Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številki 20 st. — Uredništvo in uprava: Trst, via del le Zudecche štv. 3. Telefon 1^-50 in 588. — Dopisijnaj se pošljejo na uredništvo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zatavale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se naprej. — ■•fr' ' — —.......... Oglase sprejema lnseratni oddelek .Dela*.--------------------------------- V TRSTU, sreda 12. januarja 1921. DELO GLASILO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI ry C. C. post. Dr. Henrik Tuma 688 ;em, je ta . ViaIe 24 Maggio 8 G°ri- vrel; ko stoji na ognju. Leto 11. - Štev. 5. Organizacija In funkcija Italijanske socilalistične stranke A Preteklo je že nad leto dni, odkar je pro* letarijat Julijske Benečije slov. in srbo^hrv. narodnosti izstopil iz Jugoslov. soc.*dem. stranke in vstopil v ISS. Večina političnih organizacij slov. sodrugov je osnovanih šele v okrilju ISS. Kljub temu je našim sodrugom Ustroj ISS še malo poznan. Radi tega snu« ianno za potrebno, da podamo tu po članku znanega soc. publicista R. Grieca Pomarici ja opis splošnega sestava in posameznih organov iSS. — Poznati italijanski socijalizem in se ž njim spojiti, ne pomeni za naše sodruge samo pridobitev širšega političnega obzorja, mar* več tudi povspeti se za stopnjo bližje ures* feičenju ciljev komunistično*revolucijonar* bega pr ole tari j ata. iz pričujočega članka utegnejo čitatelji raz* videti, kje mora predstoječi strankin kongres nastaviti svojo očiščevalno operacijo, da da organizaciji in funkciji naše stranke ono vse* bino in obliko, katero zahteva poslanstvo stranke: Biti discipliniran bataljon revolucij joname armade. Kdor je najbolj kršil disci* plino, ta naj gre. In to so ravno parlament tarni arivisti in sindikalni funkcijonarji. — Enotnost politične stranke tiči v njeni disci* plinarnosti. Najbolj vpoštevanja vreden načrt za pre? osnovanje stranke se nam zdi oni sodr. Seas* sarija, priobčen v »Delu«, kot prvi članek pod rubriko »Predpriprave za strankin kon* gres.« jevne želje. —■ Dogodilo se je večkrat, da so nekatere pokrajine protestirale proti nedode-litvi lastnih zastopnikov v strankino vodstvo. Protesti take vsebine so prišli iz Abrucov, Sardinije, iz Rima in z drugih strani. Stran* kino vodstvo je izvrševalen organizem in ni* ma potrebe, da bi bili v njem zastopniki vseh pokrajin. Moglo bi se dogoditi, da bi ono v gotovem trenutku bilo sestavljeno iz tretjine lorribar= dijcev in dveh tretjin emilijancev, in bi ne imelo nobenega zastopnika ne iz Jul. Be= nečije ne iz drugih provincij. Krajevnim predsodkom ne more biti podrejen višji in* teres, da se da stranki organ, ki bo sposoben, da razume in da resi gotove situacije, ter da pripravi primemo in globoko delo organizacije, propagande ter sklenjene komunistične discipliniranosti. V zadnjem času so se opazile v akciji na* šega najvišjega političnega organa pomanj* kljivosti vsled bivališča članov strankinega vodstva. V resnici se nahajata v osrednjem sedežu v Rimu edinole tajnik in podtajnik, katera — ob večkratnih prilikah — nista mo* gla prenesti strankinega mnenja v nujna in resna vprašanja. Narodni svet v Milanu je določil, da vodstvo imenuje iz svoje srede m j izvrševalni odbor vsaj štirih članov, vključ* ' no tajnika in podtajnika, kateri odbor naj bi stalno bival v Rimu. Med člani vodstva Da zamoremo govoriti o italijanskem soci* balističnem gibanju in slediti mu v n j ego* vem razvoju in njegovih prikaznih — ne da bi sicer zakrivali njegovih pomanjkljivosti — ge potrebnot d* se ozremo na ustroj naše po* lirične organizacije. Danes imamo soci j ali* Stično armado kakih 206.000 bojevnikov, pri* Stašev Italijanske socijaldstične stranke. V to Število so všteti slovanski soci j alisti Julijske Benečije. Socijalni*demokrati Gornje Adiže fNemci na Tirolskem) ne pripadajo naši stranki, ker nočejo pripoznati Komunistične intemacijonale. Oni delujejo skoraj samo za dosego politične in upravne avtonomije, na* hajajoč se v taki akciji v vzajemnosti s kle* rikalci in naoijonalisti Gornje Adiže. Ne za* krivajo niti svojih simpatij za avstrjske tennerjanske soc. demokrate. Sekcije in zveze. Število socijalističnih sekcij v Italiji se vrti okolu 3500. Obstoj a namera, da se v sekcijah zviša število vpisanih članov, s katerimi se ae postopa po oni strogosti, ki je v tem času tako potrebna. Važnejša naloga je, da se u* stanovi nove sekcije, kakor da se stare ste* volno poveča. Velike važnosti je imeti v vsa* ki občini socijalistično jedro. Želja po »veli* Irih sekcijah« je večkrat ubila polnokrvne sekcije. Vzgledov imamo več, na severu na jugu. Bodisi pomanjkanje brige za pre* sojo elementov, ki prihajajo v stranko, bo*;,., „ „ ... , , , . . , . idisi da se nesoči j alističm elementi ne podvr*j o mogoče najti dveh sodrugov, ki bi lej o disciplini in ki dovedejo tako naše sku*!?^ ŽY°]a ^Lcajna_ fcllsca, mse, nasta: /pine do notranjih kriz, ki se.zmeraj končajo ni za- nila v Rimu, niti se v Rimu ni moglo najti oseb, za dodelitev vodstvu in katere bi se popolnoma postavile na razpolago slednjemu. Med našimi sodrugi vlada neka nevolja proti službi in poklicu, ki zahtevata popolno posvetitev stranki. To oviro moramo delom p premagati, ako hočemo, kar je želeti, resnično dati stranki železno disciplino in začeti z njajočega se števila članov in zveznega Uj* j SJrl?eSem v komunistični pro* Cika. Sedež zveznega tajništva bi moral biti | ^^toradl katenh >e. J>°; ▼ glavnem mestu dežele, ampak v več slu* SC ,mo.ra, lskat: čajih — iz posebnih vzrokov — je sedež v|tudl v ^mljenju sodrugov, da si ohrani}* kakem manjšem središču dežele. XT~’— B samorazpustom sekcij, ali — kar je še slab« še — z nezdravimi polarizacijami okoiu pre* pirljivih ljudi, ki se pričkajo za nadvlado v sekcijah. Sekcije vsake dežele (provincije) so zdru* žene v Deželne zveze. Vsaka dežela ima svo* jo zvezo. Ta ima I O, sestavljenega iz spremi* zveznega odbora so utrjene po statutu. One so velike važnosti: disciplinarne, propagand* ne in vojjlne važnosti. Naravno je, da vod* stvo samo ne more podpirati tako razširjene organizacije, kakor je ona naše stranke. Vo* diti propagandno delo potom sposobnih f gotova poklicna stališča. Delovanje vodstvr ima torej pomanjkljivosti, katere smo zgo* raj omenili. Parlamentarna skupina. Parlamentarna skupina — obstranski orga* nizem ISS — ni zmeraj odgovarjal svojim funkcijam kot socijalistična parlamentarna uiui iwpaj;anuno aeio porom sposoonm so* runlccijam Kot socijausncna parlamentarni dingov, reševati spore med člani in sekcija*! skupina. Potrebno in nujno je, da se opre mi, od blizu nadzorovati delo in poHtično deli sledeče: zadržanje sekcij: to so neprijetne naloge, ka* tere morajo vršiti zveze z ljubeznijo in z energijo. V raznih južnih krajih obstojajo zveze le po imenu. Finančna pomoč, katero je dalo v teh zadnjih časih strankino vodstvo, je dvignilo iz spanja nekaj takih zvez. Am* pak nekatere teh so še v stanju zdravljenja. Opaža se pa. znn+-n napredek v delovanju južnih sekcij, četudi počasen. V stranki obstojajo tudi okrožne, krajev* ne, polukrajevne in medokrožne zveze. Take zveze se more svobodno ustanavljati, niso pa odgovorni organi napram stranki in njenemu vodstvu. Ustanovitev takih*!e zvez