TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 . TELEFON OOLASNEOA ODDELKA 25-67 Štev I Poslovalnica Liubliana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 I Poslovalnica Celie. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, petek 13. decembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preieman v noravl alt do ooštl 14 din. Dostavljen na dom 16 din. tnllna 30 din. POSTNI ČEKOVNI RACIJ N: 11.40» Nadaiievanie angleške ofenzive Včerajšnje uradno angleško poročilo govori o 20.000 ujetnikih, danes pa trdijo poročila iz Kahire, da je to število prenizko — Skrb za prehrano — Italijansko poročilo poroča o hudih bojih in velikih oboiestranskih izgubah ANGLEŠKO URADNO POROČILO KAHIRA, 13. dec. Reuter. Včerajšnje uradno poročilo poveljstva Bližnjega vzhoda pravi: »Italijanske fašistične le-Sije se umikajo v neredu proti libijski meji pod nemilostnimi udarci angleških sil z zemlje, morja in zraka. Izgubile so več kot 20.000 ujetnikov.« KAHIRA, 13. dec. Reuter. Vrhovno Poveljstvo sporoča, da se boji v Zahodni egiptski puščavi nadaljujejo. Sovražne divizije, posebno one črnih srajc, dajejo močan odpor. Angleška letala in vojne ladje stalno bombardirajo sovražne postojanke ter druge vojaške objekte v okolici Sidi el Barranija. Na bojišču vleče močan puščavski veter, NADALJEVANJE OFENZIVE KAHIRA, 13. decembra. Reuter. Angleško napredovanje v puščavi se nadaljuje v obliki pahljače, vendar še ni jasno, če so angleške čete že dosegle libijsko mejo. Po novejših cenitvah smatrajo, da je uradna številka 20.000 ujetnikov veliko premajhna in zastarela ter bi se do davi lahko računalo, da je najmanj dvakrat tako velika. Zajetega je ogromno vojaškega materiala. PODROBNOSTI O NAPADU KAHIRA, 13. decembra. Reuter Podrobnosti o angleškem napadu pravijo, da so angleške čete naredile prvi napad na italijansko taborišče popolnoma iznenada. Po dveh urah boja je taborišče bilo v angleških rokah, italijanski general Maletti pa je bil ubit. Angleške čete so prišle že daleč na zahod od S di el Barranija. V sredo je bilo sestreljenih 8 italijanskih letal. Generalno italijansko umikanje se nadaljuje. En armadni in dva divizijska generala, ki so jih angleške čete zajele, so bili prepeljani z letalom v Kahiro. Vrhovnopoveljujoči general angleških čet Bližnjega vzhoda Wavell je obiskal glavni stan napredujočih čet v puščavi. KOLIKO JE UJETNIKOV? LONDON, 13. dec. CBS. Angleški ministrski predsednik Churchill je v parlamentu dejal, da so bile uničene ali pa zajete tri italijanske divizije in večje število fašističnih edinic. Italijanske divizije štejejo po 14.000 mož, tako, da bi skupno število Italijanov, padlih in ujetih, znašalo 42.000. Churchill je tudi dejal, da je 7000 ujetnikov prišlo že v Marsa Matruh. Vesti iz Kahire govorijo o številu ujetnikov, ki ga cenijo na 20.000. Egiptski krogi pa zatrjujejo, da znaša število zajetih Italijanov med 24.000 in 34.000. SKRB ZARADI PREHRANE KAHIRA, 13. dec. Reuter. V puščavski ofenzivi se je pojavilo resno vprašanje: preskrbe ujetnikov s hrano, ker njihovo število narašča z vsakim trenutkom nad vsako pričakovanje. Angleška vojaška oblastva se poslužujejo zajetih avtomobilov, da odvažajo ujetnike proti Marsa Matruhu. ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 13. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo iz Afrike: V Severni Afriki se operacije še vedno nadaljujejo. Tudi včeraj so se vodili hudi boji zahodno od Sidi el Barranija v bližini Bug-buga. Sovražniku smo povzročili težke izgube tako v moštvu kakor v materialu. V Albaniji napadi in protinapadi Nltj italijanska niti grSka ali druga poročila ne poročajo nič je zaradi snega !n slabega vremena neprimerno ITALIJANSKO URADNO POROČILO RIM, 13. dec. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo iz Albanije: Na grškem bojišču nekaj osam* ijenih napadov, ki jih je izvedel sovražnik. Vsi napadi so bili odbiti. Ujeli smo več sovražnikovih vojakov in zaplenili nekaj orožja. Naše letalske sile so ne ozi' raje na neugodne vremenske prilike izvedle bombne napade na zbirališče čet Pri Borovu in nad zalivom Patrasa. GRŠKO URADNO POROČILO ATENE, 13. dec. Ag. d’Ath. Grško bradno poročilo se glasi: Grške čete napredujejo na vsej fronti, navzlic italijan- skim okrepitvam, ki so prispela iz Italije. ATENE, 13. dec. Reuter. Današnje grško poročilo pravi, da so grške čete napredovale na vsej fronti ter zajele pri nekem napadu 150 italijanskih vojakov s častniki. Sovražna letala so bombardirala Leukadijo, povzročivši manjšo škodo, človeških žrtev ni bilo. ANGLEŠKO POROČILO ATENE, 13. dec. Reuter. Italijanske čete 80 včeraj v severnem odseku izvedle dva protinapada, ki pa nista uspela in so grške čete zavzele obe točki, od koder sta se napada začela. Veliko materiala je bilo zajetega. Grške čete napredujejo proti Svarila italijanski javnosti RIM, 13. dec. CBS. Sinočnji Italijanski list! svarijo ljudstvo, naj ne naseda lažnivim vestem o nekakšnih katastrofah '*alijanske vojske, ki jih širijo britanski agenti v Italiji, da bi zrušili moralo italijanskega naroda. Glavni tajnik fašistične sfranke Adelchi Serena je imel konfe- renco z bivšimi voditelji fašističnih akcijskih oddelkov. To so bili oddelki, ki so se borili po ulicah v prvih dnevih fašizma. Virginio Gayda piše, da se je britanska propaganda razbila na steni italijanske odločnosti. London za združitev Irske? BERLIN, 13. dec. DNB. Obisk predsed-nika vlade .severne Irske, Andrewsa v l-ondonu spravljajo v zvezo z zahtevo Anglije po bazah na Irskem. Po londonskih vesteh je de Valera pripravljen revidirati svoje stališče v tem pogledu, če -bi Se Ulster približal željam južne Irske v vPrašanju zedinjenja otoka. V Londonu bodo skušali najti z Andrewsom rešitev teh problemov, ker smatrajo postavitev baz na zahodni irski obali za nujno stvar v podmomiški vojni na Atlantiku. Vlada bo baje svetovala Andrevvsu zedinjenje obeh irskih pokrajin v enotno državo, ker bi v tem pogledu angleška vojna mornari-; ca kontrolirala vse irske vode ter politič-| no in gospodarsko življenje Irske. Po smrti poslanika Lothiana VVASHINGTON, 13. dec. Reuter. Roo Sevelt je poslal angleškemu kralju Juriju !®'egram ob priliki smrti lorda Lothiana. Telegram. ki je bil oddan na križarki sT'uscalcosa« v Karaibskem morju, se Slasi: »Neizmerno sem bil zadet, ko sem prejel vest o smrti svojega prijatelja in vašega veleposlanika lorda Lothiana. Skoro četrt stoletja sva sodelovala v snorazumu. Siguren sem, da bi nam, če bi previdnost dovolila, zapustil zadnje poročilo, ki bi bifo poziv, da moramo na- konkretno novega — Bojišče za večje operacije iHimari, severno od Premetija pa so za-• sedle nekaj važnih višin. POROČILO AMERIŠKEGA DOPISNIKA ATENE, 13. dec. Unp. Dopisnik agencije United Press je bil v bližini bojev na Mokri planini. Opisuje položaje ter pravi, da se morajo vojaki obeh vojsk boriti v snegu in blatu ter mrazu. Govoril je tudi z nekim ujetnikom, ki mu je dejal, da je rajši ujetnik, kakor da bi umrl v teh divjih gorah. Italijanske čete se umikajo; čeprav so dobile v zadnjih dneh pojačanja. Več vojakov je prispelo z letali iz Brin-disija v Albanijo. Ujetniki pripovedujejo, da niso dovolj toplo oblečeni za boje v zasneženih gorah. daljevati z našimi največjimi napori za očuvanje demokracije v svetu«. WASHINGTON, 13. dec. Reuter. Zunanji minister Hull je poslal ob smrti lorda Lothiana Churchillu naslednjo brzojavko: »Z veliko žalostjo sem izvedel o smrti lorda Lothiana. Želim Vam kakor vsej britski vladi izraziti svoje iskreno sožalje. Moja država skupaj z Veliko Britanijo oplakuje smrt izrednega državnika, ki je z rodoljubno hrabrostjo, modrostjo in požrtvovalnostjo stalno deiai največje usluge tako svoji domovini, kakor človečanstvu.« NEW YORK, 13. dec. DNB. Angleško zunanje ministrstvo je zaprosilo vlado USA, da bi stavila za prevoz posmrtnih ostankov lorda Lothiana v Anglijo na razpolago posebno svojo križarko. Minister Hull je dejal, da bo o tem vlada skoro sklepala. LONDON, 13. dec. Unp. Za naslednika pokojnega veleposlanika v USA Lothiana prihajata v poštev sedanji vojni minister Anthony Eden in knez Cranborne. V USA menijo, da je nenadna smrt lorda Lothiana ogromna izguba za Veliko Britanijo in USA. »Washington Post« se navdušuje za Edena kot Lothianovega naslednika. V Londonu izjavljajo, da bo neko britansko ali pa ameriško letalo preneslo truplo pokojnega veleposlanika v Anglijo, kjer bo pokopan. Naše izgube so prav tako občutne. V letalskih spopadih, o katerih govori poročilo št. 186, je biio po naknadnih ugotovitvah zbitih 13 sovražnih letal, ne pa samo 4. Sedem naših letal se ni vrnilo domov. V Vzhodni Afriki delovanje manjših oddelkov. Na meji Sudana je ena naših patrol presenetila sovražnika in mu uničila eno postojanko. V pasu TeseneJ je sovražnik poskušal z več tanki Ih pet oklepnimi avtomobili, da bi se prebil skozi naše črte, vendar smo mu ta poskus preprečili in so sovražnika naše čete in protiletalsko topništvo pregnale. Eno naše ogledniško letalo je napadlo sedem sovražnih lovskih letal. Toda naše letalo je zbilo enega sovražnikovega v plamenih, ono pa se je nepoškodovano vrnilo. Neka angleška križarka se je po-javila pred Klstnaiu in izstrelila nekai strelov na mesto. Povzročila pa ni nobene škode, pač pa je bila zadeta ladja od naših obrežnih baterij. Sovražnikova letala so bombardirala Argeriso in Elua-ko v bivši britanski Somaliji. Končni rezultati volitev v USA NEW YORK, 13. decembra. Reuter. Sedaj so šele znani dokončni rezultati predsedniških volitev. Teh volitev se je udeležilo doslej največje število ljudi: 49,808.624. L. 1886. jih je volilo 45 milj. 226.455. Roosevelt je letos prejel 27 milj. 241.939 glasov, dočim jih je pri prejšnjih volitvah dobil 27,476.673. WiUkie je dobil 22,327.226 glasov. Ostale 4 stranke, komunisti, socialisti, prohibicionisti in delavski socialisti so dobile skupaj samo 239.459 glasov. WINDZORSKl SE SNIDE Z ROOSEVELTOM? MIAMI, 13. decembra, Reuter. Wind-sorskl vojvoda bo danes popoldne z ameriški letalom odpotoval z neznano smer na uradno pot. Vesti, da se bo sestal z Rooseveltom, ni bilo mogoče niti potrditi niti zanikati. Vojvoda se bo potem vrnil v Miami. NEMŠKI ČASTNIKI ZA ITALIJANSKE KOLONIJE LONDON, 13. decembra. Reuter. Nemčija je ‘sklenila poslati nekaj častn'kov v italijanske kolonije, kjer naj se privadijo tropski klimi. Ti častniki bodo Iz vrst nemške policije. NEMŠKE ČETE V TEMEŠVARU BUKAREŠTA, 13. dec. DNB. Nemške Instruktorske čete so včeraj vkorakale v Temešvar. Na postaji so mimo čete Romunov z majorjem na čelu pričakali Nemce predstavniki oblasfev. RAZMEJITEV MED NEMČIJO IN SSSR KONČANA BERLIN, 13. dec. CBS. Uradno so objavili, da je komisija za razmejitev med Nemčijo In Sovjetsko zvezo, ki je zasedala 10 mesecev, končala