Rooseveltova senzacija v Rimu.
■r	■
Državni tajnik kardinal Merry de Val je podal natančno zgodovino dogodkov glede Rooseveltovega obiska v Vatikanu.
EX-PREDSEDNIK ROOSEVELT JE 0©KLONIL VSAKO DEBATO GLEDE NAMERAVANEGA OBISKA PRI SVETEM OČETU.
Poročila raznih listov so kaj različna; mnenja ameriških cerkvenih dostojanstvenikov.
KDO IMA PRAV?
Rim, 6. aprila. — Po celem svetu se danes nc piše o ničemur drugemu kot o Piju X.
jeti Roosevolta v Vatikanu, vlada med metodistovsko sekto v Ki ni u veliko veselje. Ta
njegovem državnem tajniku! dogodek je dal metodistovske-
i
Merry tie Val in Roosevelt«, ameriškemu - pred se« In »k u. Kakor smo že zadnjič poročali, je papež odklonil sprejeti Roose vel t a v avdijenco. Ivo je sedaj Roosevelt vso stvar pojasnil. je podal tudi papežev državni tajnik natančne podatke glede Rooseevltove "senzacije" v Rimu. Po pogajanjih med Msgr. Ken. nedyem in ameriškim poslanikom Leishmanom, iti ko je ..Roosevelt odklonil avdijenco v ^ Vatikanu, je prišel k državnemu tajniku John Callan OXau-| ghlin, prejšni ameriški državni Itajnik in veiik prijatelj Uo-osevelta, s pismom apostolskega delegata'Falcotii a v VVash-iiigtonu. Ko je bil O'Laughlin predstavljen kardinalu, je rekel:
"Prišel nisem v imenu Koose-velta. pač pa kot ameriški katolik p
1 Kardinal Merry de Val pa je odgovoril: Zakaj smo pa mi tukaj? O tej stvari se posvetovati, je brezuspešno. Ce ne zastopate gospoda Rooseveltn, ne morete ničesar določit: glede njegovega obiska v Vatika* iu. Obljubite mi. da Mr. Ro-velt ne gre k metodistom, se avdijenca takoj lahko izvrši. Ko je Mr. O'Laughlin to zanikal, mu je kardinal še rekel: Gospodu Rooseveltu je prosto dano. da gre kamor hoče. in naredi kar hoče, t p d a . papež nikakor ni v položaju, da sprejme moža. ki bi ga lahko še isti ali prihodnji dan ža-/ lil. Stranska stvar je, kaj je ' človek, katolik, protestant, budist ali jud. V salta verska o-kseba Zasluži isto spoštovanje, rlavna stvar je, da smo pravic-ii |n odkritosrčni. Kar se tiče "načina vere, tedaj sem jaz prepričan, da je vsak človek z 13 o-j*om v dobrem sporazumu, če je pošten in pravičen."
K Rooseveltu je prišlo velikansko število časnikarskih poročevalcev, katerim pa sldenji v ni ničesar povedal. Rimsko rasopisje je različnega mnenja lede tega dogodka, vse se pa irinja v tem, da je storil prav iveti oče, kakor tudi Roosevelt, je Roosevelt odklonil, ožina, ker papež ni hotel spre-
je'odpovedal to zborovanje in zjavii. da z enakimi ljudmi ni-
nm pastorju Rev. Tripple v Ritim povod, da je ponovno na-pal katoliško vero in njenega poglavarja papeža- Raje je Roosevelt. po zatrdilu tega pastorja. storil s sv* »jim korakom ker ni šel v Vatikan, : veliko reklamo za "vero dvajsetega stoletja."
Za danes je Roosevelt povabil vse Američane v palačo a-meriškega poslanikta, kjer je hotel govoriti. Povabljenih je bilo tudi mnogo v Rimu žive-(jjh fcutolikpv. Ko ie pa slišal o netaktnem govoru metodis,-tovskega pastorja, ki se je fanatično potegoval za h.isMkUj zeni (Roosevelt ni metodist) je-odooveda" izjavil, da z um ničesar opraviti.
Francosko časopisje, ki je večinoma v framazonskih rokah. napada ob tej priliki cerkev. nemško časopisje molči, Mr. Fairbanks, ki tudi ni bil sprejet iz istega vzroka pri papežu, je dejal, da ne bi bil še enkrat rad v Rimu, papežev delegat \ Washington« je včeraj natančno razlagal, zakaj Roosevelt ni bil sprejet iu kardinal Gibbons je molčal: pač pa se je včeraj napotil v Washington. kjer je bil pozno zvečer sprejet pri predsedniku Taftu in državnem tajniku.
Metodisti, ki imajo bas sedaj svojo letmi konvencijo v Paltiniore, M d. so z veseljem spreieli vest, da Roosevelt ni <el v Vatikan ; sklenili so tudi posebno resolucijo, ki hvali Fairbanksa in Roosevelta radi "t akt nega" nastopa.
Pobavili smo se s to stvarjo malo natančneje, ker se ima o celem položaju jako napačne pojme, in kakor je celo neki slovenski list pisal, da Roosevelt raditega ni bil sprejet v Vatikanu, ker je baje govori' preveč svobodno pri prostozidarjih!'! Ce se že hoče o čem pisati, naj se piše resnično ali pa ničesar. Naše mnenje je sledeče: Roosevelt lahki* naredi in lahko gre na sprejem kamor hoče, in papež je. pa tudi popolnoma pravilno .naredil* ker ni sprejel Roosevelta. Zakaj, glej današnji članek na drugi strani-
Iz delavskih krogov
ŠTRAJK PlREMOGARJEV V PENNSILVANIJI SE NE BODE KMALU KONČAN. KOT SE TRDI.
V Roche stru so pričeli štraj-kati pivovaniiški delavci; štrajk v Chicago.
RAZNI STRAJKI.
Pittsburg, Pa, 6. aprila. —
Vsa znamenja kažejo, da štrajk, premogarjev po zapadni Pcnn-svlvaniji. ki se je pričel t. aprila; še ne bo končan v dolgem rvasu. Xekateri celo trde. da premog ar ji ne bodo začeli delati pred J. majem. Dva dnij se je vršilo posvetovanje med premogarji in lastniki rudnikov, da se določi nova plačilna lestvica; vsa ta pogajanja so se pa razbila in sedaj čakajo novih obravnav. Zjediniti se ne morejo glede dela v onih rudnikih, kjer so razstrelilni plini. Če traja štraj>k dalj časa kot en mesee, se bo v raznih delih države kmalu občutilo pomankanje premoga.
Rochester, \T. Y. 0, aprila — Danes /je prišlo sem 30° *ka-bov. da zavzamejo prostore varnah. Vodstvo
irciritr
urah zasedena s skabi. Tajnik organizacije pivovarniških delavcev je izjavil, da ima organizacija pol milijona za štraj-karje tega mesta pripravljenih.
Iz Tonopah, Nev. se poroča, da so danes vsi delavci železnice Tonopah & Goldfield distri-kta zapustili d<?lo, ker je družba znižala place in se brani podajati se z delavci. V Chicago so šli šoferji na štrajk.
V MILWAUKEE SO S PRECEJŠNO VEČINO IZVOLILI SOCIJALISTI ' SVOJEGA ŽU-PANA.
J - Taft na potovanju.
Worchester, Masa., 5. aprir
1. — Predsednik Taft se je midiI včeraj tukaj in ie prisos-/oval zborovanju unije želez-iških uslužbencev. Rekel je, i pred vsem prizna vsakemu lvcu pravico, da dela, flea-r, kjer in pod. katerimi-koli ►ji. Vsak delavec ima svo voljo, po kateri se gotovo ker če je drugače, se :rat; njegova pravica. Go-o

Youngstown, O., 6. aprila. — Po celi vzhodni Ohio je divjal danes popoldne velik tornado, ki je razdejal dvanajst hiš. Pet oseb je bilo v tem mestu nevarno ranjenih. Ta tornado smo čutili tudi v Clevelandu, kjer je strela na več krajih už-gala.
— John J. Grdina, znani čarovnik, priredi v nedeljo zvečer v Grdinovi dvorani |Sto-ckes Hali) veliko čarovniško er bo sod
IZ INOZEMSTVA.
Roosevelt obišče cesarja Fran Josipa, dunajski kardinal . nevarno bolan.
Iz Dunaja se poroča, da je cesar I'ran Josip naročil velik državi?i banket, 'ki se priredi ob priliki, ko pride Roosevelt tja. Stanoval bo v cesarskem gradu Schoenbrunn. Iz Arco, Tirolsko kjre se mudi dtinai ski kardinal Gruša. se poroča da je kardinal nevarno obolel, in pri njegovi starosti, kardinal je star 00 let, se zdravniki resno hoje za njegovo zdravje. _
Iz Petrograda se poroča, d . je ruska (hi m a ali državni zbor/ o ta! 6 milijoni g dolarjev izdatkov, ki jih je vlada zahtevala za vojno mornarnico.
Dopis.
Thomas, vi. Va., 5. aprila. — Velika nesreča je zadela naše rojake v 27. kanpi blizu Thomas. Po nesreči se ie vnela streha poslopja, ki je takoj , začelo goreti. V bližini kanip^ je bila f.hraniba za di-namit. ki se je vnel, in v*a shramba je eksplodirala t groznim pokom. T'bogim siromakom je zgorelo vse imetje, vsa obleka, vse orodje n cclo ves denrr, kolikor s • ga imeli '-hranjenega po kovček ih. Več rojakov je ranjenih Tc-l'ko &«vo mogli v naglici po i z vpile ti. Čt jc bil kdo pri tej nesreči ubit še »e ve. Pričakujemo po-
Župan je bil izvoljert z večino 6000 glasov; županoval bo dve leti.
NOV VETER.
Milwaukee, Wis., 6 aprila —
Včeraj so'se vršile fl.Uaj mestne volitve in zmagali so /. precejšno večino socijalni demokrat jc, ki so uporabljali vsa sredstva reklame in jezika in strahovanjn, da so zmagan iu ne doživeli poraza, Z večino ftooo glasov je bil izvoljen socialistični kandidat F. m i I Sei-del (not seidel beer); tudi izmed 23 vardov so jih dobili 14 v svojo last. Najmanjše število glasov je dobil republikanski kandidat Beffel. Viktor lierger. ki je najbolj znani socijalihtični vodja se je po volitvah med drugim izrazi! tudi sledeče: "To je prvič v zgodovini narodov, da je prodrl pri volitvah socijalistični kandidat. Stranka ho skrbela jta tiaibolj-»O upravo^v mestu. je mogo-
da dobi
Med izvoljeniunii sta tudi dva sodnika, ki pripadata so-cijabstični stranki. Drugih pet je demokratov ali republikancev. Izmed mestnih odbornikov i»4i je Ji socijalistov, a ostali demokrati.
