Črna kronika Velika Nedelja • Župnik seje kopal z Romi - in ostal brez denarja
Z> Stran 12
n
=(NJ >	<T
z o	rr
=	m
un
= 00 O
c	cc
"d	m
£ go
= >	CO
Štajerski
Aktualno Majšperk •
Dodatni oddelek vrtca kar v nekdanji trgovini
O Stran 2
Ptuj, petek, 16. julija 2021
Letnik LXXIV • št. 54 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Spodnje Podravje • Mobilne enote s cepivi na terenu, učinka (še) ni
Precepljenost občanov najnižja v državi
Po deležu precepljenihje celotna podravska regija med 12 statističnimi regijami najslabša v državi: delež cepljenih je sredi julija v Podravju znašal le 36,3 %. Na repu lestvice z najmanj precepljenimi so štiri spodnjepodravske občine v Slovenskih goricah, prav na zadnjem mestu med njimi je občina Juršinci.
Več na straneh 6 in 7
Aktualno Ptuj • Kdaj bo Perutnina zgradila svojo čistilno napravo
O Stran 2
Podjetništvo Podravje •
Saubermacher Export imetnik polovice dovoljenj za izvoz blata
O Stran 5
Podravje Ptuj • Kdo ruši kulturno dediščino: stroka ali politika?
O Stran 8
Izobraževanje Sp. Podravje • V
Ormožu brez, na Ptuju sedem zlatih maturantov
O Stran 9
Aktualno •
Kaj in kako se bo gradilo na območju pred Termami
Vrtec Ptuj •
Slabi odnosi med zaposlenimi ali rušenje ravnateljice?
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE

h
EGA TEDNIKA!
Ob t sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!
Štajerski TEDNIK
Simonov zaliv
kká
«afflSf
&
%
Več v notranjosti časopisa.
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
petek • 16. julija 2021
Kidričevo • Občinsko podjetje brez vodilnih
Direktor in delovodja dala odpovedi
David Merc ne bo več direktor kidričevskega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje. Občina zato z razpisom išče kandidata, ki bo prevzel vodenje. Merc je podal odpoved, odpovedni rok se mu izteče konec julija. Podjetje je vodil od novembra 2016, februarja lani so mu mandat direktorja podaljšali še za štiri leta, a se gaje očitno odločil predčasno končati.
Začasno bo vodenje podjetja Vzdrževanje in gradnje po besedah direktorja uprave občine Kidričevo Damjana Napasta prevzela Mojca Meško iz občinske uprave. Na funkcijo vršilke dolžnosti direktorice naj bi jo imenovali v prihodnjem tednu, podjetje pa bo vodila do imenovanja novega direktorja.
Razpis za prosto delovno mesto direktorja so Kidričani objavili ta teden. Od kandidata pričakujejo dobre organizacijske in vodstvene sposobnosti ter poznavanje področja gospodarskih javnih služb, za katere je podjetje Vzdrževanje in gradnje tudi bilo ustanovljeno. Mandat direktorja je štiri leta, pogoj za zasedbo delovnega mesta pa tudi štiri leta delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu. Vloge kandidatov bo podjetje sprejemalo do 27. julija.
Iz kidričevskega občinskega podjetja pa ne odhaja samo direktor, temveč tudi delovodja. Ta sicer v podjetju ostaja še do jeseni, kot mu narekuje odpovedni rok, je povedal Napast. Tudi za to delovno mesto je podjetje že objavilo razpis. Zaposlitev bo za nedoločen čas, s poskusno dobo treh mesecev. Za zasedbo delovnega mesta delovodje je zahtevana izobrazba gradbeni tehnik ali sorodna kvalifikacija.
Foto: MZ
Občina podjetje dokapitalizirala, vložek
»I*	1	• v •
namenili za nakup nepremičnin
Podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je lani ustvarilo 1,2 milijona evrov prihodkov, poslovali so z minimalnim dobičkom v višini dobrih pet tisočakov. Njegova ustanoviteljica in lastnica je občina Kidričevo, ki je nedavno v podjetju izvedla dokapitalizacijo. Vložek (350.000 evrov) so namenili za nakup objektov nekdanjega Revitala, ki so v bližini dvorca Sternthal, v katerem je občinska uprava. Z nakupom Revitalovih oz. današnjih Ekotalovih nepremičnin se je podjetja Vzdrževanje in gradnje v celoti preselilo pod eno streho, kar je z vidika logistike in organizacije dela nedvomno boljše. Tako so danes na skupni lokaciji uprava in vse tehnične službe, pa tudi ves strojni park in oprema.
Občinsko javno podjetje v Kidričevem med drugim skrbi za vzdrževanje zunanjih javnih površin in cest, dvoran, športno-rekreacijskih objektov ter pokopališč. Upravljajo kanalizacijski sistem in čistilno napravo, izvajajo manjša in manj zahtevna gradbena dela, vzdržujejo javno razsvetljavo, v zimskema času pa pripravljajo tudi vse potrebno za dogajanje v Parku pod tisočerimi zvezdami.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
David Merc ne bo več direktor podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidirčevo.
V desetih letih od ustanovitve podjetja je bil David Merc njegov četrti direktor. Za potrebe ustanovitve in zagona podjetja je bil prvi direktor Damjan Napast, sicer direktor kidričevske občinske uprave. Nasledila sta ga Igor Premužič in Andrej Intihar. Za Intiharjem je podjetje kratek čas vodila Mojca Meško, ki bo tudi sedaj po odhodu Merca in do imenovanja novega direktorja vskočila kot začasna direktorica.
Majšperk • Vrtec premajhen za vse, občina v zasilno rešitev
Otroke bodo namestili kar v nekdanjo trgovino
Vrtec v Majšperkuje polno zaseden. Prostorska stiska seje poglobila ob letošnjem vpisu, saj so prejeli 53 vlog. Po besedah ravnateljice Evelin Kočevar so začeli takoj iskati rešitve, kako bi staršem kljub že itak maksimalno izkoriščenim vrteškim kapacitetam zagotovili varstvo otrok v domačem kraju. Obrnili so se na ustanoviteljico, občino Majšperk, s prošnjo za odprtje osmega oddelka. Sklep za dodatni oddelek vrtca so že potrdili na občinskem svetu.
Novo igralnico so uredili v poslovni stavbi na Bregu 12 (stavba bivšega Mercatorja), za kar so v občinskem proračunu zagotovili 22.500 evrov (z rebalansom še dodatnih 17.000 evrov). Gre za že urejene prostore, ki so bili sprva namenjeni za dnevno varstvo, vendar koncesionar ni dobil potrebnega soglasja. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, so prostori lepo urejeni (nova tla, sanitarije, tuši, prepleskane stene), dokupili so samo opremo: stolčke, mizice, garderobne omarice...

V stavbi na Bregu 12 bo prostor za osmi oddelek majšperškega vrtca.
Ravnateljica Kočevarjeva je ob tem povedala, da organizacijsko
ne bo tako enostavno, saj imajo šest oddelkov v stavbi obstoje-
Majšperški vrtec je že nekaj časa premajhen za vse otroke, ki potrebujejo varstvo.
V načrtu dograditev vrtca na Bregu
Na majšperški občini sicer že razmišljajo o dograditvi obstoječega vrtca na Bregu, kar se bo lahko začelo realizirati takoj, ko bodo zaključeni denacionalizacijski postopki. »Naša želja je, da bo vrtec dovolj velik za vse otroke, ki v naši občini potrebujejo varstvo, zato načrtujemo gradnjo objekta, v katerem bi bilo dovolj prostora še za tri oddelke,« je povedala Fakinova. Projektni listje že izdelan, projekt pa je uvrščen v prihodnjo finančno perspektivo.
Širitev vrtca bo nujna tudi zaradi spremembe normativov, ki bodo začeli veljati v naslednjih treh letih. »Naše igralnice bodo namreč postale premajhne, zato ne bomo mogli sprejeti toliko otrok, kot jih imamo sedaj,« je dodala Kočevarjeva.
čega vrtca, enega na matični šoli, jeseni pa bo vrteško varstvo organizirano še na že omenjeni tretji lokaciji, ki je od majšperškega vrtca oddaljena nekaj sto metrov. Kljub temu si bodo prizadevali, da bo varstvo enajstih otrok prvega starostnega obdobja potekalo nemoteno. Glede na to, da bo najverjetneje v novem šolskem letu delo potekalo v mehurčkih, je distancirana lokacija idealna. Tudi glede prehrane so že našli rešitev - zajtrk, malico in kosilo bodo vozili v termo posodah na posebnem vozičku.
Starši so zelo veseli, da so jim uspeli omogočiti varstvo otrok čim bliže doma. »Zadostno število otrok za osmi oddelek bo predvidoma naslednji dve leti, nato pa bo (spet) vse odvisno od števila rojstev v občini,« je povedala Ko-čevarjeva.
Jeseni bo tako vseh otrok v vrtcu 143, kar je 11 več kot v preteklem šolskem letu. Delo bodo organizirali v osmih oddelkih, od tega bodo kar trije jaslični.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj • Po selitvi inšpekcije na novo lokacijo še redarji
Redarjev kmalu ne bo več v ptujski Mestni hiši
V medobčinskem redarstvu Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja je 11 zaposlenih, od tega devet redarjev. Zaenkrat imajo prostore v Mestni hiši, od tam pa naj bi se kmalu selili v Trstenjakovo 9, kjer že deluje občinska inšpekcijska služba (pa tudi mestna poslovalnica Lekarn Ptuj). Kaj to pomeni za stranke?
Selitev redarske službe na novo lokacijo je na zadnjem kolegiju županov napovedala direktorica SOU Alenka Korpar. Kot je dejala, je razlog za to bila potreba občinske uprave po dodatnih prostorih.
»Po reorganizaciji občinske uprave in posledično novih zaposlitvah na občini in naši upravi se je pojavila potreba po dodatnih prostorih, tudi teh, v katerih smo mi bili do sedaj. Zaenkrat bi se v Trstenjakovo 9, kjer so se sprostile tri pisarne, selilo le redarstvo (11 zaposlenih, od tega devet redarjev, en prekrškovni organ in vodja redarstva). Datuma selitve še ni mogoče napovedati, saj je treba pisarne še urediti (nove instalacije za priklop računalnikov in programov redarjev, menjava oken, klima in pleskanje). Za stranke bo redar-stvo po selitvi delovalo v Trstenja-kovi enako kot do sedaj že inšpekcija,« so pojasnili na ptujski občini.
Čeprav so zapisali, da se zaenkrat seli le redarstvo, je zelo verjetno, da bodo postopno tja selili še kakšne druge službe SOU. Po selitvi službe občinskega inšpekcijska nadzorstva (tri zaposlene) pa bo zaenkrat delovne prostore tam imelo še 11 občinskih redarjev.
»Točnega datuma selitve še ne vemo. Treba je prepleskati in naba-
viti del pohištva ter urediti še nekatere druge zadeve.
Kot vemo, so zdaj dopusti, zato bo najbrž trajalo nekaj časa, da se to zaključi. Ko uredimo logistične zadeve, se selimo in začnemo delati na novi lokaciji. Dejansko to ne spremeni veliko, naše delo tako večinoma poteka na terenu, tudi kakšnih sprememb glede izvaja-
nja nalog ne bo. Kar se tiče strank, bodo še vedno položnico lahko poravnale na mestni blagajni Javnih služb Ptuj, za druge stvari pa jim bomo redarji na voljo na novem naslovu,« je pojasnil Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva SOU Spodnje Podravje.
Dženana Kmetec
Inšpekcijska služba SOU Spodnje Podravje v Trstenjakovi 9 deluje že nekaj časa, kmalu se bodo tja selili še redarji.
Foto: CG
petek • 16. julija 2021
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Občina izdeluje podroben prostorski načrt za 6,5 hektarja veliko zemljišče
Kakšni so načrti za urejanje območja pred Termami
Na poti iz mesta v Terme, tik ob nasipu oziroma na Mlinski cesti, je ogromno nepozidano zemljišče. Skoraj polovico ga ima v lasti ptujska občina. V prejšnjem mandatu so ga nameravali prodati, a neuspešno. Zdaj poteka sprejemanje podrobnega občinskega načrta, ki bo omogočil gradnjo stanovanjskih hiš in poslovnih objektov. S tem se seveda odpirajo nove možnosti, saj gre za strateško pomemben del mesta.
Lastnica 25.543 m2 velikega zemljišča je občina, preostanek je v lasti zasebnikov. »Izdelava OPPN je v preteklih letih večkrat zastala, saj je bilo vanj vključenih veliko število lastnikov zemljišč v tem območju, ti pa včasih niso želeli več sodelovati pri izdelavi načrta in je tako prišlo do težav, saj mora njegovo izdelavo financirati vsak lastnik za svoj del zemljišča. V letu 2020 smo uspeli doseči končni dogovor z lastniki; ti so se s podpisom izjav zavezali, da bodo podpisali pogodbo o izdelavi OPPN, okoljskega
poročila in predhodnih arheoloških raziskav. Letos je pogodbo končno podpisalo osem naročnikov in trije izvajalci,« so pojasnili na MO Ptuj.
Načrtovano območje zajema približno 6,5 ha. Med drugim obsega tudi zemljišča v lasti podjetja Agis Technologies, kjer so še do lani bili vzorno urejeni vrtički, danes pa je ta del zapuščen in zaraščen.
Kako daleč je postopek sprejemanja načrtov
»Trenutno izvajajo predhodne arheološke raziskave. Geofizikal-
ne raziskave s kombinacijo magnetne in georadarske metode so že izvedene, sledijo še testni izkopi na lokacijah, kjer je ocenjen povečan arheološki potencial,« so pojasnili na ptujski občini. Sledilo bo usklajevanje dokumentacije z izsledki arheoloških raziskav in usmeritvami naročnikov, pridobiti morajo še dopolnilne smernice nosilcev urejanja prostora in izdelati okoljsko poročilo. To naj bi uredili še letos, nato bo akt javno razgrnjen; pripombe in predloge nanj bodo lahko dali tudi občani.
Ni znano, koliko jih bo, a ve se, kakšne so lahko
Koliko objektov bo umeščenih na eno najboljših ptujskih lokacij, še ni znano. Akt je namreč šele v osnutku, na število možnih novih objektov pa bodo vplivali tudi rezultati predhodnih arheoloških izkopavanj in okoljskega poročila. »Gre za zelo zahtevno območje, za katerega je bila izdana odločba o potrebnosti celovite presoje vplivov na okolje. Šele pojavni razgrnitvi in pridobitvi pozitivnih mnenj nosilcev urejanja prostora bomo lahko zagotovo odgovorili na to vprašanje. Generalno pa so ob nabrežju Drave načrtovane zelene površine in sprehajalna pot, ob njej pa se proti jugu nadaljuje strnjena stanovanjska pozidava enostanovanjskih atrijskih hiš in večstanovanjskih objektov, ki bodo maksimalne etažnosti P+2. Na južnem delu območja so umeščeni tudi poslovno-stanovanjski objekti, za vse pa je določena maksimalna etažnost P+2 in je ne smejo presegati,« so pojasnili na Skupni občinski upravi občin Spodnjega Podravja, ki vodi pripravo in sprejem prostorskega akta.
Bodo namesto nekdanjih vrtičkov tu zrasle hiše?
■Foto: ČG
Ob Mlinski cesti gre za ogromno območje, ki ga opredeljuje OPPN, ta pa je še v izdelavi.
Možna opcija: prodaja občinskega dela
Del zemljišča, ki je v lasti občine, je prejšnje vodstvo z županom Miranom Senčarjem pred štirimi leti nameravalo prodati. Objavili so dražbo, na kateri so zemljišče prodajali kot celoto, a interesa takrat ni bilo. Po sprejemu prostorskega akta bo seveda možnosti več. Dokončna odločitev o tem, kaj bo v prihodnje s temi nepremičninami, na občini še ni sprejeta. Najprej želijo zaključili postopek izdelave in sprejema OPPN, šele nato pa pristopiti k izvedbi nove parcelacije in posledično prodaji zemljišč: »Prav tako je še preuranjeno govoriti, kdo bodo investitorji, saj je velik del zemljišč tudi v zasebni lasti,
lastniki pa lahko parcele pozidajo sami ali pa jih prodajo zainteresiranim kupcem.«
Če bo šlo vse po načrtih, bodo do konca leta dokončane arheološke raziskave in izdelano okoljsko poročilo, akt bi potemtakem lahko javno razgrnili konec leta. Sledilo bo prvo branje na mestnem svetu, pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora in sprejetje akta v drugem branju. »Realno je pričakovati, da bo to v letu 2022. Natančnih datumov zaradi kompleksnosti postopkov in ogromnega števila vključenih državnih nosilcev urejanja prostora ne moremo napovedati,« so načrtovani terminski plan pojasnili na ptujski občini. Novogradnja hiš na tem območju bi bila seveda več kot do-
brodošla, bo pa zelo pomembno upoštevanje pomena tega območja za veduto mesta. Na občini zatrjujejo, da temu posvečajo veliko pozornost. Izpostavljajo, da so pri pripravi osnutka akta sledili strokovnim izhodiščem iz leta 2012, po katerih je dopustna gradnja pritličnih atrijskih hiš in nekaj večsta-novanjskih objektov maksimalne etažnosti P+2. Načrtovana gradnja naj bi bila umeščena tako, da so še vedno omogočeni kvalitetni pogledi na veduto Ptuja: »K osnutku OPPN bomo pridobili dodatne smernice, podal jih bo tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki je eden izmed pomembnejših nosilcev urejanja prostora na tem območju.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Kidričevo • Odobren denar za obrtno cono
2,1 milijona evropskih sredstev
Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je v torek odobrila evropska sredstva za obrtno cono Kidričevo.
Foto: MZ
Za 4,7 milijona evrov vreden projekt, ki ga bo izvajala občina Kidričevo v okviru dogovora za razvoj podravske razvojne regije, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval nekaj manj kot 2,1 milijona evrov.
Občina bo v okviru projekta uredila in razširila industrijsko območje z obrtno cono Kidričevo. Zagotovila bo vso nujno potrebno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo, vključno s priključki na zahodno obvoznico Kidričevo.
Opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo bo omogočila normalno delovanje in razvoj tamkajšnjih podjetij, ki so pomembni zaposlo-valci v občini in širše v regiji. Sodobno logistično okolje naj bi privabilo tudi nove investitorje, so še sporočili.
Sta
Ptuj • Kdaj bo Perutnina zgradila čistilno napravo
Naložba bo veljala dva milijona evrov
Odpadne industrijske vode iz proizvodnje Perutnine Ptuj v precejšnji meri obremenjujejo centralno čistilno napravo na Ptuju. Po besedah direktorja Komunalnega podjetja Ptuj Janka Šircaje od vseh odplak, ki pritečejo v čiščenje, okoli 40 odstotkov Perutnininih.
