo en reflektant. as j Ali služi park pred Narodnim domom dir-j kališču za kolesarje? Kolesarji so nadloga, ka I teri se ne moreš izogniti nikjer. Nisi varen , pred njihovo divjo vožejo tam, kjer je kole-I šarjenje prepovedano, ne v parku, ne na tro-I toarju. Zlasti všeč je kolesarjem park pred j Narodnim domom Tu švigajo semintja kot na dirkališču. Ta park je danes edina točka sredi mesta, kjer se morejo igrati otroci. Kolesarji j m pa niti tega veselja ne-puste. Zgodilo se je ta teden, da je neki kolesar podrl v parku nekega otroka. To je že višek nesramnosti. Zgodilo se je tudi te dni, da je neki kolesar okrog ogla Savnikove hiše kar po trotoarju zapeljal z vso brzino in skoro podrl pešca. Torej niti v parku, niti na hodniku nisi več varen življenja pred kolesarsko nadlogo. Enako nevarno početje so tudi avtomobilske vožnje po Roženvenskem klancu. Policija naj tudi tukaj napravi red. Kdor zida hišo mu zasteklim hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plaeiiu šip v naprej še po stari ceni F. Hlebš Kranj Modernizacija drž. ceste skozi Kranj, Poročali smo že o gradbenih delili na državni cesti na Jelenovem klancu, kjer so sedaj izkopali v svrho poglobitve polovico ceste. Istotako že dalj časa razkopavajo cesto pred gimnazijo in pripravljajo za tlakovanje. Danes zjutraj oo pa pričeli z oranjem ceste pred hote'cm „Stara pošta" pa do pošte navzgor da bodo potem položili fundament in vrh tega pa kocke. Kostanji. Splošna želja je, da se poseka še druga vrsta kostanjev ob cesti pred g mnazijo ter naj se drevored ob cesti uredi na drug način. Žagarji drv na motor v Kranju obveščajo cenj. občinstvo, da morajo vsled podražitve bencina in olja zvišati ceno za din 2 -. pri kub. metru, to je din 10.— od metra. Kruh se bo podražil. Pekovski mojstri v Kranju so zaprosili odbor, ki dovoljuje zvišanje cen, da smejo podražiti kruh za 0.50 din. Beli kruh bo potem stal din 5.25, črni pa 4.75 kg. Muka se je podražila, da stane sedaj kg bele moke din 4.75. GORICE Naše prosvetno drnsVtvo priredi na b;nkoštno nedeljo 12. maja ob 10. uri dopoldne in ob 3. uri popoldne film. „Nibelungi". Dopoldanska predstava je namenjena predvsem mladini, katera ima tudi znižane vstopnice. Ker je či-si dobiček namenjen za zgradbo »Slovenskega doma" v Ljubljani in radi lepe vsebine filma vse prav prijateljsko vabimo. Poslulujmo so' »PUTNIKA« V KRANJU Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Predan s* podosta na pot, pridite na brezplačen posvat k »PUTNIKU« ŠKOFJA LOKA V našem mestu imamu zadnje čase dvoje vrste ljudi: Eni kljub vsem jasnim besedam državnih politikov še vedno ne verjamejo, da smo izven vojne nevarnosti. Tem moramo po vodati, da vojske ne bo, pač pa bo 2. junija t. 1. vetjk« tombola kat. prosvetnega društva, o kateri že vs« Gorenjska trovnri m se pripravlja, da pride tu dan v Loko po krasne dobitke. Druga vrsta ljudi v našem mestu pa si dela prazne strahove glede denarja. Če v resnici mislijo, da njihov denar ni več na var-aem, naj pa vendar kupijo čim več tablic, ki stanejo samo 3 din in tako bo njihov denar aajbolj dobro naložen. Za 3 din bodo dobili telioo, sod vina, po 10 moških in ženskih koles, šivalni stroj, več vreč moke in namizneg.i olja, obleke, čevlje itd. Zato vsi hite z nakupom tablic, kjer pazite na društveni žig s sliko sv. Jožefa. Na svidenje 2 j unija! Uspela gasilska vaja. Znan« je velika uk-tivnost škofjeloške gasilske čete. V par letih je četa v prav vsakem oziru močno napredovala. Nabavila si je nove obleke, veliko metrov novih cevi, prizidala gasilski dom itd. Največji uspeh pa je gotovo ta, da je v četi sra-vludal duh sprave in sloge, kukor že dolgo ne. Sicer so nekateri skušali zanesti v četo nove prepire, a se jim to spričo solidarnosti vseh članov, ni posrečilo. Botri! Botrlce! Birmanska darila, ure, zlatnino in srebrnino boste kupili dobro in poceni pri tv. Drago Šegregur, urar KRANJ, Vidovdanska c. IS. V četrtek popoldne je četa organizirala zo- j pet eno izmed številnih vaj. Namen te vaje, je bil ta, da se ugotovi, ali je mogoče gasiti po- j žare, ki bi eventuelno izbruhnili v predelih i mesta, ki so najbolj oddaljeni od Selške ali ; Poljanske Sore. To je zlasti potrebno, ker se j na škofjeloški vodovod, ki je silno nesiguren in v slabem stanju, nikakor ni mogoče zanesti. V ta namen so si gasilci izbrali za svojo vajo 1 grad in sicer objekte nad veliko dvorano, ki je gotovo ena izmed najodaljenejših točk