OBZORJA STROKE
Katarina Munda Hirnok
jožef košič,
življenje slovencev med muro in rabo. izbor del.
Budimpešta 1992,191 str. ISBN 963-04-2096-1
Izbor Košičevih del z naslovom Življenje Slovencev med Muro in Rabo jo1 za Slovence velikega pomena Knjiga je '2šla leta 1992 v Budimpešti. Spise sla izbrala dr. Vilko Novak "l Stjepan Lukač, uredila pa jih je Marija Bajzek. Avtor spisov Jože Košič se je rodil leta 1788 v Bogojini v Prekmurju. Od leta 1829 do svoje smrti lela 1867 je bil župnik na C.ornjem Seniku.
Košič je pisal v madžarščini in v prekmurščini z madžarskim č rkopisom. V tej knjižni izdaji so prevedeni Košičevi spisi iz Madžarščine v slovenščino, dela, napisana v prekmurščini, so v gajici.
V knjigi sta v slovenskem prevodu v celoti objavljeni el-RSaoški študiji O Slovencih na Ogrskem in delo /.obrisani s¡oven i Slovenka med M ti rov i RdhoV. Deloma pa so objavljena dela /godbe Vogerskoga Krdlestva. Starine Železnih bio Sa/askih Shvenov in gramatika Kratki udvttk vognkoga jezika. V etnološki študiji O Slovencih na Ogrskem (izšla v Pesianski reviji Tudomanyos Gyiijtemeny, zv V, 1K2K. str. 3-
50) avtor v desetih poglavjih opisuje ljudsko kulturo prekmurskih in porabskih Slovencev. SpiS Zabrisani S loven i Slovenka med M tirov in Rdbov (Kormend, po letu 1815) je v bistvu "pravilnik o lepem vedenju". Zgodbe Vogerskoga Ki a le siva (Sombotel. 1848) vsebujejo zgodovinske podalke hi zgodbe o ogrskih in avstrijskih kraljih. M Starinah Železnih ino Salaskih Slovenov (rokopis, manjka prvi lisi, napisal ga je po letu 1845) Košič obravnava preteklost prekmurskih Slovencev med Muro in Rabo. 1'revod Szalayeve madžarske slovnice Kratki ttdvuk vogrs koga jezika je bil namenjen otrokom za učenje madžarskega jezika, ker je Košič menil, da SI o venec slovenščine Sicer ne more pozabiti, vendar pa se v slovenščini ne more izobraziti. V spremni študiji nam je prof. dr. Vilko Novak predstavil ter približal življenje in delo našega rojaka, Jožefa KoŠiča, Košičeva dela so bila do sedaj težko dostopna, saj jih le nekaj hranila nacionalni knjižnici in redki posamezniki. S lo knjigo so nam avtorji približali Košičevo večdesetletno ustvarjanje, njegove pog-lede na lasten narod, njegovo zgodovino, jezik in šege. In prav v tem je največji pomen le izdaje. Priporočam jo vsakomur, ki ga zanima preteklost Slovencev.
Nataša Konestabo
stanka gačnik, aleš gačnik,
mitologija žoharjevega kurenta.
(Katalog k razstavi.) Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1995, 72 str.
1'rojekt dveh kustosov Pokrajinskega muzeja Ptuj, timet-nosine Zgodovinarke Stanke Gačnik in etnologa Aleša Gacnilta, vključuje razstavo in obsežen katalog k razstavi. V Ptostore Miheličeve galerije na PtUju sla 23, februarja 1995 P1 'Peljala Kurenie Borisa Žoharja. slikarja naivca iz Ptuja, ^ Uvodu kataloga in razstave se na prijclcn način, kol bi 'Mali po družinskem albumu, seznanimo z. ustvarjalno potjo °fisa Zoharja in njegovimi vlogami v vsakdanjem življenju U/l koni^ki v prostem času. ki ga zaposlujejo takrat, ko ne
Ustvarja.
Statika Gačnik pojasnjuje slikarjev večni motiv, ki ga sprem-l-i od otroštva in zaznamuje celoten slikarjev opus terse z leli lazvije v magični realizem, kot so kritiki poimenovali nje-S°vo likovno govorico.
, A, Gačnik ugotavlja številne kontekste, v katerih se po-iajn Zoharjcvi Kurenti oziroma vloge, ki jih svojim K uren-
GlASNiK SED 35/1995, št. 2-3
tom namenja umetnik. Kajli Zoharjev Kurent ni veren pos netek pustnega šemskega lika iz severovzhodne Slovenije (Ptujsko polje, Haloze, Slovenske gorice), ki s simbolnim obredjem poživlja naravo in človeka, saj je za slikarja pisan z veliko začetnico,
Žohar postavlja svojemu Kurentu širši vsebinski okvir. Neobremenjeno mu pridaja že pozabljene in na novo nastajajoče vloge in pomene. Izhaja predvsem iz ljudskega slovstva, ki pozna m časti Kurenta kot junaka na precej širokem prostoru, kot mu ga sieerpredpisuje pristno izročilo. S stilizira no opravo in univerzalnostjo njegove pojavnosti v času in prostoru daje žohar vedeti, da ta Kurent ni samo njegov in "njihov", temveč je moj, tvoj, vaš, skratka, naš.
Pri postavitvi razstave opažamo pedagoško, vsebinsko, muzeološko in, nenazadnje, metodološko i no val i ven pristop obeh avtorjev razstave. Z avtorsko glasbo Sta dosegla določeno a i nbient a I no ubranost, ki ne deluje zgolj kot spremljevalec dogajanja, temveč se enakovredno vključuje v ambient žoharjevih Kurentov, kar je verjetno izjemen dosežek v dosedanji muzejski praksi koncipiranja razstav v našem prostoru. Hkrati slikarjev opus služi kot vir informacij tudi ei-
'	7?