Kot kaže, bi lahko bila Perutnina blizu svoji rešitvi čiščenja odpadnih vod iz proizvodnje in tehnoloških procesov. Povedali so, da imajo za gradnjo čistilne naprave pridobljeno gradbeno dovoljenje, čakajo samo še njegovo pravnomočnost v prvih dneh avgusta. Kljub svoji čistilni napravi bo Perutnina odpadne vode še naprej odvajala na centralno napravo, razlika bo v tem, da bodo predhodno že šle skozi prvo fazo čiščenja. „Tehnologija je izbrana, v naslednjem koraku sledi izbor izvajalca del. Načrtujemo, da bomo izvedbo del začeli v zadnjem četrtletju 2021. Izgradnja in zagon čistilne naprave je sicer načrtovana v prvem četrtletju
2022. Vrednost investicije znaša dva milijona evrov," so povedali v podjetju in dodali: „Nova tehnologija čiščenja odpadne vode je trenutno najboljša razpoložljiva tehnologija za odpadne vode iz klavnic in predelave. To pomeni, da bo omogočala čiščenje odpadne vode tudi s floatacijo, kar bo ob dodatku koagulantov in flokulantov med drugim znatno zmanjšalo obremenjenost odpadne vode z onesnaževali. Obstoječa čistilna naprava ne uporablja takšnih metod čiščenja. Prečiščena odpadna voda bo iz naše čistilne naprave še naprej tekla v komunalno čistilno napravo, kjer bo izvedeno še biološko čiščenje."
MZ
V Perutnini Ptuj upajo, da bo gradbeno dovoljenje za novo čistilno napravo postalo pravnomočno v začetku avgusta. Gradnjo bi pričeli jeseni in jo končali v začetku leta 2022.
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 16. julija 2021
Ptuj • Začetek 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays
Grad ni „zgorel", zagodla jo je mestna razsvetljava
Otvoritveni vikend 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays pod naslovom Structura je bil po besedah direktorja festivala Jerneja Forbicija uspešen uvod v ptujsko poletje razstav in umetnosti.
Skupaj z majhno, a neutrudno ekipo so uspeli v zelo kratkem času postaviti obsežne in tudi tehnično zahtevne razstave, ki so zapolnile vsa ptujska razstavišča, odprli pa so jih v nizu štirih večerov v dominikanskem samostanu, Miheličevi galeriji, na gradu in v galeriji FO.VI v Strnišču. Ekipa dobro pripravljenih vodnikov je vodila goste po drugih razstaviščih v mestu: Galeriji mesta Ptuj, kjer je na ogled osrednja razstava 19. festivala sodobne umetnosti, galeriji Magistrat, Knjižnici Ivana Potrča in javnih postavitvah. Žareče oči in
nasmeški zadovoljnih, umetnosti lačnih obiskovalcev so dokaz, da jim je na Ptuj ponovno uspelo pripeljati resnično zanimiva in raznolika dela umetnikov z vseh koncev sveta. Razstave bodo ostale odprte vse poletje, do 18. septembra, da si jih bo lahko ogledalo čim več domačih in tujih gostov, zlasti še ljubiteljev sodobne umetnosti.
Dobro pa so bili obiskani tudi drugi festivalski dogodki, kot so bili otvoritveni baročni performans letošnje gostje festivala Sashe Frolove iz Rusije, koncerti, pogovori, vodeni ogledi in seveda
sobotna umetniška intervencija Infra-structura, ki je na most za pešce in obrežje Drave pritegnila veliko število Ptujčanov in gostov festivala. Žal pa jim jo je kljub večtedenskim pripravam tik pred zdajci zagodla prav infrastruktura mestne razsvetljave.
„Z Javnimi službami Ptuj, ki se jim zahvaljujemo za pripravljenost, je bilo dogovorjeno, da ugasnejo osvetlitev gradu. Tega jim ni uspelo narediti, ker ne poznajo verjetno zastarele in zapletene infrastrukture električne napeljave mestne razsvetljave.
S koncerta na vodi skupine Anomalo
Foto: Črtomir Goznik
Z otvoritvenega baročnega performansa Sashe Frolove iz Rusije
Foto: Črtomir Goznik
Kiparska razstava v dominikanskem samostanu
Foto: Črtomir Goznik
Javna intervencija lnjra-structura je le deloma uspela.
Resnično nam je žal, saj če bi nam pravočasno sporočili, da sami ne morejo popolnoma ugasniti osvetlitve gradu, bi z ekipo za to nekako poskrbeli sami in množici gledalcev, ki so se zbrali na peš mostu in obrežju Drave, ponudili to, kar smo dolgo pripravljali. Namreč za dobro izvedbo videoma-piranja je potrebna popolna tema. Kljub dragemu najemu izredno močnega projektorja in več tednom priprav umetnikov iz Italije in ekipe nam je na koncu uspelo prikazati le manjši požar v spodnjem
delu gradu, kjer je Javnim službam uspelo ugasniti luč. Grad bi moral vizualno zgoreti v celoti, eksplodirati, ostala bi le njegova struktura kot opomin, da za njegovo požarno varnost ni poskrbljeno. Da pa v mestu ne vemo niti, kje ugasniti luč, torej izklopiti električni tok, kar je v primeru požara eden prvih korakov, je pa seveda še dodatna skrb. Seveda si želimo, da to umetniško intervencijo ponovimo in jo izvedemo, kot je bila zamišljena. Pri tem upamo na prijazno pomoč tistih, ki so nam to tokrat onemogočili,"
Foto: Črtomir Goznik
je z obžalovanjem povedal Jernej Forbici, hkrati pa se zahvalil vsem tistim, ki so izkazali veliko zanimanje za aktualno javno intervencijo, s katero so tudi sami želeli na umetniški način opozoriti na to, kako pomembno je odgovorno in dosledno varovanje kulturne dediščine.
Obiskovalcem letošnjih razstav festivala Art Stays pod naslovom Structura je v veliko pomoč tudi festivalski vodnik, v katerem najdejo osnovne informacije o posameznih razstavah in umetnikih.
MG
Ormož • Knjižnica Franca Ksavra Meška
Ponovno med najboljšimi na svetu
Po prestižni uvrstitvi med štiri najbolj zelene knjižnice na svetuje Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža na natečaju Pesem za kavo po mnenju Ameriškega knjižničarskega združenja uvrščena še med 11 najboljših praks in inovativnih storitev knjižnic na svetu.
Tudi v času epidemije so bila vrata ormoške knjižnice, seveda ob vseh zahtevanih ukrepih, za obiskovalce odprta, vendar pa je bilo delovanje v obsegu, kot so ga vajeni njeni uporabniki, močno omejeno. Osebni stik z bralci je potekal le prek izposoje knjig, zato so knjižničarji ves čas iskali rešitve, kako bi se lahko približali svojim bralcem. Tako so na svetovni dan poezije, 21. marca, pripravili video, v katerem so izpostavili avtorje iz domačega okolja.
Nostalgija po starih dobrih časih, ko si lahko v nekaterih lokalih za napisano pesem ali verz dobil kavo zastonj, je bila letos z zaprtjem lokalov še toliko večja, zato ni naključje,
da je porodila Sandri Janžekovič, umetnostni zgodovinarki, ki je v ormoški knjižnici zaposlena preko projekta Vzpodbudna kariera - ka-rierna perspektiva za mlade, novo zamisel. »S projektom Pesem za kavo smo udeležence vzpodbudili k ustvarjanju, izražanju čustev in misli s pomočjo poezije ter k osebnemu obisku ormoške in vseh treh krajevnih knjižnic: v Ivanjkovcih, Središču ob Dravi in pri Svetem Tomažu. Odziv je bil zares neverjeten, saj smo zbrali kar 125 prispevkov, ki so bili ob koncu projekta razstavljeni v vitrini domače knjižnice. Kar velik del zbranega so prispevali naši najmlajši bralci, ki so svoje prispevke oddali
v obliki risbic. in tako je iz Pesmi za kavo nastala še podkategorija za otroke Pesem za kakav,« je še povedala Janžekovičeva.
»Zelo smo ponosni in veseli, da je naša fotografija, ki predstavlja natečaj Pesem za kavo, uvrščena med 11 dobrih praks z vsega sveta, ki z opisi knjižničnih projektov, programov, inovativnih storitev in vseživljenj-skega učenja prikazuje prilagajanja knjižnic v tem hitro spreminjajočem se svetu, predvsem pa sedaj, v času epidemije, ko smo se ljudje končno začeli zavedati, kako pomembna je fizična bližina za naše fizično, čustveno in duševno področje.«
Darja Žganec Horvat
Foto: Sandra Janžekovič
Lično izdelana knjižna kazalka, zavojček kave ali kakava s pentljo
petek • 16. julija 2021
Podjetništvo
Štajerski	5
Slovenija • Novosti pri osebnih dokumentih
E - osebne izkaznice naslednje leto
Elektronske osebne izkaznice z biometričnimi podatki in dodatnimi elementi za sodobno e-poslovanje bodo po sprejemu ustrezne zakonodaje ter podpisu sporazuma pristojnih ministrstev in ZZZS začeli izdajati v začetku prihodnjega leta. S tem stare izkaznice ne bodo nehale veljati, izdaja novih pa bo predvidoma prinesla nekaj evrov višje stroške.
Sporazum o sodelovanju na področju skupnega naročanja, izdelave in personalizacije osebnih izkaznic ter uporabe osebnih izkaznic za dokazovanje lastnosti zavarovane osebe v sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja so podpisali minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar.
Po Koritnikovi oceni so z današnjim podpisom sporazuma naredili velik korak naprej v poenostavitev poslovanja tako za državljane kot za institucije, v katerih je potrebna osebna identifikacija. "Nenazadnje gre tudi za velik korak naprej v smeri sodobnih, digitaliziranih storitev, ki so varne in zanesljive," je še ocenil.
"Uporabniki elektronskih storitev bodo imeli na enem dokumentu vse potrebno za njihovo identifikacijo v fizičnem in v elektronskem svetu, lahko jo bodo uporabljali tudi za elektronsko podpisovanje," je povzel Koritnik.
Poleg tega bo nova osebna izkaznica lahko delovala tudi kot kartica zdravstvenega zavarovanja.
"Zavarovana oseba se bo z novo osebno izkaznico lahko identificirala in dokazovala veljavnost svojega zdravstvenega zavarovanja ob obisku zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev. Kartica zdravstvenega zavarovanja tako ne bo več edini dokument za takšno identifikacijo zavarovane osebe," je pojasnila Mlakarjeva. Predvidoma bo to mogoče z avgustom v prihodnjem letu.
ZZZS bo sicer še naprej izdajal kartice zdravstvenega zavarovanja. Osebna izkaznica namreč ni obvezni dokument. Zaenkrat stane izdaja nove osebne izkaznice nekaj čez 9 evrov, cena nove elektronske osebne izkaznice pa naj bi se gibala okrog 15 evrov.
Slovenija • Prihajajo novi turistični boni
Tudi za gostilne, gledališča, fitnes ...
Prebivalci Slovenije bodo predvidoma še ta teden pri turističnih ponudnikih, gostincih, v kulturi in športu lahko začeli unovčevati nove bone, kijih prinaša v sredo uveljavljeni novi interventni zakon za pomoč ob epidemiji. Številni imajo sicer neizkoriščene še turistične bone iz lanskega leta; doslej je bilo unovčene 42 odstotkov njihove vednosti.
Od začetka unov-čevanja starih oz. turističnih bonov, torej od 19. junija lani, jih je bilo do nedelje unovčenih 1.054.378 v skupni vrednosti 149,68 milijona evrov. To pomeni, da je bilo unovčenih 51,5 odstotka vseh bonov in 41,9 odstotka njihove skupne vrednosti. Odstotka sta različna, ker nekateri upravičenci bona še niso unovčili v celotni njegovi vrednosti, so pojasnili na Finančni upravi RS (Furs).
Medtem je nove bone prinesel zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije co-vida-19, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden in velja od danes. V obliki dobroimetja v informacijskem sistemu Fursa jih bodo prejeli vsi s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 30. junij, unovčiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. Njihova vrednost za odrasle je 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov.
Tako kot turistični boni iz lanskega leta, ki prav tako veljajo do konca letošnjega decembra, bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Prav tako jih bo mogoče izkoristiti tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev.
V praksi bo unovčevanje novih bonov potekalo na podoben način kot poteka unovčevanje turističnih bonov.
Foto: Monitor.si
Foto: Dreamstime/M24
Ptuj, Slovenija • Kdo so izvozniki komunalnega blata
Saubermacher Export imetnik polovice dovoljenj
Dogajanje z odpadnim komunalnim blatom, ki velja za nevaren odpadek, je dodobra razburkalo ptujsko politično dogajanje. Zgodba je sicer že zvodenela, bo pa tudi v prihodnje zanimivo spremljati, ali bo nadaljnja pot vodila do rešitev, ki bodo prijazne do okolja, predvsem pa do denarnic ljudi.
Sctußevmac/i&i
Slovenija
POPOLNA REŠITEV ZA tj VAŠE NEVARNE ODPADKE
SaubermacHer, ki je s smetarsko dejavnostjo prisoten tudi v spodnjepodrauski regiji, je največji izvoznik komunalnega blata iz Slovenije.
Foto: MZ
Ptujski mestni svetniki so na izredni seji obnovili idejo o sežigalnici, po oceni delovne skupine bi njena gradnja veljala 16 milijonov evrov. Ptuj se tako nagiba k samoodvisno-sti na področju ravnanja s komunalnim blatom, a do dolgoročne in traj-nostne rešitve bo skozi mesto najverjetneje preteklo še veliko Drave. Glede na to, da je prevzemnik Cep odstopil od pogodbe s Komunalnim podjetjem (KP) Ptuj, ta za kratkoročno obdobje oziroma prevzem določenih količin blata išče novega partnerja. Komu bodo oddali posel, ne razkrivajo.
Po besedah vodje dejavnosti Jerneja Šomna imajo na mizi ponudbi dveh podjetij. Po kakšni ceni bi začasni prevzemnik odvažal blato, v KP Ptuj prav tako ne govorijo, saj o ponudbah še ni odločeno. Direktor Komunale Janko Širec je na izredni seji ptujskega mestnega sveta sicer govoril o ceni prevzema okoli 200 evrov po toni, dosedanja cena s Ce-pom je bila 117 evrov. KP Ptuj je na portalu javnih naročil že tudi objavilo razpis za novega prevzemnika za obdobje 14 mesecev, ponudbe bodo sprejemali do 6. avgusta.
Krog izvoznikov omejen na nekaj podjetij
Onesnaženje v Pivoli je odprlo tudi vprašanje izvoza odpadnega blata. Izvozna dovoljenja oziroma
soglasja izdaja republiški nšpekto-rat za okolje in prostor. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor (MOP) blato v skladu z izdanimi soglasji iz Slovenije izvažajo v Avstrijo, Slovaško, na Madžarsko in Hrvaško. Iz podatkov, ki so nam jih posredovali z MOP in veljajo na dan 30. junija 2021, razberemo, da so največji izvozniki podjetja Koto Trade, Saubermacher Export in Surovina RECE. Za lani ali letos veljavna dovoljenja so imela oz. imajo še Soma Plus, Pro Monting, Kemis in Kostak AG. Izvozniki imajo trenutno veljavna dovoljenja za izvoz 73.000 ton blata. Seveda to ne pomeni, da je na voljo še toliko prostih kapacitet, saj je veljavnost dovoljenj različna, nekatera so bila izdana pred meseci in bi izvajalci dovoljene količine
lahko že dosegli. Med vsemi navedenimi podjetji je v lanskem in letošnjem letu z največjimi odobrenimi izvoznimi količinami razpolagal Saubermacher Export: 59.000 ton. Skupno je bilo v letih 2020 in 2021 za 130.000 ton veljavnih dovoljenj za izvoz blata, so povedali na okolj-skem ministrstvu. Saubermacher jih je torej imel oziroma jih ima skoraj polovico. Kar nekaj izvoznih dovoljenj se izteče letos jeseni, devet pa v naslednjem letu. Rekorder je ponovno Saubermacher Export, ki ima do sredine maja prihodnje leto pridobljeni izvozni dovoljenji za 37.000 ton. Med izvozniki blata, ki jim dovoljenja veljajo v letu 2022, so še Surovina RECE (8.500 ton), Koto Trade (4.000 ton) in Soma Plus (2.000 ton).
Dovoljenje v povezavi s Cepom pridobival Pro Monting
Zanimalo nas je, ali ima dosedanji ptujski prevzemnik, celjsko podjetje Cep, pridobljeno izvozno soglasje. Na MOP so pojasnili, da ga ni med prosilci. Je pa zanj za vlogo zaprosilo celjsko podjetje Pro Monting, Cep je nastopal kot zbiralec odpadka oziroma blata. Pro Monting je v povezavi s Ce-pom avgusta lani pridobil izvozno soglasje za 4.000 ton, veljavnost dovoljenja pa se je konec letošnjega maja iztekla. „1. junija je Pro Monting podal vlogo za soglasje za pošiljanje odpadnega blata v skupni količini 4.000 ton, ki bi ga zbiralec Cep zbiral v zbirnem centru Bukovžlak (Teharje) in od tam odpremljal v Avstrijo," so navedli na MOP.
Dodajmo, da je Bukovžlak že tako ali tako razvpita smetarska lokacija, s katero se med drugim ukvarja sodišče Evropske unije. Cinkarna Celje je lani del območja začela sanirati. Prav tako naj bi k sanaciji pristopila država, ki bo poskrbela za odstranitev nasipa-nih materialov neidentificiranega porekla, ki so jih na območju Bu-kovžlaka oziroma Teharij odlagali med letoma 2000 in 2006.
Mojca Zemljarič
Slovenija, Podravje • Čebelarjem na voljo nepovratna sredstva
260.000 evrov za selitev panjev in nakup opreme
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je julija v uradnem listu za čebelarje objavilo dva razpisa: za racionalizacijo sezonske selitve panjev v letu 2021 in za sofinanciranje čebelarske opreme. Skupaj je na voljo do 260.000 evrov nepovratnih sredstev.
Za sofinanciranje nakupa novih sredstev za prevoz čebel na pašo iz ukrepa racionalizacije sezonske selitve panjev in zagotovitev podpore naložbam v opremo za lajšanje sezonskih selitev panjev, s čimer se izboljšata prehranska potreba čebel in opraševanje rastlin, je namenjenih do 10.000 evrov nepovratnih sredstev. Cilj te podpore sta posodobitev sredstev za prevoz čebel na pašo in dvig konkurenčnosti čebelarjenja.
Glavni namen razpisa sofinanciranja nakupa čebelarske opreme je posodabljanje zastarele čebe-
larske opreme, pripomočkov ali naprav in tehnologije s sofinanciranjem določene čebelarske opreme ter spremljanje stanja v čebelarstvu s pomočjo tehtnic z vremensko postajo, vključenih v sistem opazovalno napovedovalne službe medenja. Višina nepovratnih sredstev za izvajanje razpisa je do 250.000 evrov.