zamore imeti lokalno važnost v svrho olajšanja pro* pagnnde ali za tesnejšo spojitev po jeziku in šegah sorodnih krajev (n. pr. Toskansko —> romagnska zveza v Rocci S. Casciano), ali pa iz čeografičnih ozirov. ^ Strankino vodstvo pa mora pripoznati De* želne zveze Tridenta in Julijske Benečije, dokler se le*te ne morejo obrazovati po tipu italijanskih provinci j alnih okrožij. V Fran* ciji obstoječe italijanske sekcije se združu* jejo v zveze, kakor se je to že zgodilo z oni* ma, v Švici obstoječimi ital. sekcijami. S Narodni svet in strankino vodstvo. Osnovanje narodnega (pravzaprav: držav* nega) sveta, tega novega organizma, katere* ga je vstvanl bolognski kongres (1919 1.) in katerega funkcije so označene v čl. 35. stran* kmega štatuta, nalaga zvezam imenovanje enega narodnega svetovalca, ki je v veljavi za dobo šestih mesecev in katerega se more ponovno izvoliti. Narodni svet je posvete* valen organ in zamore biti sklican radi važ* ni h problemov, katerih se mora oprejeti strankino vodstvo in jih rešiti. Narodni sve* tovalec mora radi tega biti izbran med naj* inteligentnejšimi in najspremnejšimi sodrugi, kar se ne dogodi zmeraj, ker dajo zveze na* vadno prednost sodrugom, ki so boljši za po* sel zveznega tajnika. Na vsaki način ne ob* stoja nerazdružljrvost med službo zveznega tajnika in ono narodnega (krajevnega) sve* tovalca, ker slednja nima izvršilne oblasti. strankino vodstvo je sestavljeno, kakor znano iz 15 članov. Izbira članov strankinega vodstva se ne ozira na idejo krajevnega za* stopstva (ideja, ki bi bila zelo omejena), am* pak vpošteva potrebo zbrati one elemente, ki dajo v prvi vrsti upanje, da bodo modro m previdno tolmačili predpise kongresov in da bodo spoštovali misel in taktiko večine. •V taki izbiri »se zamore« ozirati tudi na kra* 1. ako za časa otvorjene zbornice morajo vsi poslanci biti pričujoči v Rimu; 2. ako more del istih biti odsoten v svrho propagande in ogledov na deželi in — v terr slučaju — v kakem razmerju se morajo oddaljiti od zbornice in ako se morajo povrniti vsakokrat v Rim, kadar je glasovanje sma> trano za važno. Vodstvu prihajajo nasprotujoči si protesti iz različnih krajev Italije. Znano je, da so se pri poimenskem glasovanju o predlogu sodr. Ma*ateste o odpravi cenzure in pri poimenskem glasovanju o pooblaščenju za postopa* nje proti sodr. Misianu, pokazala v stranki različna mnenja glede odsotnosti sodrugov poslancev od poslanske zbornice ob takih in enakih prilikah. Nekateri bi želeli, da bi naši sodrugi s svojim glasom bistveno modificirali rezultate teh dveh glasovanj; drugi so menili in so še mnenja, da se najvišji interesi stran* ke branijo na ulici in na deželi prej nego v parlamentu. Dobro je opozoriti nato, da se med slednje ne sme prištevati astenzijonistič* ne frakcije, ki ima posebno in dobro določeno smer proti parlamentarni akciji. Med temi različnimi strujami si je strankino vodstvo izbralo srednjo pot. Mislilo je, da more zadostiti zahtevam našega gibanja s spoprijaznjenjem teh struj s potrebnostjo parlamentarne akcije. Povej* mo takoj, da se večkrat ni zadostilo ne eni, ne d5.uFi Pottfibi. Vprašanje se mora takoj proučiti. Pribijemo sicer dejstvo, da so so* drugi poslanci zelo navezani na svoje provin* Vrnimo se k sekcijam. V velikih mestih se nahajajo okolu sekcij socijalistični mestno* okrajni krožki. Oni vršijo koristno funkcijo, ker sprejemajo v svojo sredo simpatizirajoče ter jih skušajo in vzgajajo, dokler jih ne pri* vedejo v stranko. Oni so naj zadnje niti stran* ke. Ti krožki nesejo socijalistično besedo do najzakritejših kotov delavskih bivališč. U* mestno bi bilo, da bi vse sekcije imele svoje socijalistične krožke. Mnogo nezvestih ele mentov, bi bilo poznanih prej, kakor bi mo* gli škoditi, in tako bi se prihranilo tudi zve* zam in vodstvu nalogo reševati osebne spore in zadeve. Blizu okrajnih krožkov obstojajo tudi socijalistična kategorijska udruženja (ka* kov: Udruženje socijalističnih železničarjev; Udruženje socialističnih uradnikov. Udruže* nje socijalističnih poštarjev itd.], ki razvijajo socijalistično propagandno akcijo med raz* ličnimi kategorijami dekvcev. Ona delujejo naravno tudi v Osrčju ekonomskih organiz* mov, skušajoč, da .pritegnejo k socijalistični ideji svoje delovne tovariše. Strankino vod* stvo poziva sekcije, da dajo takim udruže* n jam življenja. Važne so ravnotako skupine žensk in one socijalist. dijakov. Obe gibanii malo zaostajati. Italijanska zveza soci j ali* stične mladine (ponajv^b ročnih delavcev) kaže dobro. Strankin tisk. Časopisje stranke šteje poleg oficijalnega organa »Avanti*ja«, ki izhaja od novega leta sem v dveh izdajah (milanski in rimski; obe izdaja v rokah socijalističnih komunistov), troje dnevnikov: »II Lavoratore« (z večerno izdajo) v Trstu, »La Giustizia« (reformistič* ni!) v mestu Reggio Emdlia, »L’ordine nuo* vo« (novi, komunistični dnevnik, stopil na mesto turinske izdaje »Avantija«) v Turinu in čez 139 tednikov. Bolognski sodrugi se pripravljajo, da izdajajo mesto tednika »La squilla«, dnevnik »La conquista«. Med izha* ja jočimi tedniki moramo omeniti: »II comu* nista« (izhaja že tretji mesec) v Bologni in »Soviet« v Neapelju, ki je glasilo komunistič* ne*astenzijonistične frakcije. Številnim stran* kinim političnim listom, pisanim v italijan. skem jeziku, se pridružuje naše »Delo«. Za srbo*hrvaške sodruge v Istri, Dalmaciji in drugod se pripravlja tednik »Radnička stra* ža«, ki bodi nov bojevnik za proletarsko re* volucijo v Italiji. — Publikaciji za kulturo sta polumesečnik »II Comunismo« (Milan) in tednik »L’ordine nuovo« (Turin). — Itali* lanska zveza socijalistične mladine izdaja svoje gla silo *Jednik »L’Avantguardia« v Ri* mu, mladi dijaki v Palermu publicirajo me* sečnik »Clarte«. Zenski list je »La difesa delle lavoratrici« v Milanu. Omenjamo še: oolumesečnik za socijjaMstično propagando »Compagni« v Milanu in mali tednik pisan v diialektu, »II bolscevicp«, izhaja v Rimu. Predstoječi strankin kongres se bo moral nobaviti tudi s vprašaitjem tiska, ki z nado* meščenjem ene od treh iz>daj »Avanti!*ja« (v Turinu) z novim samostojnim 'dnevnikom, ni e rešeno. Imamo še drugo izdajo »A.«, v Rimu. Nemogoče je, da bi dal ravnatelj lista več izdajam enoten in stalen značaj in naglas. To je priznal tudi sodr. Serrati sam —• Ali se z več izdajami prekine, ali se mora enot* nost lista postaviti na solidnejšo podlago, ka* kor doslej. Težkoče se pojavljajo pri izbiri mesta. kjer naj bi izhajal »Avanti!