Iz Chicage sc poroča, da jc demokratska stranka sijajno' zmagala. V mestni zbornici ima sedaj večino šest glasov nad republikanskimi. Poraz rejublikancev je pripisati slabemu zanemarjenemu gospodarstvu republikanskega župana Busseja.
Nimajo denarja.
Wheeling, W Va., 7. aprila.
— V veliki zadregi se nahajajo tukaišne mestne oblasti. Mesto namreč nima niti cent;« v svoji blaga j'ii ter sedaj ne vedo, kako bi plača!i mesim uslužbence, ki bodo vri pustili delo. če ne dobijo plače.
Visoke cene.
Težko je razločiti visoke cene za živila. Mnogo Ijudij je mišljenja, da je vzrok visokim cenam slabo gospodarstvo. Mi kupimo več kot potrebujemo in ostanek zavržemo Ce ie to mišljenje pravo, je reš;te.v pro-blema prav lahka. Bodite gospodarski. Na prvem mestu, privoščite dober počitek ubogemu želodcu potem pa rabite dobro želodčno zdravilo, kakor jc Triutrjevo ameriško grenko vino. • To vino bo usposobilo želodec, da bo redno sprejemal hrano. V?š okus se bo zbo-ljšal in postal zdrav in jedli boste lahko kakor v svojih mladih letih Ničesar se ne zažene proč. To zdravilo je jako dobro pri želodčnih boleznih, pri nerednem prebavijanju za živce in kri. 2 mirne vestjo ga lahko priporoate vsem osebam, ki imajo slab okus, bled in rumen želodčni, sestav, ki so zgubili moč in težo, ki imajo težave po jedi, ki bruhajo in imajo druge bolečine. Po lekarnah. Tos. Triner,
Mestne novice.
V PRETEKLEM TEDNU SO CLEVELANDU UMRLI TRIJE NADEBUDNI MLADENIČI.
Veliko število veselic nedeljo za nedeljo razveseljuje elevelandske rojake.
OGENJ V COLLINWOODU
V torek zvečer, okoli enajste ure je nastal v hlevu rojaka Frank Gregoriča velik o-geuj. Hlev se nahaja na 54OJ Klsinor St Collin wood, O. Pogorel je hlev, šupa za vozove, en konj in voz za razpečevanje grocerijskega blaga. Kakor znano je Mr. Gregorič pred kratkim odprl novo grocerijs-ko prodajalno v Collimvoodu, in poleg grocerije tudi mesnico, Ker se je to zgodilo v tako kratkem času po otvoritvi trgovine, je rojak Gregorič še bolj prizadet. Škode je okoli $300 in kar je še hujše, ker hi gotovo, če bo dobil kaj zavarovalnine. Kako je ogenj nastal, ni znano,
— Nc pozabite priti plačat svoj račun za plin ali gas. Se tri dnij časa. Plačajte v našem
Roparski napad, Štetje ljudstva.
PREDRZNI ROPARJI SO U-DRLI V VELIKO BANKO V McKEES ROČKS PENNSYLVANIA.
^fffri/g ■"."j
Pri tem so ustrelili dva bančna uradnika in odnesli petsto dolarjev.
ZASLEDOVANJE.
Pittsburg, Pa., 7. aprila. —
Jako predrzen roparski napad se ie zvršil včeraj v McKees Kocks, ki je predmestje Pitts-btirga. Štirje tuji zakrinkani možje so zvečer ob pol devetih prišli v Victoria banko, ki je vsak večer odprta do desete ure. Dva roparja sta stopila pred blagajnika, ki je prešteval denar; ustrelila sta ga na mestu, nakar sta pograbila ves denar. ki ga je imel pred seboj. Medtem je pa priše! poslovodja. da čuva blagajnika, toda vsi štirje roparji si> sedaj naeWrat ustrelili nanj. Nato so pa roparji v naglici pobrali ves dc nar v banki, nakar so hitro odšli ven, zasedli svoje konje pred banko in odjahali. Več meščanov, ki je skušalo roparje zadržati, je bilo pri zasledovanju ranjenih. Lahko je bila ranjena tudi neka stenogra-
PONOVNO OFOZARJ/ ROJAKE NA PREF , NIKOV RAZGLAS GLEDE LJUDSKEGA ŠTETJA.
Vsak naj natančno prebere slednje vrstice in se po njih ravna<
TRINAJSTO ŠTETJE.
M
in zgtu>6 denarja gentje plinove*druzbe.
—	Rojake opozarjamo na novo zalogo knjig, 'ki smo jih pravkar prejeli iz starega kraja: Angleščina brez učitelja, 40 centov; nove, velike sanjske knjige po najboljših virih s podobami. stanejo ^o centov, A-becednik za one, ki se pričnejo učiti branja in pisanja; velja samo 25 centov in je trdo vezan. Mali katekizem, 15 centov. veliki katekizem. 30 centov, male zgodbe sv. pisma, 25 centov, velike zgodbe sv. pisma, 40 centov, sveta Genove* fa, iS centov, najboljša zbirfela ljubavnili pisem, centov, spretna kuharica. 80 centov, pesmarica Glasbene Matice, najnovejši, tretji natis, cena $1.25. Žalost in veselje 40 centov in Zlata v.ls, 20 centov. To je nekaj knjig, ki smo jih dobili baš v našo zalogo, in po katerih ljudje najraje segajo. Pri večjem naročilu damo pri-mereii popust. Posebno se priporočamo duhovnim gospodom za abecednike, male in velike katekizme ter male in velike zgodbe.
—	Louis J. Lauschc, znam gostilničar na bi21 St .Clair a ve, onlpotiije za dalj časa v Crackett, Contra Costa County California, kjer namerava ostati nekako pol leta. Čas od-potovanja je določil v soboto predpoldne. Kdor se hoče posloviti od njega, naj pride torej ,še ob pravem času, da se priredi dostojna odhodnica.
—	Slovenski Baseball klub priredi v soboto v Knausovi dvorani veliko veselico, fkjer bodo člani kluba prvič nastopili v novih uniformah, ki jih je zgotovil krojač Josip Gornik. Vsi rojaki so uljudno vabljeni na veselico. Vstopnina samo 25 centov, ženske proste.
—	Slovenska Narodna Čitalnica priredi v soboto zvečer v svojih prostorih na Norwood Rd. posebno domačo zabavo, ki bo zadnja v tej sezoni. Vsi rojaki so pov
kor poroča bančno vodstvo, so roparji odnesli samo kakih $500, vendar je ta svota gotovo večja. O roparjih ni nobenega sledu.
—	Umrl je rojak John Pe-rušek, star 16 let v Lake Side eno leto za prehlajenjem. Tukaj zapušča stariše. Pokoj njegovi duši!
—	G. Louisu Lachu 11a E. 62nd St. je umrl sin Josip, star
3 leta za difterijo.
—	V Collimvoodu, na .svojem domu je umrl mladi rojak Feliks Novmc po dolgotrajni bolezni — jetiki. Pogreb se je vršil v četrtek dopoldne ob 8. liri. N\ v. m. p.
—	Iz stare domovine smo ddbili sporočilo, da je bil posvečen v Ljubljani za mašnika Rev. Vladimir tfobek, ki je i-mel v pondeljek novo mašo na Brezjah na Gorenjskem. Rev. Vladimir JI obe k je brat tukaj v Clevelandu obče znanega poslovodje Frank Sakser Co. Mr. Antona Bobe k a. Častit amo!
Ker se glasom sklepa kongresa, potrjenega 2. julija mora pričeti trinajsto deseti no štetje naroda v Zjedinj državah, pričenši z dnem najstega aprila devesto in set; in
ker ustava Zjpdinjenih zahteva ljudsko štetje' deset let v svrho, da j zastopništvo različnih hiši poslancev; in
ker je za ljudstvo Zj< žav največjega pomena, to štetje popolno in nat poročilo prebivalstvu in moček dežele: Raditega jaz, WILLI A ] WARD TAFT, predse« držav Ameriških izjav! daločam ter naznanjat dolžnost vsakega na vsa vprašanja gl< kega štetja, tikajc
raščenec. ki ne varjati na stavljena kazniv.
Edini namen štetja dobiti občne statistične ke glede prebivalstva in močkov dežele in odi je treba od posames mojt svrho, da se sestai na statistika. Štetje ni benega opravka z davfei, bo v vojski ali pri siljeno šolsko dolžnostj rejevanjem naseljevanji vrševanjem katerekoli državne ali lokalne odredbe in tudi ne zai bena oseba trpeti škode kak način, ako da zal informacijo. Ni se treba da bi se količkaj odkrilo kake posamezne osebe zadev. Zaradi potrebne te pravic in zade<v oseb, dajajo informacijo, je vj lužbenec urada za štetje zan pod visoko kaznijo, < sme izdati nikakoršne infc cije, ki pride tem potom do-govega znanja.	«m
Zaraditega resno opominja vsakogar, da odgovarja 110, popolno in natančno vprašanja, stavljena mu od Ijt
— Ona oseba, ki je pri nas skh števcev ali drugih ush dala vezati roman "Strah na benccv urada za ljudsko št Sokolskem Gradu" naj se Ida- j in s tein po svoji moči prij govoli takoj javiti, ker knjige ' mdrejo, da bode to velike
so že zda v ne j zvezane.
potrebno javno podjetje usj no.
V DOKAZ TEMU sem noročno podpisal in ukazal, se pritisne pod to pečat
— Pisma v našem uredništ vii imajo sledeči: John Toma žič iz Claridge, Pa. Ana Ho fer iz New Yorka, Frančiška'
Žnidaršič iz Rakeka, Fr. Jak-1 ^anQ y nie$tu Washin_ šič iz New Yorka, Anton Jarc'dcn petnajstcga n,arca j€ta iz žuženiberga, Fani Mulej iz SQČ devetsto in c|esctegai Bohinške Bele in Jos. Princ. Vsi ti naj se zglasijo v teku desetih dnij. ker sicer vrnemo pisma pošti, ker mi nismo upravičeni držati pisem dalje v u-radu kot dva tedna.
visnosti Zjedinjenih držav i meriških sto trideset in tega.
W. H. TAl
(Državni pečat). Na povelje predsednika: Philander C. Knox, državni
— Prav vesele čase imamo v Clevelandu. OVl cvetne nedelje sem smo imeli že štiri veselice, med temi tri igre, a o-beta se nam še več. V* soboto j Trubar," zvečer ima Baseball Udub vese- gra dr. Lunder-. lico, A.'' nedeljo je čarovniška j "Moč uniforme " ^ dine,	. .........
m;
1 inuiv nnoiwiir slovenski krojač
t	VELIKA ZALOGA VINA.	-
£	**
4	V svojih kleteh imam veliko zalogo najboljšega do.	*»
4«	mačega vina, ki ga prodajam po teh cenah.
£	Ena vrsta........................ . $18.00 barel,	« ►
4* Druga vrBta......................... $20.00 barel.	* »
I?	Posoda velja $150.