Rok za oddajo vlog za oba razpisa začne teči peti dan po objavi razpisa v uradnem listu in traja do zaprtja javnega razpisa oz. do 31. julija.
sta
Foto: Arhiv M24
6 Štajerski
V središču
petek • 16. julija 2021
Slovenija, Podravje • Mobilne enote s cepivi na terenu, odziv po občinah zelo različen
V spodnjepodravskih občinah najmanj cepljenih
Po deležu precepljenih je celotna podravska regija med 12 statističnimi regijami najslabša v državi: delež cepljenih 13. julija 2021je v Podravju znašal 36,3 %. Na repu lestvice občin z najmanj precepljenimi so spodnjepodravske občine v Slovenskih goricah. Z enim odmerkom cepiva se je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) do začetka tega tedna cepilo le 119.362 ljudi, to je za skoraj pet odstotkov manj od državnega povprečja in skoraj deset odstotkov manj od Zasavja, ki ima najvišji delež precepljenih. Tudi med spodnjepodravskimi občinami so velike razlike.
Podravske občine po deležu cepljenih
	Občina	Cepljeni s prvim odmerkom (v %)	Cepljeni z obema odmerkoma (v %)
1.	Središče ob Dravi	40,8	36
2.	Ptuj	39,8	33,8
3.	Hajdina	38,6	32
4.	Starše	38,6	34,2
5.	Kidričevo	38,3	32,9
6.	Markovci	38,3	31,7
7.	Lenart	37	33
8.	Ormož	35,3	31,2
9.	Gorišnica	35,1	28,7
10.	Majšperk	35	29,2
11.	Videm	32,6	26,9
12.	Podlehnik	31,8	26,7
13.	Sveti Tomaž	31,6	25,1
14.	Dornava	30,9	26,2
15.	Žetale	29,8	23,6
16.	Destrnik	29,7	25,6
17.	Zavrč	29,6	23,7
18.	Sveta Trojica	28,3	24,8
19.	Cirkulane	27,9	23,5
20.	Trnovska vas	26,2	21,8
21.	Sveti Andraž	26,1	21,5
22.	Cerkvenjak	25,9	22
23.	Juršinci	24,5	20,8
Do tega tedna (podatki so do torka) se je s prvim odmerkom cepilo 40,3 % vseh Slovencev, z dvema pa 35,2 %. Največ cepljenih je v zasavski, najmanj v podravski regiji.
Cepljenje proti koronavirusu poteka s cepivi štirih podjetij: Janssen, Pfizer, AstraZeneca in Moderna. V letošnjem letu je država dobavila kar 2.448.270 odmerkov
cepiv, do začetka tega tedna pa jih je bilo porabljenih 1.541.317.
Največ se jih je cepilo s pfeizerjem
Po številu dobavljenih in porabljenih doz močno vodi cepivo proizvajalca Pfizer-BioNTech. Država je od 26. decembra 2020 do začetka tega tedna nabavila 1.299.870 odmerkov tega cepiva, porabila pa 1.012.345 odmerkov. Dobavljenih je bilo še 818.400 odmerkov cepiva AstraZeneca. Zanimivo: odkar je možno izbirati cepiva različnih proizvajalcev, število porabljenih doz tega proizvajalca močno pada. Skupaj so doslej v Sloveniji porabili le 306.624 odmerkov AZ, torej trikrat manj kot pfeizerja.
Od januarja do začetka julija letos je država nabavila tudi 222.000 cepiva Moderne in ga porabila velik del - 169.909 odmerkov.
Veliko povpraševanje je bilo za cepivo Janssen, še preden so z njim začeli cepiti, predvsem zato, ker zadostuje en odmerek, medtem ko sta za ostale potrebna dva. Od letošnjega 14. aprila
Promocijsko sporočilo
Ne pozabite, da do 28. avgusta pri blagajnah vseh prodajaln v Qcentru prejmete kuponček, na katerega zapišite svoje podatke in ga izpolnjenega oddajte v skrinjico na odru. Na zaključni prireditvi 28. avgusta bo žrebanje, na katerem bomo podelili čudovite nagrade: 1x Android TV Toshiba, 1x moško kolo, 1x žensko kolo, 1x otroško kolo ter 25x bon Qcenter za 20 evrov. Spremljajte dogajanje tudi na spletni strani in FB-profilu Qcentra Ptuj, saj lahko tudi tam vsak teden ujamete lepe nagrade. Da boste ob odhodu na morje imeli že lepo zagorelo barvo, obiščite solarij, ki ga v Qcentru najdete na koncu hodnika, ki vodi proti sanitarijam. Tam nudijo samopostrežno sončenje celotnega telesa, kar pomeni, da sami izberete čas sončenja in vstavite ustrezno število žetonov. V trgovini Mana v teh dneh nudijo dodatni 20% popust na artikle, katerih cene so že sicer znižane za 30 ali 50 %. Imajo tudi pestro kolekcija plažnih brisač in nepogrešljivih poletnih kosov oblačil, kot so pisane obleke za na plažo, poletne majice z morskimi motivi in velik izbor otroških poletnih oblačil za deklice in dečke. Ko se boste vrnili z dopusta, pa se prepustite še razvajanju v frizersko-brivskem salonu za moške PA3K Barber Shop, kjer bodo poskrbeli za strokovno nego in oblikovanje moških frizur in brad.
do začetka tega tedna je bilo nabavljenih 108.000 odmerkov, porabljena pa približno polovica, 52.439 odmerkov. Tudi tega cepiva je očitno na zalogi več kot dovolj.
Če upoštevamo vse navedene podatke, je torej v Sloveniji trenutno na zalogi veliko cepiva. Razlika med dobavljeno in porabljeno količino je namreč v ponedeljek znašala več kot 906.000 odmerkov, je pa del te zaloge seveda namenjen tistim, ki čakajo drugo dozo.
Vse dni razen torka cepljenje tudi na Ptuju
Vse dni z izjemo torka so ta teden cepili tudi na Ptuju, v domu krajanov na Bregu. Enako bodo tam ekipe ZD Ptuj prisotne tudi naslednji teden. Cepljenje je možno od jutra do 14.30, v sredo pa delajo še dve uri več.Izbirajo lahko med cepivi AstraZeneca, Pfizer in Janssen.
Po občinah že množično cepljenje z mobilno enoto
Po besedah direktorice ptujskega zdravstvenega doma Met-
ke Petek Uhan tako na Ptuju kot v sosednjih občinah cepljenje poteka zadovoljivo. Mobilne enote že cepijo po terenu, s tem pa bodo nadaljevale tudi prihodnji teden.
V sredo zjutraj so nenaročene cepili na Destrniku, zatem v Maj-
Vse za dopust v Qcentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru v Puhovi ulici, so to poletje pripravili izjemne nagradne igre in ugodnosti.
Najslabša precepljenost v regiji in v državi je v slovenskogoriških občinah.
Ptuj • Je anonimka pokazatelj slabih odnosov v vrtcu ali le poskus
Kaj se dogaja med zaposlenimi
Čeprav je kazalo, da so se po burnem obdobju iz zadnjega mandata bivše direktorice ptujskega vrtca Božene Bratuž razmere v tem javnem zavodu umirile in vse teče gladko, pa zadnja anonimka, ki smo jo prejeli tudi v uredništvo Štajerskega tednika, govori o nasprotnem. Delo sedanjega vodstva vrtca z Marijo Vučak na čelu naj bi bilo po besedah anonimnih piscev, očitno zaposlenih v vrtcu, zelo slabo in neodgovorno. S številnimi očitki so se pišoči obrnili tudi na ptujsko županjo Nuško Gajšek in zahtevali revizijo. Na MO Ptuj so poudarili, da z vodstvom ptujskega vrtca sprotno razčiščujejo zadeve in da letos še ene revizije poslovanja vrtca ne bo, saj sta bila tako tako revizija kot detajlni nadzor že opravljena.
Avtorji anonimke zahtevajo odstop vodstva ptujskega vrtca: »Vse je katastrofa, saj ravnateljica, podravnateljici in računovod-kinja ne delajo pošteno. Zahtevamo odstop vseh štirih zaradi neodgovornega dela,« so zapisali.
Kopica očitkov vodstvu
Opozarjajo tudi na mobing, ki naj bi ga bili deležni nekateri zaposleni, ob tem pa vodstvu očitajo še več zadev; med drugim negospodarno ravnanje z denar-
jem, saj naj bi po njihovem mnenju takšno delo ravnateljice Marije Vučak pripeljalo do negativnih rezultatov; celo do 50.000 evrov »minusa.« Nadalje menijo, da so igralnice slabo vzdrževane, zaradi česar naj bi bili nezadovoljni
Napredovanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju
Zaposleni lahko glede na zakonodajo napredujejo vsaka tri leta za en ali največ dva plačna razreda. Osnovni pogoji za napredovanje so: pridobitev treh ocen, določen seštevek točk za napredovanje, izpolnjeno 3-letno neprekinjeno napredovalno obdobje v istem ali nižjem tarifnem plačnem razredu. Strokovni delavci imajo pravico napredovati v nazive mentor, svetovalec in svetnik, če izpolnjujejo vse predpisane pogoje, ki se ugotavljajo v upravnem postopku. V nazive lahko v vrtcu napredujejo zaposleni na delovnem mestu vzgojitelj, pomočnik ravnatelja in svetovalni delavec. Postopek napredovanja v nazive strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju se začne na pobudo ravnatelja v soglasju s strokovnim delavcem oz. na pobudo strokovnega delavca, če ta meni, da izpolnjuje vse pogoje za napredovanje.
Foto: CG
petek • 16. julija 2021
V središču
Štajerski	7
med vsemi slovenskimi regijami
Min Foto: NIJZ
Čeprav je direktorica ZD Ptuj s cepljenjem na terenu zadovoljna, pa podatki kažejo, da je precepljenost občanov v vseh (spodnje)podravskih občinah še vedno daleč najnižja v državi.
šperku in popoldan v Juršincih, včeraj zjutraj pa so bili dve uri prisotni v Kidričevem.
Tak način dela nadaljujejo tudi naslednji teden, ko bodo najprej v Slovenskih goricah: v torek
Mestne občine po deležu cepljenih
Mestna občina	Cepljeni s prvim odmerkom (v %)	Cepljeni z drugim odmerkom (v %)	Cepljeni z obema odmerkoma (v %)
Murska Sobota	46,11	40,3	36
Ljubljana	43,42	37,9	33,8
Velenje	43,39	39,3	32
Slovenj Gradec	42,97	39	34,2
Nova Gorica	41,12	35,6	32,9
Kranj	41,09	35,7	31,7
Novo mesto	40,69	35,5	33
Celje	40,61	35,9	31,2
Ptuj	39,86	33,9	28,7
Maribor	37,77	34,5	29,2
Koper	36,31	33	26,9
Vir: NIJZ, 13. julij 2021
Kot je razvidno iz podatkov v tabeli, se Ptuj zaenkrat med 11 mestnimi občinami v Sloveniji po precepljenosti občanov uvršča na sam rep; za njim sta ostali le mestni občini Maribor in Koper
popoldan v Trnovski vasi in nato pri Svetem Andražu. V četrtek se selijo v Markovce in Gorišnico, v petek v Videm.
Tudi zadnji julijski teden bodo ekipe ZD Ptuj na terenu po občinah, kjer bodo možnost cepljenja ponudili nenaročenim. V ponedeljek, 26. julija, bodo v Cirkula-nah, dva dni zatem, v četrtek, v Podlehniku, od tam se bodo preselili v Žetale in Leskovec, proti večeru pa bodo zaključili v Zavr-ču. Podrobnejši podatki z urami cepljenja so objavljeni na spletni strani ZD Ptuj.
Največ interesa za cepivo podjetja Pfizer
Še pred nekaj meseci izbira cepiva ni bila možna, danes ta možnost obstaja. Pacienti lahko izbirajo med cepivi treh proizvajalcev: AstraZeneca, Pfizer in Janssen.
»Največ interesa je za cepljenje s pfizerjem, sledi janssen in šele nato nekaj malega astrazenece. Po novem je možno dobiti drugo dozo pfizerja po prvi dozi astra-zenece. Ob tem sicer prejemniki podpišejo, da so opozorjeni, da so možni močnejši stranski učinki. Nekaj se jih je odločilo za to varianto, resnih težav pa pri njih nismo zaznali. Se pa še vedno večina odloči za obe dozi cepiva istega proizvajalca,« je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
Na Ptuju pa so minuli ponede-ljak s pfizerjem cepili 144 ljudi, z janssnom 80, z astrazeneco pa 25 (večinoma druga doza), skupaj so torej v enem dnevu porabili 249 doz cepiva proti koronavirusu.
Petek Uhanova zadovoljna z odzivom, precepljenost še vedno katastrofalno nizka
Petek Uhanova sicer ugotavlja, da naj bi bila kljub 'teorijam zarot' in resni antipropagandi cepljenju statistika na področju Spodnjega Podravja dokaj spodbudna: »Zadovoljni smo z odzivom na našem koncu države. Cepljenje je edina pametna odločitev.«
Podatki o precepljenosti ljudi v spodnjepodravskih občinah pa njenim optimističnim besedam -vsaj zaenkrat - še ne pritrjujejo. Če se MO Ptuj po precepljenosti namreč še nekako uvršča v slovensko povprečje, pa je velika večna ostalih občin krepko pod njim. In ne le to, občine Trnovska vas, Juršinci, Cerkvenjak in Sve-
Precepljenost na Ptuju povprečna, v Slovenskih goricah najslabša
Glede na trenutne podatke je največji delež precepljenih med občinami na našem območju v Središču ob Dravi, sledi Ptuj, kjer je bilo s prvim odmerkom cepljenih 40,8 % občanov, v občinah Hajdina, Starše, Kidričevo in Markovci pa je delež nad 38 %.
Najslabša precepljenostje v slovenskogoriških občinah. Povsem na repu je občina Juršinci, a tudi pri Svetem Andražu, v Trnovski vasi in Cerkvenjakuje stanje primerljivo.
Po podatkih NIJZ je trenutno največja precepljenost v občini Osilnica (59,3% s prvim odmerkom in 53,5 % z vsemi odmerki), sledi ji občina Idrija (50,34% s prvim odmerkom) in LogDragomer (49,75 % s prvim odmerkom) ter občina Kostel (46,7 % z obema odmerkoma).
ti Andraž imajo najnižjo stopnjo precepljenostii med vsemi 212 slovenskimi občinami! Sicer pa pravzaprav niti ena od spodnje-podravskih občin ne dosega slovenskega povprečja, kot je razvidno iz tabele.
v ponedeljek, so na Ptuju s pfizerjem cepili 144 ljudi, z janssnom 80, z astrazeneco pa 25 (večinoma druga doza), skupaj so torej v enem dnevu porabili 249 doz cepiva proti koronavirusu.
Zadnje dni so na terenu v mobilnih enotah zadovoljni s številom cepljenih. »Najprej smo šli v
občine, kjer je bila precepljenost najmanjša. Zdaj skušamo obiti čim več krajev, da bi ljudem olajšali cepljenje. V vseh občinah pred našim prihodom občani prejmejo brošure s pomembnimi informacijami o prednostih in pomenu cepljenja proti covidu-19,« še dodaja Petek Uhanova.
Pred dvema tednoma so tako v enem dnevu v Zavrču cepili 77 ljudi, v Podlehniku 63, v Trnovski vasi 49, najmanj, okrog 20, pa v Juršincih.
Dženana Kmetec
Foto: CG
rušenja ravnateljice?
za zidovi ptujskega vrtca
Zaposlitve in prerazporeditve v Vrtcu Ptuj med letoma 2017 in 2021
Na prosta delovna mesta vzgojiteljice so prerazporedili 4,5 pomočnice vzgojiteljice, ki so že bile v vrtcu v delovnem razmerju za nedoločen čas.
7 delavk je delo vzgojiteljice opravljalo za določen čas (nadomeščanje zaradi bolniških ali porodniških).
Na prosta delovna mesta pa so zaposlili: eno pomočnice vzgojiteljice, dva kuharja, enega hišnika in enega vzdrževalca, štiri čistilke (in perice), eno knjigovodkinjo in eno višjo strokovno delavko.
tudi starši otrok, prav tako nekaj zaposlenih naj ne bi prejelo covid dodatka, ki naj bi jim pripadal. Očitiki letijo tudi na zaposlovanja in napredovanja delavcev, saj naj bi nekatere zaposlene vodstvo »preferiralo«, medtem ko pomočnice z diplomo in veliko delovne dobe ne morejo napredovati. Ob tem še navajajo, da naj bi v času prejšnje ravnateljice vrtca Bratu-ševe bil javno znan seznam, kdaj bodo lahko pomočnice z diplomo zasedle delovno mesto vzgojiteljice, pošteno in po vrstnem redu.
Vučakova vse očitke zavrača
Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, vse očitke zavrača, hkrati pa je vidno razočarana nad vsebino pisma, saj si vse od začetka mandata - kot pravi - prizadeva za spoštljive in profesionalne odnose med zaposlenimi ter za razvoj njihovih kompetenc. »Tisti, ki me poznajo, vedo, da nespoštljive in nasilne komunikacije ali drugih dejanj, ki bi imeli elemente mobinga, v zavodu nikakor ne dovolim. Vedno sem za odprto in konstruktivno komuni-
kacijo, ki je v kolektivu osnova in je nujno potrebna. Moja vrata so našim zaposlenim ter staršem vedno odprta, vse morebitne nejasnosti pa rada rešujem sproti in v dobro vseh deležnikov našega vrtca. Se pa zavedam, da ravnatelj ne more sprejemati odločitev, ki bi bile všeč vsem zaposlenim ali vsem staršem.« je pojasnila in dodala, da niso prejeli nobene uradne pritožbe ne od zaposlenih in ne od staršev.
Covid dodatki vsem, ki •• • i • jim pripadajo
Glede očitkov o neracionalnem poslovanju in nepravilnem izplačilu covid dodatkov Vučakova navaja, da so lansko leto zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 2.271 evrov. Pri izplačilu covid dodatkov pa, da so skrbno sledili zakonodaji in predpisom s tega področja. Vuča-kova zagotavlja, da so omenjeni dodatek prejeli vsi zaposleni, ki so bili do njega upravičeni: »Da smo lahko ustrezno obračunali dodatke za ure, ko so zaposleni opravljali delo v nevarnih pogojih, smo na osnovi liste prisotnosti preverili njihovo prisotnost na delovnem mestu. To je predstavljalo podlago, na kateri smo covid dodatke ustrezno obra-
Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, zavrača vse očitke glede neprimernega vodenja zavoda.
čunali ter seveda tudi pravočasno in ustrezno izplačali. Res pa je, da je bila komunikacija najvišjih pristojnih organov velikokrat nehote premalo jasna in je tudi med našimi zaposlenimi ustvarjala pričakovanja, ki jih kot vodstvo nismo smeli uresničiti, saj bi s tem kršili predpise.«
Posebnega seznama za napredovanje ni
O sistemu napredovanj v vrtcu pa Vučakova pojasnjuje, da na to ni enoznačnega odgovora: »Zagotovo pa je prvi in najosnovnejši pogoj, da imamo prosto delovno mesto vzgojiteljice.« Zavrnila je tudi navedbe, da naj bi obstajal seznam bivše ravnateljice, kjer naj bi bilo jasno
določeno, kdaj bodo pomočnice z diplomo zasedle delovno mesto vzgojiteljice: »Ob prevzemu vodenja mi bivša ravnateljica ni predala nobenega tovrstnega seznama. Zagotovo pa je odgovornost ravnatelja, da ob izbiri kadra upošteva zakonsko predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta, profesionalen, spoštljiv in pozitiven odnos do otrok, zaposlenih ter kvalitetno izvedbo programa. Če se to ujema z daljšim stažem zaposlene v vrtcu, sem še toliko bolj vesela,« je dodala Vučakova.