« kot edini %t. Zdi se nam. da bi moral biti naš list blizu strankinega vodstva. — Tudi za perijodični tisk bo dobro, da se sporazumemo. Naj pu* stimo svobodo inicijative. ali naj ostanemo zvesti členu 42. štatuta, ki predpisuje, da ne morejo Deželne zveze imeti več kakor en or* lan za vsako provincijo. V tem slučaju je rsotrebno, da ima odredba veljavo tudi za nazaj in da se ustavi publikacijo vseh onih !istov in lističev, ki so prevečkrat osebni or* '‘ani gotovih sodrugov poslancev ali asniran* tov za parlamentarni stolček. In tozadevno bo notrebno sporazumeti se s Splošno de* 'avsko zvezo. Ker mnogo naših sodrugov. ki kričijo in vičeio proti nedisciplini, vedo najti mnogo poti, da obidejo strankino disciplino. Strankino vodstvo ne soglaša z izdajanjem tednika n. pr. v Scaricalasinu? Dorbo: Oni v Scaricalasinu izdajo gksilo Delavske- zbor* uce ali zveze kamnosekov v Scaricalasinu. Tako je vodstvo osramočeno. Ampak tako se predvsem osramoti samega sebe in potem stranko. Vodstvo je izvrševalen organ stran* Ve in mora pred kongresi odgovarjati za svoja dejanja. Ono mora storiti, da se spoštuje ukrepe kongresa in nadvsem opomniti mora sodruge na večji čut resnosti. Ako hočemo resnično vstvariti trdno Ko* munistično stranko, si moramo najprej na* deti oblačilo resnobe in asketične discipline. Idrijski rudniki VLADA SE UMIKA RIM, 10. Agencija Volta objavlja: »Glede vesti in polemik nanašajočih se na rudnike živega srebra v Idriji in na njih doz* devno pripustitev neki anonimni družbi, smo v stanu, da na podlagi iz kompetentnega vira dobljenih informacij, zagotovimo, da so idrij ski rudniki živega srebra še vedno v posesti in upravi države ter da ne obstoja nobena obveznost in še najmanje kako pogajanje za pripustitev rudnikov kakemu privatnemu podjetju. Izhaja pa, da je došlo več tozadevnih po* nudb od različnih strani na kompetentne urade, ki niso niti še dovršili proučevanja v tem vprašanju, in so temmanj predložili vladi konkretne predloge.« Dementi tiskovne agencije »Volta« izhaja neposredno iz osrednjega urada za nove pro* vince. _________ UVOZ ITALIJE IZ INOZEMSTVA RIM, 10. V mesecu oktobru p. Iv smo iz* vozili iz inozemstva za 886.614 ton. In sicer: premoga 371.449 t, žita 309.536 t, kovin 3399 t, zmrznjenega mesa 2389 t, bombaža 4401 t, mineralnega olja 23.865 t. Poleg tega smo u* vozili še 119.708 t premoga po suhem. Od 371.449 t premoga je uvoženih: 118.276 t iz severne Amerike, 203.019 iz Anglije, 16.723 iz Belgije in 32.536 iz Vestfalskega (Nemčija). Žito smo sprejeli: 226.435 t iz severne A* merike, 40.288 iz južne Amerike, 16.892 iz Rumunije, 8048 iz Japonske, 6426 iz Avstra* lije. Vrhutega smo dobili 11.447 t ovsa. Amnestija v Sovjetski Armeniji CARIGRAD, 10. (D) Armenska sovjetska vlada je proglasila amnestijo za vse prejšnje dezerterje in jetnike, katere je obsodila stara vlada na dolge zaporne kazni. Lešljonarjl zapustili Krk In Rab OPATIJA, 10. Legijonarji, ki so nepostav* no zasedli Krk in Rab, so se v redu izkrcali na Reki. Na ta način so bile izpolnjene ob* veze, ki jih vsebuje sporazum med generalom Caviglio in reškimi zastopniki. Vojna ladja »FaJco« je zapustila včeraj Reko in je odplu* la proti Krku, da tamkaj izkrca vladne čete mesto legij onar jev, ki so zapustili ta kraj. ODHAJANJE LEGIJONARJEV IZ REKE OPATIJA, 10. Včeraj je odpotovalo iz Reke drugiih 170 legijonarjev, med katerimi je 30 častnikov. Dosedaj je zapustilo Reko nad dva tisoč legijonarjev. Tudi vse vojno brodovje je odplulo iz Reke. Nekoliko le* gijdnarjev, ki niso rodom Rečani in niso vo* jaški obvezanci, prosi, da ostanejo na Reki. Obojestranske izgube g Dojili, oKoIu Reke Generalni civilni kopiisarijat v Trstu poro* ča: Glavno poveljstvo kr. čet Julijske Be* nečije objavlja: Z ozirom na izgube pri ne* davnih dogodkih okolu Reke, so prinesli ne* kateri listi nad vse mere pretirane številke mrtvih in ranjenih. Temu nasproti sklicujoč se na uradno od agencije Stefani objavljeno naznanilo, se ugotavlja, da se med regularni* mi četami nahaja samo 17 mrtvih in 120 ra* njenih. Vsaka druga trditev absolutno na* sprotuje resnici. Med legijonarji je število mrtvih 22, med civilisti so 4 mrtvi. Izvleček iz »Vedette d’Italia« z dne 6. jati. 1921. Padli legijonarji: 25. decembra. Poročnik Asso Mario kon* trdnega in transportnega urada; višji nared* nik Crosara 2. oklopnega avtomobila; vojak Annibale Luigi bersarljerskega oddelka; vo* jak Spessa Benvenuto D’Annunzijeve stot* nije; vojak Lanfranco 8. topniškega oddelka. 26. decembra. Narednik Pomato Aldo D’Annunzijeve stotnije; narednik Gottardi grenadirjev; poročnik Conoi Italo reške legije; vojak Francucci Federico 2. oklopnega avtomobila; mornar Ruffini Antonio »Espe* ra«; poročnik Caviglia Carlo Arturo genia. 27. decembra. Vojalk Braga Giuseppe kra* ljeve pijemontske kavalerije; vojak Groppi Primo 8. arditov; višji narednik Pomarici Al* do D’Annunziijeve stotnije. 28. decembra. Vojak De Mei Mario 8. ar? ditov; vojak privilegi Arturo brigade Regina. 29. decembra. Vojak Colombo Giovanni bersaljerov; narednik Cattaneo Giuseppe bersaljerov; narednik Del Baldo Arturo av* tomobilskega parka. Med prebivalstvom mrtvih: 26. decembra vsled bombardiranja hiš: Opetti Antonija, 36 let stara, gospodinja, omožena, stanujoča v ulici Istria štev. 90; Kucich Anton, 39 let star, kočijaž, oženjen, stanujoč v ulica Vasscurigne št. 10; Anpalich Ataedea, 12 let stara, stanujoča v ulici Istria štev. 6 in neka neznana ženska. Koliko stanejo Nemčijo zasedbene tete PARIZ, 11. Dopisnik lista »Temps« poroča iz Londona: Nemčija bo opozorila pariško konferenco na nasprotja med stroški in šte* vilom zasedbenih čet. Glasom podatkov iz strani zaveznikov so stale zasedbene čete od premirja, kakor sledi: amer. čete 265,474.170 dolarjev; angleške čete 51,900.990 funtov; francoske čete 2 miljardi in 200,998.960 fran* kov; italijanske čete 93,200.217 lir; belgijske čete 314,940.698 frankov. Razen sredstev za vzdrževanje navedenih čet je Nemčija baje plačala v gotovini 608 milijonov mark za ameriške čete, 266 milijonov za angleške, eno milijardo in 42 milijonov za francoske in 49 milijonov 185 tisoč mark za belgijske čete. Beli teror v Jugoslaviji Boji med Qrki in Turki V Mali flziji CARIGRAD, 11. V Smirno in v odsek Brusa in Usisk prihajajo številni ranjenci. V teh odsekih se Turki srdito upirajo; Grki ce in da 90% prošenj strankinega vodstva »so ?amogli Prodreti le na nekaterih točkah, na poslance za oglede na deželi in za propa*iTu
  • fenzivo na črti Brusa^Uodan. Iz Angore pri^ hajajo poročila o obrambnih pripravah Tur* kov, ki nameravajo v prihodnji pomladi ve* liko protiofenzivo. Grški general Kapulos je odpotoval s svojim generalnim štabom proti Brusi. Časopisi javljajo o težkih spopadih med Turki in Grki v odseku Moondre. V Smirno je dospelo mnogo ranjencev. Spopa* de so pričeli Grki. Turški oddelki so na več točkah udrli v grške črte. V odseku Nazli so Grki nakopičili veliko število čet in vojne opreme. Pravijo, da pride kralj Konstantin v kratkem v Malo Azija, Takrat je prišla ona zloglasna naredba ju* goslovanske vlade, s katero se stavi izven zakona ves delavski razred in kateremu je odvzeta vsaka pravica in tudi pravica orga* niza ci j e in zborovanj za poboljšanje svojega .gmotnega stanja. V Belgradu so takoj po polnoči med 30. in 31. decembrom oddelki žandarmerije in vo* jaštva s strojnimi puškami in granatami za* sedlii oba Delavska doma, vse delavske or* ganizacije, tiskamo in celo Delavsko zbor; nico, ki je zakonito postavljena ustanova Po celem mestu se je videlo samo patrulje do zob oboroženih žandarjev, ter razna dvorišča in celo strehe so bile prenapolnjene z vojaki in žandarji, ki so imeli nalog, da neusmiljeno, v krvi udušijo vsak, tudi najmanjši poskus delavskega protesta. V Zagrebu je nekoliko ur pozneje žandar* merijska konjenica z golimi sabljami napadla množice delavcev, ki so se zbrali, da na jav* nem zborovanju dvignejo svoj glas protesta proti nasilju oblasti. V Ljubljani so že okoli polnoči zaprli vse delavske