J	Rojaki, kupujte to vino, ker boljšega težko dobite	„ „
J	in nikjer po tako nizki ceni.	« *
i	Pri vsakem naročilu naj se pošlje denar, in takoj	* *■ odpočijem vino.
MRS. J. SKEBE, FIVE POINTS,
*	COLLINWOOD, O.	J*
******************♦*****£
Potrebujejo se dekleta *
j	7.a izdelovanje smodk; 3
I	plačane so tudi, ko se u- |
i	čijo Ko so izučene. do- J
1	bijo od $\o — 15 na te- 1
i	den. American Cigar Co. j
I	922 Woodland ave. S. E- 2
DSKA n
ražniki, kadar se gre za napad	cijali
na cerkev. Poslužujejo se vseh	izvra
h/.i). samo da blatijo one, ki	in naj bo pripravljen svoj glaa
i petek — ki s0 čistciši od n)lh' katcrih	* krolri»*nii varati i
" dnišba "iih blatenic nik<iar ne more	rati' zadeti.
Naročnina:
[ERIKO: ......$aoo
>PO: ........$3.00
rELAND po posti..
............. $a-SO
sne številke po 3 cente
li brez podpisa in osob-se ne sprejemajo in ne
Via pisma, dopisi in denar I se pošiljajo na: Tiskovna družba 'AMERIKA' 6119 St. Clair ave. N, E. Cleveland, Ohio.
tvelandska AMERIKA" cd Tuesdays and Fridays ... — Published bv — The AMERIKA Publ. Co.
(a corporation.) 7X119 St. Qair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
m
lead by 15.000 Slovenians trainers) in the City of Cle-land and elsewhere.
rates on request-Cuy. Princeton 1277 R.
"Entered as second - class tter January 5. 1909, at the office at Cleveland, Ohio ler the Act of Mar. 3. 1879."
38 Fri. Apr. 8. *io Vpl UJ.
isk v Rimu.
tali smo zadnjič brzojav-, da je prišel Roosevelt v Rim i bil sprejet v avdijenci pri tu, ki se je postavil na 'Non possumus." Ka-10 poročali v zadnji šteje sveti oče stavil predpogoj, pod katerim le bivšega ameriškega lika.	ta sprejem
očetu se je Roose« jal že v Egiptu po a-;m poslaniku v Riniu, idi izposlovalavdijenco, pod pogojem, da Roose-lajprvo obišče Vatikan in potem druge verske misi-v Rimu, posebno metodis-to organizacijo. Ker se >sevelt temu ni udal, je avdijenca seveda odpove-
coj so pa 10 priliko zrabi-rražniki cerkve in zatrobi* svet o "netaktnosti Vati-In objednem s troben-11 lažij med svetom, so sov niki cerkve pričeli tudi huj iti proti Rimu. Da pa či-;m pokažemo, kakb nes-ni si ljudje, kadar se gre >vraštvo proti cerkvi, naj izpregovorimo sledeče:
Ko je bil Roosevelt predsed-v Beli Hiši v Washtngtonu, t tudi on imel posebne avdi-:e. Nihče n» s,"el k njemu, i ni bil naznanjen in če ni tj naznanil razloga, zakaj ihaja k predsedniku. Uoose-It je lahko vsako osebo iz-jučil iz avdijcnce, 'če je tako elel. In tako je tudi prav. ;velt je imel svoje vzro-da ne pusti gotovih ljutlij sebi, in sedaj ko Roosevelt ni predsednik, temveč privat-oseba, hodi on k drugim avdijencam. In sedaj je za-isno od teh ljudij, ki jih hoče tosevelt posetiti, če hočejo sdnjega sprejeti ali ne. Pij X llma svoje vzroke, da ne rejine Roosevelt a. Zakaj ? ioosevelt je sklenil, da obišče v Rimu nietodistovski misijon kot Vatikan. In ravno metodisti v Rimu so največji itiki in neznačajneži v Ri-Katoliško cerkev in nje-svečenike blatijo, kjer 1110-Povsod delajo napuhne-propagando za svoje namene ter v razširjanju takih naukov jim je vse dobro, kar pri-pod roke: Laž, obrekovanje, psovanje in blatenje. (X*i-"110 je torej, da sveti oče v m z enakimi ljudmi ne nio-ničesar skupnega. In j iz tega vzroka je odpo-avdijenco z izrazom: possumus."
»vedanega je razvidno, J — d cerkveni sov-
Pomlad... Koliko čara in so čitali ustavo Zjedinjenih dr-
lepote izvira iz te pomladi!
Povsod se opazuje novo življenje. Vsa narava se pripravlja, tla se okinča z novim bleskom in sijajem. Snežnobelo cvetje in trava bujno klije, a drevje je v popkih, pripravilo se je. da se razvije v milem zelenju in rodenju. Po klijo-»*ih travnikih iti poljih hodijo mladeniči in devojke ter si pripovedujejo medsebojno ljubezen, ki ie lik probujeni naravi, sveža, mila, cvetoča, ZraJk je napolnjen opojnega vonja, a lahni iztočni zafir in mirni po-točič mehko šepečejo pesem — pozdrav prvemu maju. Da, v resnici krasna in razkošna je pomlad! V nekaj dnevih prične prepevati tisoče ptičk pod nebom, v gozdovih , po travnikih in poljih, po lokih in gajih, a metuljčki pričnejo letati od cvetke do cvetke ter srkati sladan med in nastal bo popo-len preobrat v naravi, prebujeni iz zimskega spanja. — Sol-nee s svojimi toplimi žarki bo privedlo na dan ves ta pri rodni čar, in skoro ne bo človeka — siromak ali bogataš — ki se ne bi veselil pri tej spremembi narave. — Ne bo srca, ki ne bi veselja poskakovalo, ki# ne bi z ginjeno dušo poslušalo krasne pomladne pesni iz grl selskih devojk bajnih mesečnih večerih, Zakaj ne? Pod široko, gostolistnato lipo se hočete znajti dve srci. ki imate iste občil tike, iste misli, zakaj ne bi prepevali, ko se jim smeje življenje!
Mi, ameriški Slovenci, stanujoči v tuji deželi, kamor smo prišli, da doživimo več lepih pomladi) v boljšem blagostanju kot v stan domovini, se v času pomladi vseeno radi spominjamo stare dežele, dežele rojstva, zibelke zlatih mladinskih časov. Posebno ob prihodu zlatožare Vesne se spominjamo mile domovine Slovenije, ki je v naši duši osta-vila spomine na toliko žarkih pomladlj. ko smo snovali toliko mladeniskih naklepov in mi-slij.„.
Da. ne bo človeka na zemeljs ki kroglji, ki se ne bi radoval sedaj »>b zlati Vesni, a mogoče bo bitij, mogoče nas Slovencev, ki smo došli preko večnega oceana v to zemljo, da tukaj s težkim in mučnim delom, s krvavimi žulji, priborimo kruh in obstanek — kdo izmed teh se bo radoval nad prihodom pomladi?! V obširnejših prostornih tovarnah, med nebotičniki MESTNIM zgradi), v plinovih rovih, kdo bo slišal prihod pomladi, kdo se bo veselil?
Da, težka bo pomlad za delavca. Prava pomlad za njega se ni prišla Toda nada, sladka ona nada, ki redkokdaj zapusti človeka, potnika na zemlji, ta nada nam ostaja. V tej nadi se obračamo proti nebu, in dasi sedaj na Vesna z vsem svojim čarom, ni še prava pomlad za nas, pa upamo, da pride kmalu in nam oznani boljšo bodočnost...
*	Prvič v štirih letih je prišel mski car v gledišče, kjer ga je ljudstvo "navdušeno" sprejelo. Jerum. jerum, quae mu-tatio renim1
*	Zanimivo bi bilo izvestje, Če je car v teh štirih letih postal bolj človekoljuben, ali pa so se revolucionarji pomirili?!
*	Listi "World, Times" in drugi so dobili poročilo, da je bil Roosevelt v Neapolju sprejet z velikanskim navdušenjem, hist "Sun" pa poroča, da ni bilo nobenega sprejetja Kako morejo "World," "Times" vendar tako grdo lagati!
*	Viktor Berger, socijalistič rti kandidat za župansko mesto v Milwaukee, je izjavil pri ne-
govoru: Vj
j-m 9nC
so napUijst in Najbolj sovražnici socijalizma v njih lastnih vrstah.
* Država Maryland je ! zamorcem popolnoma odtrgala pravicc^ glasovanja, Odkod neki so prišli,* ti beli " državljani države Maryland? Kje neki
živ?
*	Senator Allds, ki je sprejel $1000 grafta, je govoril tedaj. ko je prevzel kandidaturo za senatorja: "Jaz sem riajpr-vf> /Vmerikanec. potem'šele republikanec." 'tis true, 'tis pit-ty; and pitty 'tis, 'tis true!
t In da ne pozabimo ljubih "naprednih" v Chicagi: Glejte gorenje vrstice! Kako se že g!asi vaše geslo? Aha! Mi smo najprvo lažniki, potem šele tat-je.
*	Pričakujemo tudi izvirnega poročila iz Indianapolisa glede Brightove bolezni, ki naj nam malo bolj raztolmači vzroke. "Postscriptum" o tem bode jako zanimiv,
*	Nekateri ljudje so zgrešili s •oje poklice. Tako nekdanji "cow - bov" ki so prišli v uredniški sanctum, kateremu delajo sedaj največjo sramoto.
*	"Ekseleuca policijski načelnik"! I Ju, kako to smrdi po starem evropskem ^birokratiz-11111! Se pač vidi, da oni, ki to piše. ima še greenhornski strah pred takimi "ekselencami." ki nimajo eksistence.
Po
ih
se
vsem
va n
sveto
f Anton Medved
Od prijateljev pokojnega slovenskega pesnika Antona Medveda smo dobili sledeče vrstice :
Cleveland. O., 6. aprila — Presenečeni smo bili, ko smo doznali prežalostno novico, da je 12- marca, utihnil eden naj-l> olj šili pevcev slovenskega Parti asa, preč. g, Anton Medved. Umrl. utihnil je in ni ga več ined nami. Kaj pravimo: U-tihnil je? — Ne, 111 utihnil! On iivi iu bo živel, kajti o njem lahko rečemo: N011 omnia morim-' Xe bomo ocenjevali njegovih pesniških del, saj smo jih čitali tupatam ter si oslaja-li svojega duha dolgo vrsto let v vseli štirih letnih časili z njegovimi duhovitimi proizvodi. Komaj 41 let stari pesnik je šel v prezgodnji grob, ob katerem plalka cela Slovenija.
Ounui j" Tebi treba nekrol«»L'ov, o tslavec. naftih Strnili, rajskih Ionov?