Zaradi zmanjševanja števila oddelkov se kljub upokojitvam ni sprostilo toliko delovnih mest, kot bi si želeli, zato se iz leta v leto niža število zaposlenih v vrtcu.
Ne razmišlja o odstopu
Vučakova o odstopu nikakor ne razmišlja: »Ob podpori in zaupanju večine zaposlenih, staršev ter ustanovitelja vrtca sem pripravljena delati še naprej in to mi daje moč, da v tem izredno težkem letu, ki je za nami in ki nas, kot napovedujejo, predvidoma čaka ob ponovnem izbruhu epidemije, vztrajam še naprej ter iščem najboljše rešitve, da lahko izpolnjujemo poslanstvo: omogočanje pogojev za varstvo ter izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa - dejavnosti, ki spodbujajo razvoj najmlajših.« Vučakovi se sicer mandat izteče prihodnje leto.
Estera Korošec
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 16. julija 2021
Ptuj • Še o rušenju bivšega Koteksa
Prenova absolutno predraga
Poročali smo že, da bodo dotrajani objekt nekdanjega Koteksa ob Dravi letos poleti vendarle zrušili. Čeprav je del javnosti mnenja, da bi morali stavbo renovirati in ne porušiti, pa prav nihče ne zna povedati oz. zagotoviti denarja za obnovo, ki prav gotovo ne bi bila poceni.
Foto: ČG
»Prenova stavbe Koteks bi enostavno bila predraga. Potrebovali bi več kot 10 milijonov. Tudi če bi uspeli na kakšnem razpisu, bi morali zagotoviti svoj delež sofinanciranja, to pa je nemogoče. Kar se tiče selitve glasbene šole v te prostore, bi jih seveda bilo pred vselitvijo nujno prenoviti. Dejstvo je, da država v zadnjih letih sploh ni objavljala razpisov, primernih za prenovo tega objekta za šolske namene, obljubljajo sredstva v prihodnje. In seveda si želimo urediti primerne prostore tudi za glasbeno šolo. Delamo na tem, imamo že resne pogovore v tej smeri. Stavba nekdanjega Koteksa je nevarna, to so potrdili strokovnjaki. Najhitrejša možnost, da se kaj premakne, je, da jo podremo in poiščemo zasebnega investitorja. Če bi čakali občinski denar, bi propadala naprej še vsaj 10 ali 20 let. Čaka nas namreč še nujno nadaljevanje prenove dominikanskega samostana, med prioritetami je tudi ureditev prostorov za arheologijo. Enostavno preveč je potrebnih investicij, da bi lahko računali na obnovo tega objekta ob Dravi v doglednem času, sploh glede na vrednost sredstev, ki bi jih potrebovali,« pravi županja Nuška Gajšek.
Ker so se pojavila tudi vprašanja, zakaj namesto Stare steklarske denar iz Celostnih teritorialnih naložb (evropski in državni) niso porabili raje za prenovo Koteksa, županja pojasnjuje: »Ker enostavno ne bi zadostovalo. Tu je obseg investicije bistveno večji. Že za Staro steklarsko, ki bo stala okrog pet milijonov, smo težko zbrali vsa sredstva. Kje bi jih dobili 10 milijonov?!«
Gajškova sicer obljublja, da bo na javnem natečaju zahteva, naj se nova stavba zariše v enakih gabaritih in podobnega videza kot obstoječa. »Zavedamo se, da bo pogled na veduto drugačen, ampak zdaj dejansko ta objekt podobo mesta le kazi in predstavlja nevarnost za vse.«
Odgovor na članek
Sestanek, ki ga ne bi smelo biti
V članku z glavnim naslovom »Sestanek, ki ga ne bi smelo biti«in podnaslovom »Podravje. Če bi se kmetje povezali, bi lahko preprečili kartelno dogovarjanje« se pojavljajo neresnični očitki o kartelnem dogovarjanju v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih dejavnosti, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.
Izpostavljamo, da Zbornica kmetijskih in živilskih dejavnosti, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije izvaja izključno zakonite aktivnosti, skladno z Zakonom o gospodarskih zbornicah v smislu spodbujanja gospodarski dejavnosti njenih članov in uresničevanja zakonitih interesov članov.
Cenovnega ali drugačnega kartelnega dogovarjanja, ki se očita v članku na Zbornici kmetijskih in živilskih dejavnosti ni! Ker se zavzemamo za pošteno in zakonito tržno delovanje, v tem smislu ravnamo aktivno in preventivno ter člane na sestankih vedno opozorimo o pomenu upoštevanja konkurenčnih pravil in o tem, da je prepovedano vsakršno razpravljanje in dogovarjanje, ki bi nasprotovalo pravilom poštene konkurence!
Novinar/-ka S. D. ni skušal/-a pridobiti odziva tistih, ki naj bi kršili zakonodajo. Kot relevantne informacije pa navaja dobesedne navedbe ljudi, ki na sestanku niso bili prisotni. Zato je po našem mnenju nujno, da se ta popravek javno objavi in na ta način vsaj delno zaščiti pravice in dobro ime Gospodarske zbornice Slovenije.
mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor, Gospodarska zbornica Slovenije.
Ptuj • O zgodbi nekdanje ptujske usnjarne
Kdo ruši kulturno dediščino: stroka ali politika?
Vroča in kritična razprava okrog rušitve nekdanje usnjarne v Dravski ulici na Ptuju je še enkrat pokazala, kako malo strateških rešitev imajo na Ptuju za staro mestno jedro in ureditev nekaterih ključnih kulturnih spomenikov za nove namene. Če bi jih imeli, se danes ne bi pogovarjali o rušitvi nekdanje usnjarne (stavbe Koteksa). Več kot dvajset let so se vrstile brezplodne razprave o tem, kakšno vsebino naj bi imela, da bi lahko še naprej živela. Stroka in politika sta, ker se nista znali poenotiti in poiskati soglasja, s svojimi neodgovornimi dejanji na koncu pripeljali do rušitve stavbe in trenutno še neznane prihodnosti. Če se bo taka praksa na Ptuju nadaljevala - bo padel še kakšen dediščinski objekt, ki bi ga morali varovati?
„Ohranjenih je več dokumentov, ki izpričujejo o dejavnosti usnjarjev ob rečnem nabrežju skozi več stoletij. Leta 1860 sta brata Pirich na mestu nekdanjega usnjarskega obrata postavila proizvodni objekt, ki se je uspešno razvijal do konca druge svetovne vojne. Po letu 1945 je bila v stavbi nekaj časa pletarna," je povedala dr. Marjeta Ciglenečki in ob tem spomnila na več dogodkov, strokovnih in drugačnih razprav o usodi nekdanje usnjarne.
Leta 2001 je DPD Svoboda ob pomoči arhivarke Marije Hernja Masten pripravilo projekt »Tradicija in sodobnost pod isto streho«, s katerim so tu predvideli muzejsko zbirko o ptujski tehnični dediščini s poudarkom na usnjarstvu in bogato kulturno dejavnost. Leta 2002 je ZVKDS - OE Maribor občino Ptuj pozval, naj določi namembnost takrat prazne stavbe, da bi pripravili konservatorski program obnove. Sočasno je Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj na ZVKDS naslovila vlogo za ureditev učilnic na podstrešju nekdanjega špitala, kar so na ZVKDS odločno zavrnili in jih opozorili, da je v neposredni bližini glasbene šole usnjarna, ki bi bila primerna za njihovo dejavnost. ZRS Bistra Ptuj je že pred 16 leti predlagalo rušenje usnjarne in gradnjo nadomestnega objekta ter ponudilo tudi izdelavo projekta. Občina je njen predlog zavrnila z obrazložitvijo, da pobuda ni kompatibilna s potrjenim in veljavnim integralnim razvojnim programom (ki so ga napisali prav na Bistri). Pred 15 leti je MOP zbrala tri predloge za ureditev usnjarne v hotel. Vsi trije anonimni udeleženci natečaja so upoštevali ohranitev stare usnjarne, dodali pa so ji večje površine v obliki prizidkov. „Vsi načrti so se po svoje sklicevali na vrednote ptujske mestne vedute, vendar so z razmeroma dolgo potezo ob reki ustvarili povsem nove elemente. Moje osebno mnenje, ki ga delim s kar številnimi kolegi, je, da so bili vsi trije načrtovani posegi v mestno veduto, četudi so upoštevali nekatere temeljne linije urbanistične zasnove starega mesta,
preveč agresivni. Vsi načrtovalci so si očitno želeli podobi mesta vtisniti izrazit pečat lastnega arhitekturnega biroja oz. se osebno podpisati na podobo mesta, ki jo upravičeno štejemo za eno najpomembnejših, če ne kar najpomembnejšo historično vrednoto Ptuja. V letu 2007 je Arhitekturni biro Berlič pripravil predlog sprehajalne poti ob Dravi. S tem in predhodnim rušenjem pomožnega objekta tik ob reki je nastal predlog za nove možnosti koriščenja prostora okrog usnjarne. Leta 2010 je ptujska občina na ministrstvo za kulturo oz. na ZVKDS posredovala predlog za rušenje usnjarne z obrazložitvijo, da je v slabem stanju; podpisal ga je takratni župan Štefan Čelan. Predlagano rušitev je takratna ministrica za kulturo Majda Širca zavrnila z utemeljitvijo, da je stavbo mogoče sanirati brez večjih tehničnih težav. Ministrica je občinsko vodstvo opozorila na zakon o varstvu kulturne dediščine, ki jasno določa, da so tudi občine nosilke javne koristi varstva dediščine tako, da skozi ukrepe skrbijo za celostno ohranjanje dediščine ter jo ob spoštovanju njene posebne narave in družbenega pomena vključujejo v trajnostni razvoj. Ptujsko občino je pozvala, naj razmisli o možnih vsebinah in dejavnostih za nekdanjo usnjarno in da z usmeritvami ZVKDS čim prej pristopi k obnovi. Občina naj do odločitve o nadaljnjem razvoju objekta skrbi za njegovo vzdrževanje, da ta ne bo ogrožal ljudi in premoženje ter da se prepreči nadaljnji propad," je Marjeta Ciglenečki spomnila na dogodke pred enajstimi oz. desetimi leti, ko je bila še drugič predlagana rušitev nekdanje usnjarne.
Še pred petimi leti bi prenavljali ...
V okviru prireditev v dominikanskem samostanu je bilo pred petimi na okrogli mizi o stavbi Koteksa ponovno poudarjeno, da je potrebno usnjarno varovati v skladu z njenimi spomeniškimi vrednotami in da je najboljša prihodnja namembnost
Dr. Marjeta Ciglenečki
objekta dejavnost glasbene šole, ki jih primanjkuje prostora. Okolica objekta bi ob taki uporabi nudila obilo možnosti za prireditve na prostem in kakovostno kulturno druženje meščanov in turistov.
Dr. Marjeta Ciglenečki je za rušenje nekdanje usnjarne izvedela iz medijev. Ne pozna razlogov, zakaj so se na kulturnem minirtstvu premislili in spremenili stališče iz preteklih let, zato o njih ne more soditi. Zdi pa se ji alarmantno, da ob izdaji dovoljenja za rušenje sploh ni znano, kaj naj bi na mestu usnjarne zgradili in kdaj. Morda pa se rešitve skrivajo v kakšnem predalu? Še leta 2016 je fizično stanje stavbe brez dvoma omogočalo sanacijo, kot so še danes prepričani v mariborskem ZVKDS. „Osebno sem zelo razočarana tako nad mestno politiko, ki ne zmore opaziti vrednot svojega mesta, pa tudi nad kulturnim ministrstvom, kjer so, tako se zdi, popustili pritiskom. Ni nepomembno, da mesto Ptuj trenutno doživlja več spomeniškovarstvenih porazov, če se smem tako izraziti. Naj omenim
Foto: Črtomir Goznik
dva: tik ob Stari steklarski se ruši stavba, ki je pomembno oblikovala ulično fasado, pa se zanjo ni našel način zaščite. Zavarovana je kot spomenik, očitno pa čakamo, da bodo fizični razlogi za njeno zaščito prenehali sami od sebe. Mediji so tudi z obžalovanjem pisali, da mesto ni bilo uspešno s projektom ureditve grajske žitnice v arheološki oddelek ptujskega muzeja, ki ga je naslovilo na državo. Še bi našli kakšne primere, ki bi se verjetno ugodneje rešili, če bi zmogli več strpnosti, če bi se več pogovarjali z odgovornimi državnimi uradniki in morda najpomembnejše: če bi zmogli več ljubezni do lastnega mesta in če bi bolj zaupali Ptujčanom ter z njimi razvijali debate o tako pomembnih stvareh, kot je kulturna dediščina. Čas po umiritvi epidemije napoveduje opazne družbene spremembe. Ne morem se znebiti občutka, da ga bomo na Ptuju zaznamovali z rušenjem kulturnih spomenikov," je o še eni nepremični kulturni dediščini, ki jo bo mesto izgubilo, povedala Marjeta Ciglenečki.
MG
petek • 16. julija 2021
Izobraževanje
Štajerski	9
Spodnje Podravje • V Ormožu 100, na Ptuju 95-odstoten uspeh na maturi
V	Ormožu brez, na Ptuju sedem zlatih maturantov
V	začetku tedna so dijaki splošnih gimnazij dobili v roke rezultate splošne mature. Tako na ptujski kot ormoški gimnaziji so v ožjem krogu organizirali slavnostno podelitev maturitetnih spričeval Večina dijakov in dijakinj seje tako formalno poslovila od srednje šole in brezskrbno zakorakala v poletne počitnice.
Večina ormoških in ptujskih dijakov je uspešno opravila zrelostni izpit, ki jim bo omogočal izobraževanje na izbranih fakultetah. Letos je poslovilno leto sicer potekalo nekoliko drugače zaradi epidemije novega koronavirusa.
Splošno maturo na Gimnaziji Ormož je uspešno pisalo vseh 15 dijakov četrtega letnika gimnazijskega programa. Kot je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec, so z letošnjim rezultatom izjemno zadovoljni: » Zelo smo ponosni na dijakinje in dijake, prav tako pa ob ioo-odstotni uspešnosti na letošnji maturi čestitamo celotnemu profesorskemu zboru.«
Na ormoški gimnaziji je tudi smer predšolske vzgoje. V četrti letnik je bilo vpisanih 19 dijakov. Vsi se lahko veselijo dolgih poletnih počitnic,
saj so bili na maturi 100-odstotno uspešni. Zlatih maturantov tako na poklicni kot splošni maturi pa letos nimajo.
Na ptujski gimnaziji sedem zlatih maturantov
V šolskem letu 2020/21 je splošno maturo na Gimnaziji Ptuj uspešno opravilo 95 odstotkov vseh dijakov, ki so se je udeležili. Letošnja generacija je presegla rezultat lanske tudi v deležu dijakov, ki so dosegli odličen uspeh. Odličnih dijakov je 27 odstotkov, med njimi kar sedem zlatih, torej tistih, ki so dosegli 30 in več točk. Zlati maturanti Gimnazije Ptuj so: Jure Glodež, Eva Vidovič, Jaka Horvat, Špela Kukovec, Gal Zmazek, Matej
Kolednik in Zala Veselic. Povprečno število točk maturantov, ki so uspešno opravili splošno maturo, je 20,7.
Na Gimnaziji so z letošnjimi rezultati mature kljub šolanju na daljavo zelo zadovoljni. K spomladanskemu roku mature je pristo-
pilo 116 dijakov četrtih letnikov, od tega je bilo neuspešnih samo šest. »Letošnji rezultati so res izjemni, saj smo dosegli 95-odstotno uspešnost. Najbolj pa nas veseli, da imamo kar sedem zlatih maturantov, kar je za pet več kot v minulem šolskem letu. To so dijaki, ki so na maturi dosegli več kot 30 točk,« je povedal Boštjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Doseženo povprečno število točk na maturi je 20,7 odstotka.
Splošno maturo uspešno opravilo 97 odstotkov dijakov
Na nacionalnem nivoju je splošno maturo v spomladanskem roku letos uspešno opravilo 5461 dijakov četrtih letnikov oz. 97,26 odstotka (lani 93,92 odstotka dijakov
četrtih letnikov). Vse točke je na maturi zbralo 15 maturantov, na mednarodni maturi pa 10 slovenskih dijakov. Rok za ugovore je 15. julij, za prijavo na jesenski rok splošne mature pa 13. julij.
Maturitetno spričevalo s pohvalo prejmejo kandidati, ki so zbrali od 30 do 34 točk, taka sta bila letos 302 maturanta (julija lani 280), med njimi je 185 deklet in 117 fantov. Najvišji možni splošni uspeh (34 točk) je letos doseglo 15 kandidatov (lani 11). Pisni del izpitov v jesenskem izpitnem roku bo med 24. in 31. avgustom, do 3. septembra pa bodo šole izvajale tudi ustne izpite. Kandidati bodo z uspehom na jesenskem izpitnem roku poklicne mature seznanjeni na srednjih šolah in organizacijah za izobraževanje odraslih 9. septembra.
Estera Korošec
Zlati maturanti ptujske gimnazije z ravnateljem Boštjanom Šerugo
Foto: CG
Ormož • Skupni projekt PMPO in vrtcev
Rokodelstvo - tudi za mlade
Vrtci iz občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so vključeni v štiriletni projekt Rokodelstvo - priložnost tudi za mlade, katerega nosilec je ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož (PMPO).
Skupina Prijatelji iz vrtca Ormož z vzgojiteljico Natašo na obisku pri zeliščarju Iztoku Luskoviču
Eden izmed ciljev projekta je po besedah vzgojiteljic Nataše Grabovac in Mihaele Meško tudi ta, da mladim vcepijo zavest o pomenu kulturne dediščine, ki jo gojijo in ohranjajo rokodelci s svojim delom. »Rokodelstvo je bilo od nekdaj priložnost za druženje in prenos znanja med generacijami, obenem pa del narodove in kulturne identitete. Rokodelci morajo biti umetniki, obrtniki, podjetniki, obenem pa tudi inovatorji. V današnjem času ima rokodelstvo v kombinaciji s turizmom pomemben zaposlitveni potencial, ki mladim pomeni izziv in hkrati priložnost,« je povedala etnologinja Nevenka Korpič.
V okviru pestrega nabora dejavnosti so se otroci seznanili s starim rokodelskim poklicem zeliščarja. »Skupaj smo se poučili o nabiranju in sušenju zelišč za čaj, se seznanili z njihovimi zdravilnimi lastnostmi, izdelali herbarij, po navodilih zeliščarja pa smo pripravili tudi sirup iz smrekovih vršičkov,« je povedala Grabovčeva.