organizacije, zapečatili uredništvo »Rdečega prapor j a« in prepovedali za dan pozneje napovedano zborovanje. Medtem, ko je vlada razbojniško napadala delavski razred v svrho obrambe velikanskih profitov kapitalističnih oderuhov, je ona v svojih komunikejih (katere s tako slastjo ob* javlja tudi slov. nacijonal*klerikalno časo* pisje Jul. Benečije!) in po časopisju razširjala legendo o »(nameravanem prevratu« v zvezi s tujimi sovražniki ter druge izmišljotine zblaz* nelih buržuazijskih možganov, seveda — vse to brez nikakih dokazov. Predstavniki Komunistične stranke Jugo* slavije in Osrednjega sindikalnega sveta, so* drugi Markovič, Pavflovič in Filipovič so šli k vladi, da protestirajo proti temu neprimer* nemu nasilju. Gospodje ministri so znali po* vedati samo, da »imajo dokaze« — ali gle* dali so presenečeno, ko so delavski delegati zahtevali, da se ti dokazi prinesejo na dan in da se postavijo pred sodišče vsi oni, ka* teri so krivi. Ti »dokazi« ne obstojajo niti v tako mali meri, da bi dali potrebne elemente preplašeni, mrzlični fantaziji buržuazijskih oblastnikov, da sc slednji zmislijo kako novo bajko. Kljub temu, da teh dokazov ni in da se jih ne more niti "dobiti, ostajajo jugoslov. oblastniki trdno pri svojem sklepu, da po* stavijo delavsko gibanje v Jugoslaviji izven zakona, da onemogočijo vsako borbo delav* skega razreda in tudi najnedolžnejšo. In kar je naj zanimivejše, oni trde še nadalje, brez dokazov, da delajo to samo, da bi preprečili neki dozdevno nameravani nasilni prevrat. V resnici so ti ukrepi podvzeti iz dveh raz* logov, ki stoje daleč od »preprečevanja pre* obrata«. Ti razlogi so sledeči: Jugoslovanska buržuazija hoče, da ji pro* letarijat na svojih kosteh in s smrtjo od gladu obdrži še nadalje produkcijo, katero ona neprenehoma upropašča, a jugoslov. ob* lastniki se nadejajo, da bodo na ta način preprečili širjenje komunizma, »uničili« Ko* munistično stranko, v kateri vidijo zmeraj širši sloji trpečih delavskih množic svojega edinega odrešitelja iz bede in propasti, v katero jih peha buržuazija. Z eno besedo: Ti pritlikavci, predčasno spočeti otroci bur* žuazijske perijode v zgodovini človeške dru* žbe, misli i j o, da imajo moč zadržati zgodo* vinski razvoj, katerega se ne more nikdar zadržati. Drugi razlog je širšega, mednarodnega zna* čaja. Pod pritiskom francoskih rezačev ku* ponov (bankirjev) in mednarodne kapitali* stične kontrarevolucije, se zdi, da se je ju* gcslov. buržuazija slednjič odločila za to, za kar se dosedaj ni mogla še odkrito odlo* čith za aktivno udeležbo pri napadu kapita* listične kontrarevolucije na Sovjetsko Rusijo, ker zna da bo v tem slučaju imela proti sebi celokuoen narod. Zato govorijo mnoga zna* menja. Jugoslavija je postala eno središč kontrarevolucijonamih intrig, posebno v zad* njem času, ko je na svoje ozemlje sprejela velik del ostankov Wrangeilove vojske. Men* taliteta jugoslovanskih vlastodržcev je taka, da se more od njih pričakovati vsaka vrsta zločina, pa tudi tale. Danes ni več dvoma, da so oblastniki Jugoslavije sklenili, da pah* nejo zemljo v vojno proti Sovjetski Rusiji, da iz Jugoslavije napravijo bazo za kontra* revolucijonarne operacije. — Kadar se vza* mejo v obzir vsa znamenja, ki kažejo, da je kapitalistična Evropa pripravljena na nov na* pad na Sovjetsko Rusijo, postane toočividno. V vseh tih načrtih se jugoslovanski oblast* niki zelo motijo. Njihovi napori, da uničijo delavski razred, da uničijo Komunistično stranko, niso samo obsojeni na nevspeh; oni bodo imeli povsem nasprotne posledice. —. Kljub vsem naredbam, kljub vsemu nasilju delavski razred Jugoslavije ne bo prekinil svoje borbe; kljub vsem prepovedim stavk, bo on še naprej vstrajal in kljub vsem na* redbam, s katerimi se razpušča Komunistična stranka, ona se bo vsak dan bolj jačila, imela bo vse večji vpliv na narodne množice in tem energičnejše bo vodila celokupni delav* ski narod Jugoslavije k osvobojen ju, v ko? munizem! Poskus oblastnikov pa, da pahnejo zemljo v vojno proti Rusiji delavskih in kmetih sovjetov, bo samo pospešil njihovo pronast, odzvonil jim bo smrtno uro. Zato bo jugo* slovanski proletarijat našel dovolj moči v sebi in dovolj pomoči v mednarodnem pro« letamatu. Naj si oblastniki Jugoslavije to dobro za* pomnijo. V. T S rRTnnpp 1 2 DELO Sreda, 12. januarja 1921 mm iMiiffične Me provineife Neapelj NEAPELJ, 10. V dvorani občinskega sve* ta Ponticelli se je vršil kongres pokrajinske komunistične frakcije. Sodrug Onorato Cec* chi je predložil kongresu resolucijo, ki pov dar j a potrebo, da vstvarijo komunisti v Li vomu italijansko komunistično stranko kot sekcijo Tretje internacijonale, tudi če osta< nejo v manjšini. Glede onih, ki nameravajo po razkolu stranki vstopiti v komunistično stranko, se je sklenilo, da morajo isti prositi pismeno za sprejem v novo stranko. Kongres je bil jako dobro obiskovan. Po iizčrpljivih razpravah se je zaključil med pevanjem intemacijonale, Staulia profesorjev v Vittorla Venetu VITTORIO VENETO, 10. Iz gospodar: skih razlogov so nastopili stavko profesorji tukajšnje tehnične šole. Nedavno so zahte; vali 10 odstotni povišek sedanje plače in ho norar za mesec december, kateri jim ni bi še dosedaj nakazan. Ker ni vlada ugodila njihovim zahtevam, so profesorji odpovedali podučevanje. ___________ ZGRADBA UNIVERZE V BELGRADU BELGRAD, 11. Za zgradbo univerze ' Belgradu je deponirana svota 20 milijonov dinarjev. Poleg tega je dobila univerza oc Carnegiejevega fonda še 100.000 dolarjev. S tem je dana možnost, da se čimprej prične graditi vseučilišče. Univerza bo obstojala iz 14 poslopij: rektorat, pravna, filozofska fa= kulteta, geografski institut, fizikalični in ke* mični institut, tehnična fakulteta itd. Čuti se potreba, da se čimprej dovrši delo za ret gulacijo terena. Ker je dosedaj kupljenega za zgradbo univerze premalo prostora, bo morala država odkupiti še nekaj zasebnih parcel. ■> ANGLIJA UKRADLA LADJO »ANs CQNO«. MOSKVA, 10. (R) V preteklem novembru so napadle angleške bojne ladje v Črnem morju italijanski parnik »Ancona«, ki je pes ljal različno blago za Sovjetsko Rusijo v pri* stanišče Novorosijsk. Angleži so odpeljali »Ancono« v Batum. Hotela je od tu zbežati. Britanski torpedni lovci so jo zasledovali in jo zopet privedli v imenovano pristanišče. Vsa ta dejstva taji angleška vlada. Naši po* oblaščenci so to zadevo natančno preiskali in dognali, da so trditve slavne Lloydove Gcor gejeve vlade neresnične. IZ STUPICE Komunistična frakcijo italijanske socijalistične stranke Pokrajinsld izvrševalni odbor komunistične frakcije poinvlja komunistične skupine Julijske Benečije, da sprejmejo kot člane v svojo organizacijo one bivši uni-tarce, ki so se pomotma ali iz nevednosti izjavili za Ser rati-Baratonovo strujo in nočejo žrtvovati komunizma e-dinstvu socijalnih demokratov. Vsak pristop k komunistični frakciji mora biti spojen z izjavo o sprejemu naše-S»a programa brez vsakega pridržka. Pokrajinski izvrSevalni odbor. DcbibčI Beseda mladih učiteljev. »Učiteljski list«, glasilo »Slovanskih učiteljskih diuštev« v Julijski Benečiji objavlja v svoji zadnji številki pod naslovom »Bolest mladih« sledečo sličico: »Bil som brez denarja in sem premišljeval: Blažen je ta naš stan! Res je, da so moji čevlji malo po švedrani, moja suknja malo oguljena in da se mi hlače na kolenih nekoliko bliščijo, a kaj bi o tistem, ko so vendar tako solnčne te naše poti pred nami. Učitelj si, mlad učitelj, poln ognja, pred tabo je deca kot razorana njiva. Iti željno čaka semena, — delal sej! Rožnate so bile moje misli, ognjena moja hotenja. Da bi dobil le nekoliko de narja še, da si nakupim nekaj .knjig! — Prijatelj zapoj, zavriskaj! Plače so povišane: Nič več strahu, nič več dvoma! Oguljena suknja — v kot z njo, novo obleko si lahko umeriš, v stran s pošvedranimi Čevlji! Naješ se lahko do-sita, pošteno se lahko oblečeš in še ti ostane denarja, da si naročiš knjig in da poj deš lahko v gledišče in v kavarno! — Ali kmalu sem izrul vso radost iz sebe; stemnilo se je kakor pc blisku. Plače so se res izpremenile, a ne nam v prid. Moja suknja je še vedno oguljena, moji čevlji pošvedrani. Kmalu bo drugače! Namesto, da bi kupoval knjige in časopise in da bi se pripravljal za šolo, dajem inštrukcije. Kmalu '.