delo. Obe vladi sta delo komisije odobrlH. NESREČA NA MARMARSKEM MORJU RIM, 13. dec. Stefani poroča iz Carigrada, da je vihar vrgel na obrežje v Marniarskem morju motorno ladjo, ki jc iz Bolgarije vozila v Palestino 3800 Židov. Okoli 200 potnikov, med njimi 66 otrok, je Izginilo v morju, AVSTRALCI V JUŽNI AFRIKI CANBERRA, 13. dec. Reuter. Avstralski letalski minister je dejal, da je prvi kontingent avstralskih letalcev, katerih baza bo v Rodeziji, že izkrcan v Južni Afriki. Stran *V e 2 e r n I S« V Mariboru dne 13 XII. 1*540 Mir in večno prijateljstvi z Včeraj je bila v Beogradu slovesno podpisana pogodba, ki izključuje vsako sovražno stanje med Nadžarsko in Jugoslavijo - Pomembni govori obeh zunanjih ministrov — Grof Csakf se je po večernem banketu odpeljal na lov na Gorenjsko BEOGRAD, 13. dec. ZPV. Madžarski zunanji minister grof Csaky je položil včeraj dopoldne venec na grobišče v svetovni vojni padlih madžarskih vojakov ter na grob neznanega vojaka na Avali. Opoldne je bilo kosilo na madžarskem poslaništvu. Ob 16. uri je bil sprejem pri mestnem županu. Nato se je udeležil čajanke, ki jo je priredila Jugoslo-vansko-madžarska liga. Ob 18. uri je pa prispel Csaky s svojim spremstvom v zunanje ministrstvo, kjer je bil podpisan pakt o večnem miru in prijateljstvu med Madžarsko in Jugoslavijo, GOVOR CINCAR-MARKOVICA ^ Po podpisu pakta sta stopila Csaky in Cincar-Markovič v veliko dvorano zunanjega ministrstva, kjer so ju čakali zbrani domači, madžarski in tuji novinarji. Prvi je spregovoril naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič, ki je dejal, da ga zelo veseli, da lahko sporoči, da je bila pravkar podpisana med Jugoslavijo in Madžarsko pogodba o stalnem miru in večnem prijateljstvu. Ozračje, v katerem je bila pogodba podpisana, ne potrebuje posebnega tolmačenja pomena in dobrih strani tega dejanja. Pogodba samo še formalno potrjuje dobre odnošaje, ki so že prej vladali .med obema državama. Vsi naj vidijo v njej nov doprinos k politiki miru in plodonosnega sodelovanja vlad obeh sosedov. Posebej je pozdravil zastopnike madžarskega tiska in želel, da bi tudi v bodoče delali v dosedanji smeri. GOVOR GROFA CSAKYJA Madžarski zunanji minister grof Csaky je v svojem nagovoru dejal, da je besedilo sklenjene pogodbe kratko, a toliko bolj jasno. V svojem prvem členu pravi, da bo med kraljevino Madžarsko in kraljevino Jugoslavijo trajen mir in večno prijateljstvo. Mir je največja bla-godat človeštva. Vsi napori v teh težkih časih morajo biti usmerjeni k cilju, da se obrani na prostoru, kamor je božja previdnost postavila Madžare in Jugoslovane, popoln mr. Oba naroda sta že v preteklosti dovolj pretrpela, sedaj, ko sta oba zavzela svoje stalno mesto v tem delu Evrope, se pa morata posvetiti delu za konsolidacijo in ohranitev onih dobrin, ki bodo po končani sedanji vojni lahko plodno koristile prerodu sveta. Prijateljstvo med obema narodoma, ki je bilo sedaj tudi formalno podpisano, daje najboljše jamstvo za skupno pot, ki sta si jo Izbrala. BESEDILO POGODBE Nato je bilo izročeno zastopnikom tiska sledeče besedilo pogodbe: V imeuu Ni Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov in Nj. presvetlega Vis. regenta kraljevine Madžarske, upoštevajoč odnošaje dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega za upa ft ja, želeč dati njihovim odnosom čvrsto in trajno osnovo, prepričani, da bo konsolidiranje in učvrstitev medsebojnih zvez na političnem, gospodarskem in političnem polju služilo interesom dveh sosednih držav, njihovemu miru jn blagostanju na Podonavju, so se odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu ter so odredili v to svr-ho kot svoje odnosne polnomočenoe in to v imenu Nj. VeL kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov, NJ. ekscelenco g. dr. Aleksandra Cincar-Markovlča, zunanjega ministra kralj. Jugoslavije, Nj. presv. Vis. kraljevine Madžarske, eks. cetenco grofa Istvana Csakyja, kraljevine Madžarske tajnega svetnika, ministra zunanjih zadev kraljevine Madžarske, ki sta se potem, ko sta izmenjala svoja pooblastila ter jih našla v dobri predpisani obliki, sporazumela o sledečem: § 1. Med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko bo obstajal stalni mir in večno prijateljstvo. § 2. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se dogovarjata o vseh vprašanjih, ki bi se po njunem mnenj« mogla nanašati na njihove medsebojne odnošaje. § 3. Ta ro-fcodba bo ratificirana ter se bodo ratUi- kacijski instrumenti izmenjali v Budimpešti v najkrajšem času. Pogodba bo stopila v veljavo na dan izmenjave ratifikacijskih instrumentov. V potrdilo tega sta zgoraj odrejena polnomočenca podpisala to pogodbo ter nanjo pritisnila tudi svoje pečate. Izdelano v Beogradu v dveh izvirnikih dne 12. decembra 1940. Na levi strani je podpis jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincar-Markoviča, na desni strani pa podpis madžarskega zunanjega ministr grofa Istva-na Csakyja. Pod svoja podpisa sta oba zunanja ministra pritisnila tudi državni pečat obeh držav. URADNI KOMUNIKE O sestanku v Beogradu je bilo istočasno izdano uradno poročilo, ki pravi med drugim, da so se izvršili vsi razgo- vori v duhu prisrčnosti in so bile ob tej priliki izmenjane misli o vseh vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko in Jugoslavijo, kakor tudi sedanji mednarodni položaj v tem delu Evrope. Ob tej priliki je bila podpisana tudi pogodba o večnem prijateljstvu. Pogodba naj služi interesom obeh držav ter miru in blagostanju v Podonavju. GROF CSAKY NA GORENJSKEM Csakyjev obisk je bil včeraj oficielno zaključen z banketom, ki ga je priredil zunanji minister dr. Cincar-Markovič v Gardnem domu, katerega se je udeležilo 118 oseb. Po banketu se je grof Csaky odpeljal s posebnim vlakom čez Ljubljano na Gorenjsko na lov na divje koze. VESELJE V BUDIMPEŠTI BUDIMPEŠTA, 13.dec. MTI. Madžarski tisk z velikimi naslovi in daljšimi član- ki poudarja ogromen pomen beograjski!' posvetovanj in sklepov za nadaljnji ra2* voj Jugoslavije in Madžarske v Podonavju in na Balkanu. Vsi listi soglasno poudarjajo, da predstavlja beograjska pogodba močno okrepitev miru in stvarno sodelovanje dveh sosed. Madžarska je 1 veliko radostjo sprejela vest o podpisu madžarsko-jugoslovanskega sporazuma. To je dogodek prvenstvene važnosti. K* bo prinesel najsrečnejše plodove v ul<-e' pttvi m’ru. Tisk prinaša obširna poročila o potčku beograjskih posvetovanj ter tolmačijo iskrene občutke prijateljstva, ki s° jih bili deležni gostje v jugoslovanski pre-stolnici. Madžarska javnost je globoko ganjena ob besedah, ki jih je izrekel df-Markovič na naslov madžarskega tiska. Prinašajo slike kneza namestnika Pavla in drugih državnikov Jugoslavije. Nemški napad na Sherffeld V pretekli noči so nemška letala izvršila večji koncentrični bombni napad na angleško fo* dustrijsko sred šče v SherfieSdu — Angleži poročalo, da zaradi slabega vremena angleških letal ni bito nad Nemčijo VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 13. dec. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Neka podmornica je potopila štiri trgovsike ladje s skupno tonažo 30.000 ton. Ladje so bile v močno zavarovanem konvoju, ki je bil razgnan. Pri oboroženih ogledniških poletih je nemško letalstvo usmerilo svoje delovanje in napade v glavnem proti ladjam. Neka bomba je težko zadela neko 1500tonsko trgovsko ladjo. Južnozahodno od Clack-tona se je potopila neka trgovska ladja. Na istem mestu je bila s topovskim streljanjem zadeta sovražnikova petrolejska ladja ter neka druga trgovska ladja s 1500 tonami. Ta ladja je bila tako težko poškodovana, da je onesposobljena za plovbo. V noči med 11. in 12. decembrom so močni oddelki nemškega letalstva izvedli napade na važne vojaške objekte v srednji in južni Angliji. Napadi so se uspešno končali. Nekaj angleških letal je vrglo preteklo noč na več krajev v zasedenem oizemlju in jugozahodni Nemčiji eksploEivne in zažigalne bombe, ki pa so povzročile samo neznatno škodo. V neki mali tovarni so bile poškodovane cisterne. Na zasedenem ozemlju sta bila ubita en Francoz in en Belgijec, več civilistov pa ranjenih. Protiletalsko topništvo je zbilo 4 sovražna letala. Dve nemški letali sta izginili. DANAŠNJA POROČILA BERLIN, 13. dec. DNB. V teku včerajšnjega dne so nemška lahka letala napadla London in okolico ter prizadejala tu, kakor tudi severno od Temze in ob ustju večjo škodo. V noči od četrtka na petek je protiletalska obramba sestrelila mimo že javljenih letal še en sovražni bombnik, ki je letel nad zahodno Nemčijo. Letalo je v zraku eksplodiralo, zato se posadka ni mogla rešiti. BERLIN, 13. dec. DNB. Močne skupine nemških bombnikov so sinoči napadle z bombami najtežjega kalibra Sherfield v srednji Angliji, ki je važno središče jeklarn in oboroževalne industrije. Nemška letala so se dvignila s svojih baz v Belgiji In Franciji ter v neprestanih navalih, brez ozira na neugodno vreme nad Kanalom, predrle do srednje Anglije, kjer je bilo vreme mnogo povoljnejše. Letala so lahko z največjo natančnostjo izvedla bombardiranje pomembnega industrijskega mesta. Posadke prvih letal, ki so se vrnile, so javile, da je mesto na mnogih delih v plamenih. Sodijo, da so požari z naslednjimi napadi dobili tolikšni obseg, da s« lahko ta napad vzporedi z največjimi bombardiranji na London in druga mesta srednje Anglije. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 13. dec. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja, da so nemška letala v noči na petek bombardirala neko mesto v severni Angliji. Industrijski kraj je utrpel večjo škodo, poškodovana so tudi P°‘ ta v okolici. Vržene so bile eksplozivna m zažigalne bombe, žrtev ni mnogo. LONDON, 13. dec. Reuter. Uradno javljajo, da so sovražna letala včeraj letela nad Kanalom in sevemovzhodno škotsko. Napadi na Anglijo pa niso bili večjega stila. Sestreljena so bila štiri sovražna letala, dva aliarma sta bila dana v oblast« Londona. Sovražna letala so krožila zel o visoko: vrgla so nekaj bomb v druge*« poletu nad prestolnico. Večje škode u' bilo. NAPAD NA COLLEGE ETON LONDON, 13. dec. Reuter. Nemška te' tala so včeraj dvakrat napadla znafl* Coilege Eton, največje in najslovitejše znanstveno učilišče Anglije, 34 km z** hodno od Londona, ki ga je zgradil 1440. kralj Henrik IV. Na prostorno, samostanu podobno poslopje je bilo vrženih nad 200 Zažigalnih bomb. Sest poslopij se je vnelo, ogenj Je pa bil ktnal" pogašen. NIC ANGLEŠKIH NAPADOV LONDON, 13. dec. Reuter. Nocoj «' bilo zaradi slabega vremena poletov angleških letal nad Nemčijo. Sejdam o položaju Turčije LONDON, 13. dec. Reuter. Radio iz Ankare je prenašal govor ministrskega predsednika ob proslavi turškega gospodarskega tedna. Med ostalim je predsednik Sejdam dejal: »Boj med narodi na svetu je že davno prešel od običajne vojne v vojno, ki zavisi od gospodarskega odpora posameznikov. Gospodarska moč naše države Se dobila takšen obseg, da lahko mirno pričakujemo konec te vojne. Sedanji naš položaj je znatno boljši, kakor je bil oni v prvi svetovni vojni 1914. Na boljšem smo tako v industrijskem, kakor poljedelskem pogledu. Kljub nenormalnim prilikam so naše zadeve urejene, naši dohodki se ne zmanjšujejo. V stanu smo celo, da bomo dosegli vse one dohodke, ki smo jih postavili v preračun. Poljski pridelki letošnje žetve so enaki onim prejšnjih let, v primeru potrebe imamo dovolj rezerv. Sejdam je nato podrobno obrazložil gospodarsko in finančno stanje Turčije. Silovit napad na burmansko cesto HANOI, 13. decembra. Domei. 