(Milini) «4; rešila Te Je smrt, liH ti'Iva nnfta, gaj !n vrt
odmeval bo<lo Tvojih infill glasnih ob dnevih mrkllli Ln bolj Juinlh,
kor TI	- dosdeviio mrtev,
za narod kvoj — velika žrtev!
Prerano Sel si TI pred na«ul, lobll »| svojce nad zvezdiiml!
Konec sveta.
(Konec.)
Tako prili odnjost oznanja svetovom seda j 11a veda. Opozoriti pa moramo bravce, da zadnji sklepi že segajo čez zanesljive meje. Fizika namreč uči, da se zakoni, ki veljajo za sedajne omejene izkušnje, ne dado vseskozi obračati na prihodnje dogodke — Kaj je Stvarnik namenil svetovom, ki so radi nedostatne solnčne toplote prišli ob organsko življenje, do tega spoznanja ne seže nobena človeška moč, ne pamet, nobena današnja učenost.
Bodočnost, ki jo kaže današnja učenost našemu osoln-čju, tisto bodočnost prerokujejo tudi drugim osolnčjem ali stalnim zvezdam. Cela vrsta v nan jih solne, raztrošenih po vseh krajih svetovnega prostora, je ta>ko ohlajenih, da njihovo površje že pokriva razbeljena troska in plena; že se je znižala njih vročina do rdeče ^
riji, 8
izkušnjah :jem te vrste bi roka Stv skončhih tirih križefo po vesol pripeljala tup i vet manjšemu nes-reščita skupaj z vso lega finega va treščita skupaj, k ne se po neskončnih prosto manjši svet v strašanskem po rib svetovja, razdrobljen žar ju. In nova zvezda, bi dejal, posveti na nebu, kakor se je pred očmi strmečega človeštva zgodilo že večkrat. Velikanski požar starega sveta prekosi s svojo svetlobo vse druge zvezde, zim se <k*akor novo mlado solnce, pa ni sobice, ki bi imelo kaj stanovitnosti, le tnalo časa sveti krepko, čez nekaj mesecev že peša, ugasne in zgine za vselej. To ni nov trden svet, temveč prah in pepel, tki se je vnel ob prerodu sveta
Pa kdo neverjetno poreče: "Ta je bosa; odkod bi prišla ta velikanska pila, da bi kar ugaslo solnce in otrpnelo z vsemi njegovimi silami in planeti vred razdrobila in zinela v prah i^t pepel?"
Tudi taka sila se nahaja po neizmernih prostorih neba. No* va astronomija pozna tako zvezdo pod imenom "Cambridge." Ta velikanski svet prekaša vse dosedaj znane zvezde s hitrostjo svojega gibanja. S tako hitrostjo se giblje, tla vse človeško poznavanje prirode ni nikdar in nikjer raz-odelo talke sile, kakor je v tej zvezdi. Zatorej ni nemogoče, da kdaj zadene ob kako osoln-tjc.
Sloveči ameriški zvezdoslo-vee Simon Newcomb je pri otvoritvi Flower zvezdarnice vse učilišča države Pennsylvania rekel: "Kakor bi gledali v večnost, tako se nam zdi, ko opazujemo strašensko silo-tost te zvezde. Nobeno nateze-vanje svetov je ne more pripraviti k miru." •
Kakšna- niqra biti zgodovina te zvezne, ki je večja kot natse osolnčje, in najmanj dvatnili-jonkrat dalje od nas nego zemlja od solnca, pa se uMo hitro giblje, da bi v dveh minutah preletela krog in krog našega sveta. Čeprav bi se sedaj obrnila proti zemlji hitro kakor leti, vendar bi preteklo čez milijon let, predno bi treščila v naš svet. Ko bi pa zadela naše o-solnčje, zdrobila bi nam solnce s planeti vred, vnela bi vse stvari, <la bi jih ne bilo druze-ga kakor sipa, prah in pepel, ter bi izprememla svetove našega osolnčja v nekako dimna-to zmes, v prvotni kaos, iz kakoršnjega se je, kakor trdi Kantova in Lapacejeva teorija, porodilo osolnčje naše.
Simon Newcomb ni posebno brzdal svoje domišljije, 'ko je nadalje govorih ''Kake dogodke so doživeli prebivalci, ako jih kaj biva na planetih tega orjaškega solnca! Kaj so videli prebivalci te orjaške zvezde, ki so bivali ondi pred milijon in milijon leti. tedaj ko se je porodila naša zemlja? In kaj so doživeli poprej ti prebivalci večnosti: — so li videti kdaj črno nebo brez zvezd? Ali se je na ondašnjem nebu pozneje šele pokazala belkasta lisa, meglovju podobna zjbel-ka ozvezdja? Ali je morda ta medla lisa v teku sledečih milijonov let pomnoževala svojo svetlobo, ali ni pooblačila neba. razkosala se na posamezne okrogle skupine —' svetove, ki jih v sedajnosti ogledujemo 11a nebu ? Ali se bodo v pričo te ogromne zvezde porojeni svetovi in zvezdna krdela, predno ona izgine iz vidnih pokrajin neba, ali se bodo vse druge zvezde zopet združile v podobi neznatne lise, dočim jo ta silovita zvezda pobriše naprej v neizmerne prostore onkraj na šega vsemirja* kjer se potem izgubi pred zemljani v neskončni globočini neomenjene praznote?!"
— Cenjeni društveni tajniki pe Ameriki t če mogoče naročate drus
Santiago, Chile, s aprila. —
Danes 90 formelno otvorili že* ški predor, ki vodi skoa višje gore v južni Ameriki, Ide. VMk, napol ne n z chi tiski mi in argfcntiskimi zastop niki, je prVi peljal skozi velikanski predor. Predor se na-
PfM stotniki ziuvitti
J. E,
Chile. Tunel je dolg 5 ameriš fleih milj in veže direktno mesta' •e Valparaiso v Braziliji in mesto Buenos Ayres. Pri tem delu so bili odločilni ameriški načrti iu rabili so se samo ameriški stroji. Delo je velik triumf moderne« tehnike.
trtjr
dm
ntove


Ol
Linčanje v Texasu.
Houston, Texas, 7 aprila. —
Frank Bates, ujetnik, ki je pj hegnil iz zaporov, je bil včeraj v zaporih v Centerville linčan Tudi njegovega sina so obesili, toda so ga takoj zopet odrezali od vrvi, ko je bil še živ ():>a oče in sin, sta bila kolovodja pri zadnjem uporu ujetnikov, ki so pobegnili Ujetnike so iskali 14 dnij, predno so pripeljali vse naza; v ječo.
Hiša na prodaj s 0 sobami na n62 H. 61st. St.	(28.
f MliPiluniliiliiOlPIllIllitliliilltfižlltPiliaiiPillili^ffiUi-]
Fran.Bernik
Najboljša slov. GOSTILNA
t i
i
ji
ji j
i
i f i t
it
v Clevelandu, O. ]
3829 St. Clair ay, ]
f* 1 [kttiinn tunmiiiirr minmrnrijni jieumtr^nn'Oitr irniij
.1 Kakor .pomladi nanva v.fctlj« v* jrutlMro, "' iatoUko j« potreb« T<b«diti človeško kri, ln deluj« t filoveik«* tele««. Teaau utreči rojakom dam idravtU ustonj. N« odlašajte pilite takoj ter priloiite p*r inamk sa pofitarino.
JOHN QORNIK,
tOJA' r Avi
610B St. Clair Av*.
Se priporoča rojalkom za nakup moških oblek in perila. Izdeluje fine moške obleke po primernih cenah. Priporoča se društvom v izdelavo društvenih oblek. SVOJ K SVOJIM!
mmtmmrmmj
■■mM i
JOS. H. MILLER & CO.
Razprodajalci na debelo najboljšega žganja, vina in cigar. Mi smo najbolj znani agentje za razprodajo pijač Slovencem v Clevelandu.
Fina postrežba, najboljše blago in cene primerne. Naročila se pošiljajo tudi izven Clevelanda.
Jos. H, Miller & Company
917 Woodland ave. vogal 'E. 9th St. Cleveland. O. Tel. Cuy. Centr. 8044 R.
1
I
\
f I

"Zdravje se mi je tako zboljšalo, odkar sem začel uživati Severov Kričistilec, da tega zdravila ne morem dovolj priporočati."
V. Cervenak, Springfield, 111.
NA PRODAJ V LEKARNAH POVSOD.
PIŠITE PO NAŠO KNJIŽICO "KRVNE BOLEZNI."
Najizdatnejše spomladansko zdravilo izmed vseh za popolno očistitev krvi, zboljšavo splošnega zdravja in popolno obnovo celega ustroja.
CENA S1.00
ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ.
1	.....
im
(Priredil Podravski.)
I
Nekoč, ko je bila še mlajša, zalša ter je imela lepši glas, je na "dači", v sobi za goste, sedel njen obožcvatelj Nikolaj Petrovič Kolpakov. Bilo je zelo soparno. Kolpakov se je bil ravno kar najužinal ter iz-pil steklenico vina in se pri tem ni počutil dobro. Oba sta se dolgočasila in pričakovala, da prejde soparica in ona odrineta na sprehod.
Nakrat pa se v veži nepričakovano oglasi zvonček. Kolpakov, ki je bil brez suknje, je poskočil in vprašaje pogledal Pašo.
"Bržfkone bo to listonoš, aH nemara kaka prijateljica," re-pevka.
Kolpakov se ni zmenil za Pašine prijateljice, niti za lis-tonosa, pač pa je za vsak slu-Jaj yzel v roke svojo obleko in odšel v stransko sobo, Paša pa ie šla odpreti. Na njeno vsliko začudenje pa na pragu ni stal ne listonoš, ne prijateljica, marveč neka uapoznana ženska, mlada, zala, okusno o-blečena in navidezno zelo redna.,
Tujka je bila »bleda in je težko dihala, Ikakor bi bila dospela po visokih stopnjicah.
"Cesa si želite, gospa?" vpraša jo Paša.
Gospa ni kmalu odvrnila. Napravila je korak naprej, polagoma ogledala sobo, se vsed-la, da je izgledala, kakor da nc bi mogla stati vsled utrujenosti ali bolezni; potem pa je dol-£0 gibala svoje blede ustnice, kakor bi hotela nekaj povedati
"Ali je moj mož pri vas?" je vprašala naposled ter dvignila na Pašo svoje velike, od joka zarudele oči.
"Kakfcen mož?" pqsepeta Paša, toda ob enem se je prestrašila tako, da so ji mahoma otrpnile rdke in noge. "Kakšen mož?" je ponavljala in pri tem začela trepetati.
"Moj mož... Nikolaj Petrovič Kolpakov.
"N. ..ne, moja gospa... Jaz .. . jaz ne poznani nobenega moža," Minila je minuta v ti* štrli. Tujka si je nekolikokrat obrisala z robcem blede ustnice. da ie premagala notranjo mrzlico, pridrževala sapo iij P*ša je stala pred njo nepre* ttiično kakor vkopana ter jo ogledovala v zadregi in strahu.	O T* \J» "Tako, vi torej pravite, da ga ni tukaj?" je vprašala tujka že s trdim glasom ter se pri tem nekako čudno smehljala.