>i bom lahko kupil novo obleko, V šolo pa hodim nepripravljen. Voditelj je zadnjič zmajal z glavo in je rekel: »Slabi učitelji so ti mladi ljudje!« ___ Mlad tržaški učitelj. Tako tepe mlade duševne delavce šiba današnjega družabnega reda. In tepla jih bo do velikega spoznanja. Tudi na nas materijaliste pritiskajo razmere. Toda mi smo že spoznali pot, ki vede iz gmotnega suženjstva v gospodarsko enakopravnost. Med mladimi učitelji pa je že vedno toliko idealistov: Kačurjev in hlapcev,,, Pristojbina za vzdrževanje tlaka. Mestni magistrat razglaša: V smislu veljavnih predpisov o pristojbini za vzdrževanje tlaka, se poživljajo vsi lastniki konj, volov in mezgov, v mestu in v predmestju, da naznanijo svojo posest mestnemu magistratu (v pisarni III. odd. v I. nadstropju, soba št. 49) tekom tekočega meseca januarja, In da plačajo v istem roku odnosno pristojbino za upravno leto 1921. pri mestni blagajni. — Mestna uprava se bo prepričala o pravilnosti prijav, in v slučaju izostale ali netočne prijave se bodo prestopniki kaznovali z dvojnim zneskom pristojbine. — Pristojbina za vzdrževanje tlaka se plačuje vnaprej in sicer za celo leto in na podlagi posesti pristojbini podvržene živine v začetku leta; opozarja se tudi, da menjave v posesti teikom leta, ne pridejo v poštev pri pristojbinah. — Kdor bi tekom leta prišel v posest konj, volov ali mezgov, jih bo moral v vsakem slučaju naznaniti tekom 3 dni goriimenovani pisarni in bo moral, ako bi živali ne bile še popisane, plačati v istem roku pristojbino za vzdrževanje tlaka za obrok, in sicer za odnosno četrtletje in za morebitna naslednja do konca upravnega leta. Zvišanje pristojbin za zunanje brzojavke. Agencija Stefani javlja: Z odlokom zakladnega ministrstva je b>'a zvišana dokladna pristojbina, ki se plačuje od zuna-jih brzojavk kot pristojbina za menjavo, na 300%. Odlok sto > v veljavo s 13, januarja 1921. Pošta v Šempolaju. S 17. t. m. se vzD- ' ,vi v Šempo-laju, politični okraj Sežana, poštna na' ' oica, ki bo v dnevni zvezi z nabrežinskim poštnim uradom (na kolodvoru) potom avtomobilske zveze Komen-Tr t. — Poštna in brzojavna upra.a v Trstu. — Trst, 7. jai 1921. 0 priznanju in pridobivanju italijanskega državljanstva v novib pokrajinah _ Agencija Stefani javlja: Kr. odlok, \:i se pripravlja za razglasitev, ureja pri' znanje in pridobivanje italijanskega državljanstva v novih pokrajinah v zmislu znanih določb saint-germainske mirovne pogodbe, katere veljajo za vse kraje, ki so pripadali prej k bivši avstro-ogrsiki monarhiji in torej tudi za kraje, ki so bili z rapallsko pogodbo prisojeni Italiji, V odloku je podrobno določeno, kako bodo mbrali postopati tisti, ki zadobijo italijansko državljanstvo i polno pravico, kakor tudi tisti, ki se bodo imorali poslu-žiti pravice opcije. Glede prvih gre le za enostavno u-gotovitev, ki s,e izvrši uradno cd občin s posebnimi javnimi seznami, ki jih bo nadzorovala državna oblast, prizadetim strankam pa bo dovoljena pravica rekurza. O tistih, 'ki se bodo odločili za italijansko državljanstvo, pri optantih, bo odločevala o njihovih izjavah deželna politična oblast po zaslišanju posebne komisije pod preds,ed ništvom kakega uradnika, v slučaju rekurza pa osrednfi urad za nove pokrajine po zaslišanju mnenja državnega sveta. V nasprotju z navadnimi določbami, ki so predpisane za podelitev državljanstva, dopušča kr. odlok, da novih pokrajinah lahko dobijo italijansko državljanstvo s tozadevnim odlokom deželne poL oblasti in na podlagi posebnega postopanja, ki gre celo do državnega sveta, tudi tiste osebe, ki jim ne pripada to državljanstvo ne pravno in ki si ga tudi nimajo pravice izbrati. Ta določba ire v prilog gotovim kategorijam oseb, ki so vsled pokolenja, rojstva, prebivanja ali vsled drugih koliščin zvezane s kraji, ki pripadejo k Italiji. To izredno olajšanje je omejeno za dobo enega leta. Slednjič so tudi posebne določbe v priznanju italijanske pripadnosti juridičnim osebam v zmislu čl. 75. mirovne pogodbe. Priznanje italijanske pripadnosti se ne sme odreči .trgovskim in delniškim družbam, vpisanim zadrugam itd., ako odgovarja število društvenikov, društveni kapital in sestp*p. društvenih organov pogojem, ki jih določa odlok v*?, vrh o ugotovitve italijanske pripadnosti posameznih juridičnih oseb. Odlok določa ob zakljuokjj, da so vsi akti, ki se tičejo izvedbe tega odloka, presti kolkovine. Postopanje z ženskami, sirotami, s pohabljenci in odsotnimi je podvrženo posebnim pogojem. Naloga ukreniti potrebno za uveljavljanje tega odloka, ki stopi v veljavo 3. dan po razglasitvi v »Gazzetta Uf-ficiale«, je prepuščena ministrskemu predsedniku. — Priznanje in podelitev italijanskega državljanstva na podlagi tega -odloka ima seveda popolno veljavo v zmislu zakona z dne 13. junija 1920. in daja vse politične pravice. ______________ Tula vGlnto us tržašKem trsa V Trstu, 11. januarja 1921. Neprepečatene krone avstrijsko-uemške krone češkoslovaške krone dinarji leji marke dolarji francoski franki švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati 4-75- 450— 3250— 75------ 37------ 39------ 28 50-173 — 5' 475 32-75 75-50 37-25 40- - 28-r-o 173-25 Vseh 46 sekcij našega sindikata poživljamo, da si na svojih članskih zborovanjih izvolijo po enega delegata, katerega ime je sporočiti podpisanemu sindikatu. Glasovanje na kongresu se bo vršilo na podlagi v preteklem letu 1920, prodanih znamk. To se pravi: vsak delegat bo glasoval le s številom znamk, katere je njegova sekcija odračunala sindikatu. Vodstvo sindikata se obveže preskrbeti hrano in prenočišče za vse delegate, ki bodo naznanjeni do 23, t. m. Sekcijam se da možnost, da lahko pošljejo na lastne stroške še po enega delegata (poleg oficijelnega, za katerega plača stroške sindikat), kateri bo pa imel samo posvetovalen glas. Vse sekcije kakor tudi vsi člani so naprošeni, da se za ta naš letošnji kongres zanimajo, da o njem debatirajo in da eventuelne predloge k posameznim točkam dnevnega reda odpošljejo najkasneje do 23, t. m. na vodstvo sindikata v Trst Via Madonnina 15. Vse sekcije se še enkrat obvešča, da naj čimprej zaključijo račune za leto 1920., katerim je dostaviti tudi število članov, ki jih sekcije imajo kakor tudi kakšne stroke da so, ter vse skupaj odpošljejo sindikatu, kateri mora pripraviti skupni obračun, da ga predloži deželnemu kongresu. Sindikat zveze siavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo. Vodstvo čevljarske zveze opozarja svoje člane, da plačajo čimprej predpisane društvene prispevke. Na podlagi sklepa, katerega je sklenil izvanredni kongres 7. julija 1920,, imajo pravico do bolniške ali brezposelne podpore le oni, ki so plačevali vseh 52 tednov društve ne prispevke. Uradne ure so sledeče: od 19 do 21 ob pendeljkih, sredah, četrtkih in petkih; od 1 do 12 ob nedeljah v Delavski zbornici, soba št. 37. del©!