44 kitajskih letal, med njimi 22, ki so bila zgrajena v Sovjetski zvezi, je bilo uničenih, ko je japonsko letalstvo izvršilo iznena-den napad na letališče Siangyang ter na most pri Kunghuo na birmanski cesti. TSCHAMMER V RIMU RIM, 13. dec. Stefani. Državni podtajnik in vodja von Tschammer je dospel iz Nemčije v Ritn, kjer bo gost ministrstva za narodno kulturo. ODSTOPI V JUŽNI AFRIKI NEV/ YQRK, 13. dec. DNB. Kakor javlja Associated Press se je bivši južnoafriški predsednik vlade Herzog umaknil iz parlamenta. Z njim je podal ostavko na svoje poslansko mesto tudi bivši finančni minister. General Herzog je že pred tedni odstopil kot predsednik narod-no-socialistične stranke in se umaknil iz politike. KITAJSKI CAJ ZA SSSR ČUNGKING, 13. dec. Reuter. Kitajska vlada je podpisala s sovjetsko vlado sporazum, po katerem bo v teku leta 1941. dobavila Sovjetski zvezi čaja za poldrugi milijon angleških funtov. Upori v nankinški vojski ŠANGHAJ, 13. dec. Tass. Kakor Po«-«" ča list »Cumejih Pao«, je nastal UP0* enega celega bataljona Vančingvejev« vojske, ki sestavila posadko v Anhvej**-Vojaki so se pridružili vojski svobod« Kitajske ter prinesli s seboj velike količine orožja in streliva japonskega izvora. Kmalu nato se je uprl tretji polk Van-čingvejeve vojske v Junu, severnem d®' hi pokrajine Kjangsi. Tudi ti vojaki se pridružili vojski svobodne Kitajske. ŽIDOVSKI ZDRAVNIKI V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 13. dec. DNB. Zv**J romunskih zdravnikov sporoča, da bo.^ smeli zdraviti židovski zdravniki Tiez dovske paciente samo še do 31. t. 1 " ko bo v praksi uveljavljen zakon, ki “ loča, da smejo zdraviti samo Žide. GRADNJA HIŠ V HAMBURGU KODANJ, 13. decembra. CBS. 22 da" skih stavbenih tvrdk je dobilo naf?cln, za graditev hiš in drugih zgradb v Ha> burgu. -_______________ ^ Borza. C ur ih. 13. decembra. vize: Beograd 10, Pariz 8.75, Lonoi 16.15, Newyork 4.31, Milan 21.70, ®ei 172.50. Sofija 4.37/^, Budimpešta 85, p karešta 2.15. V Mariboru dne 13 XII. 1940 »V e P e r n i k« Stran 3. Pogledi Nemčije in Sovjetske Rusije na Balkan Pred novim trgovmsk m sporazumom med Berlinom in Moskvo - Jamstva Nemčije sovjetom, da ne bo podvzela na Ba kanu ničesar, kar bi rušilo mir in nevtralnost ba kanskih narodov Nemški službeni krogi spremljajo z največjim interesom posvetovanja v Beogradu. Nemčija in Italija sta zainteresirani pri tem toliko, kolikor gre za njunega zaveznika Madžarsko. Glede vesti o zbližanju med Bolgarijo in Turčijo naglasa jo v Berlinu, da so vesti o tem, ki Prihajajo v glavnem iz turškega vira, Pretirane. Ne potrjujejo se vesti, da je sovjetska Rusija priporočala Nemčiji, naj ne vlači Bolgarije v trojni pakt. Sigurno je, da sovjetska Rusija ne želi razširjenja vojne ter da ima gotove ^gospodarske interese na Balkanu. Daleč pa je od tega, da bi došlo do spora med njo in Nemčijo. Obe državi sta glede vprašanj Balkana sporazumni. Skoro bo sprejet nov trgovinski dogovor med obema velesilam3. Doslej se izmenjava blaga ni razvijala v zadostni meri. S povečanjem strojne industrije upajo zdaj Nemci zadovoljiti sovjetske želje in dobiti za re-ciprociteto več sovjetskih surovin in živeža, potrebnih za nadaljevanje vojne. Novi trgovinski sporazum naj bi bil senzacija gospodarskega značaja v tej vojni. Sovjetska Rusija bo pri tem dobila od Nemčije jamstva, da ne bo podvzela na Balkanu ničesar, kar bi rušilo mir in nevtralnost balkanskih narodov. Nemčija je sprva odkrito obtoževala Grčijo. Zdaj je svoje stališče opustila, zato pa prinaša v polni meri italijanska vojna poročila. Po mišljenju nemških vojaških krogov so sedanji angleško-grški uspehi v Albaniji le epizoda. Nemčija veruje, da bo po Mussolinijevih besedah vojna v Sredozemlju končana v korist Italije. Nemci že pripravljajo specialne oddelke, ki bodo poslani na delo v afriške kolonije« poroča iz Berlina dopisnik »Novosti«. V uniformi je odgovoril na prestolno besedo letalski častnik Robert Grant Ferris v juigleškem parlamentu. Rojen v Birminghamu, je kot 291etni poslanec vstopil v parlament. Je odličen športnik, letalec in avtomobilski dirkač. Leta 1934 je trosil cvetje iz Ietaia na romarje v Lourdu v Franciji. Prostozidarske in rotarijske klube nameravajo razpustiti v Bolgariji. Določene bodo le nekatere izjeme. Plinovod od vrelcev do Bukarešte namerava zgraditi Antonescova vlada. Prestolnica naj bi tako dobila ceneni svetilni plin. »Leteče trdnjave bodo omogočile Angliji vse drugačen efekt, ker bodo v akciji v vseh okupiranih krajih Nemčije, tudi v vzhodni in južnovzliodni Evropi,« piše »New York Times«. 0 Svoje ladje bo poklicala domov Japonska z vseh prog, ki so trgovale v USA, ker jih hoče uporabiti za dovoz železa in petroleja iz Indo-kine in Holandske Indije. Tu hoče nadomestiti izgube, ki jih trpi država zaradi prepovedi izvoza iz USA na Japonsko. Italijani so prepričani o svoii zmagi S tremi razlogi pritiska Velika Britanija na Italijo, piše »Giornale d’ Italia«. Prvič hoče z ofenzivo vliti hrabrosti svojemu narodu, drugič hoče prepričati USA o svoji efektnosti, da bi dobila posojilo in tretjič, da vsili Italiji vojno živcev, ki iti uspela proti Nemčiji Anglija je že v dobi sankcij, ob zasedanju Abesinije nastopala proti Italiji z isto taktiko. Tedaj je poizkus ob odporu italijanskega naroda žalostno -končal, ista usoda ga čaka zdaj. Italijanski narod si ni nikoli delal iluzij o sedanj) vojni, posebno še, ko je Velika Britanija mobilizirala svoje dominione, kakor je pokazal primer pri Sidi el Barraniju. Italijanski narod ve, da se dnevi zmag menjavajo z manj uspešnimi dnevi. V vojni je treba zgrabiti sovražnika in ga uničiti. Italijani imajo zaupanje v zmago, ker so absolutno sigurni, da jo dobe. Smrt veleposlanika lorda Lothiana Angleški veleposlanik v Washingtonu, lord L o t h i a n je včeraj ob 3. uri lokalnega časa nenadoma umrl. Smrt je Lord Lothian je bil star 58 let. Mesto veleposlanika v Washingtonu je zavzemal od aprila lani. Bil je med odličnejšimi diplomati Velike Britanije in je z vso spretnostjo vodil angleško-ameriška pogajanja glede pomoči USA Angliji. Njegova smrt je prišla povsem nepričakovano. Še predvčerajšnjim je dal tisku pomembne izjave o ugodnem razvoju posvetovanj med vladama obeh anglosaških držav. V sredo zvečer bi bil moral govoriti na zborovanju ameriških farmerjev v Baltimoru, a je zaradi rahlega obolenja navzočnost odpovedal. Njegov govor so nato na zborovanju preči tali. nastopila zaradi ureiničnega zastrupljenja krvi Lord Lothian je bil med svetovno vojno privatni tajnik tedanjega ministrskega predsednika Lloyda Georgea. Na te položaju je ostal do 1. 1921. Kasneje bil nekaj časa državni podtajnik za Indijo ,imel je razne visoke funkcije v angleški kolonialni službi. Vest o njegovi smrti je zapustila v ameriških krogih in drugod po svetu najgloblji vtis. Pravi obraz bolgarskega naroda »Pravi obraz bolgarskega naroda so imeli priliko spoznati vsi naši obrtniki, pevci, kmetje, trgovci, delavci, uradniki in drugi, ki so obiskali Bolgarijo ter se lahko na deželi brez uradne kontrole, kakor je to drugod običajno, porazgovorili z bolgarskim kmetom. Ta se je gostov resnično razveselil, govoril je z njimi iz proste duše iskreno in prijateljski. Tekmovali so v gostoljubju med seboj. »Pozdravite nam vse v Jugoslaviji, enako toplo ljubimo Hrvate, Srbe in Slovence. Preteklost moramo pozabiti, bodočnost mora biti boljša, srečnejša za vas, kakor nasl« so vzklikali V svojem nedavnem govoru je bil poslanec Dumanov pač nahujskan od drugih, ki prav tako mrzijo njegov, kakor naš narod. Izgovarjal je besede skupnega sovražnika, ki mu naj bi bile naše sprte dežele lahek plen. Že avstrijski cesarji so vladali po načelu: Divide et impera No, balkanski narodi ne bodo nasedali tej »taktiki«. Pri nas Smo molče prešli članke tujih novln, ki so dajali Jugosla viji na znanje, da bi naletele na razu Kun ura Prekmur*e na soboški razstavi . Prvega decembra je prof. dr. Fr. S i-Janec, umetnostni zgodovinar iz Celja, £dprl razstavo prekmurskih umetnikov v hotelu Dobraj v Murski Soboti. Pokroviteljstvo nad Jakobovo, Sagadinovo m Kuharjevo razstavo je prevzelo Frekinursko muzejsko društvo in s lem Potrdilo tesno povezanost pri ustvarjanju splošnih kulturnih dobrin. Prekmurje je kol vulkan razlilo na vse sfrani svojo dolgo utesnjeno življenjsko s,'o. Tisoči odhajajo po kruh, ker ga je ^oina premalo, In iz tega problema je vznikla svojstvena umetnost, ki je na najboljši poti. da sc uveljavi na najrazličnej-SIh področjih. V literaturi je Miško Kranjce. razgrnil pred nedomačim svojstveno *ePoto le deželice, kjer raste grenek kruh, S? v zadnjem času se mu je pridružil še rerdo Godina. Motiv prekmurske zemlje je razširil snovno in vsebinsko umetn*-sko ustvarjanje, ki se je pa pri tem tudi obogatilo z veliko mislijo o človečanstvu. *o se vidi predvsem v pisani besedi. Prck-Uiurska knjiga in platno imata še svojski Socialni realizem, kar ju loči od drugih Ustvarjalcev in s lem lahko v marsičem Preusmerila slovensko socialno umetnost. Jakob, najstarejši med razslavljalci, ni hepoznan umetnostni kritiki, ki ga je ;°Plo pozdravila, ko je lani razstavil na V?Zstavi „Lade“, katere član je, pet svo-J*h olj in med njimi doslej svoje najboljše Oelo „Moja mati Jakob, ki je sedaj pro-tesor na soboški gimnaziji, kjer lahko Vzgoji nekaj talentov, je po končani zagrebški akademiji razstavljal v Mariboru, Potem z „Lado“ v Ljubljani. Lani na Prekmurskem tednu je prvič razstavljal * ostalima dvema. Takrat sc je videlo, da »akob dosti bolje obvlada risarsko tehniko, kot Sagadin. Pred dvema letoma je na samostojni razstavi v Soboti, razstavil nekaj dobrih grafik. Takrat so bile njegove slike še brez sonca, kar pa na Jetošnji ni več opaziti. Zdaj razstavlja 20 olj, 1 grafiko (Sagadinov portret) in 1 akvarel. Med olji so najmočneje zastopani portreti, katerim pa manjka svojskost portretiranca (n. pr. Miško Kranjec). Portret Deklice je najboljše razstavljeno delo. Njen proletarski obraz izraža vso zagrenjenost in bedo, a njene otožne oči so