Rezultati dela otroških rok bodo na ogled v začetku septembra v ormoški občinski avli.
DŽH
Ormož • V novo šolsko leto z novim programom
Jeseni prvi dijaki zdravstvene nege
Na Gimnaziji Ormož bodo poleg že utečenih programov splošne gimnazije in predšolske vzgoje po kar nekajletnih prizadevanjih s septembrom začeli izvajati nov izobraževalni program zdravstvene nege. Trenutno imajo vanj vpisanih 30 dijakov, kar po besedah ravnateljice Klavdije Zorjan Škorjanec dokazuje, da so se zanj upravičeno borili.
»Dokazali smo, da je poklic, za katerega bomo izobraževali, resnično potreben za naš kraj in ustanove v našem okolju. Zavezali smo se, da bomo dijakom nudili kvalitetno pripravo na njihov bodoči poklic, na ministrstvu pa imamo obenem zagotovilo za stalno podporo,« je povedala ravnateljica ormoške gimnazije Klavdija Zorjan Škorjanec.
Dijaki bodo v času štiriletnega šolanja imeli možnost pridobivanja znanj iz zdravstvene nege, nujne medicinske pomoči, dolgotrajne oskrbe, skrbi za zdravje ter kakovosti in varnosti.
Dijakom bo ob izobraževanju v pomoč tudi domače okolje, saj imajo možnost pridobivanja
praktičnega znanja v številnih 'domačih' učnih ustanovah: zdravstvenih domovih Ormož, Ptuj in Ljutomer, Psihiatrični bolnišnici Ormož, centrih starejših občanov v Ormožu, Ljutomeru in na Ptuju ter v Splošni bolnišnici Ptuj.
Izobraževanje se bo za dijake po štirih letih šolanja zaključilo s poklicno maturo, s končano poklicno maturo pa imajo mladi možnost zaposlitve ali nadaljevanja študija na vseh visokošolskih strokovnih študijskih programih ter na nekaterih višješolskih. Sorodne smeri so npr. zdravstvena nega, babištvo, fizioterapija, delovna terapija, radiološka tehnologija, ortotika in protetika ter laboratorijska zobna protetika.
Popravek
V prispevku Nina, Zala in Jakob so naša prihodnost, objavljenem v Štajerskem tedniku 18. junija, smo napačno zapisali priimek Zale. Pravilno se glasi: Zala Mlačnik (in ne Marko-vič). Za nehoteno napako se opravičujemo.
Ur
Gimnazija Ormož odpira vrata novega srednješolskega programa.
Ob opravljenem dodatnem predmetu splošne mature, tako imenovanem petem maturitetnem predmetu, pa imajo maturanti
možnost nadaljevanja študija tudi na nekaterih univerzitetnih študijskih programih.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
Foto: DZH
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 16. julija 2021
Cirkulane • Najmlajši na obisku pri županji
V generaciji 2020je 20 otrok
Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je nedavno pripravila sprejem za najmlajše v občini - otroke, rojene v letu 2020.
Foto: Sandi Kelc
Z veseljem je poudarila, da je bilo v lanskem letu v primerjavi z letom prej rojenih enkrat več otrok. Dejala je tudi, da je bilo na sprejemu, ki ga je pripravila, čutiti ljubezen staršev do otrok. „Zato vem, da bodo odraščali v srečnem okolju," je dodala in vsem staršem čestitala. Otrokom je podarila igračke, darilne bone in vizitko z osebnim posvetilom.
MZ
Slovenija • Lidl z dobrodelnimi akcijami
Za brezskrbne počitnice
Lidl Slovenija seje tudi letos pridružil Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v dobrodelni akciji Pomežik soncu. Skupaj bodo na počitnice peljali otroke s posebnimi potrebami iz socialno ogroženih družin, ki za brezskrbno uživanje na počitnicah potrebujejo spremljevalca.
Foto: Lidl
Predaja donacije 385 počitniških dni; na fotografiji Tina Cipot (Lidl Slovenija) in Breda Krašna (ZPMS)
Z uspešno humanitarno prodajno akcijo z Lidlovimi izdelki Lupilu in Cien Kids so zbrali sredstva za 385 brezskrbnih počitniških dni. Lidl Slovenija in ZPMS že nekaj let sodelujeta pri humanitarni akciji Pomežik soncu. Akcija je namenjena otrokom, ki jim starši zaradi socialnih stisk ne morejo omogočiti počitnic, zadnjih nekaj let pa gredo v sklopu akcije na letovanje tudi otroci s posebnimi potrebami. Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS, je poudarila: »Otroci radi preživijo počitnice v drugem okolju, brez družinskih članov. Tako si naberejo dragocene življenjske izkušnje. 385 dni pomeni, da otrokom s posebnimi potrebami omogočimo priložnost, da izboljšajo svojo samopodobo in odkrijejo v sebi lastnosti in talente, za katere morda niso vedeli, da jih imajo.«
Zbiralne košare za hrano
V Lidlu Slovenija se sicer lotevajo mnogih humanitarnih projektov in tako v sodelovanju s številnimi organizacijami pomagajo ljudem, ki so se znašli v stiski. Osmo leto zapored v vse svoje trgovine postavljajo zbiralne košare, to pot so jih postavili že poleti. »Čeprav so poletni dnevi za številne brezskrbni, pa se marsikatera družina sooča s stisko in mislijo, kako bodo jeseni nakupili vse potrebne šolske potrebščine. Z željo, da bi omilili negotovost, so v juliju v vseh 62 Lidlovih trgovin postavili zbiralne košare, kamor poleg izdelkov z daljšim rokom trajanja lahko vsakdo donira tudi šolske potrebščine. Dobrodelno akcijo so začeli 1. julija in bo trajala vse do 31. julija 2021.
Dobrodelna šolska beležka
Obenem pa je na Lidlove police že tretje leto zapored prispela tudi dobrodelna šolska beležka Zdravka Lidla. Šolarji si bodo vanjo lahko zapisovali pomembne reči iz šolskih klopi. Beležka je polna uporabnih nasvetov in zanimivosti ter je idealna za osnovnošolce. Šolska beležka Zdravka Lidla je že tretje leto zapored tudi dobrodelna: 50 centov od vsake prodane beležke bodo namenil Zvezi prijateljev mladine Slovenije za pomoč družinam v stiski.
T. C.
Koper, Ptuj • Vita Stanovnik odlična na festivalu Fens
„Uživam v petju in se veselim vsakega nastopa posebej"
Na letošnjem 26. mednarodnem festivalu Fens v Kopru seje nadarjena mlada ptujska pevka Vita Stanovnik razveselila zmage v otroški skupini od 10 do 12 let.
Foto: Črtomir Goznik
Vita Stanovnik: „Zmage nisem pričakovala, saj je bila konkurenca huda, sem pa si jo želela."
Vita je z odličnim uspehom končala 5. razred OŠ Breg na Ptuju. Rada se druži s svojimi prijatelji in sošolci. Rada se kotalka, tudi riše in uživa v vzgoji in skrbi za psički Elli in Daisy. V petju izjemno uživa in se veseli vsakega nastopa. Čeprav je še zelo mlada, se je v zadnjih teh letih udeležila več različnih festivalov v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovi, kjer se je vedno uvrstila v finalno tekmovanje. Prvo mesto na letošnjem Fensu ji je prineslo povabilo na festival Šareni vokali v Srbijo.
„Pojem že od malega, za ukvarjanje s petjem pa me je navdušil brat Enej in seveda projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, v katerem sem prvič nastopila že v prvem razredu. Moja prva pesem v tem projektu je bila Naš kuža, ki jo v originalu poje Hajdi. Moj talent je prepoznal gospod, ki je sedel pred starši na šolskem izboru Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Slišal me je peti, ko je nastopal brat Enej. Kasneje sem pričela obiskovati glasbeno šolo Decima, kjer me
poučuje Marija Mohorko. Petje in natopi mi veliko pomenijo. Največ pa mi je doslej pomenil nastop na Burdevdanskem festivalu pred dvema letoma, kjer sem v finalu
nastopila kot najmlajša v dvorani z več kot 3000 ljudmi in so za moj nastop organizirali tudi plesno točko. Takrat sem pela svojo prvo pesem Ko-ko-ko-kokice. Uživam tudi
v snemanju videospotov, kjer sem letos lahko sama predlagala scene. Videospot moj nove pesmi mi je zelo všeč," je Vita predstavila svojo pevsko pot oz. odločitev, da se bo petju resneje posvetila. Zmage na festivalu Fens ni pričakovala, ker je bila konkurenca huda, si pa jo je želela, pove.
„To je moja druga pesem, ki mi jo je napisal Slave Kovačič. Ko sem slišala pesem Sreče za vse ljudi, mi je bila takoj všeč, saj želim peti pozitivne pesmi. 'Yesss!' je bila moja prva beseda po zmagi," je povedala Vita, ki si želi še več peti in se ob tem veseliti. Rada bi postala pevka in tudi kreativna ustvarjalka na drugih področjih, ki so povezana z lesom, risanjem, nakitom, saj rada ustvarja. Veliko ji tudi pomeni šport. Želi pa si tudi, da bi na odru skupaj zapela z bratom Enejem in sestro Gajo, ki tudi čudovito poje, a ne želi nastopati.
Letošnje počitnice bo Vita preživela na Pašmanu, kjer se bo veliko družila s prijatelji.
MG
Koper, Ptuj • Teja Ovčar - zmagovalka festivala Fens v najstniški kategoriji
S petjem izraža svoje občutke
Letošnji mednarodni festival Fens je bil zelo uspešen za nov rod mladih ptujskih pevk, saj sta kar dve zmagi odšli na Ptuj.
Presrečna je bila tudi Teja Ovčar, ki seje razveselila zmage v najstniški kategoriji 12 do 13 let.
Zmage ni pričakovala, ker je bilo veliko avtorskih pesmi, sama pa je zapela pesem Demi Lovato Warrior, saj raje poje angleške pesmi. Festivalska zmaga je bila tudi najlepše darilo ob njenem rojstnem dnevu, ki ga je praznovala dva dni pozneje.
Teja Ovčar se je petju in glasbi zapisala že zelo zgodaj. Pri treh letih je pričela obiskovati glasbeno pripravnico v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla na Ptuju, pri šestih pa je na isti glasbeni šoli začela igrati klavir in peti v tamkajšnjem otroškem pevskem zboru, pa tudi v osnovni šoli pod mentorstvom prof. Jasne Drobne, ki jo je v drugem razredu OŠ Mladika povabila v pevski zbor Junior Carmina Slovenica, s katerim so osvojili več nagrad doma in v tujini. Danes obiskuje že 7. razred klavirja v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla na Ptuju, pri prof. Mateji Erjavec. Vse razrede je zaključila z odličnim uspehom. Jeseni bo začela obiskovati 8. razred OŠ Mladika. Še zmeraj poje v mladinskem šolskem
pevskem zboru. Že drugo leto se izpolnjuje v solo petju v vokalni šoli Arsana pri mentorici Ani Delin, ki jo je tudi navdušila, da se je prijavila na festival Fens 2021. Pripravljala se je dva meseca. Srečna in zadovoljna je, da ji je uspelo, četudi ni imela avtorske pesmi in je zapela v angleškem jeziku. V spremljajočem video spotu, ki ga je posnel David Burk, je poskrbela tudi za promocijo Ptuja; snemanje je bilo darilo strica Petra Vesenjaka. Tudi obleka, v kateri je nastopila, je nastala na Ptuju, sponzorirala jo je kreatorka Sanja Veličk-ovič. Tako je v Kopru nastopila s polno podporo lokalnega okolja, za kar je hvaležna vsem, ki jo podpirajo pri njenem pevskem udejstvovanju, še posebej pa staršema. Pri Ovčarjevih je glasba prisotna od jutra do večera. Petje Teji pomeni izjemno veliko, v njem izraža vse, kar čuti. Tudi svojo prihodnost vidi v petju in glasbi. V tem trenutku pa si najbolj želi, da bi napisala svojo pesem in se z njo predstavila.
Foto: Črtomir Goznik
Teja Ovčar: „Zmage nisem pričakovala, ker je bilo veliko avtorskih pesmi, jaz pa sem pela v angleškem jeziku pesem Demi Lovato Warrior."
Veliko ji pomeni tudi šport, trenira namreč odbojko. Petje in glasba bosta zapolnjevala tudi njen počitni-
ški čas, veseli pa se že tudi počitnic na slovenski obali.
MG
Prejeli smo:
To mi delaj, Miška!
S temi besedami je predsednik Pahor pred leti vzpodbujal maturantko, ki je pred njegovo tribuno z vso gorečnostjo in žarom poplesavala na maturantski paradi sredi bele Ljubljane. Takrat so nekateri njegov seksistični klic obsodili, Borut pa se je kasneje opravičil z besedami, da ga je pač zaneslo.
Pa naj ga tudi tokrat zanese pred koordinatorko Niko
Kovač iz Gibanja za pitno vodo, in če ga je kaj v hlačah, krikne:»To mi delaj, Nika«! Narod mu bo zaploskal! Bravo, Nika s sodelavci! In še: če imata z Janšo korektne odnose, naj ga pregovori, da kar najhitreje pošlje v parlament predlog rebalansa in zagotovi tistih obljubljenih 17 milijonov za zagotovitev poplavne varnosti.
Stanko Lepej, Ptuj
petek • 16. julija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Dornava • V Žamencih 48. gobarski praznik
Po koroni še suša z gobami
Poletna veselica ob gobarskem prazniku v Žamencih v občini Dornava je veljala za eno največjih v Spodnjem Podravju. Tako je bilo do predlani, saj so korona časi bistveno posegli v družabno življenje. Lanski gobarski praznik je bil omejen izključno na kuhanje golaža in peko gibanic, možen je bil samo osebni prevzem hrane za domov, dogajanja na prizorišču ni bilo.
V primerjavi z lani so se letos ukrepi nekoliko sprostili, zato so praznik zaznamovali v širšem obsegu, a kljub temu še vedno v prilagojeni obliki. Ni bilo ne šotora ne žive glasbe, pa tudi tradicionalne veselice z nekaj tisoč obiskovalci ne. Letos jo je dodatno zagodla suša, saj tako skromne razstave s samo 30 primerki gob še ni bilo.
Celotno dogajanje 48. gobarskega praznika, ki ga je pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Žamenci v sodelovanju z Gobarskim društvom Ptuj, je bilo v gozdu. Postavili so razstavo, razporedili gasilske mize in kotličke za kuhanje golaža. Na začetku prireditve so obiskovalce pozdravili
predsednik PGD Žamenci Marko Mernik, predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgore-lec in župan občine Dornava Janko Merc. Kasneje se je prireditve udeležil še državnozborski poslanec Jožef Lenart in navzočim prav tako namenil nekaj besed.
Golaž kuhalo 12 ekip, zmagala dornavska
Osrednje dogajanje je bilo kuhanje gobovega golaža. Pomerilo se je 12 ekip, gobe in čebulo za golaž, obojega po dva kilograma, so pripravili organizatorji. „Vsem ekipam se zahvaljujemo za udeležbo. Zadovoljni smo, da smo lahko
prireditev izpeljali. Lani se nas je zbralo samo nekaj članov, toliko da smo spomnili na praznik, letos smo šli v malo bolj razširjeno različico. Zaradi pripekajočega sonca smo celoten prireditveni prostor uredili v gozdu, v prijetni naravni senci pod krošnjami dreves. Za prostor se zahvaljujemo družinama Janžekovič in Obran iz Mezgo-vcev," je dejal predsednik PGD Ža-menci Mernik in dodal, da bi sicer po zadnjem sproščanju ukrepov lahko šli tudi v organizacijo veselice, a je bilo na voljo samo pet dni časa. Zato so se raje odločili, da z gobarskim praznikom, kot smo ga poznali v preteklosti, še kakšno leto dni počakajo. Kljub temu ima
Razstavili so skromnih 30 vzorcev gob, v najboljših časih pa jih je bilo 200 ali več.
Razstava z eno samo lisičko in nekaj drugimi gobami
„Tako slabe bere za razstavo nismo pričakovali. Pravzaprav smo presenečeni, da smo glede na vremenske razmere uspeli sploh kaj najti in razstaviti. Naši člani so se potrudili po najboljših močeh. Prevladujejo lesne (drevesne) gobe, nekaj je golobičk, mlečnice, polstenec in ena sama lisička, drugega pa več ne. Sicer smo zbrali in razstavili 30 različnih vrst gob, a tako skromne razstave v Žamencih še nismo imeli. Tod okrog so z gobami bogati gozdovi, in vedno smo lahko oblikovali razstave z 200 ali več različnimi gobami," je pojasnila predsednica ptujskega gobarskega društva Plohl Podgorelčeva.
Foto: PGD Žamenci
Organizatorji in predstavniki ekip, ki so na letošnji 7. gobarjadi skuhale najboljše gobove golaže
žamenski gobarski praznik tako odmeven sloves, da se je na njegovi letošnji skromnejši različici zbralo lepo število obiskovalcev
in sodelujočih, ki so se pomerili v kuhanju golaža, v glavnem iz okoliških krajev in občin. Pokal za prvo mesto in prehodni pokal je prejela
ekipa ŠD Dornava, za drugo ekipa PGD Mezgovci in za tretje ekipa Sosed team Sela.
Mojca Zemljarič
„ ,.v. - ■ -j»-i*-, * , - •••».•(ffl**®
r: -t m mm^mM
Zavarujte vsa prevozna sredstva.
Sklenite AvtoMobilno zavarovanje.
Poleg avtomobila zavarujte tudi:
•	odgovornost in asistenco uporabnikov različnih prevoznih sredstev,
•	prtljago v ali na vozilu,
•	rehabilitacijo po nesreči v prometu.
Izkoristite še dodatne ugodnosti
ob sklenitvi.
Foto: MZ
Vse bo v redu.
triglav
triglav.si
12 Štajerski
Črna kronika
petek • 16. julija 2021
Ptuj, Leskovec • Na delu so bili tatovi
Trije stražili, dva vstopila v hišo
Na zatožno klop ptujskega okrožnega sodišča je sedla peterica obdolženih zaradi tatvine: Darjan in Denis Brajdič, Duško Hu-dorovič, Klavdijo Zagorc in Gorazd Jurkovič. Za slednjega se je kazenski postopek ta teden končal, saj je krivdo za očitano mu kaznivo dejanje priznal. Sodba sicer še ni pravnomočna.
Foto: Arhiv M24
Tatvine v majhnem haloškem kraju se je lotilo pet moških, pregnal jih je poštar. (Fotografija je simbolična.)
Sodnica Marjana Kosi je sledila predlogu okrožnega državnega tožilca Uroša Tomažiča in obdolženemu Jurkoviču naložila pogojno obsodbo pet mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo dveh let. Kazenska sankcija je bila izrečena v odstotnosti obdolženega, saj se naroka ni udeležil. Za preostale štiri, ki kaznivega dejanja ne priznavajo, se bo sojenje nadaljevalo septembra. Sodišče je Jurkoviča oprostilo stroškov postopka, saj ni zaposlen in je prejemnik socialnih transferjev. Je pa mu sodnica naložila plačilo stroškov prisilne privedbe na predobravnavni narok na sodišče (3. junij 2021) v znesku 272 evrov.