od i tekoče vede. Motorka je namreč črpala vodo i v Selški Sari in jo je gnala skoro pol km i UTO m) navkreber na točko vaje. Vaja je sijajno uspela in je pokazala, da so naši gasilci zmožni nastopiti v slučaju potrebe na vsakem , kraju in vsakem trenutku. — Pokazala pa se 1 je tudi vsestranska tehnična pripravljenost čete, ki zavednost in discipliniranost ter ugled , čete le še rjoveča. Naša gasilska četa res zasluži priznanje in podporo vseh. Prvo sv. obhajilo za deško in gorsko šolo bo teto* nu Binkoštno nedeljo. Mestne gospe pri- j pravljajo malčkom veselo iznenađenje. Vin- ! COnoijeva konferenca bo obdarila tudi otroke I iz Gabrka.ker je tam veliko revnih oJrok. I FO je priredil prav prisrčen poslovilen ve-i čer vsem svojim članom, ki odhajajo k vojakom. TRŽIČ I APZ v Tržiču! — Akademski pevski zbor iz I Ljubljane, ki je že v Kranju priredil pred j kratkim svoj koncert in to z velikim uspehom, I bo priredil velik koncert tudi v Tržiču in sicer i v soboto, 11. maja ob 20.30 uri v dvorani Prosvetnega doma. Koncert se bo vršil pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi izredne prilike, ki bo obenem tudi proslava 20. letnice slovenske univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljen;, Takoj si preskrbite vstopnice. Koncert APZ bo največja kulturna prireditev, kar jih pomni naš kraj. ŠENČUR Vlom v Šenčurju. Dne 11. aprila ponoči so dosedaj še neznani vlomilci vlomili v obč. pisarno in odnesli nekaj iisoč din. ..Gorenjec" takrat o tatvini ni nič poročal, ker je čakal, da bo o tej zadevi obenem oznanil vesela novico, da so se tatovi našli Žal, do dane- se , to še ni zgodilo. Nov v!om. Dne 4, maja ponoči so še neznani vlomilci vlomili v skladišče trgovine GuŠperl n. ; Odnesli niso veliko, ker so jih pravočasno pregnali;. Skoda, da jih niso ujeli. Skladišče se nahaja par metrov od obč. pisarne. Psi sO' I menda v zvezi s tatovi, ker se ob prvem, kot i drugem vlomu niso oglasili. OVSTŠE PPT PODNA RTU ■}■ Franc Mohorič. Na Jesenricah so pokopali' upravnika carinarnice Franceta Mohoriča. Za' njim ne žalujejo samo na Jesenicah, ampak tudi pri nas. Pokojni je bil naš rojak, domu na Češnjici. Bil je kot študent in hi pozneje zelo delaven, ;:aj se je na njegovo pobudo kmalu po vojski ustanovilo Prosvetno društvo, katerega duša je bil pokojni. Od hiše db hiše je hodil in v par dneh dobil društvu nad 101) zavednih č-Janov. Društvo še dane« živahno deluje. Tudi sicer je pokojnik rad prihajal domov k starišem, čeprav ge. je trdo)' življenje.' poslalo daleč od rodnega kraja. Bog mu bodi 'dober plačnik! MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali St. 5. (v hiši g. Šipica) Sprejme s? takoj dekle od 14- 16 let k Otroku. Poizve se v upravi. Sprejme se več eevlj. poni očni kov za stalita ne-lo. Istotako se sprejme sprotna pri šival ka (Stc-patlcn), — (Vfljsirna „Elita", Kranj. Vajenec se sprejme takoj za krznarsko obrt Poizve so v trgovini »KožUUOVina?1 pri novem nio-tu v Kranju. Kupim že rabljeno tehtNlbo jO kg t litežini v dobrem stanju, centimSlnMiO, Ponudbe na u-pravo lista. Odda se stanovanje s 1. avgustom. Tri' sobe, kopalnica, soba za služkinj*in vse pritifcline. Več so poizve v upravi KOoi^njca". Stanovanje: soba, kuhinja in srkramba se d)fda t I, Jon. — IS'ovak Franc, Hrrartje št. 11. Pozabila »s je v sredo popoldne na oknu tftjt-filtre Kiišlan črna listnica z rakuni in neksji denarja. Ker je oseba, ki je listnico vfcePa,-poznana, naj jo vrne v trafiko Lfetan, da n« bo imela sitnosti. Služkinjo, ki zna dobro prati, likn.fi in opra v-1 ijati efougadekt, sprejme hotel „Evsepe"-Foclr- Kupim travm*, njivo ali niaio posest*©. Franu? Konjedlč, Stražišče pri Kranju. Kolesa, {jmodajara še vedno po .-.;la)rih aiikih cenah. — Julij Zevnik, Stražišee. ■■■MnMaHHManBiBMSISIKTI Predstojništvo mestne policije v Kranju pozivu vse hišne lastnike, stanujoče v Kranju, v Gorenji Savi, nu Primskovem; na Klancu, v Gorenj ah, na Hujah, v Cirčičah in v Rupi, da najkasneje do 1. junija, nabavijo Hsiic pole rudi evidence hišnih stanovalcev. 11 šiio polo dobi vsak posestnik pri predstoj-ništrti mestne policije v Kranju, na stražnici Mestni trg št. 1. med 8 uro zjutraj in h uro popoldne. Proti vsakomur, ki se temu pozivu v določenem roku ne bi odzval, se bo postopalo najstrožje po uredbi o prijavljanju prebivalstva.. PREKLIC OloboKu-obžntajieini ker sem uža lil i'&rdeš A-lojzija, nova utajim Gorenja Sava, 1» se mu o4adko 7-airv