polne vere v bodočnost. Med portreti se mi zdi še vredno omeniti Kuharja, ki je dobro izdelan, kar manjka ostalim, a kvari ga mrtvo ozadje. Jakob je močnejši v {»krajinah, kjer je zajel igro sonca in senc (V odrancih) hi del prekmurske vasi. kjer v mračnem tonu stoje ob blatni cesti med nizkimi hišami lepe zidane. (Bogojina, odkupilo P. M. V drugi polovici dvorane je razobesil Albin Sagadin svojih 23 olj, 1 grafiko (portret M. Kranjca) in 1 akvarel. Četudi ne bi bilo na slikah napisano njegovo ime, jih nikakor ne bi mogel zamenjati z Jakobovimi, ker sc ločijo od njegovih po kompoziciji in barvni svežini. Kot samouk še naredi marsikako napako v risanju, a iz vsakega dela diha ljubezen do ustvarjanja in barv. Za vsak motiv je našel posebno tehniko in se zaradi tega zdi, ko da bi nekatere naslikal nekdo drugi. Med razstavljenimi deli je kompozicijsko barvno, predvsem kar tiče nians sončne svetlobe, najboljša „Domačija“. (v Iza-kovcih). ..Bogojina (odkupilo P. M. D.) pa kaže zelo dobro njegov smisel za kompozicijo. Nobeden obiskovalec pa ne bo mogel prezreti „Mlatvc“, ki žari v svetlobi na oslici slame se odbijajočega sonca. Na nekaterih slikah se vidi, da se je pri U le ‘ji c " ;. ' ‘ _ ostalo izdelano z barvami za kakšno raz njih samo učil in zato se mu je posreči kak detajl (Stara Mura), med tem ko je LORD LLOYD angleški minister za kolonije mevanje njene aspiracije proti Solunu, proti kateremu teži naš gospodarski prostor. Nismo se polakomnili tujega, posebno še, ko vemo, da naše aspiracije na one teritorije, ki so kompaktno naseljeni z našim življem, ne bi naletele na nobeno razumevanje. Samo sloga balkanskih narodov lahko očuva Balkan balkanskim narodom«, piše brodska »Riječ« v svoji 50. številki. 1,500.000 funtov sterlingov je dala Indija za nabavo letal angleškemu zrakoplovstvu. Londonskemu županu so poslali Indijci 150 tisoč funtov sterlingov za pomoč žrtvam bombardiranja. »Amerika se budi«, pišejo »New York Times«. »Ono, kar se je zgodilo v Coventryju, predstavlja najjasnejše opozorilo USA, da morajo nuditi Veliki Britaniji polno pomoč.« Novo sindikalne organizacijo delavstva pripravljajo v Franciji. Delovala bo v soglasju z delodajalci, vsaka stroka bo imela po en nacionalni odbor, ki bo skrbel za interese delavstva. glednico. Krasna je primerjava med Jakobovim (bele krizanteme na sivem ozadju) in Sagadinovim „Tihožiljem“ (rdeče gla-diolc na bronastem ozadju) Sagadin poln sile in volje, Jakob pa umirjen in otožen Sagadinu manjka šola, katere si sam najl»lj želi. da se izpopolni v risarski tehniki. Drugače pa obeta mnogo. Kot tretji razstavlja Kuhar, ki je intu itivno ustvaril že nekaj res umetniških del, ki seveda niso brez napak, a so izraz stalnega izpopolnjevanja. Od lanske razstave, ko je prvič razstavljal, je v njem dozorela lastna forma. Otresel se je Kraljevega vpliva (viden je še na razstavljeni „Madoni“) in njegove okrogle linije. Od vseh razslavljalcev je Franc Kuhar naj-i močneje izoblikoval prekmursko, socialno življenje. Razstavil je 3 portrete, 2 reliefa, eno skupino in „Kmeta“ v naravni in Madone, Kleklovo naročilo zo črensov-sko {»kopališče, v nadnaravni velikosti. Na portretih je študiral obraz človeka. Najboljši je portret učitelja G. M. in „Starke“. Mea portreti pa sedi „Kmet“ na snopu in v rokah drži prazne pšenične vlati (last P. M. D.). Najboljše njegove delo je relief »Izseljenci , kjer so odhajajoči ljudje razdeljeni v štiri skupine in za vsako zase bi lahko rekel, slovo ljubezni. Skupina „Sezonci'‘ pa je ostala le skica. Ostalim delom, kakor tudi skicam za fasado in telovadnico nove soboške osnovne šole, se pozna hitrica ustvarjanja in pomanjkanje ateljeja. Vsa dela, ki jih razstavlja, je napravil na skednju, odprtem vsem vetrovom. Razstavljalci so {»kazali napredek; so po svojih močeh in sposobnostih upodobili Prekmurje, a občinstvo je pokazalo premalo zanimanja za lastno umetnost in umetnike. -i, s. Zanimiv očitek k umiku v Albaniji »Regitne Fascista« piše, da se anglc-ško-grški napori v Albaniji dan za dnem bolj izčrpavajo, odkar je prevzel poveljstvo novi šef generalnega štaba, Caval-lero ter v sodelovanju s poveljstvom italijanskih sil v Albaniji, generalom Sod-dujem stabilizira položaj. Vsi sovražni napadi se razbijajo ob herojskem odporu, ki daje upanje na naš uspešen napad. Potem piše list doslovno: »Nekdo, v katerega interesu bi bilo, da molči, širi po raznih salonih, da on ni hotel podviga proti Grčiji ter da je za to ekspedicij-1 terjal več divizij. Če je temu tako, naj ve, da je ta »nekdo« prevzel na sebo obvezo, da bo do kraja izvedel akcijo s silami, ki so tedaj že bile v Albaniji, Vse drugo je laž, Prav tako otročje je valiti odgovornost na politično poveljstvo, ker spada vodstvo vojne edinole v tehnično ustrojstvo. Vlada ni varčevala z denarjem, kadar je šlo za vojsko. Vlada je odobrila 170 milijard Ur za opremo svoje vojske, zato je imela pravico terjati, da se vojne sile v času preizkušnje pokažejo v vsej svoji vojni efektnosti. Prvih 15 let smo izvršili svoje naloge v Afriki s popolnim uspehom, prav tako v Španiji, na alpski fronti, v Britski Somaliji, Libiji in Albaniji. Pod vodstvom duceja, okrog katerega je treba, da se zbere ves narod, bo prišlo do končne zmage.« Maršal Badogllo je bil sprejet pri Mussoliniju. Razgovor med njima je potekel v prisrčnem tonu, kakor so poročali listi. Gospodarske vesti Pravilnik o ureditvi odnosov med ravnateljstvom za zunanjo trgovino in Narodno banko Na seji ministrskega gospodarsko-fmančnega odbora je bil sprejet pravilnik o ureditvi odnosov med ravnateljstvom za zunanjo trgovino in Narodno banko. Po novem pravilniku bosta ravnateljstvo za zunanjo trgovino in Narodna banka skupno določili za vsako četrtletje znesek tujih plačilnih sredstev, ki jih bo Nar. banka dajala na razpolago za potrebe uvoza. Določili bosta tudi razvrstitev razpoložljivih plačilnih sredstev na posamezne uvozne predmete ali skupine uvoznih predmetov. Razvrstitev mora odobriti finančni minister po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala izvozna in uvozna dovoljenja v okviru odobrene razvrstitve plačilnih sredstev in bo ravnateljstvu Narodne banke dostavljala sezname uvoznih potrdil za plačevanje v svobodnih devizah. Devizna direkcija Narodne banke pa bo na temelju teh seznamov izdajala dovoljenja za plačevanje v devizah in jih bo dostavljala direkciji za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdaja-la izvoznikom uvozna potrdila skupaj s prejetimi dovoljenji Narodne banke za plačilo v devizah. Prav tako bo direkcija za zunanjo trgovino dostavljala vsak dan devizni direkciji Narodne banke poročilo o izdanih izvoznih dovoljenjih, in sicer zaradi tega, da bo Narodna banka lahko izdajala dovoljenja za izstavitev overenj za zavarovanje valute In za način plačila za izvoženo blago. Na osnovi izvoznih dovoljenj direkcije za zunanjo trgovino, bo devizna direkcija^ Narodne banke izdajala dovoljenja za izstavitev overenj za zavarovanje valute. Ta dovoljenja bo direkcija z zunanjo trgovino skupaj s svojimi izvoznimi dovoljenji dostavljala izvoznikom. Minister za trgovino in industrijo bo ustanovil v okviru sveta za zunanjo trgovino uvozni in izvozni odbor, v katerem bodo zastopniki nekaterih ministr- ! stev in kompetentnih ustanov ter banovine Hrvatske. Referenti bodo zastopniki direkcije in Narodne banke. Z 31. dec. preneha poslovati uvozni In izvozni odbor pri Nar. banki. Novemu izvoznemu in uvoznemu odboru pri svetu za zunanjo trgovino bo predpisal delokrog trgovinski minister v sporazumu s finančnim. Narodna banka bo vodila evidenco o poteku plačevanja uvoza oziroma o plačilih izvoza na izdana overenja za zavarovanje valute. Direkcija pa evidenco o dejansko izrabljenih dovoljenjih. Obračuni direkcije o izplačilu protivrednosti za izvoženo blago v slučaju centralne prodaje, bodo služili izvoznikom za oprav Ijanje valutnih overenj na podlagi ge neralnega pooblastila deviznega ravnateljstva Narodne banke. POMLADANSKI VELESEJEM NA DU* NAJU Spomladanski dunajski velesejem h° prihodnje leto od 9. do 16. marca 1941. Organiziran bo v najtesnejšem sodelovanju z državno prehranjevalno ustanovo »Reichsnahrstand« ter posvečen P°' sebno poljedelstvu, gozdarstvu in mlekarstvu. Ponudbe razstavljalcev bodo namenjene v prvi vrsti Jugovzhodu ter bodo obsegale predmete, potrebne v polje delstvu srednje in jugovzhodne Evrope. Sodelovala bo s svojimi izdelki celokupna industrija Reicha in Protektorata. Razširjena bo tudi razstava tekstilne industrije. Poseben dunajski pečat pa b° dajala velesejmu razstava modne jn umetno-obrtne industrije. Velesejmska uprava bo tudi razstavni prostor primerno razširila z zgraditvijo novih poslopij- Stanje naših kliringov v Nemčiji za 12.6 na 45.9 miUjonov mark. Naš dolg Madžarski se je zmanjšal za 3.9 na 75.2 milijonov din, naš dolg Turčiji pa je narasel za 0.6 na 19.8 milijonov din. Dol^ Slovaški se je povečal za 1.5 na Stanje naših kliringov 8. dec. t. 1. zaznamuje od 30. nov. le nekaj značilnejših izprememb. Naše terjatve v Italiji, k| so znašale 14.8 milijonov din, so likvidirane in Sedaj dolgujemo mi Italiji 12.3 milijonov din. Pač pa se je zmanjšal naš dolg Trgovci o podražitvi električnega toka PROTIDRAGINJSKI UKREPI POLOVIČARSKI Pred dnevi smo poročali o sklepu elek- j proizvajalni stroški, se morajo zviševati trarn. Združenja električnih obrti v Slo- 'tudi prodajne cene. veniji, ki priporočajo svojim članom, da Razlogom elektrarn ni mogoče odre-po novem letu zvišajo cene električnemu Kati upravičenosti, vendar bi se moralo i _i or j _ ntrO/ + : rln oa nrpnrpi'’ i toku za 25 do 35%. Med drugim navaja Združenje, da so se proizvajalni stroški za električni tok zvišali od 30—70%. O tej podražitvi razpravlja »Trgovski list« ter uvodoma pripominja, da doživlja pro-tidraginjski boj pri nas na vsej črti neuspeh za neuspehom. Vsi predpisi proti draginji so se izkazali kot neučinkoviti. »Zmagonosnega pohoda draginje ni moglo zaustaviti niti to, da so se postavljali trgovci in obrtniki na sramotni oder in obsojali včasih za naravnost malenkostne prestoke po drakoničnih predpisih«. Vsi ukrepi proti draginji so bHi silno polovičarski in pomanjkljivi. Kako naj pade draginja, če se smejo živila svobodno prodajati po vedno višji ceni in se mora zato podražiti vse ostalo življenje. Ce se kruhu in moki cena vsak dan viša, se morajo dvigati tudi vse druge cene, ker je cena za vsakdanji kruh odločilnega pomena. Če se z vedno novimi davščinami, pris*o*b7nanr, in taksami zvišujejo RUBI’ M. A VRES: gledati nato, da se podražitev prepreči ali vsaj kolikor mogoče zniža. In to je tudi dosegljivo, če se odpravijo davščine na električni tok. Trošarine na električni tok naj se odpravi v celoti in s tem se bo dala elektrarnam možnost, da