© 445-— - 448- 106-------106-25 U6---------116*— VilJI KULTURNI SVET Vsem podružnicam ..Ljudskega oflra“ Osrednje vodstvo matice »Ljudskega odra« je sklenilo na seji dne 7. t. m. sledeče: 1. Društvena izkaznica za leto 1921, velja 50 stotink. 2, člani vseh podružnic »Ljudskega odra« so dolžni plačevati poleg podružničnih prispevkov še mesečno 50 stot. v osrednji sklad matice. Stroški osrednjega vodstva matice so se znatno pomnožili. Pomnožilo se je število podružnic, ki jih šteje sedaj Ljudski oder že 46 in pomnožili so se člani v podružnicah. Poleg tega prihajajo osrednjemu vodstvu matice vedno in vedno nove prošnje iz vseh krajev Julijske Benečije po ustanovitvi novih podružnic. Kakorkoli s,o sredstva, s katerimi razpolaga matica za naše razmere nedvomno bogata, ne morejo vsekakor zadoščati vsem zahtevam in potrebam. Knjig, brošur in drugih kulturnih sredstev je za naraščajoče potrebe vedno premalo, Ako se hoče zadostiti vsem tem potrebam, morajo prispevati k temu naši člani,. Od tod torej omenjeni sklep. Zato poživlja osrednji odbor matice odbore vseh podružnic naj poskrbe, da se <=klep uresniči. Odbori vseh podružnic imajo nalogo, da sprejemajo od članov zneske za izkaznice in mesečne prispevke za matico ter da od računajo redno vsak mesec osrednjemu odboru v Trstu. Poleg navdušenja in kulturnega dela tudi red, ki tvori reelno podlago vsakemu resnemu delu. M. Lovko, tajnik. BREG. Delavci, r svoje vrste! V Bregu se dani! Z velikim veseljem in zadoščenjem smo čitali v »Delu« pismo iz Boljunca, poslano skupno 45 lirami, katere so naša vrli Bcljunci nabrali in poslali ta »Tiskovni sklad« »Dela«. Čast vam, vrli Boljunci! Vi ste s tem pokazali, da poj-mite velik — pomen našega edinega delavskega zagovornika časopisa »Delo«. Začrtali ste pot, po kateri bi vam mogli slediti vsi Brežani brez izjeme. Začetek je dober, zato le tako naprej, vrli Boljunci! Pričakovati moramo od vas, da si ustanovite delavsko univerze: »Ljudski oder«. Dc linci, Borštani, Ricmanjci! Iznebite se enkrat za vselej onega narodnjaškega duha. Vedite, da vam je — narodnjaštvo škodljivo. Sodrug iz Grgarja nam kličejo: Koloni z Goriškega, tnpini s Krasa, nared v Istri (to smo mi). Trstu in okolici! Podpirajte »Delo«, ki je edini vaš glasnik in zagovornik. Zakaj sa ne prebud;mo mi Brežani? Otresimo se tudi rni narodnjaštva in »Edinosti«, ki nas tlačita in podjarm-Ljata, ter pokažimo našim sodrugom na Krasu in Goriškem, d:: smo, oziroma da hočemo biti tudi mi na- predni. Priznavamo, da je vsak začetek — težek, ali energija in d'?bra volja premagate Vse težkoče. Zato: Na delo, sodrugi Brežani! ofmu HKisresBi isis«.,sis I#® S Sporni. jaJ se ob vsa- 7alU U U U I kl s»-5^3„of.u.«s Stic. -------------------- — glasila! Nabiraj »DiLU" novih naročnikov 'a odjemafcev ! ! ! Siri povsod „9£LOu n»e<3 delavce in krnele — Ljudski oder Sv. Ivan priredi v nedeljo 16. t. m. v gostilni pri pošti svojo prvo veselico, odkar društvo obstoja. Na vsporedu ki traja do 21ih so: dramatična predstava, petje, koncert domače godbe, srečelov, itd. Po vsporedu ples do 23ih. Ker je društvo še mlado ter rabi splošne podpore v kulturni namen, vabimo vsa bližnja društva in naše prijatelje, da se prireditve v čim večjem številu udeleže, ter da na ta način moralno in gmotno pripomorejo društvu. Odbor, Ljudski oder v Dekanih priredi dne 16. t. m., ob 15. uri, v dvorani Ljudskega odra v Dekanih letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo o delovanju Ljudskega odra v Dekanih. 2, Branje in potrditev letnega računa za 1920. 3, Volitev novega odbora, 4, Sprejemanje novib članov, 5, Slučajnosti. Tajništvo, Ljudski oder na Kontovelju priredi v nedeljo, 16. januarja 1921, v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelju veselico s sledečim vsporedom: 1. Pl. Zajc: Slava delu«, moški zbor; 2. E, Adamič: »Rožmarin«, ženski zbor; 3. A. Forster: »Naše gore«, mešan zbor; 4. V. Mirk: »Katrica«, moški zbor; 5. H. Sattner: »Studenček«, mešan zbor; 6. A. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, mešan zbor; 7. »Doktor Hribar«, veseloigra v enem dejanju. 8, »Kmet in fot-ograi«, komičen prizor., — Pol ure po predstavi ples. — Začetek točno ob 16. uri, — Med posameznimi točkami in pri plesu svira Godbeno društvo iz Proseka. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. MmM pregled Deželni kongres sindikata stnvbinsHih delavce? za Julijsko Benečijo Dne 30. in 31. januarja t. 1, se bo vršil v prostorih Delavske zbornice v Gorici Via Municipio št. 4 reden dežsini kongres 'rndikata Zveze stavbinskih delavcev za Julijsko Benečijo s sledečm dnevnkr. redom: 1. Volitev predsedstva in odseka za verificiranje mandatov. 2. Moralno in finančno poročilo sindikata od 1, januarja do 31. decembra 1920. (poroča sodr. Budin). 3. Deželna organizacija sindikata (poroča sodr, Bresatz), 4. Direktno poslovanje in obratni sveti (poroča sodr, Petejan). 5. a) Problem rekonstrukcije in brezposelnosti - (poroča sodr. Giacometti). b) Stanovanjsko vrraš&nje in javna dela (poroča sodr. prof. Inwinkl). 6. Osemurno in akordno delo (poroča sodr, KošancJ. 7. Tehnična in strokovna izobrazba (poroča sodr. prof, Oberdorfer). 8. Imenovanje novega deželnega vodstva sindikata. - Na Novega leta dan je prišla v Boršt mala družbica tržaških narodnjakarjev, izmed katerih je eden njiju držal navdušene govore, Mi sodrugi tem narodnjakarjem — prav odkritosrčno povemo ca ves glas, da za njihovo narodno vspodbujo se prev nič ne zanimamo. Imenovani gospodje kodo bolj koristili svojemu narodnemu namenu s tem, da rešijo spore med narodnimi društvi pri Sv. Jakobu. Delavec. GORICA. Kdo prevarja! V listu »II Lavcratore« z dne 7. t. m. sem čital med nabiralnimi polami za agitacijski sklad komunistične frakcije, tudi nabrane svote od sodrugov v Ajdovščini pod tem le geslom:: »od sodrugov v Ajdovščini kot protest proti pre-varenju, koje so bili žrtve pri glasovanju o tendencah, v prid preganjanih komunistov.