"faz .. iaz ue vem. po kom povprašujete?"
"Gnusni, podli, mrzli ste..* je zamoniljala tujka, oglediffo-či Pašo s sovražnim in prezr-Ijivim pogledom. "Da. da.... gnusni ste. Zelo me veseli, da vam končno to morem povedati"
K Paša je začutila', da na to gospo v črni obleki s srditimi ^ očmi in z belimi tankimi prsti, dela ona npkak neprijeten, na in začela se je
pel Oriaina, odurna! dnjna oseba! Jaz sem slaba, čujte me. nizka ženska!. Ja? sem slaba, vi ste močnejši, toda i\ekdo je, ki se potegne zame in za moje otroke! Boj vidi vse! On je pravičen! On vas poplača za slehrno mojo solzo, za vse noči, prebite brez spanja' Pride čas, ko se me boste spomnili 1"
Zopet jc nastala tišina. Gospa je hodila po sobi ter vihtela reke. Paša pa jo je gledala še zmerom tdpo in v zadregi: ni razumela ničesar, marveč je pričakovala od nje nekaj strašnega
"Jaz, moja gospa, ne vem ni česar." je dejala ter se tako spustila v jok.
"I.ažete!" je zakričala gos pa. in jo mahoma zbadljivo po gledala. "Jaz vem za vse! Ja vas že dolgo poznam' Znano mi je, da je zadnji mesec po sedal pri vas vsaki dan!"
"Da. Nu in kaj? Kaj sle di iz lega? K meni zahaj
i aKt
. a , m.
Sladko pecivo, tujka. "IX /i > i.jaj jesti, tu civo. Vi mi res noči mojih reči ?"
Ker ni dobila odg v je gospa vsedla in m k .j pre misije vala. zroča pri	en
točko.
"Kaj mi je sedaj početi?" je vprašala, "če ne dobim tel devet sto rubljev, pa je zgubljen on in jaz z otroci vred Ali naj ubijem to podlo žens ko, ali se zgrudim pred njo na polena? In gospa si pritisne robec na lice ter se zjoče. "Jaz vas prosim," se je čulo i- iz njenega ihtenja. "Saj vi ste izžemali in ugonobili mojega moža. torej rešite ga... Vini mate do njega sočutja, toda k otroci... otroci. Čemu naj tr z pe otroci?"
Paša si je predstavila v du liu male otroke, ki stoje-na ulici ter je sama začela ihteti. "Kaj za morem jaz storiti a moja go»pa?" ji odvrne. "Vi
ninogo gostov, toda posiloma pravite, da sem jaz ugonobila jaz nikogar ne vabim. Vsakdo Nikolaja Petroviča, toda jaz
I grvusen vtis
sramovati svojega obuhlega
m
rdečega lica. vraske na nosu in'sapelja las na čelu, ki ie ne kako kljubovalno štrlel po koncu. In zdelo se ji je, ako bi ona bila * revna, brez vrasfae in brez šapeija, da bi se še dalo skriti to, češ da je nepored na in ne bilo bi ji tako hudo stati tu pred to nepoznano gospo
"Kje je moj mož?" je nada 1 je vala gospa. "Sicer pa, ali ie on tukaj, Idi ga ni, meni je to vse eno, toda povedati vam moram, da so prišli na sled sponeverenju in da Nikolaja Petroviča iščejo... Hočejo ga zapreti. Evo, kaj ste napravili«" • ,
Gospa je vstala in Močno ganjena jela hoditi semtertje po sobi. Paša jo jc gledala, toda vsled strahu je ni razu-mela.
"Danes ga najdejo in zapro,'
dela, kar se mu poljubi."
"Pravim vam, da so prišli na sled sponeverjenju! Spo neyeril ie v pisarni tuj denar Za takšno ... kakoršna ste vi rodi vas se je odločil na pre stopek. — Cujte." je dejala od ločno ter obstala pred Pašo "Vi ne morete imeti kakih na zorov (načel), vi živile samo radi tega. da delate hudo, to je vaš smoter; a vendar si ne morem misliti da bi bili že ta ko nizko pali, da bi v vas ne bilo Človečkih občutkov! -On ima ženo, otroke... Akr, ga obsodijo, pa jaz in otroci po mremo od gladu... Ali razu mite to! \ med tem se še nahaja sredstvo, ki lalVko za varuje njega in nas beraštva in sramote. C"e plačam jaz danes zanj devetsto rubljev. pa ga puste nn miru. Simo devet sto rubljev...!"
"Kakih devetsto rubljev?' vpraša potihonir. Paša. "Jaz., jaz ne vem za ničesar ... Jaz nisem dobila denarja...
"Jaz vas ne prosim za devet sto rubljev... vi nimate denar ja, vašega tudi ne potrebujem Prosim vas za nekaj • druzega Moški navadno takšnim, kakoršna ste vi, darujejo drago tine. Vrnite mi torej dragoti-iie, ki ste jih prejeli od mojega moža!"
"Moj gospa, on in i ni daroval nobenih dragotm!' zakliče Paša, ko je že začela razumo-vat: tujo gospo.
"kje je denar? On je zapravil svojega, mojega in tujega... Kam je prišlo vse to? Čujte me! prosim vas! Bila sem razburjena in napovedala sem vam dokaj neprijetnosti, toda prosim odpuščanja Vi me morate sovražiti, to vem. toda če zamorete imeti le nekoliko sočutja do mene, lahko si predstavite moj položaj! Prosim vas, vrnite mi moje dragotine!"
"fini..." reče Paša ter skomigne z rameni. "Zelo rada bi vam pomagala, toda naj me Rog kaznuje, če ni res. da mi on ni dal ničesar. Na mojo vest. Sicer pa imate prav", se je zbrihtala pevka, "dve reči mi je podaril. Naj se vam poljubi, vrnem ju vam, če Je tako hočete..."
Paša odpre skrinjo ter vzame iz nje votlo, zlato zapestnico in tenak prstan z rubinom.
"Naj se vam.poljubi,reče ter "nudi te stvari svojemu gostu.
Gospo zarudi in lice ji stre-peta. Bila je razžaljena.
"Kaj, to mi ponujate?" reče. "Jaz nisem prišla beračit: dajte mi samo to, Ikar mi gre... kar ste vi, okoristivši se s položajem, izžmeli iz rok mojega moža .. tega slabega, nesrečnega človeka. Četrtek, ko sem vas videla z možem na pristavi, ste imeli na sebi dragoceno iglico in zapestnico. Torej se mi ne morete predstavljati za
moje reči ali ne?
"Kako ste vi, pri moji veri. »Čudni..." reče Paša ter se začne razčiljati. — "Zagotavljam vas, da od vašega Nikolaja Petroviča, ra
vas zagotavljam kakor pred živim Bogom. .. . zagotavljam vas, da nimam nikakega užitka od njega.. V našem zboru ima edino Mota bogatega oboževa-telja: me ostale pa le samo ži votarimo, Nikolaj Petrovič je izobražen in nežen gospod, raditega sem ga tudi sprejemala, Nam ni mogoče ne sprejemati gostov."
"Jaz vas prosim za reči. Moje reči mi dajte' Jočem in ponižujem se pred vami... Naj se vam poljubi, pa se zgrudim pred vami na kolena. Naj se poljubi."
Paša je prestrašena zakričala in jela mahati z rokami. Čutila je, da ta hleda. zala gospa, ki govori tako blagorodno kakor v gledališču, zares zamore pasti pred njo na kolena, a to vsled ponosa, iz blagorodstva da bi povikšala sama sebe in ponižala pevko.
"Dobro, jaz vam vrnem reči," reče v naglici Paša, otira-joča si oči. "Naj se vam poljubi... Samoto je, da jih nimam od Nikolaja Petroviča. Dobila sem jih od drugih gostov. Kakor se vam poljubi." Po teh besedah je Paša odprla predalnik, vzela iz njega iglico z demanti, koravdino nit, koliko prstanov, zapesnieo ter dala vse to gospe.
Vzemite, ako le tako hočete, samo to še rečeni, da od vašega moža nisem dobila ničesar. Vzemite, to. ter -obogatite!" je nadaljevala Paša, razžaljena po grožnji, da pade pred njo na kolena.. . Ker pa ste vi, bla-gorodna njegova zakonska žena, morate ga držati pri sebi. Tako! Jaz ga nisem klicala k sebi. on jc sam prišel..."
Gospa pogleda skozi solze pontijane reči ter reče:
"To še ni vse. To še pet sto rubljev ni vredno."
Paša razjarjena vrže iz predalnika še zlato uro. škatljico za svalčice ter zapone in reče, razprostrši roke t
"Več pa niti sama nimam... Ce tudi pogledate!"
Gospa je vzdihnila. S tresočimi se rokami je zavila one reči v robec in ne re"k£i niti besedice, niti ne pokimavši z glavo je odšla.
Duri sosednje sobe se odpro in v sobo pride Kolpakov. Bil je bled in nervozno je potresal glavo, kakor bi bil povžil uprav nekaj grenkega: v očeh so se mu lesketale solze.
"Kake reči ste mi donašali?" ga vpraša Paša ter stopi k njemu. "Kedaj, dovolite, da vas vprašam."
"Reči.. . To so zgolj spletke — reči! odvrne Kolpatkov ter potrese glavo. "Moj Bog! Ona se ie jokala pred teboj, poniževala se,.."
"Vprašam vas: kake reči ste mi donašali?" zafleriči Paša.
Moj Bog. oil a redna, ponosna. čista.. . in hotela je pasti na kolena pred... pred to dekli-
lena, a... pred kom? P •eboj! O, moj Bog!"
Urno se je oblekel in prezr ljivo ogibal se Paše, odšel.
Paša se je vlegla ter začela glasno jokati. Že ji je bilo žaj za svojimi rečmi, katere je bil; le v razčiljenosti oddala in čutila se je razžaljena. Spomni la se je, kafkb jo je pred tremi leti nek trgovec pretepel za prazen nič in zjokala se je še glasneje.
MiKi
Naznanilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da hočem v hiši 5715 Prosser ave. N. H. odpreti trgovino, kjer bodeni prodajal papir za stene, kakor tudi iz. deloval razne napise za trgovine in papiral sobe. Delo se bo izvršilo poceni, takoj in dobro. V obila naročila se priporoča-
Kari Gamperl, 5715 Prosser ave.	(3°
Opomin!
S tem naznanjam vsem onim ki mi kaj dolgujejo, da svojo dolžnost prej ko mogoče sto-■re, ker sicer jih naznanim s polnim imenom v časopisu.
Math. Hrastar. 5920 St. Clair
ZOR ROJAKI!