revidirajo svoj sklep. In to je nujno, ker bo sicer podražitev vse obrtne in industrijske proizvodnje neizbežna. Poglavje za sebe je cena električnega toka v me stnih elektrarnah, ki je bila še pred na stopoin draginje pretirana ter bi se morala že davno znižati. Dobiček občin je presegal tudi večkraten običajen trgovski zaslužek. Izgovor občin, da je bilo to potrebno zaradi kritja izdatkov, ne drži, ker je mnogo bolj veljavno načelo, da se proizvodnja in pogonske sile ne smejo obremenjevati z davščinami, če je obči na v denarni stiski, naj predvsem omeji svoje izdatke ali pa bolj obremeni doho- 27 J milijonov slovaških kron. •neupravičeno, da bi tudi mestne elektrarne sledile pozivu odseka elektrarn ter tudi one zvišale ceno toka. To bi bila naravnost nezaslišana podražitev, ki bi prav za prav spadala že pod protidra-ginjske predpise. Kajti nekaj drugega je, če podraže tok elektrarne, ki računajo za tok po nekaj desetin par, ali pa če ga podraže mestne elektrarne, ki računajo po 3—5 in tudi več din. g Za silose .»Privilegiram' delniške druz* be za si lose “ je predpisal kmetijski ni^j nister pravilnik o sprejemu, kvalifikaciji in razvrstitvi žitaric v tipe in razreae. Silosi družbe bodo lahko .sprejemali žitarice, ki se uvažajo v silose po vodili I>°tt» z železnico, kamioni ali vprežno živino. Najmanjša količina, ki jo lahko sik>s prejme, je 5000 kg. g Za dodelitev posojila Zvezi nabavljal* nili zadrug državnih nameščencev iz P°" koj n inskega sklada delavcev državnih Pametnih ustanov je podpisana posebnaurea-ba, ki pooblašča prometnega ministra, da da Zvezi posojilo 50 milijonov din s 4 letnim obrestovan jem. g Gospodarske zadruge, ki so svoja pi'a* vila prilagodilo zakonu o gospodarskih Z*' dr ligah iz 1. 1937., bodo po predpisih nančnega ministra poleg osvoboditev. " so jjh. prejele z odlokom od 1. apr. 19o°> oproščene 'tudi plačevanja taks iz tanin® {»stavke št. 37 zakona o taksah za vsas pri njih odjirt tekoči račun. g Portugalska je izrazila željo, da se uredili z našo državo trgovski stiki s posebno pogodbo. Trgovinska pogodb* s to državo datira namreč še iz pre“' vojnih časov. Trgovina s Portugalsko sicer ni bogve kako velika, toda je v teli časin važno za nas dejstvo, da je Portugalska važna tranzitna država. Naši gospodarski odnošaji z Madžarsko V teh dneh madžarsko-jugoslovanske manifestacije prijateljstva in prijateljske pogodbe ter ob naip6vcdih novih gospodarskih pogajanj med obema državama, ne bo nikakor odveč, če si ogledamo nekaj številk o dosedanjem razvoju odnosov na gospodarskem področju. Zunanja trgovina Jugoslavije z Madžarsko se je v zadnjih 9. letih stalno Izboljševala. Trgovski saldo z Madžarsko Izkazuje stalen aktiven porast. Za Madžarsko je Jugoslavija predvsem dobaviteljica surovin, dočim prodaja Madžarska v Jugoslavijo predvsem industrijske izdelke. 50% našega Izvoza na Madžarsko za dke svoT^ občanov. Če’ je torej elektri-1 vzema les, sledijo surove kože, železna čni tok že tako predrag, bi bilo še bolj I ruda, amonijakova in kaustična sol, svi- nec, baker, ferosicilij in nekatere sadu® vrste. Iz Madžarske pa uvažamo v glavnem izdelke kovinske in elektrotehnične industrije. izvoz i? Razpredelnica prikazuje naš uvoz z Madžarsko takole (vse v milijo nth din): leta izvoz uvoz 1940. (10 mescev) 363.8 197.5 1939. 289.2 170.3 1938. 215.4 189.4 1937. 222.9 140.8 1936. 164.5 145.6 1935. 200.6 107.5 1934. 136.5 102.9 1933. 118.5 113.2 1932. 125.4 141.8 DRUGI MEDENI TEDEN ROMAN — Žal mi je, Jimmy. Ne vem kaj bi dal, da bi... — se je prekini1!. — Upaj, da se bo vse dobro izteklo. Vrnila se bo. Oba sva se menda ustrašila za prazen nič, ti pravim... Sicer pa bom vprašal. In stopil je k mizici, kjer je bil telefon. Ko je obračal številke, sta oba nestrpno čaikala, kaj bo. Jinwny je spet jel meriti sobo, napet in vznemirjen kot še nikoli. Potem se je ustavil in poslušal Sangster-jev razgovor. — Da... Challonerje-va... gospa Challonerjeva. Rad bi vedel, če se je že vrnila... Se ne... Da... Brzojav... Da. V sobi je zavladal molk. Jimmyju se je zdelo, da je to tragičen molk. Nepremično je stal sredi sobe. Sangster je odložil slušalko. Polagoma se je obrnil. Pristopil je k Jimmyju in mu spet položil roko na ramo. — Ni je, prijatelj... Toda br-zojavila je ravnatelju hotela... Sang-ster je umolknil. Ni si upal pogledati prijatelju v oči, polne groze. Jedva je spravil iz sebe: — Ne vrne se, danes zvečer se ne vrne. Brzojav je bil poslan iz Ox- forda. , , Molk, ki je zdaj zajel sobo, se je zdel kot molk v grobnici. Sangster je jedva upal dihati. Jimmy se je opotekel in se zrušil v naslonjač. Obraz si je zakril z 59 dlanmi. — Moj Bog... — je jedva slišno vzdihnil. Vse je bilo zaman. Vsak up bi bil ta hip popolnoma odveč. Sangster ga je opazoval z vlažnimi očmi. Kristina, mala Kristina! Težko mu je bilo, ko je pomislil na njeno ljubezen in zaročne dni. Zaman si je skušal ta hip dopovedati, da je prav za prav vsega kriv Jimmy sam. Kako raji bi bil zdajle trd proti Jimmy-ju, a ni mogel. Pristopil je k njemu in mu toplo in ljubeznivo pogladil z dlanjo lase. Prijatelj, nikar ne obupaj! Znabiti je pomota. Nikar ne obupaj, dokler se o stvari nisva do dna prepričala. Jimmy ga je pogledal. Bil je bled in prepadel. Kaj mi to vse pomaga, — je dejal breznadejno. — Popolnoma nič... Vem... Ko bi le mogel še enkrat, pa četudi en sam dan. — Jimmy je umolknil in se zamislil, nato pa je planil pokonci: — Za njo pojdem. Vem, da se ne bo vrnila. Toda vsaj poskusil bom vse... Znabiti pa le še ni prepozno... Ta vražji Kettering! Sangster ga je prijel za roko. — Nikamor ne moreš I Dovoli, da grem jaz... Zanesi se, storil bom vse, kar morem. Tu imaš mojo besedo: če treba, obrnem svet narobe, da bi našel Kristino. Morda sva se motila. Morda sva... — Nekdo je nežno potrkal na vrata. Oba sta presenečeno molčala. Vrata so se tiho odprla in na prag je stopila Kristina. Sangster je zadržal dih. Strmel je vanjo in zbrati je moral vso svojo voljo, da ni skočil k njej, padel na kolena ter jo prosil odpuščanja, ker je tudi on podvomil vanjo... Tako mlada je bila, vedra in z nerazumljivo nežnostjo se je ozirala v Jim-myja. - Kristina! — je glasno vzkliknil Jim-my. Stopil je k njej in se je dotaknil z roko, kot bi dvomil, da je zares ona. — Kristina! — je vzkliknil znova. Sangster se je umaknil. Kristine si ni upal pogledati. Tiho je stopil k vratom in jih odprl. Trenutek de še okleval. Zanj tu ni več prostora. Še tiše je stopil čez prag in zaprl vrata za seboj. Jimmy se je jedva znašel: — Odpusti mi, nisem te pričakoval. — Njemu same mu so se zdele te besede tako neizmerno prazne, — Ali bi ne sedla? Zelo sem vesel... Moj Bog, kako srečen sem, ko te spet vidim... Prijel se je za naslonjač in se skrušil vanj. Obraz si je skril v dlani. Kristina ga je presenečena gledala. In dotaknila se ga je z roko: — Jimmy! Prijel jo je za roko in jo nežno nesel k ustnicam. Kakor blazen je poljubljal njeno roko, vsak prst, mehko dlan in za pestje. — Mislil sem, da te nikoli več ne bon* videl. Ne, tega bi ne mogel preživeti.-* Kristina, draga... oprosti mi, oprosti-Tako ubog sem, glej, skrušen in zbit. Ta Jimmyjeva prošnja je bila tako iskrena, tako preprosta. Da, takle je Jiinmy pred leti, ko ga je imela KristMf rada iz vsega srca. Bilo je v onih let™ v Upton House, ko sta še bila oba otroka. O, kolikokrat sta prišla takrat navzkriž. Kristina je bila takrat užaljena, k pa jo je mali Jimmy poljubil, je bilo vs pozabljeno. Solze so ji privrele v oči. — Nekaj bi ti rada dejala, — je P0^" goma izpregovorila. Ozrl se je vanjo s plašnimi očmi. — Nikar mi spet ne reci, da Tega bi več ne prenesel. Kristina, 111 mala Kristina. — Klečal je pred njo, sno se je je oklepal okoli bokov in za. pal glavo v njeno krilo. — Kristina; oprosti mi. Dovolj je bilo kazni, do pokore. Že sem se bal, da si me Z^u,{e. la in odšla z ono zverino, s tem Ket ringom! Napol sem bil blazen. — nil je glavo in ji pogledal v oči. ^ — To, vprav to sem ti hotela red. je zašepetala. . .. kai Jimmy je trudno vstal. Rad bi . rekel, a ni mogel. In razjokal se je , otrok. Da, to je še vedno Jimmy, s Jimmy Challoner. Znabiti nikoli ne j rase v moža, kakršna sta Sangster ^ Kettering. In vprav to je na njem ljubila Kristina, to večno, neugnano ^ tovstvo. (Sledi konec.) Morce Socialna akcija v Slov. Bistrici v Slovenski Bistrici so pred kratkim ustanovili »S-ocialni odsek občine Slov. Bistrica za zimsko pomoč«, ki naj bi pomagal revežem v mestu in okolici. Predseduje nvu župnik Soline, podpredsednik ie dr. Pučnik, blagajnik pa I. Tomažič, tajnica Fajglova, Odbor je ugotovil, da ie v mestu in okolici nad 200 družin s 6 j do 8 člani v najbednejših razmerah in da je takojšnja pomoč nujna. Prizadeti so: posebno viničarji in nezaposleni delavci, j Za okolico in mesto bi moralo biti na razpolago 300 tisoč din, da bi lahko pri sedanjih cenah nudili potrebnim vsaj za- silno podporo. Prispevke pobira odsek že dalj časa. 15. dec. pa bo za celo župnijo »nedelja dobrodelnosti«. Pobirali bodo tudi po kmetih, ker pa tu ni denarja, bodo prosili za krompir, koruzo in fižol. Vsa živila bodo vskladiščena in razdeljena »po nakaznicah. Potrebno bo pa nakupiti še 3 vagone krompirja in najmanj vagon koruze, kar bo stalo nad 100.000 din. Plačati bo treba tudi mleko, ki ga bo prejelo 200 otrok dnevno po pol litra. Imenovani odsek se obrača zato na širšo javnost za izdatne podpore. Zima fe pritisnila v vsej državi Zadnje dni je v vsej državi temperatura močno padla. Pričelo je snežiti. Ponekod so veliki snežni zameti. V Bosni, Crni gori in Južni Srbiji je zapadel že poldrugi meter visok sneg, zaradi česar J e cestni promet onemogočen, železniški j planinah visoki zameti. promet pa močno oviran. Prebivalstvo, ki pnhaja iz goratih predelov vrbske banovine v Banjaluko, pripoveduje, da je zapadel po gorah in hribovju do 2 metra visok sneg in da so v Obsojen kaplan, ker je maševal za pripojitev Štrigove Hrvatski Današnji »Hrvatski Dnevnik« poroča: »Pred sodiščem v Murski Soboti je bila glavna razprava proti Juriju Miklaužiču, kaplanu iz Štrigove. Kaplan Miklaužič je obtožen, da je daroval mašo, da se Štri-gova pridruži banovini Hrvatski. V tem vidi državno tožilstvo zlorabo cerkvene oblasti v strankarske svrhe ter dejanje kaznuje po Čl. 5 zakona o zaščiti države, češ, da se s tem širi »plemenska mržnja«. Dalje je obtožen, da je v pridigah razlagal, da je za verski pouk odločilna samo zagrebška nadškofija ter da se ne sme dovoliti, da se iz šole odslavljajo hrvatski učitelji in da se prepove poučevanje verbuka v hrvatskem jeziku. Sodišče je kaplana proglasilo za krivega za vsa dejanja, katerih je bil obtožen, ter ga je obsodilo na 960 din denarni kazni, pogojno na dve leti.