« Ker sem bil pri zadevi osebno prizadet, dovoKm si zadevo nekoliko pojasniti, da bodo sdrugi vedeli kdo jih je prevaral. O-krozni odbor za goriško okrožje je svoj čas sklenil povabiti vse njemu pripadajoče 'sekcije, da se izjavijo glede zastopstva na prihodnjem strankarskem zberu, glasom tozadevnih navodil podanih od strani strankinega vodstva, za kar je bil prvi v to poklican. Sklenilo se je tudi, da dotične sekcije, katere vsled ogromnih stroškov delegacije ne morejo same poslati svojega delegata, da oddajo mandat na belem okrožnem odboru, kateri bi potem dal zastopati te sekcije po njih izraženi želji po enem ali drugem delegatu. Ajdovsko sekcijo sem prevzel jaz in za dan 11. decembra sem sklical sestanek vseh politično organiziranih sodrugov z namenom, da se razpravlja o prihodnjem strankarskem zboru. Vsled preiaembe voznega reda, se tega sestanka nisem mogel udeležiti ter 'sem to sodrugom v Ajdovščini telegrafično naznanil s pripom-njo, da pridem naslednji teden. Scdrugi so pa vseeno imeli sestanek in — kakor mi je bilo pozneje naznanjeno sklenili, »torej ne da bi bil niti jaz prisoten«, da soglašajo enoglasno za enotno komunistično tendenco, proti vsakemu razkolu v stranki. Razen tega so sklenili da poverijo ža&tcpstvo sekcije na strankinem zboru sodr. Ferjančiču iz Vipave, kateri je bil žc izvoljen za delegata od domače 'sekcije na tem programu. Dne 18. decembra sem prišel jaz v Ajdovščino, kjer so me tamošnji sodrugi obvestili o že storjenem sklepu, kar sem vzel z veseljem na znanje in to tean bolj, ko sem izvedel, da so ajdovski sodrugi že tako politično zavedni da razumejo pcmen tendence, koja je za našo deželo in sedanje razmere — po mojem mnenju — edine- le prava. Opozoril sem jih še na! dočnost! sklep okrožnega odbora, nakar so mi odgovorili, da o tem niso še bili obveščeni. To je gola resnica, kar ajdovski sodrugi lahko potrde. Vse kar s,e je pripetilo potem in kdo je ajdovske sodruge dobro »nafarbat« bedo sčasoma sami spoznali, kakor bodo spoznale vse druge sekcije v goriški okolici, katere so slepo sledile prvemu razgrajaču, ki je prišel med nje edinole z velikimi frazami in z osebnimi napadi Kar se pa tiče podlih osebnih napadov na mojo osebo smatram bene težave biti dober, biti potrpežljiv itd. Ali biti dober pri vsem slabem, to je pač čudež. Delavci so verjeli v ohljube, trpeli in čakali. Kdo se bo čudil, da so se naveličali? Žalostne razmere tukajšnjih delavcev so jih prisilile, da so stopili pred dnevi v stavko. Stavkajo delavci pri gospodu, katerega ime danes zamolčimo (Zakaj? Op. ured.). Morda se bo še spametoval in razumel, da je na napačni poti. Kako bo s stavko, danes še ne vemo. Delavci pa so spoznali, da ne bodo dosegli ničesar, ako ne bodo združeni. Zato so osnovali skupino lesnih delavcev, organizacijo torej, ki je takoj pristopila k zvezi lesnih delavcev, katera ima svoj sedež v Trstu. Nadejamo se, da bodo sledili vzgledu šenfcpetemkih lesnih delavcev še vsi ostali delavci iz postojnskega okraja da se bomo potem združeno borili proti našim magnatom, ki so se vtepli v glavo, da nikdar ne bo zasvetila v naše kraje luč hrepenenja po človeškem življenju, želja po organizaciji in proletarski zavednosti. Pozno ali ob pravem času smo prišli do spoznanja, da se moramo osvoboditi kapitalističnega suženjstva, ako hočemo postati ljudje, vredni in človek. Ako mi dovolite, vam povem še to: Oni, ki imajo denar, ki so si ga nagrabili s tem, da izkoriščajo delavstvo, oni žive povsod dobro. Oni imajo povsod svoj dom, povsod zavetišče. Oni imajo povsod domovino, ki jih varuje in brani. Delavec nima nobene domovine, ki bi ga branila. Braniti se mora sam, kajti, ako se ne bo sam branil in boril za svoje pravice, mu jih ne bo dal teh nihče. Naj bi bil naš vzgled dober začetek proletarskemu gibanju v naših krajih, da bomo tudi pri nas zapeli veliko skupno pesem: Dovolj je izkoriščanja! VERTOJBA. Že dolgo se nismo oglasili v Vašem cenjenm listu. Mogoče ste mislili, da je pri nas vse v redu, ali pa da nas je rapallska pogodba premestila v deveto deželo, kjer se živi 'boljše, da nam ni treba nobene pritožbe. Ali temu ni tako. Mi še živimo v naši do tal porušeni vasi in sicer živimo tu dvojno življenje. Življenje delavnega in kmečkega ljudstva, katero hoče biti samo svoje sreče kovač in noče več prijemati drobtinic iz bogato obložene bogatinove mize. S svojimi žuljevimi rokami in z lastnim ra zumem hoče ustvariti boljše življenje. ‘ Živi pa tu tudi peščica trgovcev, kateri upajo še zmeraj na prejšnje medene čase, in se nadejajo, da bodo še naprej kakor poprej, delili milost in nemilost revnemu ljudstvu. Da je temu res, priča tale dogodek: Naše revno ljudstvo, videč nerednc&ti in pomanjkljivosti naše slavne aprovizacije, kateri o priliki posvetimo tudi par vrstic, in videč koristi, ki jih ima od svojega 1. delavskega konsumnega društva, se je po večini vpisalo v to društvo v Gorici. Ker je pa to malo preveč, da bi si eno uro daleč hodilo po živ-Ijenske potrebščine in ker se je skazalo, da je zadosti članov, ki bi tu ustanovili podružnico, je tukajšnje prebivalstvo že pred enim letc-m zaprosilo vodstvo zadrug, da bi mu to preskrbelo. Vodstvo je prošnjo uslišalo in je poslalo svojega pooblaščenca na lice mesta iskat primernih prostorov. Ugotovilo se je, da je zato najbolj pripraven takrat še ne dovršen občinski dom, in vodstvo je stopilo s prejšnjim županstvom v pogajanja. Ker pa hiša ni bila še izgotovljena, se je stvar zavlekla do novembra. Ko so se dela končala, se je vodstvo začelo z nova pogajati. Pri pogajanjih so mu naši — po mi losti neverno koga — novoizvoljeni občinski možje s komisarjem na čelu delali razne zapreke. Na pritisk zaupnikov in ljudstva so se možje vdali in se pri predzadnji občinski seji pogodili s pooblaščencem. Ali naši gospodje trgovci videč, da je stvar že dovršena in da dobimo kmalu konsum in ker se bojijo, da stem izgubijo svoje mesto pri aprovizaciji, so se izmislili v svojih puhlih glavah protest, v katerem prepovedujejo županu, da ne sme pod nobenim pogojem oddati v najem občinske hiše tujemu, pomislite »tujemu«, kapitalističnemu podjetju. Najbrž misli eden naših občinskih mož, da je vsako domače koristno društvo tako tuje kakor tisto, katero je spravil on k nam. Vlovil je nekatere domače posestnike, ne vemo pod kakšnim pogojem, da jim popravlja hiše. Torej tuja banka, tuji inženjerji, tuji delavci! Ali kaj njemu mar, samo da jima on pri tem mastno nepotrebno službo, in da je tudi sebe spravil pod streho svoje palače. Tu bo mogel trgovati in izkoriščati revno paro. Boji se pa on in njegovi pajdaši, da jim pojdejo njihovi upi po vodi, kar je tudi res če pride podružnica konsumnega društva. Navedli so radi tega v protestu razne, mogoče in nemogoče stvari, kakor n. pr,, da nimajo kam dati obrtno šolo, kadar pride in tudi da nimamo kje nastaniti učnih moči. Povejmo tem gospodom, da obrtna šola spada v šolo, kjer se ista vrši ob nedeljah zvečer in kjer je tudi za to najbolj primeren prostor. Radi učnih moči na.j si nikar ne belijo glave; če so bile nastanjene poprej dokler občinskega doma še ni bilo, bodo tudi sedaj našle stanovanje. Taki in še celo vrsto plitvih reči navajajo v svojem nizkotnem protestu, v katerem stoji 14 (slušajte štimajst) podpisov, od katerih je 8 ponarejenih. Prizadete stranke -so že odposlale protestno protiizjavo, v kateri zahtevajo, da se jih izbriše iz navedenega protesta. Ostane jih torej še 6, od katerih sta dva zapeljana in ostali štirje polni sovraštva proti občinskemu napredku, Torej 3 trgovci in četrto kolo. Predložen je bil še en protest ravno od teh podpisanih in sicer proti plesu. Protest sam na sebi je vtemeljen, ker smo tudi mi načelno proti plesu, a nismo nikakor zadovoljni” stem, kar se v protestu navaja. Da bi oni hoteli ples omejiti, bi jim dali prav. Hočejo pa, da 'se sme izdajati dovoljenje za ples za 300 lir, a nikakor ne samo za 100 lir ker si mislijo, da ubožna mladina nebi zmogla toliko 'spraviti skupaj, in