Junak poštar, ki jih je pregnal
Možje v modrem so druščini petih Romov stopili na prste med poskusom tatvine v Strmcu pri Leskovcu. Kot je v izreku sodbe navedla sodnica Kosijeva, so dejanje izvedli na posebno predrzen način. „7. januarja so se okoli 12. ure z osebnim avtomobilom pripeljali na dvorišče stanovanjske hiše v Strmcu pri Leskovcu, trije so ostali pred hišo in pazili, da ne bi kdo prišel, preostala dva v hišo sta vstopila skozi odklenjena vhodna vrata. Lastnica hiše Vera Vindiš (gre za starejšo gospo, op. a.) se je medtem nahajala v okolici hiše, ob-dolženi so izkoristili njeno nepazljivost. Sostorilca, ki sta bila v hiši, sta jo preiskala, iz omare vzela torbico, v kateri je Vindiševa poleg osebnih dokumentov imela bančno kartico in pet evrov gotovine. Tedaj se je na dvorišče pripeljal poštar in sostorilce, ki so pazili hišo, pregnal. Tako so se s svojim osebnim avtomobilom odpeljali in se čez nekaj minut po glavni cesti vrnili ter pod Vindiševo hišo pobrali še preostala dva sostorilca, ki sta bila pred tem v hiši in sta zaradi pobega torbico odvrgla za radiator v spalnici. Tako niso uspeli vzeti ničesar ter dejanja, ki so ga začeli izvrševati (tatvine), tudi niso uspeli dokončati," je poskus tatvine v majhnem haloškem kraju z vsega skupaj okoli 80 prebivalci, v izreku sodbe Gorazdu Jurkoviču opisala sodnica Kosijeva.
Kot rečeno, mu je naložila pogojno kazen petih mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Tožilstvo je pri predlogu kazni upoštevalo olajševalne in oteževalne okoliščine. Olajševalna je ta, da je kaznivo dejanje priznal, oteževalna pa predkaznovanost zaradi že drugih dejanj v preteklosti.
MZ
Foto: Arhiv M24
Pet Romov je ženico iz Haloz pri belem dnevu poskušalo okrasti, a jim to ni uspelo.
Velika Nedelja • Župnikovo srečanje z Romi v Beli krajini
Z njimi se je kopal - in ostal brez denarja
Bilje vroč poletni dan, četrtek, 8. julija. Sonce je pripekalo, župnik je zaplaval v Kolpi, medtem so mu neznani storilci, menda bi to lahko bili prebivalci romskega naselja, vlomili v avtomobil. Zgodba za podravski konec ne bi bila zanimiva, če se neljubi pripetljaj ne bi zgodil velikonedeljskemu župniku, priorju križniškega reda Janku Štamparju.
„Zamotili so me, medtem pa me očitno okradli," je pričel pripoved o dogodku, ki se mu je minuli teden pripetil v Beli krajini. Pokrajino ob Kolpi pozna zelo dobro, saj je tam dolga leta opravljal svoj duhovniški poklic. „Vsako leto sem se vozil naokrog, se kopal ... V četrtek sem imel službeni opravek v Črnomlju in sem se odločil malo zaplavati v Kolpi. Šel sem stran od kopališča, na lokacijo, kjer je voda bolj plitva, možno pa se je blizu pripeljati z avtomobilom, saj zaradi boleče noge težko hodim. Ko sem prišel do kopališča, so pritekli k meni dva majhna cigančka in starejša ciganka, stara okoli 17 let. Povabili so me v svojo družbo, tam sta bila še dva starejša cigana, ki sem ju poznal od prej, še celo krstil sem ju. Kopal sem se, mi je pa bilo sumljivo, zakaj so tako prijazni z menoj, kar niso bili nikoli v 21 letih mojega bivanja v Beli krajini. Zabavali so me v vodi, škropili, prepevali pesmi, ponudili so mi hladno pivo. Sem pa opazil, da je eden izmed njih za 15 minut izginil. Nisem se dolgo kopal, potem sem šel iz vode in se odpravil do avtomobila. Skozi šipo sem videl, da je nahrbnik razmetan, avto pa je bil zaklenjen. Policisti so kasneje ugotovili, da so menda bili na delu profesionalci, ki so avtomobil čez okrasno letev odklenili in zaklenili z neko vzmetjo," se nesrečnega poletnega dogodka spominja prior Štampar.
Pobrali gotovino, dokumente in mobitel pustili
Dolgoprstneži v Beli krajini so ga olajšali za 450 evrov in 1.530 hrvaških kun. „Sedaj me vsi zafrkavajo, kako sem lahko zaupal ciganom, se z njimi kopal in nisem posumil, da me lahko okradejo. Zvabili so me, zamotili, vmes je očitno do mojega avtomobila prišel neki strokovnjak za vlamljanje in pobral denar. K sreči so mi pustili mobitel in dokumente. Da bi denar dobil nazaj, je po mojem mnenju zelo majhna verjetnost, verjetno en procent," je dejal veliko-nedeljski župnik, ki se tudi sam sebi čudi, da je lahko bil tako naiven.
Povedal je, da je policija zelo korektno opravila preiskavo, štiri ure so pregledovali avtomobil in nahrbtnik, vzeli vzorce DNK in zbirali druge sledi. Še helikopter je preletaval območje, se spominja sogovornik in dodaja, da je tudi med policijsko preiskavo bilo okoli njegovega avtomobila vse polno ciganov. „Prišli so prej kot policija: štirje bodibilderji, tetovirani, s petelinjimi frizurami (irokezami), zagovarjali so tistega policiji in meni neznanega storilca, ki je vlomil. Težav sicer niso povzročali, a policistov se sploh niso bali. So pa jih ti imeli ves čas budno na očeh in so spremljali njihovo gibanje."
Mojca Zemljarič
Priorja Janka Štamparja so nepridipravi med kopanjem v Kolpi olajšali za 450 evrov in 1.530 hrvaških kun. Domneva, da so bili na delu Romi; eni so se z njim družili med sicer kratkim kopanjem in ga zabavali, drugi pa bi medtem lahko vlomili v avtomobil.
Foto: MZ
Hoče-Slivnica • Sanacija v Pivoli končana
Odpeljanih 650 ton blata in zemljine
Z območja Pivole v občini Hoče-Slivnica, kjer je bilo nelegalno odloženo komunalno blato, so ta teden odpeljali še zadnja dva tovornjaka blata in zemljine. Skupno je družba Kostak v enem mesecu odpeljala za okoli 650 ton blata in zemljine. Stroški bodo verjetno znašali nekaj sto tisoč evrov.
"Težave so bile predvsem zaradi težke dostopnosti lokacije in iskanja ustreznega prevzemnika blata," je povedala sekretarka na direkciji za vode Tanja Podgoršek ter dodala, da bodo v nadaljevanju izvajali še monitoring, s katerim bodo preverjali, ali so z območja v zadostni meri odstranili odloženo blato. Točnih podatkov o stroških del na direkciji še nimajo,
ker jih še zbirajo. "Verjetno bodo ti stroški nekaj sto tisoč evrov. Največji strošek je prevzem in odstranjevanje blata," je pojasnila sekretarka. Na vprašanje, kako je s plačilom stroškov, pa je dejala, da je v tem trenutku brez ugotovljenega povzročitelja zanje to naravna nesreča in da pokrivanje stroškov trenutno ureja ministrstvo za okolje in prostor. Po
besedah Podgorškove bodo za to namenjena posebna sredstva.
Iskanje krivca se nadaljuje
Medtem pa so policisti v zvezi s tem primerom po doslej znanih podatkih spisali kazenske ovadbe zoper šest ljudi in dve pravni osebi z
območja Celja in Ljubljane, kriminalistično preiskavo pa, kot so navedli na Policijski upravi Maribor, nadaljujejo. Šesterici zaradi kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja in s tem povzročene škode za zdravje in življenje ljudi in živali, pa tudi velike škode na rastlinah grozi do osem let zapora.
sta
Marjeta (20.) grom in strelo obeta.
Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem sredi dneva in popoldne bodo krajevne padavine, tudi nevihte. Zapihal bo veter severne smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 18, najvišje dnevne od 20 do 26, na Primorskem in na vzhodu do 28 °C. V noči na soboto se bodo padavine od vzhoda okrepile in do jutra razširile nad večji del Slovenije.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek	Sobota	I Nedelja j	Ponedeljek
			19.07.2021
%			%
	»»i	■riMtf	
18	20	19	19
□opoldan	Dopoldan	□opoldan	Dopoldan
28	22	24	25
Popoldan \	Popoldan A	Popoldan A	Popoldan A
Al . HNrostvetra22mfe	ii Hitrost irelra3.8m/s	¡A Hitrost vetra2.4ntfs	Al II tras: vetra4.1m/s
Vir: ARSO			
petek • 16. julija 2021
Kultura
Štajerski	13
Aleksandar Hemon:
Knjiga mojih življenj
Roman Knjiga mojih življenj je preveden iz angleščine (Založba Modrijan, 2013), njen avtor pa je Aleksandar Hemon. Se vam zdi malce nenavadno, da je nekomu, ki piše v angleščini, ime Aleksandar?
Ja, Hemon je balkanske gore list. Rojen je bil v Sarajevu leta 1964, a je imel srečo, da je prav v času začetka vojne v Bosni in Hercegovini (leta 1992) bil na študijskem dopustu v Chicagu
- in potem je v Ameriki ostal. Kot pisec je ustvarjal že v svojih jugoslovanskih letih, ko pa je potem postal begunec, ni več šlo. V intervjuju nekemu slovenskemu novinarju je povedal: »V Bosni sem pisal. Pisal sem za časopise, za radio. Objavili so mi nekaj zgodb. Ko sem prišel v Ameriko, nisem več mogel pisati v bosanščini. Dobesedno.
Usedel sem se, ker sem hotel pisati, pa nisem mogel. To ni bila stvar odločitve.« In je začel v angleščini. Pisal je tako odlično, da je časopis New Yorker o njem pisal kot o pisatelju, ki si je izmislil svoj jezik in ga je bilo zaradi njegove briljantne angleščine mogoče postaviti ob bok Josephu Conradu ali Vla-dimirju Nabokovu.
V slovenščini so prevedena njegova dela Vprašanje Bruna (izšel l. 2000, slov. prevod 2019), Nowhere Man (2002, prevod 2006), Projekt Lazar (2008, prevod 2010) in Knjiga mojih življenj (2013 - 2013).
Knjiga mojih življenj je zbirka pripovedi - esejev o Hemo-novem bosanskem življenju in življenju v Ameriki. Utrinki iz različnih obdobij njegovega življenja: spomini na otroštvo, rojstvo sestre, druženje s prijatelji, čas pred zadnjo jugoslovansko vojno, vživljanje v ameriško okolje, osebne tragedije ... Pisatelj na svoje življenje, na dogajanje v domačem in širšem okolju gleda s humorjem, pa čeprav je ta včasih tudi grenak in čeprav se zgodijo tudi tragične stvari. Na dogajanje ne gleda kot odrasel človek z današnjega stališča in s svojim današnjim znanjem, pač pa včasih tudi skozi oči otroka, kakršen je bil v času posameznih obdobij svojega življenja. Takole na primer v uvodnem eseju opisuje rojstvo svoje sestre: »27. marca 1969 zvečer je bil moj oče v Leningradu v ZSSR, kjer je podiplomsko študiral za elektroinženirja. Moja mama je bila doma, v Sarajevu, sredi rojevanja, pri čemer ji je pomagal svet njenih prijateljic. Z rokami se je držala za okrogli trebuh, sopihala in vpila, ampak svet se ni sekiral. Jaz sem krožil okrog nje, star natanko štiri leta in pol, poskušal sem jo držati za roko ali ji zlesti v naročje, dokler me niso poslali v posteljo in mi ukazali, naj zaspim. Ukazu sem se uprl in razvoj dogodkov opazoval skozi (nekoliko freudovsko) ključavnico. Bil sem na smrt prestrašen, normalno, kajti čeprav sem vedel, da ima dojenčka v trebuhu, še vedno nisem natančno vedel, kako to gre, kaj bo z njo, nami, mano. Ko so jo nazadnje v očitnih in glasnih bolečinah odpeljali v bolnico, so mene pustili doma z groznimi mislimi, ki jih je odvračala teta Jožefina z zagotovili, da mama ne bo umrla, da se bo vrnila z bratom ali sestro. Hotel sem, da se mama vrne; brata ali sestre nisem hotel; hotel sem, da bi bilo vse tako, kot je bilo, tako kot je že. Svet je harmonično pripadal meni; pravzaprav je bil svet bolj ali manj jaz.« (Str. 9.)
No, kaj pravite - vas je tak način pisanja pritegnil? Naj vam povem še to, da se tista stran, na kateri je pri drugih pisateljih napisan naslov Vsebina, pri Hamonu imenuje: Vsejebina ...
Jože Šmigoc
Ptuj • Razstava Avtomobilnost v Knjižnici Ivana Potrča
Navdušeni bodo mali in veliki
Razstava Avtomobilnost je zorela že dolgo, je povedala Liljana Klemenčič, višja knjižničarska referentka in pravljičarka, vodja Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kije razstavo pripravila. Zbirateljev je namreč veliko: nekateri se ukvarjajo z modelarstvom, spet drugi postavljajo železnice, zbirajo različne modele. Tokrat pa predstavljajo zasebno zbirko originalnih kovinskih modelov avtomobilčkov, ki predstavljajo najbolj znane ali zaželene avtomobilske znamke.
Razstava Avtomobilnost v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je prva tovrstna razstava, kjer niso glavne knjige, zagotovo pa bo pritegnila mnoge. „Knjižničarji nismo ne vem kakšni ljubitelji ali poznavalci avtomobilizma ali avtomobilov, obstajajo pa izjeme. Zdelo se nam je prav, da je občasno v knjižnici razstavljeno tudi kaj drugega, da nekaj pozornosti namenimo tudi tistim, ki ljubijo avtomobilizem, zato smo pripravili razstavo pod naslovom Avto-mobilnost, s katero vabimo male in velike v prostor pred študijski oddelek, kjer bodo zagotovo uživali v tem poletnem času ob pogledu na razstavljene modele avtomobilov in knjige. Razstavo smo namreč obogatili s strokovnimi in poučnimi knjigami o avtomobilih, ki govorijo o zgodovini avtomobilizma, 130-le-tnici prvega avtomobila, tehničnem vidiku in razvoju. To so: Vozi me avto v daljave (Janez Strnad), Naš dragi avto (Boris Brovinsky), Kultautos, Starodobniki, Z vozili skozi
Foto: Črtomir Goznik
Pred študijskim oddelkom je na ogled zanimiva razstava pod naslovom Avtomobilnost. Na ogled so kovinski modeli avtomobilčkov, strokovne in leposlovne knjige, zanimivi citati znanih o avtomobilih in modeli avtomobilov, ki jih je mogoče povezati z vsakodnevnim življenjem.
čas (Sandi Sitar), Fičko po Jugoslaviji (Martin Pogačar), Začetki sta-rodobništva na Slovenskem (Peter Škofič), Jaguar Jožeta Kogoja, reviji Klasik in Autofokus, biografije Carla Benza in Henrya Forda, Encyclopedia of Clasic Cars, Mercedes-Benz ... Dodali smo še leposlovje, kjer sta avto in cesta pomembna literarna
dejavnika: Krožna cesta (Yates), Cesta (London), Avtomobilski bluz (Zupan), Glavna cesta (Lewis), Dol-gomobil (Silverstein), Smrt se vozi v audiju (Foss), Cesta dveh cesarjev (Mihelič), Cesta utehe (Siobhan), Taksi (Hanesi) itd.
V Mladinskem oddelku knjižnice pa so ob dveh avtomobilčkih na
ogled tudi številne slikanice z avtomobilčki," je razstavo predstavila njena postavljavka Liljana Klemenčič. Avtomobilčke je zbiral njen mož Menc (23. julij 1957 - 9. julij 2021). Razstava Avtomobilnost bo na ogled do konca julija.
MG
Ptuj • Zaključek Pikine bralne značke
Mali bralci so uživali
V Pikini bralni znački je v osmi sezoni, odkar jo pripravljajo tudi v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, pripravlja pa jo Jasmina Burjan ob pomoči drugih mladinskih knjižničarjev, sodelovalo 43 mladih bralcev. 5. julija so bili nagrajeni za svojo vztrajnost v pretekli sezoni.
V Pikine beležke, ki so jih prejeli ob vpisu v Pikino bralno značko, so morali zapisati kratko vsebino knjig, ki so jih prebrali, lahko so jo tudi narisali in jo izpolnjeno v roku oddali knjižničarjem v mladinskem oddelku ptujske knjižnice. Seznam knjig Pikine bralne značke, ki sicer poteka po okriljem Knjižnice Velenje, je razdeljen v dva dela: za malo starejše in malo mlajše bralce. Prebrati morajo vsaj štiri knjige s seznama, lahko pa tudi še katero drugo knjigo.
Najvztrajnejši Pikini bralci - tisti, ki sodelujejo vsako leto - osvojijo več bralnih značk. Zlati Pikin bralni gumbek, ki ga prejmejo ob tretji osvojeni bralni znački, je letos osvojilo devet bralcev. Vsi udeleženci 8. sezone Pikine bralne značke so prejeli bralna darilca, nagrada je bila tudi lutkovna predstava mladega
Foto: Črtomir Goznik
Z zaključka Pikine bralne značke 8. sezone v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
kreativnega gledališča Eci Peci Buk-la in dober knjižni tek, ki jo je režiral Samo M. Strelec, v njej pa sodelujeta dva para animatorjev: Janja Er-pič, Tina Maroh, Mojca Prigl in Luka
Ravnjak. Srečali so se tudi s Piko Nogavičko. Na sodelovanje v Pikini bralni znački jih bo spominjalo tudi priznanje. Na zaključni prireditvi so jim vrnili Pikine beležke, da jih bodo
lahko uporabili v novi sezoni te bralne značke. Sezona Pikine bralne značke se začne septembra in konča oktobra prihodnje leto.
MG
Ormož • Osnovna šola Stanka Vraza
Ponosni na odličnjaka Mateja
Na Osnovni šoli Stanka Vraza s prilagojenim programom so veseli in ponosni napredovanj, uspehov in dosežkov vseh svojih učencev, v letošnjem šolskem letu pa še posebej na odličnjaka Mateja Pleha.
Matej je namreč z odličnim uspehom vseh 9 let šolanja postal prvi učenec njihove šole, ki se je vpisal v Zlato knjigo odličnjakov Občine Ormož ter v dar od župana Danijela Vrbnjaka prejel knjižno nagrado. »Matej se je v času šolanja izkazal na več matematičnih tekmovanjih, še posebej pa je bil ponosen, ko se je lahko predstavil v vlogi povezovalca na različnih
prireditvah, ki smo jih organizirali na šoli. Bil je učenec, ki si je zaslužil številne pohvale tako za trud pri vsakdanjem šolskem delu kot tudi pri različnih obšolskih aktivnostih. Ponosni smo nanj in upamo, da bo tudi v prihodnje uspešno dosegal vse cilje, ki si jih bo zastavil,« je povedala ravnateljica Mojca Visenjak.