S Po dolgem času se mi je
posrečilo iznajti pravo in najboljie sredstvo za rast las, proti izpadanju las in odstranitev luskin na glavi, t. j. Alpen tinktura in pomada, od katere resnično moškim in ženskim zrastejo lepi lasje; ravno tako moškemu zrastejo lepi brki in brada. Revmatizem v4 rokah in nogah se popolnoma odstra^ ni, ravno tako kurja očesa, o-zebline, bradavice in potne noge to zdravilo hitro odstrani.
Vprašajte prt
J. WAHCIC, 109a E. 64th St.
Cleveland, O.

Za tuje oglate ni odgovorno ne iiredniitvo in ne upravniitvo
s
Forest Kins wok.
kupone ?

Hranite jih. Vredni to denarja. Pišite po nai katalog, kjer je opitattih čez 3500 daril. Pomnite da,
Forest King moka
ne stane več kot druge moke.
The Weideman Floor
1. 53rd St & Big 4 1. K.
Popravek.
Kot dodatek k zadnji zahvali Slovenskih Sokolie, naznanja še odbor, da se prisrčno zahvaljuje tudi pevskemu društvu "Triglav", ki je brezplačno po sodilo svoj piano pri veselici.
Sokolični odbor
Mali oglasi.
Na stanovanje in hrano se sprejmejo štirje fantje ; v hiši ni otrok. Poizve se na 6114 Glass ave.	(28
Naprodaj je hiša z osmimi so bami ob tlakani cesti. Vpraša se 11a 1024 E. 72nd St. blizu St. Clair. * (29
Lščeta se dva fanta za stano-novanje iu lir.-Tno pri čednih
ljudeh. Vpraša se na 5902
St. Clair ave upstairs. (28.
Morda ste poskušali
mnoga zdravila za glavobol in brez vspehn, ako vas zopet začne glava boleti, poskusite Se-verove Praške /oper glavobol. Denite praše*k v čašo vode in ko se raztopi, ga pogoltnite s požigom vode. Vedno vas olajša, vam razvedri glavo, raz« bistri duha in uteži želodec. Vprašajte svojega lekamika zanje. 12 praškov za 25^ Pripravlja jih \\\ V. Severa Co. Cedar Rapids, la
tako nedolžno. Vprašam vas no! Jaz sem jo privedel k te-torej zadnjikrat. ali mi daste mu ? Jaz sem to dopustil!" ,««5« ni;	Prime se za glavo in zasto-
ka.
"Ne. tega jaz ne dopustim! Ne dopustim! Pojdi proč od mene... gnu šaha!" zakliče prezirljivo, stopivši za korak na-...........s
Naši zastopniki.
Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, proda-jati knjige, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih naselbinah
Za Cleveland in okolico: Ivan Lah iu Viljem Sitar.. Za Chicago, III.: Martin Launch, iqoo W. 22ltd PI. Za Waukegan, 111.: Mat Jereb, * 1416 Sheridan Rd. Za Springfield, III.: Anton Kuž-žnik. iaot So. 19th- St. Za La Salle, III.: Chas. Okies-
can.
Za So. Chicago, 111.: Martin Laurič, naslov kakor zgoraj. Za Alleghany, Pa.: Nic. Klepec 836 Liberty St. Za Forest City, Pa. John Oso-lin, Box 492. Za Moon Run, Pa.: Frank Str-mljan, Box 238. Za Irwin, Pa. Frank Demšar,
Box 60.
Za Creb Tree, Pa., John Tome,
Box 94.
Za Iron wood, Mich. Jos. P.
Mavrin. 132 Luxmore St. Za Ely, Minn. Jos. J. Peshel,
Box i$s.
Za Kansas City. Kans. Anton Žagar, 330 N. Ferry St. Za E. Mineral, Kans. Ig. Schlu-ge. Box 47 Za Rook Springs, Wvo. Ant Justin, Box 563. Za Enum Claw, Wash. Joseph Malnaritch. Za Omaha, Nebr. M. Ostronic, 1408 So. 12th St. Za Great Falls,
1 ixn 11111 m 11 in,
AKO pa*IUiš denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, kalem ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair At*	CLEVELAND, OHIO
AKO r;rrPr plodni UM *
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Are.	CLEVELAND, OHIO
A 17 A želiš svojega sorodniki,ženo ali kakega <lrugegalzstarega . A Iv U	kraja ▼seetl v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek pri
Frank Sakser Co.
6104 St. Clair Ave.
CLEVELAND, OHIO
^ A Tf rv želiš svoje trdo prislnžene novce »igri« rno obre*
A IV U atonoano naložiti v knko hranilnico M
AKO
dobrimi obreatmi, od dne 1 loge do dviga, obrni ae na
Frank Sakser Co.	/
6104 St. Clair Ava.	CLEVELAND,
pa poslušaš lfudi, ki drugače svetujejo In naletiš si
pa ni krivda
Frank Sakser Co.
n TTTTTTTTT"! T T T T TTTTTTT

+ + + + + + + + * * * *
4» +
moth
Dolgo življenje.
Naravna želja človeštva je, podaljšati življenje kolikor nv>goče in itcet vseli časov so poskušali najti takozvan "življenski eliksir". Dasiravno ne m« mo pričakovati, da bi veeno živeli, moremo vsaj do gotove meje podaljšati živ^ Ijenje. Vsi zdravniki sveta pritrdijo, da ie podlaga življenja v prebavalnem sij temu, to je v onih delih telesa, skozi katere ide hrana. Kaikor hitro je kak del t« važnega sistema bolan, trpi celo telo. Ako moremo hitro ozdraviti ta del, zoj dobimo zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavalnega sistema, in to je dobroznan
Trinerjevo ameriško Sif
zdravilno grenko vin<
To ni skrivno zdravilo, ker narejeno iz bogatega, rdečega vina in importira-nih grenkih zelišč. Nima iy sebi nikakih škodljivih primesi ter nikakor ne more škodovati najnežnejšemu želodcu. Celo zdrave osebe bi morale semintam vzeti eno dozo ali dve, da ohranijo prcbavalne organe v popolni delavnosti. To zdravilo
poostri slast do jedi pojači živce,* očisti kri, pok rasi obraz,
zviša c.ieržijo, odstrani neprebavo, prinese pokojno spanje, skuša podaljšati življenje. |

||MTMI»
Rabijo ga lahko vsi člani družine, od najstarejega do najmlajšega, kar ne mc rete reči onobenem druzem zdravilu. Čistost je zajamčena po U. S. Ser No. Na tisoče spričeval najboljših ljudi potrdi veliko zdravniško vrednost zdnu Zdravniški nasvet po pošti zastonj. Piši te v lastnem jeziku.
Izdelovalec zdravilskih posebnosti. 1333 — 39 SO. ASHLAND AVE.
Opozarjajo se čitatelji na Trinerjevo importirano hrvatsko Slivovko ski Brinjevec. Istotako na domače izdelke.

ilMt u dmm[ Prtrdll L J. P. PRV4 KNJIGA.
( \adalje vanje.)	—t
nt morem g voriti,' Tu spregovori Apač, ki je u se mi pojavi .lisel, dosedaj molčal t irami jezik, neizimrna, Old Sliaterhandu ni nobena inise|, ki pa ni t>11 r ta- stvar nemogoča. Bil je uietnk ia da se ne bi z rsila, in določen za fttfRifiški kolec; Melton zraven. Na« nkrat sedaj je pa prost in je sam u-posvctilo v meni; s to jel svoje mučitolje."
pa je pričela ra-iitu-l "Ne jaz, temveč Winnetou za naseljence. Kako sani jih jc ujel," se branim.
bi se prej spomnil na ta nk? Sedaj pa prične t to-jjj hitreje poizvedovati "Kje je ta rudnik?" JffjfV gorovju J umov, pc t dnij Od tukaj "
1 ,fAli so tudi Skalnati >Stu-inci ob tem potu?" ^ '"Seveda, seveda' To j rav-kar me moti pri senor Mel-
torej konečno se vam ir svita v glavi! ^edaj kaj mi je početi. .Velto-bilo toliko za hac>cndo : za rudnike živega s k bra. milijoni pod zem jo, če >i delavce. In yi s c bili -neumni, da ste mu p odali endo, rudnike in (LlaV-za beraskih 2000 p.zov. j še trdite, če m »rete, t Melton poštenjak, ;<ent-
yy je, zlodej, tat in hudiči" kriči r;i/.).irje-Pručilo. "In i sem ji osel na svetu!' ravno največji m\ velik •no, don Tkttoteo. Sva* vas!"
svarili ste me, svariliIM in se tolče s po« v* po ' Da bi vam teti j ver-
tem bi sedaj se<l i na iendi in Jume l>< h kr-lavami pognali od koli."
prepozno; v Ali so iu jaz nimam niče-Šl"
a Dva ttsuč pe-
isramujte me, senor!" ne! Vi imate dva r, črede in v 1 vašo >, (ki ste jo zgubili."
to je grozna -ala!" šala, ampak resnica. Jaz samo uiel Jiirnom, pač z Winnetouom <v jcl Ju-snil efede in v««> vašo Sedaj so na poti v Mimbrenjuv, da svojo kazen. Midva ila naprej, da vfcm na-Seveda nisva slutila leravate haciendo pro-
ičilo stoji ves tnl od za-
pred menoj, imi ujeti — — ' Kazen 1 Petdeset Mimhronjov na poti proti haciendi e mojimi čredami —
govori v pretrganih tih. Nato pa n" vihrat abi za mojo roko in v. e ho« jtegniti k vratom, do&im
i
! »»
lite, pojdite! Hitro! ro! Mi moramo na liacien-takoj, takoj!" "Vi pravite." "mi"? lorej ite tudi mene! K ti naj pa iščem na haciendi?" Ie govorite tako, vnor! t7iral sem vas, zani \ val in lili. S slepoto sem »il u-
fen. Sedaj pa hočem--
ah!" Tu se naenkrat obr-proti uradniku. "Xoceaa se domislil. Svoje ;rede zopet nazaj. Ali ni :e, da dobim tudi h.icien-rudnike? Kupčija jc slkle-
*Da," odvrne uradnik. "Ali ni kaj pomote, majhne nje v pogodbi, skozi kate-bi zopet lahko prilc,.v.'l do haciende?" "Ne. Vse jc pravilne nare-
fendar se pogodb;! lahko ?.e,' rečem jaz. 'Vi ob-dvatisoč pezov. h icien->ite nazaj, če namreč doda je Melt<" najel da so nap.v.li po-
i"
li se bo to mocrl.) doka-
"Winnetou, Winnetou je bil gotovo je bil on," zaMiče seno-ra. ki se je za Apača zelo navdušila. Njegove lepe, resne obrazne poteze in krasna postava je zelo upljivala na seno-ro.