« Nov gasilski dom v Lučah Požrtvovalnosti vodstva gasilske čete in dobrotnikov v Lučah se je posrečilo spraviti v najkrajšem času pod streho nov gasilski dom. Zgradba je moderna in bo v čast in okras naše vasi. Notranjost doma .bo te dni toliko izvršena, da bodo vHi gasilci že 14. dec. v veliki dvorani imeli prvi nastop, toda ne pri gašenju, temveč v igri »Vrnite v«, čisti dobiček je namenjen za nadaljevanje del na domu. Naša vas. je pridobila v domu mnogo; V lepi dvorani se bo mogla naša mladina, kije dovzetna za lepo in dobro, izživljati. Šolska mladež priredi na božični večer pod veščim vodstvom naše priljubljene gospe Pavle igro »Triglavska roža«. Med našimi fanti in dekleti imamo več dobrih moči, ki bi se mogli pokazati tudi na večjih odrih. Uspehi šolske mladeži pod vodstvom imenovane gospe so na tem polju naravnost neverjetni. Zato kličemo naši mladini: vztrajno naprej in »na pomoč« našim vrlim gasilcem! Lučan. Božična številka „Večernika“ bo izšla že v ponedeljek 23. t. m. na straneh. Oddajte velike in male oglase čimprej. Posamezna številka bo 1 din Lfublfanm a Umrl je v Ljubljani upokojeni nadučitelj g. Jakob Zebre. Pokojnik je več lel poučeval na Christofovem učnem zavodu. a Kino Matica. Danes premiera velikega zgodovinskega filma iz slavne francoske viteške dobe „Grbastl vite/ Lagarder“. Film je po kvaliteti v vrsti znamenitih filmov Trije mušketirji", „Grof Mont« Chrislo ‘ itd. V glavnih vlogah prvak francoske komedije Robert Vidalin, Jossellne Goel. Samson Feinsilber. Proslava 500 let. Oalenberga V soboto dno 14. decembra 1940 ob 20. uri v frančiškanski dvorani v Ljubljani / Odličen spored: zbo rovsko in solopetje, recitacije, govor, glasba, dramatski prikaz / Vabimo vso javnost, da obišče pomembno kulturno manifestacijo in kulturno prireditev / Vstopnina: sedeži po din 12, 10, 8, 6, stojišča 4. Železniška nesreča prf Šidu Na progi med postajama Šid in Ada-ševci v Sremu sta zavozila drug v drugega tovorni in potniški vlak. Trčenje k bilo tako močno, da sta se prevrniti «be lokomotivi ter da se je od osebnega vlaka zdrobil 'en vagon, dočim se je 8 tovornih vagonov iztirilo. Ranjeno je bilo več potnikov, teže pa dva železničarja. BOLFENŠKO POŠTO SO NAMERAVALI OROPATI Orožniki pri Sv. Bolfenku na Kogu so te dni zajeli organizirano skupino 8 ljudi. ki ji je načeloval neki trgovec iz Dra-goslavcev, in ki so nameravali napasti in izropati blagajno na pošti pri Sv. Bolfen-! ki. na Kogu. Ker se je eden izmed skupine hvalil o nameravanem napadu, so za • zadevo zvedeli tudi orožniki ter pošto \ zastražili. Dva izmed skupine sta bila že j enkrat na ogledu, a sta takrat odšla pra- j zn ih rok. •1 , o Odlikovan je bil z redom sv. Save ■i stop. direktor ljubljanske železniške di l'ckcijo inž. Rudolf Kavčič. o Za sodnika okrajnega sodišča vPre-valju je postavljen Jakob Jerman, doslej sodnik okrajnega sodišča v Ljubljani. o Odlikovanje Haeelovpga slruhovalca. Te dni je bil odlikovan z zlato svetinjo ja državljanske zasluge stražnik Gojmir Kremžar iz Kranja, ki je po hudem boju »rotiral zloglasnega razbojnika llaeela o V Združenje slušni Mjev višje pecla- lio, N uši e Dana in Žmavc Ivanka. V Geografski klub" so Itlii izvoljeni: Munih ''Vane, Mihevc Franc in Sedet- Anica, o Z Dolenjskega nam poročajo, da so tudi lam veliki snežni zanveii. Avtomobilski promet je zelo otežkočen ,več avtomobilov je obtičalo v snegu. Prvi sneg je napravil precej škode drevju, veselje T>a smučarjem ,ki že v polni meri uživajo zimski šport. o V Cerkljah pri Krki je banovinski gospodinjski tečaj zelo lepo uspel. Tečaj je trajal tri mesece in so se gojenke pri teoretičnem in praktičnem pouku naučile marsikaj koristnega. o Vodovod gradijo v Cerkljah pri Kranju. Te dni sla prispela dva vagona novih cevi. ki jih bodo uporabili za zvezo zajetja ■/. rezervoarjem. o Papirniško delavstvo na Njivicah pri Radečah je dobilo žc drugi vagon enotne moke. Tudi sedaj je vodstvo razprodalo moko med najbolj potrebne po lastni ceni. Plačevali so enotno moko po 3'40 din kg. beJo pa po 8'30 din kg. o Radeče pri Zidanem mostu. Mnogo zanimanja in različnih komentarjev so bili deležni obcestni borovci, ki jih je začinja burja podrla v bližini nunskega samostana. Ljudje se niso mogli načuditi, kako je mogla burja s koreninami vred i zri t i iz tal skoro 10 metrov visoke borovce. Take močne burje v naši dolini že dolgo ne pomnimo. o Dim zadušil otroka. V Domžalah je bila enoletna delavčeva hčerka Pavja Gr^-gori nova sama v kuhinji, kjer sc je iz štedilnika močno kadilo. Ko so jo našlij je bila že nezavestna. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico .kjer pa ji niso mogli več pomagati. o V Podlogu pri Sv. Petru v Savinjski dolini se je z lovsko puško po nesreči obstrelil 20 letni posestniški sin Ludvik Stefančič. Naboj mu je ranil obe nogi. p šahovski klub 1‘luj igra danes ob 20. pri Koržetu 10. kolo. Pred igro pouk leo-rije. p Zmešane ure. Ptujčani so večkrat zmedeni zaradi „zmešanili“ javnih ur. Zlasti se pritožujejo poslovni ljudje, ki so danes prezgodnji jutri prekasni. Tega bi Ptujčanom ne bilo treba, saj so v Ptuju znani dobri urarji. p Vlomi. V Halozah in na Dr. ]>oljii so bili v zadnjem času pogosti vlomi. Neznani storilci najraje vlamljajo v zidanice meščanov, ker se tu čutijo nemotene. Mod drugim so oropali lepo zidanujo dr. Šalamuna na Dravinjskem vrhu pri Sv. Vidu. Odnesli so različnega blaga za 10 tisoč din. Na Dr. polju pa so izslediil tolpo kokošjih latov Izdal jih je eden izmed članov, ker ni bil zadovoljen z deležem. a Božična in novoletna voščila za zimsko pomoč. Ljubljanski odbor za zimsko pomoč se obrača na vse občinstvo s prošnjo, naj se za božična in novoletna voščila poslužuje samo razglednic, namenjenih za zimsko pomoč. Na razglednici je naslikan prizor božične igrice, ki so jo lani uprizorili varovanci mestnega otroškega doma v stari eukrarni. Te razglednice bodo naprodaj v vseli trafikah in trgovinah s papirjem. n Italijanski parnik „Slb!lla“ je priplul v Šibenik, kjer bodo naložili -■ .1800 kub. metrov gradbenega lesa zu izvoz v Italijo. n Veliko količino našega tobaka bo odpeljal naš parnik .,Pretsjodnik Kopnj-tie" v Severno Ameriko. n 10 Italijanskih državljanov je pripotovalo iz Albanije v Dubrovnik. Bili so tam zaposleni kol inženirji. Po kratkem počitku so nadaljevali vožnjo v Peko. n Kdo ubija osle pri Dubrovniku? Že nekaj tednov je v okolici Dubrovnika ua delu zločinska roka, ki streže po življenju. oslom. V nekaj lednih so kmetje našli več mrtvih dolgoušcev. n Rak in jetika zahlevata v Zagrebu največ smrtnih žrtev. Pretekli leden je umrlo za rakom G, za jeliko pa 12 oseb. Sokolstvo NOVA SOKOLSKA DVORANA V POLJČANAH Po dveh letih napornega dela je Sokol Poljčane v soboto otvoril svojo dvorano v novem sokolskem domu. Prireditev je bila združena z Miklavževim večerom. V pozdravnem govoru ie starosta poudari! med drugim, da bo nova dvorana služila lahko vsem, ki so z društvom ene misli in enega duha in ki hočejo složno sodelovati. Župno odposlanstvo sta zastopala na slovesni otvoritvi župni starosta dr. Gorišek Milan in župni podnačel-nik Polič. Po pozdravnih govorih je godba »Drava«, ki je sodelovala na prireditvi, zaigrala državno himno. Obisk je bil prav dober. SOKOLSKO DRUŠTVO SV. PETER V SAV. DOLINI je imelo oktobra lepo uspeli občni zbor, na katerem so bili izvoljeni sledeči funkcionarji: starosta Ivan Rebolj, tajnik Metod Požar, prosvetar Božena Sre-•b o t n j a k, blagajnica Amalija Srebotnjak, načelnik Ivan Lani še k, načelnica Božena'S r e bo tn j a k, matrikari-ca Pavla Požar, knjižničarka Terezija U š e n, gospodar Edo Š r i b a r. Novoizvoljena uprava je pričela delo z uvedbo redne, celoletne telovadbe vseh oddelkov in z organizacijo rednih prosvetnih sestankov, na katerih članstvo s predavanji temeljito spoznava sokolski in narodni program. Na sokolskem miklav-ževanju je društvo bogato obdarilo .50 Sokoličev. Za prihod Novega leta pripravljajo šentpetrski Sokoli tradicionalno silvestrovanje. o članstvo sokolskega društva v Gornji Radgoni se je na družabnem večeru spomnilo tudi revne sokolske dece ter nabralo fond za božične obdaritve, ki bo 22. dec. t. 1., 247.50 din, za bitoljske žrtve pa 50 din. C«l|c ■ w Žalosten dogodek pred sodiščem Pred petčlanskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zagovarjal 32-letni posestnik, gostilničar in mesar na Polzeli Alojz Cimperman. Obtožen je bil zaradi ogrožanja prometa in varnosti in zaradi umora. Prvo dejanje je zagrešil 22. sept. zvečer v Parižljah pri Braslovčah, ko se je peljal z vozom po cesti brez luči. Nasproti sta privozila z motorjem mehaničarski vajenec Slavko Dreo in njegov tovariš Milan Frankovič. Nastal je karambol, pri katerem je Slavko Dreo izgubil življenje, Frankovič pa je bil težko poškodovan. Drugi dve dejanji pa je zagrešil 27. oktobra na Polzeli. V Cajh-novi gostilni je nastal pretep, pri katerem je Cimperman metal steklenice, streljal s samokresom in tako ogrožal navzoče^ goste v gostilni. Istega dne proti polnoči je prišel s svojim mesarskim pomočnikom Antonom Bratcem v svojo gostilno. Tam se je izvršil tretji delikt. Po krajšem prerekanju in grožnjah z Antonom Bratcem je slednjega iz neposredne bližine ustrelil s samokresom v levo stran prsi, da je bil Bratec na mestu mrtev. Cimperman, kateremu je obtožnica očitala umor, se je zagovarjal, da je bil tistega dne močno vinjen ter duha neprisoten. V takem položaju se znajde večkrat, posebno kadar zaužije več alkohola in je to posledica neke svoječasno pri- dobljene poškodbe na glavi. Po daljšem zagovoru dr. Voršiča je sodni dvor obsodil Alojza Cimpermana zaradi ogrožanja prometa in varnosti ter malomarne usmrtitve na 1 leto in 6 mesecev strogega zapora. cLjudsko vseučilišče. V ponedeljek 16. ob 20. bo predaval univ. prof. dr. Andrej Gosar iz Ljubljane o temi »Cene in njihova vloga v modernem življenju« c Borza ilela. 10. dec. je bilo v evidenci skujmo 433 brezposelnih, moških 211», žensk 187. 30. novembra jih je bilo skupaj v evidenci 400, moških 211, žensk 186. Delo je na razpolago: 1 kovaču, 1 strojnemu ključavničarju, I deklam, 1 natakarici. 2 kuharicama, .1 služkinjam in t postrežnici. c Umrl je v Prešernovi ulici 22 2fte se med vožnjo Na newyorški ulici je nekega dne opazil vesten stražnik, kako vozi neki avtomobilist križem kražem po ulici. »Aha,« je pomislil stražnik, »možakar je gotovo pijan!