da bi tako ostalo dovoljenje njim v rokah, da bi lahko igrali in plesali sami kakor v prejšnjih časih. V tem protestu je podpisan tudi naš novi vikar. Gospodu bi svetovali, naj vrši svojo službo v crkvi, politiko pa naj pusti pri miru. Našim občinskim svetovalcem pa svetujemo, da, kadar pridejo v občinski urad tako plitvi protesti, jih pcmečejo v koš, ker drugače se jim zna zgoditi, da za vsakim pravnomočnim občinskim sklepom pride protest s par podpisi in sklep se ne more izvršiti Tebi, delovno ljudstvo, svetujemo: Izogibaj se pijavk, ki ti škodujejo, kjer le morejo, in združuj se v svojih političnih in gospodarskih organizacijah. Le v teh je tvoja bo- njo neustrašeni bojevnik v Črao- morje, da napade Sovjetsko Rusijo in ji prizadene tak udarec, da ne bode niti duha več o komunizmu. Otroci društva »Vrtec« bodo poklicani še to pomlad pod orožje. Stare device in Marijine hčere bodo v najkrajšem času pobirale stare čevlje in perilo za Rdeči križ. Ko bode vse to delo opravljeno, bo Sovjetska Rusija v prah pomandrana in konec proletarske diktature. Vpostavi se nanovo po božji milosti cari-stična Rusija. * IDRIJA. Občno koasumno društvo v Idriji poživlja s. tem vse one člane, ki hranijo svoje članske, vložne obligacijske knjižice doma, da jih najpozneje do 31. januarja t. 1. oddajo v društveni pisarni v Idriji v svrho pripisa obresti ter vidiranja imovine. Dalje se poživljajo vsi osi člani, ki nimajo še polnih članskih deležev, da store do konec tega meseca svojo dolžnost, ker drugače se jih bo od tedaj naprej smatralo za nečlane v smislu zadr. pravil Isto velja za člane, ki so zaprisani v O, K. D. in v K. G. D. če se do konec tega meseca ne izkažejo, da so iz K. G. D. izstopili. Načelstvo. IDERSKO PRI KOBARIDU. V naši mali vasi se je ustanovila že lansko pomlad politična komunistična organizacija, ki šteje dane® 70 članov, katere načelnik je sodrug Franc Manfreda. Imeli smo do sedaj več -sestankov in pa v mesecu decembru L 1. shod pri katerem je nastopil kot govornik sodrug lovko iz Trsta. Povodom tega shoda se je vstanovila podružnica Ljudskega odra, h kateremu je pristopilo nad 60 udov, moškega in ženskega spola. — V naše društvo Ljudski oder smo stavili najlepše nade in upali da bo dobro u-uspeval, posebno ker se je nameravalo vstaneviti pevski zbor, katerega pevovodja naj bi bil organist Uršič iz Kobarida. Teda nad naš Ljudski oder je prišla nevihta v podobi kobariškega kaplančka ter klerikalnega propadlega študenta Manfreda iz Iderskega. Ta dva ptička hočeta napraviti razkol v naši organizaciji ter ustanoviti klerikalno društvo. Begata ljudstvo ter ga skupno s par drugimi tarskimi podrepniki podpihujeta proti našemu društvu, ter preti sodrugu Francu Manfreda napovedala bojkot. Bojijo se, da bi bil sodrug Franc Monfreda postal bodoči župan; toda četudi ne bi bil on župan, to je gotovo, da bomo pri prihodnjih obč. volitvah pomedli * avstrijakantsko klerikalno sodrgo, akoravno nameravajo sedaj provocirati iazpust obč. sveta ter bi se tako vršile obč. volitve pod okriljem komisarijata, katerega načelnik naj bi bil nekdanji klerikalni deželni poslanec in župan Anton Monfreda. — Bolje bi bilo za te hinavce, da bt skrbeli za blagor občine sedaj, ko je toliko potrebnega da se napravi, kakor vodovod in kanalizacio, kot pa delati z dražb e in prepire med ljudstvom. Kobariškemu kaplančku pa priporočamo, da ne hodi v našo vas dražit ljudstvo, ampak naj uči le to kar je Kristus učil, ter naj si zapomni, da Kristus ni držal »ofra« in se veselil nad nakopičenfm denarjem na al-tarju. — Čudimo se, da Kobaridci trpijo tega petelina med seboj in so še celo pri škofu prosili, da bi ne bil premeščen, a svojemu domačinu vpokojeoemu vikarju Perinčiču, kateri dene vsled svoje inteligence 995» farjev v koš, pa nič ne privoščijo in kaplanček mu zapira še cerkvena vrata, cerkovniku pa prepoveduje da zvoni ubogemu starčku k njegovi maši! — AK je to tista bratovska ljubezen M jo črnosuknježi pridigajo?! Resničen je izrek nekega starega duhovnika iz Tolminskega — vera po farjih gor — a vera tudi po farjih doli — Prihodnjič te oglasim še kaj! PO SVETU prenizko odgovarjati, Povdarjam pa, da najhujša in naj-pedlejša pspvka ki bi me najbolj užalila je, ako me kdo od sodrugov imenuje za »reformista«. Alojzij Štolfa. ŠT. PEjCER NA KRASU. Iz našega trga nismo dosedaj poslali v »Delo« še nobenih poročil. Zaradi tega si je mislil morda marsikdo, da mi tukaj ali spimo ali pa da se nam godi tako dobro, kakor da ne bi imeli nikakih potret da se zato ne maramo vmešavati v veliko gibanje delavstva, kateremu je »Delo v Julijski Benečiji edini glasnik. Ni popolnoma tako! Morda smo nekoliko tpali, ali pa smo dremali. Dobro se pri nas ni. godilo in se nam ne godi dobro niti sedaj. Iz sledečega bodete spoznali, da je tako: Neverjetno se vam bo zdelo, da se morajo boriti nekateri tukajšnji lesni delavci celo za osemurni delavnik. Po-le!) Tudi dobrih nasvetov ne manjka, kakor čujemo. Kakor hitro bo poražen komunizem na Primorskem in bode do- S inf a j novci proti duhovščini. Sinfanovci so pokazali prvo znamenje upora proti irski katoliški duhovščini, ki bi rada preprečila kr* voprelitje. Pred 14 dnevi je bil v vseh cer* icvah korške škofije prečitan pastirski Ust škofa Daniela CohaJana, ki grozi vernlkouf, da bo vsakega izobčil iz katoliške cerkve, ko* mur se dokaže, da je rabil orožje pri ^napadih na angleške vojake in poficiste. Med čitanjem tega lista v cerkvi St. Finbar’s South v Korku so navzoči na glas protestirali in večina ver* nikov je odšla iz cerkve. — Iz Dublina po« ročajo, da so vojaki ubili dva Irca v Cashelu, \ri sta bila Štiri dni v naporu. Podrobnosti Se niso znane. Nova uganka za poficija. Policija je Te* šila v nekem ameriškem mestu 21 letnega Alexandra P. Lichtena iz zelo neugodnega položaja. Bil je v veliki VTeči, vreča pa je bila pritrjena visoko od tal na telefonskem drošu« Na vreči je bil listek z besedami: »Ne izpu* stite ga, dokler ne pove, zakaj je bil v vreči«.'; Policija je Lichtena pridržala, toda Lichten molči in noče povedati, zakaj se je nastanil v vreči in visoko na drogu. Predzgodovinske najdbe v Novi Mehiki. Vodstvo ameriškega muzeja geologiške zgo» dovine v New Yorku naznanja, da so bih zadnje dni odkriti ostanki predzgodovinske* ga bivališča v Novi Mehiki Odkopanih je bilo več kot dvajset primitivnih hiš iz kam# na in surove opeke, ki imajo do 50 sob. Dalje so našli stotine posod, orožja, orodja in raz* nega nakita. Izdaja za Sodj. zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. V sostilnKM obrti dobro izučen natakar z dolgoletno prakto Išče službe. Sprejme mesto tadi na deželi. Ponudbe je poslati na upravnišlvo pod »Trezen*. Mmb Div 23 Trst, Islro is Mm registrovana zadruga z om. zavezo Naznanjamo članom, da se bo vršila menjava malih zHamk 1. 1920. proti velikim znamkam (odnosno potrdilom) v vseh naših skladiščih in v vseh javnih razprodajalnicah, nahajajočih se pod upravo naših zadrug, do 15. jan. 1921. Po preteku tega roka se ne bo menjavalo znamk L 1920. Vodstvo. i igu ur ii zlotenine ter delavnica ALOJZIJ POVH I vodni izvedenec Trsi Piazza G. Garibaldi 3 (e? Bsrrfera) i c.lkod to zli‘x> srce. Ako se človeku dobro godi, ti no- grajena bojna ladja Vodiška Johanca I., bode odplul