"Naj se je zgodilo, kakor se hoče; jaz imam zopet sjvo-jo haciendot" reče haciendero. ki je mislil bolj 11a imetje kot na zahvalo.
Senora pa povabi Winnt toua naj se vleže poleg nje v drugo gugalnico in pove vse, kako se jc zgodilo.
"Winnetou ni žena," odvrne glavar. "O11 se ne vleže na platno in ne govori o svojih delili." Po teli besedah pa zapusti sobo. Senora me pa vpraša:
"Kdaj od potu jet c?'
"Jutri."
"In kje ste se nastanili?" * "Se ni določeno.1
"Vi lahko dobite primerno stanovanje; in net ona pa povabim, da jc naš gost; ponudim mu svoje najboljše dvo sobi. Kaj mislite vi?"
Torej Apača bi rada imela pri sebi; jaz pa naj grem, kamor hočem. To mi je ugajalo, tortj veselo odvrnem: v "Vaše misli so zelo originalne. senora!"
"Kaj ne? Ubogi divjak se mora klatiti vedno po gozdu in preiriji; ponuditi mu hočem torej fino stanovanje, in upam, da bode bival nocojšnji večer v mojem stanovanju."
"Vprašajte ga sami!"
"Ali ne bi vi storili tega mesto mene?"
"Če bi šlo, prav rad. senora; toda stvar ne gre. Ce bi vi sami izrekli prošnjo, mogoče bi vas prej uslišal. Najbrž povabite tudi druge senore na ta večer ?"
"Seveda! Če jim predstavim slavnega Winnetoua. me bodo vse druge zavidale."
šlo se je torej za nelkako predstavo, in veselil sem se že odgovora, ki ga da Winnetou. Sicer je njen soprog tiekaj odgovarjal. a senora ga ni hotela poslušati. Pa tudi haciendero je ugovarjal:
"Torej do jutri hočete ostati tukaj. To ni mogoče. So danes morate z menoj na ha-ciendo- Vi mi morate pomagati, da dobim hacienclo nazaj."
Ker je Pručilo govqril z, ne« kakim zapovedovalnim glasom mu odvrnem:
"Jaz moram? Kdo trdi to? Meni ni nikdar potreba morati!"
"Tega tudi nisem hotel re-fei; toda 7 ozirom 11a vaišo čast ste vsekakor prisiljeni, da na-d djujete znčeto delo."
"Na mojo čast me ni treba spominjati. Jaz nisem nikakor onečaščen, če vas sedaj pustim svoji usodi. In potem mislite celo, da se moram ozirati na vas. Zakaj? Prišel sem k vam in vas svaril; vi ste me pognali iz svojega posestva. Prosil sem vas., da nifctir ne poveste Meltonu. da sem vas svaril, in ko je Melton prišel k vam, ste hiteli, da niu vse poveste. Vaša klepetavost bi me gotovo pognala v smrt. če ne bi bil. kdor sem; Melton je jahal za nami in me spotoma napadel v gozdu; ker sem pa poznal njegove načrte, sem ga jaz ujel. mesto on mene."
"Zakaj mi pa vse to očitate?" me vpraša. "Očitanja nc morejo ničesar spremeniti."
"Seveda kar se je zgodilo se ne more poravnati; toda v prihodnjosti se lahko bolj čuvate. Upam, da se radi moje ga očitanja v prihodnjosti po* boljšate.'
vi ste n
Zakaj vam nisem ie prej zaupal?" y
korist, Ko ste	svo"
jega posestva, ^seiri vendar ostal v bližini. Prepotovali
ste mi, prekoračiti ni«je vašega posestva; iJusiljen seiti bil, da opazujem Indijance, če I10-tem izpeljati svoj riačflt Pri
tem so me pa ujeli; vasa pre,-poved me je torej privedla t ujetništvo. Mislite morda, da vam moram biti za to hvaležen? Tn kljub vašemu nastopu sem vedno skrbel za vašo korist: kako se je to zgodilo, sem že pripovedoval. Vaša hacienda jc rešena ,11a haciendi so tudi vaše črede. Iz tega pripovedovanja lahko po s na mete, v koliki nevarnosti setn bil jaz in Winnetou, in to vse le radi vas. Kecite mi, če bi vi vse to sami storili?" "Težko, senor t" 'Lepo! I11 ko ste vse to zvedeli, me poživljate, da vain pomagam še naprej. Vi ste slišali. kaj smo naredili za vas; ali ste pa Izrekli le besedico zahvale? Mene ste prej imenovali tukaj barbarja-; sedaj pa vidim, kak neolikanec ste vi, ker se človeku, «k-i vam je oj,el vse premoženje niti z besedico ne zahvalite. To je sicer dolg govor, a kratek pomen govora je: Glejte sami, kako si pomagate naprej* Jaz nimam veselja, da bi fni kdo v plateilo mojega truda še očital barbarstvo."
J11 po teli besedah hočem oditi iz sobtf; linnendero me pa prime za ramo in reče:
"Počakajte vendar, senor, počakajte! Kar sem pozabil, sem pozabil iz nemarnosti."
"Torej se ne poznate tako d<vbr<> sami sebe kot sem vas jaz spoznal v kratkem času. To ni pozabljivost, pač pa nekaj druzega. Vi sle bili preo-.šabni, da 'bi se uklonili "bar-barju" ali pa celo možu kot je Winnetou. Mesto, tla bi pro-iili in se zahvaljevali, ste pa celo nas tirjali in priganjati, da vain poinAgamo. 111 gospoda, se v tem uradu valja po gu-galnicah, naj gre enkrat na divji *apad, kjer bo kmalu prišla do prepričanja, da' ima Winnetou v najmanjši s-voji žilici več moči kot oni v celem telesu. Jaz sem bil že prej enkrat .tukaj zasramovan. Pi'av, lahko bi vas vse zatožil pri višji oblasti, Prišel sem v mesto, da prosim varstva za naseljence, toda pognali so me iz urada. Vi ste sklenili kltpčijsko pogodbo in izročili tako mnogo prid-nh Ijitdij in njih otroke v roke lopovom. Povejte mi vendar, kaj imam jaz pri tem opraviti!* Vsi molče. Tu se prikaže Apač med vratmi, pogleda notri in vpraša:
"Al je moj brat gotov? Winnetou nima veselja še dalj čakati."
Takoj je haciendero pri njem ga zgrabi za roko in reče:
"Pridite še enkrat v sobo. senor! Prosim vas jako silno-Rrez vaše pomoči in nasveta ne moremo ničesar ukreniti."
Apač stopi v sobo, ostro pogleda haciendera in vpraša:
'Ali se je bledoličnik že zahvalil pri mojemu bratu Old Shaterhamlu ?"
Bilo je res. kakor bi bil Winnetou vsegaveden. S svojim kratkim vprašanjem je izrekel isto očitanje, za katero sem jaz prej porabil skoro četrt lire.
"Dozdaj še nisem imel prilike," se opravičuje haciendero. "Saj se še nismo popolnoma zmenili. Ali hočete ostati do jutra tutkaj."
Winnetou pok i ma. pa se vendar še nisem z njim dogo^ voril; dobro pa je vedel, kaj jaz nameravam.
"Toda med tem mine dragoceni čas; ko bi lahko kaj važnega storili," ugovarja haciendero.
'Najbolj važno jc, da zadobe naši konji moč." odvrne Win-•netou. "In o čem sploh govori bledoličnik? Old Shater-hand in jaz nikakor ne bodeva ugovarjala, če stori bledoličnik še danes kaj važnega. Naj le stori, toda sam."
"Saj sem vam povedal, da brez vaše pomoči ničesar ne morem."
"Torej naj bledoličnik prosi Old Shatehanda. Kar on s
Težko je bilo hacienderu prositi, vendar konečno le stori; da. celo zahvalil se je za storjeno pomoč, pa nc iz hvaležnosti, p*c pa iker je pričakoval še več koristi od nas. Ko jc gotov s svojim govorom, mu odvrnem:
"Dobro, brigati se hočem še nadalje za vas. Toda povejte nam vendar, kaj bi bilo po vaših mislih najpametneje, da storimo!"
"Jaz mislim, da se takoj podamo na pot za Meltonom in ga damo zapreti."
"Tega ne zmorejo naši konji ; na cesti bi nf.m vsi počepali. Mi potrebujemo miru. ker nismo bogovi, pač pa navadni ljudje. Ce se vam pa mudi, lahko jahate naprej. Vzemite nekoliko policistov s seboj!"
Tu sklene senora roke in zakliče:
"To je krasna misel! Naprej jahati in vzeti nekoliko policistov! Kaj pVaviš ti 1110-žiček moj?"
"Ce je tebi prav. jc seveda ta misel jako dobra," odvrne vprašani.
"Da, krasna je. Ali nimaš ri nekega pomočnika, ki lahko opravi vse tvoje delo, dokler si ti na potovanju?"
Uradnik je bil skrajno vesel, ker se nui jt- nudila tako lepa prilika oditi iz hvše in biti prost brez ženskega vmeševanja. Malo potovanje! In sicer sam. ne z njo! Kako veselje! Njegov obraz se sveti radosti: ven« «'ar poprej pa še previdno vpraša:
"Kam pa jahamo, dušica mo-ja?" ■
"Kam jahamo? Jaz ostanem doma.'
Uradnikov obraz se boli za-feari. ko vpraša.
"Kam pa naj jaz grem?" 'Priliko ti hočem dati, da si pridobiš tako slavo kot sam Winnetou. Ker želi don Ti-moteo nekoliko policistov, tedaj jahaš ti sam z njimi kot njih poveljnik."
Njegov obraz, ki je prej žarel. se naenkrat zgubanči v temne gube in skoro tresece odvrne:
"faz — jaz sam nai grem \ gore in sicer na konju ?"
"Gotovo, 'ker peš ne prideš nikamor "
"Ali ne misliš morda, dušica. da je taka ježa težka — vznemirljiva, nekoliko nevarna?"
"Za kabaljerja ni nobene nevarnosti' Kdaj so napotite, don Timoteo?'
'V eni uri," odvrne vprašani, ki bi pač rad jahal z menoj in Apačem. toda ne s tem uradnikom zajčjega srca.
Uradnik, ali kakor se je imenoval s polnim imenom "juris-konzulto", naredi obraz, radi katerega bi se lahko taikoj jokal ali pa smejal. Iz lepega, malega potovaNija je naenkrat postala dolga, nevarna ježa v hribe. Podzglavno blazino, katero mu je obljubila senora. da jo vzame s seboj, mu nikakor ni mogla olajšati groze-Proseče me pogleda od strani, mogoče me je hotel prositi, naj se zavzamem zanj pri soprogi; toda jaz sem bil trd. Našemu podjetju ne bo prav nič. škodovalo, če gre z nami poglavar mesta Ures m prinese domov velikansko slavo skupaj z ol>-drgneno kožo in trdim hrbtom. Raditega ga nisem hotel zagovarjati. pač pa se obrnem proti hacienderu:
"Najbrž bodete Meltona nje-li. preduo pridem jaz z \\ inne-toitom do vas. Vendar nas potrebujete kot priče. Kje se sestanemo r'
'Pri Skalnatih Studencih po-talkamo na vas." odvrne.