« Ko pa je natančneje pogledal, je opazil, da se dogaja v avtomobilu nekaj, česar ni videl vsak dan Šofer je objemal dekle ter jo med vožnjo poljubljal. Stražnik je kljub temu ustavi’ avto, ljubimca pa odpeljal na policijo. Šoferja sicer niso obdolžili radi poljubljanja ampak RAZGOVOR V KAVARNI V kavarni sedita dva prijatelja in govorita o družabnih pojmih. — Prijatelj, povej mi, kaj je »promi-nenten« človek? — Točno ti tega ne morem razložiti. Toda lahko ti povem, da ti to prav za- radi malomarne vožnje. Seveda se je razburjal ter slednjič vprašal policijskega komisarja: — Ali vi še niste nikoli poljubljali v avtomobilu? — Seveda, sem, — pravi komisar, — toda vselej sem najprej ustavil avto, nato šele poljubil dekliška usta! In šoferja je kaznoval z 200 dolarji globe. Cocktail za leto 2040 Kljub bombardiranju angleške prestolnice so Londončani ohranili še vedno smisel z® iznajdljivosti, ki naj koristijo še daljnim generacijam. Tako so sklenili, pripraviti coc-tail, pijačo, ki jo bodo pili potomci po sto letih. Več kemikov in vseučiliških profesorjev je dobilo nalogo, da proučijo potrebne surovine, ki bi se obdržale sto let. Harryju Craodocku, najboljšemu londonskemu mixer-ju, so naročili, naj priredi pet različnih pij®£ coctaila. Te so nalili v steklenice, jih zapečatili in spravili v posebne zaboje. Dodali so posebna tiskana navodila. Vse skupaj so spravili v tresor pod temeljni kamen znanega londonskega hotela, čez 100 let bodo steklenice spet spravili na dan in potomci 21. stoletja bodo okušali pijačo, ki bodo dotlej morda nanjo v vsakdanjem življenju že pozabili. Po naravnem pravu se rodijo vsi ljudje enaki in svobodni. (Ulpijan) Denar ne smrdi. (Vespazian) Newyorškižupanvborb(protipornografiji »TISKOVNA SVOBODA NIMA NOBENE ZVEZE S TEM BLATOM!« Newyorški župan La Guardia je naslovil na vse trgovce pornografskih revij in listov zahtevo, naj prenehajo s to sramotno trgovino. Če bi prostovoljno ne prenehali, bo sledila uradna prepoved, kajti mestni kanali so dovolj prostrani, da lahko sprejmejo ves ta neznosni PIERRE CIGLINE: Zaradi krčmarjeve |>čere Lepa „Mornarka“ je plula z ozkimi boki in napetimi jadri. Vse je bilo na njej novo, celo zadnji konopci. Bila sta samo dva, Francois in Yves. Ko sla prišla iz vojne, sta za prigarani denar kupila to malo jadrnico, ki je bila zgrajena po načrtu nekega starega in izkušenega pomorščaka iz Horaia. Lahko si jo razstavil na posamezne dele, a se je kljub temu držala na vodi. — Gizdav brod! — so pravili ribiči iz halingenške luke. Zadnja tri leta sta šla Francois in Yves enkrat samkrat na lov. Pač pa sta v luki prevažala vsak dan težke tovore. Oba prijatelja sta živela kot dva brala. Tisti dan pa si nista upala pogledali drug drugemu v oči. Nekaj ju je razdva- glo, mučdo do bolečin. In oba sta mol-la pred podobo lepe Amine. Aminm ode je imel v luki krčmo. Po materi je bila Amina lepa in zastavna ženska, vedrega obraza. V očeh ji je še gorelo nekaj kapljic kastelanske krvi. Ni se česala kot dekleta iz Quinberona. Na praznične dneve je nosila okoli vratu svilen šal, da je bila kakor kraljičina med drugimi dekleti. Oba sla ji dvorila. V srcih obeh je gorela ljubezen in strast. Posebno se je sukal okoli nje Francois, ki se je nekako čutil močnejšega v tej tekmi. Yves pa je bil lep in vilck mladenič, ki bi se mogel kosati z vsakim mladim Parižanom. In zakaj bi Amina ne ljubila Yvesa? Zakaj bi bolj pogledavala za Francoisem? Seveda, Francois je bil bogatejši. Bogastvo pa, žal, tudi v ljubezni precej odtehta. Sicer pa ni bilo mogoče reči, na kateri strani je več simpatij. Preteklo nedeljo Je bila na priliko na izlelu z Yveso 111 Domov se je vrnila vsa okrašena s polj; skim cvetjem. Da, ta Yves je znal trgati cvetje in z njim krasiti dekleta. Vsaka cvetlica ima svoj pomen, tako pravijo v luki izkušeni ribiči. Najprej nabiraš dekletu cvetje, potem sedeš v mehko travo in dekle ozaljšaš. Francois pa je ljubil Amino z mračno, globoko ljubeznijo, nekako tako kot ljubi mornar prostrano morje. Ona mora biti njegova. Toda vprašanje je, kako bi jo osvojil. Misel ga je žgala v srcu in pehala v vrtoglavico. Na obzorju se je mračilo. Oblaki so se gostili in postajali sivo rjavi, kakor da so iz bakra. Po zraku so jeli vleči zamolkle struje. — Ali bi se vrnila? — pravi Yves. — Nel — odločno odvrne Francois. Nekaj trenutkov nato pa se že dvignejo valovi. V hipu sta se znašla sredi peklenskega meteža. Jadrnica .je škripala, plalna so se vdajala. Stemnilo sc je. Francois je bil na kljunu jadrnice, za njim je stal Yves z nožem v roki. pripravljen, da vsak hip prereže konopce, če bi bil veter le premočan. Francois je vprav ta hip v mislili vasoval pri Amini, četudi je z jadrnico vred plesal po valovih kakor vrtavka. Znena-da vstopi k Yvesu, ki se je krčevito oprijemal konopca, in mu vzame nož. Prav la hip pa je pljusknil čez jadrnico ogromen razpenjen val in že je bil Yves v vodi. Strašen krik je presekal tuljenje razdivjanega morja. Francois je videl v mraku belo roko, ki se je potapljala in iskala pomoči. A se ni ganil. Krepko se je prijel za konopec in se celo obrnil, da bi ne gledal, kako izginja prijatelj v valovih ... Veter pa je v mraku premetaval jadrnico. Sele v zori je jadrnica pristala v luki, z razklanim jamborom in razcefranimi jadri. Bled in izmučen se je Franoo?s izkrcal na kopno. Okoli njega pa se je zbrala množica mornarjev in ribičev. — In Yves? — Kje je vendar Yves? — so silili vanj. Francois je zamahnil z roko in tužno rekel: — Valovi so ga odnesli... — Kako vendar? — ga je izpraševal nadzornik luke. — Cesa nisem storil, da bi ga rešil. Toda bilo je zaman. Ko je novico izvedela tudi Amiua, se je onesvestila. Naslednjega dne pa je poiskala Francoisa. — Rotim tc, povej mi, kako se je nesreča zgodila! Tudi njej je ponovil zgodbo, ki jo je že prejšnji dan pripovedoval v lulu, in dodal: — In jaz? Mar jaz ničesar ne veljam? Amina ga je pogledala solznih oči: — Ne, dragi moj, danes ponoči sem jasno spoznala, da sem ljubila samo Yve_ sa... Francois je besen odšel. Zameglilo se mu je pred očmi. Nekaj dni je blodil kol brez uma. Vest ga je žgala ko zareče oglje. Ne takega prijatelja ne bo več srečal v življenju. Njegovo življenje zdaj ni vredno počenega groša. Kako naj vendar živi s to strašno rano v duši? Nekega jutra, ko je vel močan jug, je morje naplavilo truplo. Ljudje, ki so se zbrali okoli trupla, so spoznali Francoisa — Čudovito, — pravi neki mornar, — kako so povezane človeške usode. Pred dvenra dnevoma je morje naplavilo truplo Yvesa. In zdaj še Franooisa! — In kriva je ta krčmarjeva nesrečnica. — Tako, zdaj nima nobenega... — Glejte, to je usoda! — pravi postaran ribič in solza mu zdrsne po raioranem licu. smrad. Zahteva je naletela pri vseh, ki bi s prepovedjo prodaje pornografske literature prišli ob mastne zaslužke, na strahovit odpor. Jeli so se sklicevati na svobodo tiska, ki vlada v demokratično urejenih Zveznih državah Severne Amerike. »Svoboda tiska nima nobene zveze.s tem blatom« jim je javno odgovoril župan La Guardia ter znova zagrozil, <*a bo dal izprazniti vsa izložbena okna, \ katerih se na nesramen način bohoti pornografija, ki zastruplja mladino terj° navaja v nemoralno življenje in k zločinom. Ljudska slavnost tia Norveškem Nezdravi pojavi v kulturnem življenju Al« bi razstava v Sokoiskem domu smeta biti odprta? Vsako leto, ko potrka Božič na vrata, razstavijo tudi mariborski likovni umetniki svoja dela, da bi potrkali z umetnostjo, s tem, kar so mogli največ dati, na našo kulturno javnost, katere dolžnost bi bila, da si razstavo ogleda ter po možnosti tudi dela umetnikov odkupi. . Ob tej priliki pa je treba — in to prav letos — spregovoriti nekaj besed, ki se tičejo zadnjih mariborskih razstav, oziroma načina razstavljanja; kajti skoraj neverjetno je, kakšna krama se danes razstavlja pod plaščem umetniškega ustvarjanja in še bolj neverjetno, da naša kulturna javnost take stvari ne samo tolerira, ampak celo podpira pod izgovorom ne vem kakšne legitimacije. Nekaj dni pred otvoritvijo razstave mariborskih likovnih umetnikov, ki so nadnje čase skoraj vedno razstavljali v bivši unionski dvorani, se je znašel umetnostni kritik, ki je otvoril likovno "azstavo v sokolski dvorani ter ob navzočnosti tiste obupne slikarske revščine, :>\. radi bencinskih kart ha znana kol izredno blaga žena zlasti j’Si!!n starejšim Mariiiorčanbnv, kakor tudi 'hjaškim tovarišem njenih štirih sinov, katere jc kljub težkim razmeram vse izslu-tjrala, zadnji čas se jc pa posvečala ne-S'' svoje starejše bolne sestre. m Sokolsko; društvo Maribor-Matiea se 'ajlepše zahvaljuje vsem industrijbeni, trgovcem. obrtnikom in ostalim zasebnikom, ki so na kateri koli način priskočili na 'jbrhoč ter lako omogočili lepo obdaritev 'Jošt- dece in naraščaja na praznik Zje-utnjenja in na Miklavžev dan. m Razstava slik članov kluba „Brazde" v veliki dvorani Narodnega' doma vzbuja vedno večje zanimanje naše javnosti zaradi svoje res splošne kvalitete. Ogledali so si jo tudi že nekateri ljubitelji naše umetnosti izven Maribora. 'Prodani pa sta bili doslej samo dve sliki. m. Limbuški šolarji bodo uprizorili 15. t. m. ob 15. v šolski telovadnici Kunčičevo mladinsko igro »Triglavska roža«. Čisti dobiček je namenjen za božičnico. m Ljudska univerza v Mariboru. Drevi ob 20. bo predaval prof. Modic Stanko o napadih iz zraka. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. m Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru ima redno vajo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. Udeležba vseh sodelujočih nujno potrebna! m Puškino cev je nosil pod suknjo ua Meljski oesti delavec Alojz Saletinger od Sv. Marjete ob Pesnici. Ko ga je stražnik ustavil, jc najprej izjavil, da je dal svojo enocevko popraviti puškarju Culiču ter da ima ostale dele puške doma. Končno so pa ugotovili, da je puško ukradel pred Iremi tedni viničarju Žnidaršiču iz Sv. Marjete ob priliki selitve ter da ni v posesti orožnega lista in dovoljenja za nošenje orožja. m Nov ženski zimski plašč je dal v shrambo hišniku v nekem mariborskem gostinskem jKKljetju posestnik Ivan Judar iz Špičnika pri Svečini s prošnjo, da naj odda plašč šoferju svečinskega avtobusa. Posestnika je pri tem spremljala nezaposlena služkinja Helena Petanica iz Sv. Barbare v Slov. gor., ki jo je pravkar najel za služkinjo. Ko sta se kmalu nalo ločila ter je posestnik odšel po svojih opravkih^ se jc služkinja vrnila ter zahtevala plašč od hišnika, ki ji ga jc vrnil, kor jo je popreje videl v družbi posestnika. Za služkinjo in plaščem manjka odtlej vsaka sled. m Perilo je ukradel neznani zlikovec zasebnici Mariji Kmetičevi z dvorišča hišo na Vodnikovem trgu, kjer ga je ponoči sušila. Istočasno jc izginilo tudi perilo njeni sosedi Mariji Budja iz nezaklenjene veže. m Vrečo s 15 ovčjimi kožami je izguMl med vožnjo z mestnim avtobusom od Slov. Bistrice do Maribora nakupovalce Franc Lesjak iz Visol pri Slov. Bistrici, ki trpi zaradi tega okrog 500 din škode. Bai&ka daeita le Da in cenena, za otroke ter odrasle dobite v knjlgarniln papirnici TISKOVNB Cankarjeva ul. 1 Albumi, slikanice, knjige, pisarniške potrebščine, nalivna peresa, avtomatični svinčniki, mape itd. * Trdo kožo fn kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“. m. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 7. do vključno 13. decembra lekarna pri sv Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova c. 1, tel. 21-79. Narodno gledališča Petek, 13. doc.: zaprto. Sobola, 14. dec., ob 20.: „Plcs v maskah . Premiera. Gostovanje gdč. Vere. Majdičevc. Nedelja, 15. dec., ob 15.: „Na cesaričin ukaz". _— Ob 20.: „Na dnu“. Znižane cene. V korist igralskega penzijskega fonda. Zanimanje za Verdijevo opero „Ples v maskah“, ki bo prva letošnja operna predstava z gostovanjem gdč. Vere Majdiče ve v vlogi Amelije, je splošno. Zato se priporoča pravočasna nabava vstopnic že pri dnevni blagajni. Opozarja se, da bo pred predstavo kratek nagovor g. profesorja Puglja v spomin 40 letnioe smrli slavnega skladatelja. Kino * "" ■" Grajski kino. Danes prekrasen film ..Sončni vzhod". Film katerega mora vsakdo videti. Kupite vstopnice v predprodaji. * Esplanade kino. Največje amerikansko filmsko delo »Deževje prihaja". Triumpf filmske tehnike, film mistične Indije, lepote, liogastva- in razkošja. Tyrone Po-wer, Myrna Loy. * Union kino. Do vključno torka „Pa. stfr Kosija", največja filmska senzacija iz današnje Rusije. Zabava, smeh, izborna glasba. * Zvočni kino Pobrežje 14. in 15. dce. kriminalni film »Tajni agent X9" II. del. Radio KAJ VAM PRIPOROČAMO ZA JUTRI Sobota 14. decembra Ljubljana: 12 vesele plošče, 13.02 nadaljevanje plošč, 17 otroška ura, 18 za delopust igra Ro, 19.40 mandoline igrajo, 20 o zunanji politiki, 20.30 Ilijada v znamenju 1940, 22.15 za konec tedna igra Ro. — Beograd: 17.35 koncert Ro, 18.30 plošče po željah 21 zabavni koncert, 22.50 plesna glasba. — Bratislava: 18.40 slovaške koračnice, 2020 koncert Ro. — Praga: 15 pisan narodni spored, 18.30 večerni koncert. — Sofija: 19,50 lahka glasba, 20 koncert komornega tria, 21 lahka in plesna glasba, 22 narodna glasba. — Beromiinster: 19.50 glasbeno življenje na vasi, 21 zabavna in plesna glasba. — Budimpešta: 19.30 pisan večer. — Hdrby: 13.10 po-san koncert, 19.45 koncert lahke glasbe. — Toulouse: 16 harmonika, 16.15 valčki, 16,45 lahka glasba, 17.15 valčki, 18 domača glasba. Preprečite špekulacije prekupčevalcev Kakor vsako leto proti božičnim praznikom, opažamo tudi letos, da se cene mleku in mlečnim izdelkom na našem živilskem trgu tem bolj dvigajo, čim bliže so prazniki, za katere si vsakdo rad privošči kaj boljšega, ako mu to le dopušča žep. Tik pred prazniki dosežejo cene vedno rekordno višino in tako seveda močno prizadenejo one, ki so prisiljeni, nakupovati na živilskem trgu. V prvi vrsti pridejo v poštev, kakor smo že omenili, mleko, smetana, surovo maslo, jajca itd., ki so se že doslej dovolj podražili. Žal pa je pri tem opažati, da tudi cene na trgu niso enotne, temveč da se razlikujejo, a ne toliko po kvaliteti blaga, kakor po različnosti oseb, ki to blago prodajajo. Razne prekupčevalke kupujejo blago od kmetic, ki ga prinašajo v mesto; pri prodaji pribijejo k na- 'ritk 56 Trgovc^oglašujte v .Večerniku*' Velik^injsm^ do petka pol 7. ure zvečei bavni ceni seveda tudi še svoj zaslužek, ki gre popolnoma na račun konsumefi-tovega žepa. Kmetica je kajpada vesela, ako se že v predmestju lahko iznebi svojega mleka, masla in drugega, posebno ako dobi za svojo robo primeren znesek. Saj se lahko takoj vrne domov, ni ji treba na trgu zmrzovati in plačevati tržni-ne ter medtem opravi doma že druga dela. Ne smelo bi pa biti dopustno, da omenjene prekupčevalke na ta način špekulirajo z ljudskim denarjem. Kjer posredovalec med producentom in konsumen-tom ni potreben, tam naj se njegovo udejstvovanje onemogoči, posebno ako še gre pri tem samo za to, da si posrednik napolnjuje svoje žepe pri blagu, ki bi itak tudi brez njegovega sodelovanja prišlo na trg, m to celo pri nižjih cenah. Ta način umetnega dviganja cen na živilskem trgu je treba preprečiti čimpre-je in čim efektneje ter tako zaščititi malega človeka pred previsoko in v tem slučaju nepotrebno draginjo vsaj pri onih živilskih potrebščinah, ki so v vsakem najskromnejšem gospodinjstvu nujno potrebne. Raznim prekupčevalkam. ki na tihem vršijo svoj dobičkanosni posel ter nastopajo na trgu kot kmetice, pa je treba odločno stopiti na prste. Kako bi bilo to najlaže izvedljivo, o tem naj odločijo merodajna mesta. OBRT - TRGOVINA RAZNO POHISTVO-OPREMA MALI OGLASI ŽENSKI KOTIČEK SLUŽBO IŠČE SOBO ODDA STANOVANJE ODDA SLUŽBO DOBI - 6. Le3, Sg4! — 6. Lc4, e6! — 6. Lb5, Ld7 z g6 — 6. Sxc6, bc 7. Ld3, g6 — Na 6. Sb3, 6. Sde2, 6. h3 in 6. g3 je dobro g6 in e6—6. Lg5!, e6! gl. č. 2. ZMAJSKA VARIANTA . — 7. Le3, Lg7 8. 0-0, 0-0 [Sg4? 9. Lxg4 dobi — d5? 9. Lb5! B + ]. Opomba! — znak B+ pomeni, da je v dotični poziciji beli v prednosti, znak Č+, da je črni v prednosti, znak = pa pomeni, da sta poziciji izenačeni ali vsaj precej izenačeni ter enakovredni. Zapomnite si te znake, ker jih bomo poslej stalno uporabljali v naši šahovski rubriki!) 9. f4 (?), Db6! [Ld7 10. Sb3! — d5 10. e5! B+] 10. Dd3, Sg4! 11. Sd5, Lxd4! 12. Sxb6, Lxe3+ 13. Khl, Lxb6 14. Lxg4. Lxg4 15. f5, gxf5! Č+. - 9. h3, d5! [Ld7 10. Dd2 B + ] 10. exd, Sxd5 (tudi Sb4!) 11. Sxd5, Dxd5 [ali Sxd4 12. Lxd4 12. Lxd4, Dxd5 13. LXg7, Dxdl 14. Taxdl, Kxg7 15. Lf3, Le6=]. — 9. f3 (?), d5! 10. ed, Sxd5 11. Sxd5, Dxd5 12. Sxc6, Dxc6 13. c3, Le6 14. Del (Del. Lxa2!), Tfd8 C+ — ali 9. Khl, d5! 10. ed, Sxd5 ali Sb4~. — 9. Dd2, Sg4 10. Lxg4, Lxg4 11. f4 [preti f5 in h3], Ld7 [v poštev še Le6 12. Sdo! ali 12. Sxc6, bc 13. Ld4 B+l 12. Tadl, Tc8 13. Df2, Sa5 [Da5? 14 Sd5! z f5 B + ] 14. f5!, Sc4 15. Sd5! Sxe3 16. Dxe3, Lc6= ali pa 11. f3, Ld7 12. Tadl, Tc8 13. Tf2, Se5 14. b3 B( + ) — znak B(-f) pomeni, da je beli samo v majhni prednosti, prav tako je znak č( + ) — ali pa 9. Dd2, Ld7 10. Sb3 [10. Khl, Sxd4 11. Lxd4, Lc6j, Tc8 11. Khl (Tadl), a6 12. Lf3, b5-. - 9. Sb3!, Le6! [a5 10. a4, Le6 11. Sd4! B+ — Ld7 10. f3 s Sd5! B + ] 10. f4 [f3, d5! ali Sa5!], Sa5 [d5 11. e5!] 11. f5! [Sxa5, Dxa5 12. Lt3 (Dd2 ali Ld4, Tc8 s Tfd8-), Lc4 13. Tel (ali Tf2), Tfd8 14. Dd2, Dc7 15. Taci, e5 16. fe, de 17. Df2=], Lc4 [Ld7? 12. e5] 12. Ld3! [e5?, Lxe2! C+ — Sxa5, Le2=], Sxb3 13. ab, Lxd3 14. cxd, d5 15. Ld4 [e5, d4! č+J, de4 16. de4, a6 [tudi Dc7 16. e5, Tad8! B( + )] 17. e5 Se8 [Sd5 18. Df3!] 18. b4, Sc7 19. f6, ef 20. ef, Lh6 21. Lb6, Dc8!=. — 7. 0-0, Lg7 8. Sb3, 0-0 9. f3 [Le3 v A], a5! [Le6 10. Sd5!, b5 ali a5 B(-f)] 10. Sa4, d5 — 10. a4, Sb4 11. Sd5, Sfxd5 12. ed, Lf5 — 10. Le3, a4 11. Sd4, Db6 12. Sf5, Dxb2 13. Sxg7, Dxc3 — 10. Sb5, a4 11. Sd4, Sxd4 12. Sxd4, Db6 — 10. Lb5, Le6 ali takoj Sa7 — vedno C+. — 9. f4, Le6 10. f5!, Lxb3 (Lc8 11. g4, Sfd7 B + ) 11. ab, Sd7! B + . — 9...* a5! 10. a4 [Le3, a4 11. Sd4, a3! 12. bJ. Da5 Č + j, Le6 11. f5 [11. Sd4?, Sxd4 12. Dxd4, Sg4! z Db6+ dobi], Lxb3 cb, Db6+ 13. Khl, Ddl č+. — 9...; b5! 10. Lxb5, Db6+ 11. Khl, Sxe4 ali 10. a3, Db64- 11. Khl, Le6=. — 9...» Sa5! 10. Le3, Le6 glej A. Kupon za Šahovsko nagrado „Večernik", 13. decembra 1940 Kdor hoče imeti za nizko ce* no močne ČEVL.1E ki ne propuščajo vode« n®' pošlje svoi naslov na o®j‘ odd. »Večernika« pod »OD**r valot. ■ 20997-1» HALO! HALO! Naznanjam vsem cenjenim čitalcem, da sem dobil novo zalogo vseh vrst preprog, kakor tudi druga ročna dela Zamenjam tudi za stare obleka. Cene nizke. S« priporoča Franjo Tomčešin. trgovina preprog, Glavni trg 26. 20849-18 SOBO s strogo stuariranim vhodom s stopnišča iščem takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večerni-ka« pod »Stalen«. 21028-9 TRGOVCI! Dokler je še zaloga, založite se s celimi orehi in medom, dobite v Medarni. Ljubljana, Židovska ulica 6. 2558-53 GOSPODINJE! Domači sadni kruh in kekse dobite po zmerni ceni in najboljši kvaliteti v cckarni Rakuša. Koroška cesta 24. Sprejemamo naročila za božični mlečni kruh. 20994-18 Ljubitelji KONJSKEGA ŠPORTA Proda se nov športni (najnovejši model), kolesa na gumi plašče za sesanie z zrakom. Cobl. Cvetlična ul. *=" 21029-28 Prodam GARNITURO v baročnem slogu, kristalni lestenec empir ter en par velikih smuči. Naslov v ogl. odd. »Večernikas. 21019-17 Dobrega oročničarja NOGAVICE rokavice, perilo trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26, poleg tržnice. 16799-18 CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vlaka beseda SC par nalmaniša oristclblna ta te oglase H din 10.—. Dražbe, preklici doDlsovanla In ženltovanlskl oglasi dlo 1.— do besedi. Nal-manlšl tnesek za te oglase la din 12.— Debelo tiskane besede se raCunalo dvolno. Oglasni davek za enkratno oblavo znaša din 2— Znesek za male oglase te plačuje tako) orl naroCilu. oziroma ca te vooslatl v olsmn skopal i naročilom ali ea po poftnl položnici na Čekovni raCnn it. 11.409. — Za vse pismene odgovore elede malih oglasov te mora priložiti znamka ta 3 din. (Tlaribor, Bregorčlčeua ulica 24 Nova damska kapela v nedelio, 15. decembra v restavraciji Liutomer Š i i b I e r »GOSTILNA KREN« v nedeljo pristne prleške gi-bance, stara dobra kapljica. Razvedrilo za stare in mlade. Se priporoča Klemenšak. 21012-1 21 LETNO DEKLE, izučena kuharica, gre v službo k učiteljskemu paru ali drugam v privatno hišo. Ponudbe z navedbo plače na šol. upraviteljstvo Dolnja Bistrica, Črensovci. Prekmurje. 21030-3 GOSPODIČNA se sprejme na hrano in stanovanje. Mesečno 480 din. Neubauer Livada št. 2. _____________________21005-7 Lepa SONČNA SOBA s posebnim vhodom se odda. Vprašati v ogl. odd. »Večer-nika«. 21026-8 OPREMLJENA SOBA se takoj odda. Koroščeva 7-I-, vrata 5. Vprašati od 12.—13. 21023-8 —A Dvosobno, sončno STANOVANJE »Jf in enosobno, v središču mc-sta e ugodno odda v najem. Naslov v ogl. odd. lista. _______________________________20900-5 SOBA in KUHINJA v I. nadstropju, sončna lega, se odda v novi stavbi Aleksandrova 18, Pobrežje. ______________________21009-5 Lepo ENO. IN TRISOBNO POMAGAČA STANOVANJE za več dni v tednu iščem, se odda solidni stranki. Vpra- Prizer Dobošič, Jerovškova I šati v knjigarni Scheidbach, cesta 33. _______20999-2 Gosposka 28.__________21036-5 Vsem sorodnikom in znancem sporočamo tužno vest, da je naša ljubljena mama, gospa po kratki mučni bolezni danes ob polnoči za vedno zatisnila svoje oči. Pogreb pokojnice bo v nedeljo, 15. decembra, ob IR uri, popoldne izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju. Maša zadušnica bo v ponedeljek, ob pol 9., v baziliki očetov frančiškanov. Maribor, 13. decembra 1940. Žalujoči sinovi: Franjo Kralj, direktor Blasnikove tiskarne, Ljubljana. Doktor Vladimir Kralj, profesor, Maribor. Dr. Joško Kralj, Praga. Ivan Kralj, kapetan, Zaječar. ///,1Tajprikladnejsb ;//,Ufc DARILO . ZA BOŽIC ni/m Lepa stavbena PARCELA blizu magdalenske šole, poceni- Lepa stanovanjska hiša 145.000.—. Idealno posestvo blizu mesta 150.000.—. Išče se Dosolilo. Posredovalnica »Rapid«. Gosposka ulica 28. 21035-11