Po kateri poti jahate tja gori?
'Cez hnciendo " To mi ni bilo ljubo. Pri tem pride lahko do obeh Mimbren-jov dečkov, ki tam čakata najinega povratka ali pa celo zadene na igralca ter nani tako pokvari ves načrt. Vendar mu nisem hotel ugovarjati, ker sem bil prepričan, da ga lahko drugače pregovorim. Raditega rečem pritrjevalno:
"Zelo dobro, don Timoteo! S tem nam odvzamete težko nalogo, ker igralec se najbrž tudi še klati okoli haciende. On je zelo nevaren človek,
streljati kot z nožem zbadati.
Branil se bode kot obseden in se rad spopade tudi i dvema, zatorej mi je ljubo, da jahatf po označeni poti. Vi pridete prej tja, in ko dospemo mi za vami. bo že ujet in zvezan. Toda ne pustite se ustreliti iz zasede! Vse svoje umore je izvršil na skrivnem."
Te besede so imele svoj učinek, ker uradnik je postal smrtno bled Prepričan sem bil, da se bodo umaknili haciendi. Senora pa zakliče svojemu mo-»žu:
"Ali si slišal? To jc delo, ki je vredno tebe. Upam, da boš zgrabil najnevarnejšega hudodelca in da ga ne pripustiš drugemu. V zahvalo boš vsalk dan lahko dve cigareti več pokadil kakor dozdaj."
Uradnik pa naredi obraz, kot bi bil že sam prijet in zvezan. Ona pa tega ne opazi, pač pa pomilujoče pogleda mene in nadaljuje:
"Vi tudi niste junak, kakor ste na videz kazali, sicer bi se ne veselili tako, da bo igralec •že ujet, ko pridete tja "
"Seveda se veselim, k:<r mi ne more nihče zameriti. Mož je res zelo nevaren.. Vsaka kroglja, tki zadene, naredi Ink njo v koži."
'In vi pač niste prijatelj takih lukenj ?"
"Ne. ker če je pregloboka, lahko človeku izkoplje grob."
'Torej vam svetujem, da se zelo varujete, da vaša nežna koža ne bo ranjena. Moj mož je pa prepričan, <la je svet lastnina junakov. Moja duša ga bode spremljala pri vseh nevarnostih. Kaj ne. možiček?"
"Da." pokima "možiček" tkot bi požrl poper mesto sladkorja. "Nikar ne pozabi pripraviti podzglavnika tudi za sedlo, da ne bom preveč konja pritiskal."
Nato pa skoči senora iz gu-galnice, me zaničljivo pogleda in obstane pred Winnetouom s sladkim nasmehom:
"Senor Winnetou, ali res nameravate to noč ostati v Ure-su?'
Obraz, s katerim jo Aapač pogleda, ni mogoče popisati. Zajedno s pomilovanjem sem bral na njem tudi strmeli je. ker se ga je drznila nagovoriti. Razumel sent njegov pogled in odgovoril mesto njega:
'Da. mi ostanemo do jutra tukaj."
"Zakaj pa vi odgovarjate? Pustite Winnetouu govoriti!" reče in me zaničljivo pogleda. "Slišal je. da ga obožujem iti bo gotovo sam odgovoril."
Senora ponovi vprašanje šc enkrat, in iker je bil prisiljen nekaj odgovoriti, pokima z glava.
"Torej vas povabim za nocoj k sebi kot svojega gosta," nadaljuje. "Ce sprejmete pav* bilo, bi me zelo razveselili."
"Moja sestra naj bo vedela," odvrne Winnetou. "Jaz sprejmem."
"In jaz smem povabiti k sebi dame. ki bodo častile Winnetoua, kaj ne ? '
"Winnetou ve, da bledolični ki love medvede, katere potem zapirajo, da jih gledajo; Winnetou pa ni medved."
"Torej ne bo svečanosti?" vpraša senora razžaljeno.
"Ne," reč. se obrne in odide, jaz pa za njim. V mestu nisva imela ničesar iskati; nakupiva sicer nekaj malenkosti, nakar odpeljeva konje iz hleva ven pred mesto, kjer je bilo lagodnejše kot v mestu. Vlečeva se pod neki grm. da zas-piva. Še predno pa se vleževa k počitku, opaziva junake, ki jahajo mimo. Mala četica je b roj ila pet oseb, haciendero, trije policisti in "jnriskonzul-to." Policisti in njih glavar so bili oblečeni v uniforme. "Srečo na poti!" si mislim in zas-pim v gotovem pričakovanju, da junaki ne bodo želi mnogo lavorik na svojem potu.
Spala sva vse popoldne in ponoči in veliko bolje kot v mestu na postelji. Konj nisva navezala, ker so bili zvesti; da, v slučaju nevarnosti, bi naju konja celo zbudila. Ravno je solnce vzhajalo, ko zajahava. Pot naju vodi in
r

pa <jprne
-
Moj brat Shaterhand je do bro mislil," reče Winnetou. "BledoUčniki ne jahajo mimo haciende, ker se .bojijo. Bela iena pe bo mogla mnogo slavnih del pripovedovati o svojem možu. Nam pa mogoče ti junaki povzročijo marsikatero sitnost."
"Mogoče/ odvrnem, 'vendar veliko škode ne bo."
Med potjo se ne pripeti ničesar posebnega, in predno se zdani sva že pri meji haciende. Ogenj ni prodrl do sem, in ker je bilo v bližini nekaj grmov, smo se z Mimbrenji domenili, da se pri teh grmih snidemo. In res, ko prideva pravdo grmov naju že pričatkiujeta oba dečka s svojimi konji.
"Oba tukaj?" vprašam. "To je znamenje, da vama ni treba fcuvati igralca. Ali je kje v bližini, ali je že odšel ?">
"Sel je proč. toda zopet prišel. in ne daleč od potoka se je vlegel k počitku," odvrne starejši deček.
'Kako daleč je šel proč?"
"Zračiinala sva. Ko sta 'Old Shaterhand in Winnetou odšla sem vosjemu bratu izročil konje in šel za sledjo bledolič-nika, ki se imenuje igralec. Moja brata vesta, da je vodila sled čez hrib v gozd. Tam je imel bledoličnik konja, (katerega je takoj zajahal in odšel."
"Ali.je šla njegova sled naravnost kakor sled begunca, ki hoče hitro pobegniti?''
"Ne, temveč v mnogih ovinkih med griči in hribi."
'Torej ni nameraval samo pobegniti, ker potem bi jahal naravnost naprej; preganjanja se torej ni bal; kdor pa tako hitro jaha, nc da bi imel preganjalca za seboj, ta ima neko koga pred seboj, do katerega mora hitro priti. Torej mora biti v smeri v kateri je iahal, kaka oseba, kateri sporoči naš prihod."
"Da. Jaz nisem šel za njegovo sledjo iz gozda na ravnino, ker bi me lahko opazil, temveč sem se vrnil k svojemu bratu, da sva najprvo skrila konje in se potem vrnila na ono
ulegla ™,v „»,—.., glje pregledala vso ravni
"Ali sta ga moja brata vidffr/' vprafam.	!
"Da, včeraj, ko je stalo solnce na najvišji točki.'
"Torej v sredo opoldne in v pondeljek smo prišli mi sem. Kraj, kjer je bil, mora biti en dan ježe oddaljen. V kateri smeri ?"
"Proti vzhodu."
"Torej proti Skalnatim Stu^ dencem. Moramo pač zvedfeti, te je tam ena sama straža ali več čuivajev. Zdi se mi, da. stoje od haciende do Skalnatih Studencev Številne straže, ki vsaflco novico, ki se pripeti, ta-kaj naprej sporočijo."
"Tam mora bit več Indijancev, ker igralec je'imel belega konja, ko je odjahal, nazaj se je pa vrnil s črnim."
"Belega? Saj konja niti videl nisi!"
"Seveda ne; toda tam, kjer je bil v gozdu privezan, je vesela na majhni vejici bela dlaka iz repa, kot ga imajo samo beli konji. Ko je pa prišel nazaj, je jahal vranca, ki ni bi) osedlan za bledoličnika pač pa za Indijanca."1
"Hm! Torej mora straža, h katerei se je igralec podal, brojiti več mož. Svojega utrujenega konja je zamenjal in dobil svežega, da se je lahko hitro vrnil. Poročilo, ki ga je prinesel straži, mora zopet hitro naprej, iz cesar sklepam, da mora biti na onem mestu več konjev, • torej tudi več ljudij. Dobro, da vemo. Moji tiratje torej vedo, kje je sedaj igra-lea?"
"Da. Truiflen je bil in vlegel se je."
"Torej nas peljita k njemu, da ga zbudimo,"
Konje privežemo ob drevesa in gremo za dečkoma, ki nas peljeta proti' zidovju požgane haciende. Že se je danilo, in kmalu opazimo lopova, kako leži pri potoku, oblečen v duhovniško obleko.
(Dalje prihodnjič.)
W E- JEL. Sclx©ll©ELtiagr©x
WT	LEKARNAR,
d 3361 St. Clair ave. N. E. Govorimo slovensko Prsni Balzam, ozdravi prehlad in kašelj 2$f Magični Anodyn linament. Najboljši sa bolečine 25^ Schellentragc's Carbolic Ointment, zdravi praske, kožne bolezni 35I.
10.548
to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1
sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlot
U
UMI
_ 1 Slovenskega
ZdravišČa v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje »prejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov* nam zopet spricuje da je Dr. J. E. THOMPSON A isku&enott in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij |
BtT Najbolša Garancija
za vsakega, kateri potrebuje uspe&no in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje naza| zadobiti.
ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki niso inogli ttli Vas ne moreio ozdraviti -.—zato torej £e se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teSki in nevarni bolezni, kakor:_____
na želodcu, na zlati 2111, na trakuljl, slabosti prebavnih or* ganov,
slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbeiini, na prhutah, __nafiazullti,
DR. J. B. THOMPSON.
Kakor tudi tajnih modish in ženskih spolnih
boleznih:
trlperju, čankerju, sifilisu, Izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku. neredoem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovltostl, —
tedaj se c zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegove izkušenosti v zdravljenju dobro poznategR Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne
AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI
katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi s< on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti.
Zdravljenje valh spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO JCOMU poverite bolezen v zdravljenje, lastna korist je da ne odlašajte temufi takoj ^'materinem pilite *a svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO * VIŠČE kateremu na čelu stoji, I
reumatlzmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, t na pl]učah, na jetrah, na iedloah, na srcu, na živcih, na dt&niku, na vodenici,