Darja Žganec Horvat
!	
	:: r n
	1 i ¿
	L.J,-'
wm¡f"	— 1
Foto: arhiv OŠ
Zlati učenec Matej Pleh ob županu Danijelu Vrbnjaku in ravnateljici Mojci Visenjak
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 16. julija 2021
Zdravstveni mikroskop .
Zdravstveni nasveti
Bolezni na potovanju - 3. del
4. Kakšen je potek bolezni na potovanju
Lahko povsem z ugodnim koncem, seveda če težave pravočasno in ustrezno rešujemo ter zdravimo. Okužbe z malarijo se lahko kažejo in potekajo na različne načine - od najpreprostejših do hudih oblik, kjer sta potek in
6. Kako poteka zdravljenje bolnika, ki na potovanju zboli
• Driska: pomembno je uživanje veliko tekočine in soli. Za to lahko uporabite rehidracijske praške, lahko pa si rehidracijsko raztopino pripravite tudi sami: v 1 liter vode
laminski obliži.
•	Višinska bolezen: ob pojavu začetnih težav je nujen spust na nižjo nadmorsko višino, na tisto, kjer so se prvič pojavile težave. Vzpon lahko nadaljujemo, ko težave popolnoma izginejo. Potreben je počitek in vnos veliko tekočine.
•	Sončarica: potrebno je znižati temperaturo telesa - bolnika

Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan zdravljenje lahko dolgotrajnejša.
5. Kako poteka spremljanje bolnika, ki na potovanju zboli
•	V primeru hujše driske in dehi-dracije je včasih potreben sprejem v bolnišnico, prav tako npr. ob precej izraženi višinski bolezni.
•	Nezapletena malarija se lahko spremlja ambulantno, občasno pa bolezen zahteva tudi hospitalizaci-jo. Kako vas bodo zdravili, je odvisno od tipa okužbe, od tega, kjer ste se okužili, in od kliničnega stanja. Potrebni so redni pregledi in krvne preiskave za oceno uspešnosti zdravljenja.
•	Večino drugih težav lahko spremljamo z ambulantnimi obiski.
(ustekleničene) zmešate 1 čajno žličko soli, 8 čajnih žličk sladkorja, lahko dodate še sok 2 pomaranč ali grenivk. Namesto tega pomaga tudi slana juha.
•	Malarija: pomembna je ke-moprofilaksa - jemanje antimalari-kov že pred odhodom na malarič-no območje. Te bo predpisal zdravnik v potovalni ambulanti glede na območje, kamor se boste napotili. Če boste zboleli na poti, je potreben takojšnji obisk zdravnika, ki bo bolezen pričel takoj zdraviti.
•	Potovalna slabost: v Sloveniji so na voljo zdravila medramine R - brez recepta, ki preprečujejo razvoj morske oz. potovalne slabosti. Potrebno jih je vzeti pred začetkom nastanka simptomov. V tujini so v lekarnah na voljo skopo-
poležemo in slečemo. Zavijemo ga v hladne, mokre rjuhe, ki jih menjavamo ali močimo. Lahko ga postavimo tudi pod hladen, a ne premrzel tuš, dodajamo mu veliko pijače. Če izgublja zavest ali je ne-odziven, pokličemo zdravnika.
•	Sončne opekline: umaknite se v senco, pijte veliko tekočine, opečeno kožo hladite z vodo ter nama-žite s kremo po sončenju.
•	Globoka venska tromboza - v večini primerov s kompresijskimi nogavicami in zdravili, ki preprečujejo strjevanje krvi.
Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.
družinske medicine ZD Ptuj
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ navodila za bolnike
Kombiniranje cepiv možno le ob
soglasju in štiritedenskem presledku

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je posodobil priporočila glede cepljenja proti covi-du-19, v katerih navaja, da se praviloma za drugi odmerek uporabi cepivo istega proizvajalca. Če posameznik želi nadaljevati cepljenje proti covidu-19 z drugim cepivom, mora izpolniti izjavo, med obema odmerkoma cepljenja pa morajo preteči štirje tedni.
Ob tem je NIJZ pripravil izjavo o prejemu druge vrste cepiva za drugi odmerek cepljenja proti co-vidu-19, v katerem potrjuje, da je seznanjen s tem, da mešane sheme cepljenja veljajo kot uporaba cepiva zunaj okvira dovoljenja za promet, pri čemer pa raziskave kažejo, da se pri mešanih shemah lahko pojavi nekoliko več neželenih učinkov, kot če oseba prejme dva odmerka cepiva istega proizvajalca. "Izjavljam, da se zamenjava cepiva opravi na mojo željo in s podpisom na tem obrazcu podajam soglasje, da želim za drugi odmerek prejeti mRNA cepivo ter sprejemam odgovornost za svojo odločitev," je še navedeno v izjavi.
V posodobljenih priporočilih za
cepljenje je sicer tudi navedeno, naj osebe, ki so dokazano zbolele za covidom-19 po cepljenju s prvim odmerkom, prejmejo drugi odmerek v šestih mesecih po začetku bolezni. Podatka o tem, koliko je primerov, da se posameznik kljub cepljenju proti covidu-19 okuži z novim koronavirusom, na NIJZ sicer nimajo.
Posodobljena priporočila se nanašajo tudi na cepljenje nosečnic. Za njih je priporočljiva uporaba mRNK cepiv, ker je za ta cepiva trenutno na voljo največ podatkov o varnosti in učinkovitosti pri nosečnicah. Če ženska, ki je prejela prvi odmerek cepiva AstraZeneca, zanosi, se za drugi odmerek uporabi mRNK cepivo.
Kombiniranje cepiv različnih proizvajalcev je v četrtek v izjavi medijem komentirala tudi vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beovič. Dejala je, da mešanja cepiv proti covi-du-19 v posvetovalni skupini za zdaj ne bodo priporočili.
Zadržkov glede tega sicer v stroki ni, kljub temu pa za zdaj ne bodo
H
Foto: Sta/M24
izdali širšega priporočila, da bi vse ljudi, ki so pri prvem odmerku prejeli cepivo AstraZeneca, ob drugem cepljenju prejeli mRNK cepivo (Pfizer ali Moderna). Kot razlog je navedla neposredne stranske učinke, ki se pojavijo takoj po cepljenju. Ti so namreč pri cepljenju s cepivom AstraZenece močnejši po prvem odmerku, pri cepljenju z mRNK cepivi pa ob drugem odmerku. Ker še ni dovolj raziskav o tem, kakšni so učinki po posameznem odmerku pri cepljenju z dvema različnima vrstama cepiv, bodo za zdaj sledili stališčem Evropske agencije za zdravila.
Minister za zdravje Janez Poklukar pa je poudaril, do bodo glede možnosti izbire cepiva za cepljenje z drugim odmerkom sledili stroki. Če je oseba prvič prejela odmerek cepiva AstraZenece, se zaščita vzpostavi takoj po prejemu drugega odmerka, če je v roku 28 do 84 dni prejela drugi odmerek Pfizerja ali Moderne. Spremembi odlokov začneta veljati v ponedeljek.
sta
Pomagajmo si
Pred povijanjem rane naj se razkužilo dobro presuši
V poletnih mesecih se prilagajamo temperaturam in se zato manj oblačimo. Nekateri deli telesa so tako bolj izpostavljeni morebitnim poškodbam.
Usposobljeno zdravstveno osebje nam sicer ni vedno pri roki, ko se poškodujemo, a večina ljudi že dovolj dobro pozna postopke prve pomoči in oskrbe ran. S pomočjo sodobnih izdelkov oskrba ran ni več tako zahtevna. Pomembno je razumeti osnove poškodb in vedeti, kako se odzvati v določenih situacijah. Koža je naš največji organ in ena od njenih najpomembnejših nalog je zaščita pred škodljivimi vplivi okolja.
Vsaka poškodba kože omogoča patogenim mikroorganizmom iz okolja, da prodrejo skozi poškodovano tkivo, kjer so pogoji za njihovo razmnoževanje idealni. Zato je pomembno vsako rano čim prej razkužiti, ne glede na vrsto rane, saj s tem uničujemo mikroorganizme, ki so iz okolice zašli na rano ob poškodbi. Če tega ne storimo, dopuščamo
večjo možnost zapletov, kot sta vnetje in gnojenje. Vnetni procesi se pogosto razširijo v globlja tkiva (kosti, mišice in sklepe) in je zato potrebna hospitalizacija.
Pomembno je vedeti
Pred oskrbo rane si obvezno temeljito umijte ali razkužite roke. Kadar rana zelo krvavi, poskusite
ustaviti krvavitev z neposrednim pritiskom na rano s sterilno blazinico. Rano sperite s hladno vodo, da odstranite umazanijo ali tujke, in jo nato še dobro razkužite s sredstvom na vodni osnovi. Pred povijanjem rane s sterilno gazo ali povojem počakajte približno minuto, da se antiseptik posuši.
Razkuževanje z jodno tinkturo
Foto: Dreamstime/M24
včasih sproži alergijske reakcije, pri alkoholnih razkužilih pa lahko alkohol preide v krvni obtok, kar je še posebej nevarno za otroke. Posezite po »vodnih« antiseptikih.
Kdaj poiskati zdravniško pomoč
Zdravnik vam bo pomagal v primeru, ko sami ne morete ustaviti krvavitve, čeprav ste jo 15 minut poskušali ustaviti s pritiskom prek sterilne blazinice. Prav tako poiščite medicinsko pomoč, če je rana onesnažena in niste prepričani, ali je v njej ostal tudi delček tujka. Tudi ob ugrizu živali je priporočljivo obiskati zdravnika, predvsem kadar ponesrečenec ni dobil cepiva proti tetanu-su zadnjih pet let.
Tea Dečman
Preprečimo zaplete po poškodbi
Neboleče
Nič več pekočih alkoholnih razkužil. Sodobni antiseptiki so vodne raztopine, ki se lahko uporabljajo za antiseptično oskrbo sluznic, ran in kože.
Ugriz
Ob ugrizu živali poiščite zdravniško pomoč, še posebno če v zadnjih petih letih niste prejeli cepiva proti tetanusu. Sicer tudi človeški ugriz ni nedolžen!
Vnetje
Rano je nujno dobro razkužiti, da ne tvegamo vnetja in gnojenja. Vnetni procesi se namreč pogosto razširijo naprej v kosti, mišice in sklepe.
Foto: arhiv M24
petek • 16. julija 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
v||y *
k.
spletna domena izraela
ameriška sorta zimskih jabolk
veda 0 kemični sestavi zemeljske skorje
ameriška igralka cusack
avto znamke
kia gorska gmota

umetno usnje
manjši volks-wagnov avto
spojna priprava
obrt za izdelovanje lesenih delov vozov
najjužnejše špansko mesto
ameriška igralka crawford
poljska mesto	arhitekt
pisa-	vnotra- fabiani
teulca, njosti	lahen
nobelovka južne	udarec
tokarczuk španije	s prsti
angleška
igra s kartami
avtor: marko bokalič
glavno mesto kosova
naš nekdanji hokejist (tomaž)
po oknu znan sosed kanina
grški basno-pisec
zaključna ugotovitev razmišljanja
manometer
grška črka
ameriška
reka s slapovi
anton čehov: ?SESTRE
newton
majhno naselje
razkle-nitev, razprtje
preprosta lesena stavba rentabilnost
naše obalno mesto
pokojna tv novinarka in urednica (spela)
krovna	duh.vodja plošča vzen
nazgor.	budizmu zaključku mesto
stebra	v teksasu
večinski
plin v ozračju
premica zrcalne preslikave v matematiki
spletna domena tunizije
konica
čebuli sorodna povrtnina
homoseksualec oseba iz
HARRYJA POTTERJA
knjižni izraz zajarem
nasmeh
kozji glas
glavno mesto somalije
igralec carrey
grška črka
žila odvodnica
sani za zimsko reševanje v gorah
Republika meri 147.181 km2 in ima 29 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Katmandu. Je celinska južnoazijska država, ki je znana tudi po tem, da je na njenem ozemlju velik del gorovja Himalaja, in po 8848 m visokem Mount Everestu, najvišji gori sveta na meji s Kitajsko. Nekateri državi pravijo tudi zibelka budizma, saj se je v njej rodil Gautama Buda, ustanovitelj budizma. Državna denarna enota je rupija, spletna domena pa .np.
ALGECIRAS - mesto nasproti Gibraltarja na skrajnem jugu Španije, LAREDO - obmejno mesto ob Riu Grande v Teksasu, ROŠI - naziv duhovnega vodje učenca v zen budizmu
Ormoško • Raziskovalni tabor v lagunah
Otroške igre nekoč - ali se jih igramo še danes?
V začetku julija je v organizaciji ormoškega združenja Rdečega križa in LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž potekal 19. počitniški raziskovalni tabor. Tema letošnjega tabora, ki se gaje udeležilo pet osnovnošolk in en osnovnošolec, so bile otroške igre.
Igra je sestavni del otroštva, žal pa mnogi otroci čedalje več prostega časa posvetijo tehničnim igračam in računalniškemu zaslonu. Otroške igre pa so tudi del naše dediščine.
Kdo pozna igro zemljo krast, ristanc, trden most, rinčice talat', babico nosit'? Te in mnoge druge so poiskali mladi udeleženci raziskovalnega tabora s pomočjo intervjujev in
V ormoških lagunah
literature. V ta namen so obiskali Knjižnico Frana Ksavra Meška v Ormožu, kjer jih je knjižničarka Simona Sakelšek popeljala po različnih oddelkih, posebej pa predstavila tistega, kjer najdemo literaturo na raziskovano temo. V senci knjižničnega vrta so spoznali različne miselne igre. V goste so povabili tudi upokojeno vzgojiteljico Stanko Špindler, ki je iz svoje bogate zakladnice znanja udeležencem predstavila in jih naučila nekaj iger, ki se jih je kot otrok igrala sama, in tudi tistih, ki jih je kot vzgojiteljica predšolskih otrok naučila svoje varovance. Svojevrsten čar je bilo igranje v naravi, letos v ormoških lagunah. Prvi del dneva je bil namenjen opazovanju ptic in drugih živali, ki ga je za udeležence tabora pripravila Ana Vaupotič.
S pomočjo študentke etnologije in kulturne antropologije Katarine Vaupotič so udeleženci tabora pravila iger zapisali, se jih naučili igrati in poskušali podoživeti delček tega, kar je bilo v otroštvu naših prednikov življenjski vsakdan, za nas pa presenečenje nad njihovo povezanostjo z naravo, družabnostjo in skromnostjo.
Raziskovalni tabor je bil namenjen osnovnošolcem z območja občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter je bil za udeležence brezplačen.
Maja Botolin Vaupotič
Tedenski horoskop
S
j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Notranja povezanost vam bo vzbudila zaupanje, včasih je dobro malo počakati. Prišli bodo intuitivni signali. Dom bo tisti, ki vas obdaja s pozitivno energijo. Morda si boste želeli mnogo več, vendar vse ob svojem času. Sprostilne tehnike so velik korak k napredku.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Uspehi se bodo vrstili. Klic prijatelja vas bo navdal z novo energijo. Zvezde vam obljubljajo neko pot ali krajše potovanje. Res pa je tudi, da se boste razvedrili in vse videli s tiste pozitivne plati. Ustvarjalni duh se bo širil. Torek bo dan prijateljstva.
Aktivno se lotite reševanja problemov, pri tem ne boste samo uspešni, ampak tudi izvirni. Finančno napredujete, denar pa tudi porabljate. V osnovi boste delovali po principu vsi za enega in eden za vse. Od srede dalje bo čas namenjen temu, da ste doma in se lotite hišnih opravil.
RAK
v
r^W
(21. 6. - 22. 7.]
Ljubezen je nekaj prijetnega in sami boste znali ustvariti prijetno vzdušje. Zdi pa se, da od partnerja pričakujete mnogo. Vedite pa, da je sreča na strani pogumnih. Spremembe, ki so blizu, bodo pokazale pot in dale signal za novo moč in upanje. Ustvarjajte in bodite prožni!
n
LEV
(2S. 7. - 22. 8.)
Val nove energije se bo širil in na vas je, da boste le-to prinesli na vsa področja svojega življenja. Narediti boste morali neko sintezo in presoditi o svoji prihodnosti. Tokrat se zanesite nase in ne kažite s prstom na druge. Poglobiti se velja v svet ezoteričnih zakonitosti!
DEVICA
(23. 8. - 22. S.)
Staro boste lahko odložili, pregledali, kaj potrebujete in česa ne. Pred vami je čas čarobnosti. Čeprav ste zelo stabilni, se lahko prepustite vetru življenja in uživate. Ljubljeni osebi se boste izpovedali in kasneje boste v dvomih. Toda pogum velja in prava pot bo vaš adut.

TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Romantiki tega znamenja boste šteli zvezde ponoči in vedeli, da je ljubezen nekaj svetega. Partner bo tisti, na katerega se resnično lahko zanesete. Uspeh v službi vam bo dal krila in zdi se, da boste napredovali in šli nasproti novim časom. Čaka pa vas tudi sprostitev in zabava.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.]
Na delovnem mestu vas čaka izrazita prenova, to ste čakali že dolgo. Toda kdor čaka, dočaka. Prihodnost bo prijetna osvežitev in teden, ki je pred vami, bo korak k temu. Zanimivo pa je, da vas bodo zaznamovali visoki ideali, da uživate in da navezujete pristna prijateljstva.
Jfe DVOJČKA
)mWK (21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Zanimiv teden, v katerem boste veliko raziskovali in prišli stvarem tudi do dna. Mnogi boste svoj čustveni odnos poglobili in se odločili malo drugače. Nesporno pa je, da vas bo obdajalo vse tisto, kar je drugačno. Pogumno se odpravite po ustvarjalni poti -tako pride tudi uspeh.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Objem je nekaj, kar vas bo sprostilo in vam dalo novih moči. Stvari bodo šle korak za korakom, sreča pa vas čaka pri sodelovanju z ljudmi. Pri delu opazite uspehe, kar vas dodatno motivira. O problemih se pogovarjajte in zapisujte občutke.
Pomagalo bo. |)
VODNAR
(21. 1. - 18. 2.)
Zvezde pravijo, da se boste počutili kot oaza sredi puščave. Spomnite pa se misli iz Malega princa: »Bistvo je očem nevidno, kdor hoče videti, naj gleda s srcem.« Odpravite se po nakupih, kajti le tako boste dobili kaj posebnega za jesen. Prihaja tudi čas novih spoznanj.

RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Življenje bo šlo v tisto intenzivno smer in tako boste morali dokazati svoje sposobnosti. Seveda pričakujte tudi nekaj novosti, ki pa bodo spodbudne. V ljubezni gre pričakovati ustvarjalno energijo. V prostem času ustvarjajte z glasbo, slikanjem ali pisanjem.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. julija 2021
na morju v dru; :b Radi a Tednika Ptu i
n skup! ne ATP

- uzmjtepol^
znamfr
i Jt
Informacije in rezervacije:
Skupina ATP, Domino center Ptuj, si.: 70", 150.
. - je ■J ....................................:.............
¿♦ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
K
I
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
: Davčna številka:. '■m Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
' ■ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. ■ Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika
pa velja nižja cena, 18,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
posebno ponudbo smo pripravi» za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in s :avezete, da br ste naročnik ostali vsaj eno leto.
na
'tScionaMpoeetni dopaét v dmžbi
Madia-Zednika optu. i* impute c®T<P.
OTOK VIS
(24.-29. 9. 2021)
Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP!
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
f ■
radioPTUJ štajerski TEDNIK
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
Štajerski
radioPTUI
Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com.
Atletika
»Ne glede na rezultat na OI je Kristjan za nas zmagovalec« Stran 18
Rokomet
Slovenkam in Polakovi ne gre in ne gre
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Zoran Krajnc
»Enostavno ni bilo pomoči druge osebe, ki bi popestrila dogajanje v ekipi«
Stran 19
Nogomet
Madžarski prvoligaš suveren Stran 18
iPoiluiajh na±
na íuitounün ifibtu!
RADIOPTUJ
tea- afiletoc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Oskar Drobne, NK Aluminij
Realen cilj: obstanek v ligi
Trener Aluminija Oskar Drobne je svoje varovance na pripravah za novo tekmovalno sezono 2021/2022 pozdravil 14. junija, ko se je na uvodnem treningu zbralo osemindvajset igralcev. Med njimi je bilo kar nekaj mladincev, ki so v pripravljalnem obdobju vadili s člani, ekipi pa se je med pripravami pridružilo nekaj novincev. Z njimi se je kidričevski prvoligaš, ki je zadnja leta postal stalnica v slovenskem elitnem nogometnem tekmovanju, okrepil na pravih mestih in sedaj vsi skupaj po napornih pripravah pričakujejo začetek nove sezone.
V pripravah na novo sezono so rdeče-beli odigrali kar nekaj prijateljskih tekem, na katerih ni bil v ospredju rezultat, ampak spoznavanje igralcev in uigravanje ekipe. Ta je glede na besede prvega moža stroke Oskarja Drobneta pripravljena na nove izzive. Prvi jih čaka že to soboto, ko prihaja ob 17. uri v 1. krogu Prve lige Telemach v goste ekipa Kopra. Trener Aluminija opozarja, da bo šlo za zelo pomembno tekmo, v kateri si želijo zmagati, prav
Nogomet • 1. SNL
Prijateljske tekme NK Aluminij:
Slaven Belupo - Aluminij 3:1 Aluminij - Rogaška 4:1 Aluminij - UTA Arad 1:2 Nafta 1903 - Aluminij 3:2 St. Polten - Aluminij 0:2 Aluminij - Puškas Academia 0:1 Aluminij - Šampion 3:0
NK Aluminij
Odhodi: Nemanja Jakšic, Alen Krajnc, Renato Pantalon, Marcel kene
Prihodi igralcev: Robert Pu-šaver, Jaka Bizjak, Tin Martic, Rok Kidrič, Chinwendu Johan Nkama
tako pa je v kratkem pogovoru za Štajerski tednik izpostavil, da si želi, da bi bila kidričevska ekipa konkurenčna na vseh tekmah in da bi celo sezono nizala dobre rezultate.
Kakšne so bile priprave na novo prvenstvo, na čem je bil poudarek?
O. Drobne: „Priprave so potekale po ustaljenem ritmu. Najprej smo morali zapolnili igralske vrzeli zaradi odhodov nekaterih v prejšnji sezoni pomembnih igralcev. Novi igralci, ki so prišli, so se dobro vklopili v ekipo. V pripravljalnem obdobju smo bili na mini pripravah v Avstriji in mislim, da smo jih dobro opravili. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem. Po njih imam malo mešane občutke, ampak verjamem, da smo dobro pripravljeni in da bomo nadaljevali uspešno zgodbo s konca lanskoletne sezone."
Kaj so pokazale pripravljalne prijateljske tekme, ki ste jih odigrali?
O. Drobne: „Zadnje pripravljalne prijateljske tekme so pokazale, da je ekipa v dobrem stanju in da smo zares dobro pripravljeni na začetek
prvenstva. Na tekmah se je videlo, da se še malo lovimo v nekaterih segmentih igre in to smo poizkušali odpraviti na treningih v minulem tednu. Drugače pa naša filozofija je znana: na prvenstvenih tekmah bomo maksimalno borbeni, kompaktni in disciplinirani v igri. Vse to je ekipa prikazala tudi na pripravljalnih prijateljskih tekmah, sam pa vem, da bo na prvenstvenih tekmah delovala še veliko bolje."
V ekipi je prišlo do nekaterih igralskih sprememb. Ste zadovoljni z okrepitvami?
O. Drobne: „Po odhodu nekaterih igralcev smo poiskali ustrezne zamenjave. Glede na lansko leto lahko rečem, da imamo sedaj širši in kvalitetnejši kader, kot smo ga imeli spomladi. Mogoče se bo sicer na krajši rok poznala odsotnost nekaterih igralcev, ki so odšli, ampak na dolgi rok pa mislim, da smo dobro kadrovali in da se bodo tako novinci kot tudi vsi drugi v prihajajočem prvenstvu izkazali."
Kakšni so realno postavljeni cilji NK Aluminij v sezoni 2021/2022?
Foto: Črtomir Goznik
Oskar Drobne: »Prva tekma v sezoni je najtežja, saj nihče od klubov ne ve točno, kje je in kako bodo odigrali njihovi igralci. Za tekmo proti Kopru napovedujem maksimalni pristop svojih igralcev, potem pa bomo tudi videli, kaj nam bo to prineslo na koncu tekme.«
O. Drobne: „Naš cilj je sredina lestvice, prav tako pa želimo priti čim dalje v pokalnem tekmovanju. Za nas bo zelo pomemben že start, saj ob pozitivnem rezultatskem startu lahko upamo na dobro sezono. Vse pa bo odvisno od nas, od naših predstav, od naše želje in naših iger."
Na mestu trenerja članske ekipe Aluminija ste že kar nekaj časa in ste spoznali delo v klubu. Kako deluje Aluminij?
O. Drobne: „Klub je na organizacijskem nivoju prvoligaških ekip. To pomeni, da zares nimamo skorajda nobenih težav, da se za igralce uredijo stvari ali da se uredi vse,
kar potrebujemo na treningih in tekmah. Ob tem moram poudarit, da klub izredno dobro skrbi za svoje igralce, da nas uprava spremlja in podpira ter da imamo najboljše vadbene pogoje za treniranje v Sloveniji. Naša prednost je tudi ta, da nas mediji ne obletavajo preveč, kar pomeni, da imamo zaradi tega veliko manj pritiska kot večina drugih prvoligaških klubov. Delamo lahko v nekih normalnih razmerah in se lažje pripravljamo na tekme."
Kakšna je želja pred sobotno prvo tekmo proti Kopru?
O. Drobne: „Želja je absolutno znana: osvojiti na startu v novo
1. SNL, 1. krog: Aluminij - Koper, v soboto, 17. 7., ob 17.00 v Kidričevem.
prvenstvo vse tri točke - to bi nam veliko pomenilo. Ob tem pa bi rad povedal, da je prva tekma najtežja v sezoni, saj nihče od klubov ne ve točno, kje je in kako bodo odigrali njihovi igralci. Za tekmo proti Kopru napovedujem maksimalni pristop svojih igralcev, potem pa bomo tudi videli, kaj nam bo to prineslo na koncu tekme."
David Breznik
Začetek 31. sezone, razmerja precej nepredvidljiva
Slovenski prvoligaši bodo konec tedna odigrali tekme 1. kroga v 31. sezoni državnega prvenstva. Naslov brani ekipa Mure, ki je odlično začela svoje nastope v kvalifikacijah za Ligo prvakov (izločila je prvaka Severne Makedonije), novinec v ligi pa je Kalcer iz Radomelj, ki je nadomestil Gorico.
Črno-beli iz Prekmurja bodo z domala nespremenjeno postavo tudi letos konkurirali za vrh, med kandidate za naslov pa lahko uvrstimo še Maribor, Olimpijo in Celje. Če sta naša velikana stalnica med pretendenti za novo zvezdico, pa to ne velja za Celjane, ki so se lani komaj rešili izpada. V prestopnem roku so se ruski vlagatelji odločili za zasuk k domačim okrepitvam,
predvsem Tamar Svetlin (prej Domžale), Žan Medved (Slovan Bratislava) in Tjaš Begic (Gorica) so najbolj bleščeči biseri v ogrlici mladih slovenskih talentov.
Maribor in Olimpija sta sredi »remonta ekip«, zato stratega Simona Rožmana in Sava Miloševica čaka težko delo pri uigravanju in »iskanju nove identitete«. Oba nedvomno potrebujeta čas »za postavitev stvari na pravo mesto«, vprašanje pa je, kako dolgo bo tra-
jalo potrpljenje navijačev v primeru slabših izidov. A največji klubi morajo o tem tako ali tako stalno razmišljati in se spopadati s pritiski ...
Kadrovanje je bilo tokrat nenavadno pestro pri Mariboru, kjer so se poslovili Jasmin Handanovic, Denis Klinar, Aleksander Cretu, Felipe Santos, Luka Uskokovic, Luka Ko-blar, Kenan Piric ... Nove moči pri vijoličastih so med drugim Gregor Sikošek (Domžale), norveški vratar Menno Bergsen ter povratnika na slovensko sceno Marko Alvir in Rok
Sirk. Posebej je treba omeniti skorajšnji popoln povratek na zelenice dolgo časa poškodovanega Nema-nja Mitrovica.
Pri Olimpiji je seznam krajši, klub so zapustili Borde Ivanovic, Andres Vombergar in Vitalis Maksimenko, nova imena pa so Mustafa Nukic, Sava Petrov, Almedin Ziljkic in Dino Špehar. Povratnik iz Avstrije je To-mislav Tomic, ki je bil v preteklosti eden najmočnejših členov Olimpije.
Po pričakovanjih se bodo preostali klubi (Domžale, Aluminij, Koper, Bravo, Tabor in Kalcer) borili za mesta v sredini lestvice, vsi se bodo v prvi vrsti želeli izogniti nevarni coni izpada. Najmanj možnosti imajo že po tradiciji novinci, tudi pri Rado-mljanih ne bo nič drugače,. Doslej so se dvakrat uvrstili v 1. ligo, obakrat so izpadli že po eni sezoni - se lahko v tretje izognejo temu scenariju?
Jože Mohorič
Nogomet • NK Aluminij
Med šumarji še 23-letni Nigerijec
1. SNL, sezona 2021/22
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 17.00: Bravo - Kalcer Radomlje; V SOBOTO OB 17.00: Aluminij - Koper; OB 20.15: Mura - CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 17.00: Domžale - Olimpija; OB 20.15: Celje - Maribor.
Poskusno VAR, tekme na Sportklubu in Šport TV
Ena od novosti v letošnji sezoni bo postopna uvedba sistema VAR, ki naj bi sodnikom pomagal k čim pravilnejšim odločitvam v spornih situacijah. V začetni fazi naj bi bil sistem uporabljen na dveh tekmah posamičnega kroga.
Lani je bilo mogoče tekme 1. lige spremljati na Planet TV in TV Slovenija, letos primat za Prvo ligo Telemach, kot se po novem imenuje, prevzemata Sportklub in Šport TV. Prva bo prenašala štiri tekme kroga, druga pa eno. Stalna termina bosta v soboto in nedeljo ob 17.00 in 20.15, NZS pa dopušča tudi izjeme.
Peta poletna okrepitev rdeče-belih v poletnem prestopnem roku je Chinwendu Johan Nkama, ki v Kidričevo prihaja kot posojen igralec švicarskega prvoligaša FC Lugano.
Nkama je stari znanec slovenskih zelenic, v lanski sezoni je nosil dres Gorice, še pred tem je prav tako kot posojen nogometaš FC Lugana nosil dres Postojne in Ankarana. Svojo nogometno pot je 23-letni Nigerijec pričel v klubu Flying Sports, od koder se je leta 2017 preselil k švicarskemu Luganu. Nkama je v 1. slovenski ligi skupaj vknjižil 52 nastopov.
Ob podpisu enoletne posoje z NK Aluminij je nigerijski vezist dejal: »Vesel sem prihoda v Kidričevo, soigralci in strokovno vodstvo so me lepo sprejeli. Zelo hitro sem se privadil na način dela, ki ga ima glavni trener Oskar Drobne. Poznam slovensko prvoligaško sceno,
Novi član Aluminija je postal še Chinwendu Johan Nkama.
zato večjih težav s prilagajanjem ne pričakujem. Želim si, da s svojimi predstavami doprinesem k dobrim rezultatom Nogometnega kluba Aluminij v sezoni, ki je pred nami.«
UR
18 Štajerski
Šport
petek • 16. julija 2021
Atletika • Sprejema za vrhunske atlete
Rokomet • Evropsko prvenstvo U-19
»Ne glede na rezultat na OI je
Kristjan za nas že zmagovalec«
Foto: Črtomir Goznik
Kristjan Čeh na sprejemu v Podvincih ...
V torek malo po polnoči je napetost naraščala, saj so ob nogometnem igrišču v Podvincih pripravili sprejem za trojico članov Atletskega kluba Ptuj Majo Bedrač, Žana Vihra in Kristjana Čeha, ki so tekmovali na evropskem prvenstvu za mlajše člane do 23 let v Talinu.
Ob zvokih Golice, ploskanju zbranih in glasnem spodbujanju so posebej toplo pozdravili nasmejanega in vidno zadovoljnega Kristjana Čeha. V izrednem vzdušju je atlet pozdravil domače, potem ko je sprejel številne čestitke in dobre želje ob novem velikem uspehu. Na sprejemu so spregovorili vsi trije atleti, pred tem pa sta jih pozdravila ptujska županja Nuška Gajšek in član upravnega odbora Atletskega kluba Ptuj Dejan Dokl.
To je bil drugi veliki sprejem v karieri Kristjana Čeha, saj so mu v Pod-vincih podoben sprejem pripravili pred približno dvema letoma, ko je osvojil svoj prvi naslov evropskega prvaka v metu diska. Po sprejemu in
druženju je Čeh dejal: »Takšen sprejem mi je zelo všeč, saj to pomeni, da me sovaščani in drugi spremljajo na moji športni poti. Vesel sem, da spremljajo moje rezultate, da so mi prišli danes čestitat in me spodbujat še naprej.«
Sproščen sprejem sovaščanov iz Podvincev in drugih je dal Kristjanu Čehu po osvojeni zlati medalji dodatno energijo in spodbudo za dober nastop na prihajajočih olimpijskih igrah v Tokiu.
Torta za Čeha in zbrane pri županji
Velik uspeh Kristjana Čeha je s sprejemom v svojem kabinetu v Mestni hiši pripravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek, tam pa so bili tudi predstavniki ptujskega športa. Županja je zbrane in seveda mladega atleta počastila s torto. Mladi šampion se je zahvalil za pozornost in napovedal, da se bo za
dober rezultat na olimpijskih igrah v Tokiu zelo potrudil.
Po sprejemu je ptujska županja Nuška Gajšek povedala: »Kristjanu smo že pripravili sprejem v Pod-vincih, ko se je vrnil iz Talina, ta današnji sprejem pa je bil mišljen kot spodbuda za Tokio. Bil je malo bolj sladko obarvan in upam, da odhaja iz Mestne hiše z neko dodano energijo, saj ve, da stojimo za njim in ga podpiramo. Ne glede na rezultat na olimpijskih igrah je Kristjan Čeh za nas že zmagovalec, kajti uvrstiti se na olimpijske igre v takšni konkurenci je res izreden dosežek. Ne glede na to, kaj se bo ob koncu julija dogajalo v Tokiu, je za nas Kristjan Čeh že sedaj pravi prvak.«
Za Kristjana Čeha bomo držali pesti zadnje dni julija, ko bo nastopil na doslej največji tekmi v svoji karieri - na olimpijskih igrah v Tokiu. Ne glede na dosežen rezultat ga doma po vrnitvi z Japonske čaka nov nepozaben sprejem.
David Breznik
p» o
m
€7- n
Foto: Črtomir Goznik
... in pri ptujski županji
Atletika • Miting v Novem mestu
Čeh v Tokio z lepo dolenjsko popotnico
V sredo je na stadionu Portoval v Novem mestu potekal miting, ki je kot šesti po vrsti v sezoni štel za mednarodno ligo Telekom Slovenije. Član AK Ptuj Kristjan Čeh se je znova izkazal, saj je na Dolenjskem nanizal izjemno serijo metov: začel je z rekordom stadiona 66,70 m, nadaljeval s 66,84 m in 63,51 m, četrti met je bil neveljaven, zaključil pa je z metoma 65,57 in daljavo dneva 67,72 m!
»To je bila moja 'najhitrejša' tekma kariere. Zato sem zadovoljen, čeprav se mi je v mete prikradla še kakšna tehnična napaka. Kljub temu mi je uspela fantastična serija, vesel bi je bil tudi na kakšni veliki tekmi. To je res dobra popotnica za olimpijske igre v Tokiu,« je dejal Čeh.
Podvinčan je nato pojasnil še termin 'najhitrejša' tekma. »Morda sem šel že nekoliko pozno iz Ptuja proti Novemu mestu, nato pa je bilo še na avtocesti nekoliko več prometa in zastojev. Tako na stadionu nisem imel pravega ogrevanja, zadnji hip sem se pripravil in pred prvim metom je bilo kar precej adrenalina. A sem se zbral in za menoj je bila uspešna tekma.«
Mednarodna atletska liga se bo z zadnjima tekmama zaključila septembra: v Mariboru 5. septembra in v Ljubljani 17. septembra.
Na Dolenjskem so nastopili še nekateri drugi člani AK Ptuj. Anej Čurin Prapotnik se je uvrstil v finale teka na 100 m, kjer je z rezultatom 11,02 osvojil 6. mesto. Zmagal je Tilen Ovniček z rezultatom 10,59. V skoku v višino se je izkazala Karmen Grnjak in z rezultatom 1,65 m osvojila 3. mesto. Sara Šeruga je v teku na 200 m osvojila 12. mesto (26,93 s).
Med mladinci U-18 je Andraž Rajher v metu diska osvojil 3. mesto z rezultatom 37,82 m. Pri pionirkah U-16 je Zoja Sluga v teku na 60 m osvojila 2. mesto, tekla je 8,40 s.	M
Slovenkam in Polakovi ne gre in ne gre
Celje med 8. in 18. julijem v športnih dvoranah Zlatorog in Golovec gosti evropsko prvenstvo mladink oz. deklet do 19. leta starosti. V boj za naslov evropskih prvakinj se je podalo petnajst namesto šestnajstih reprezentanc, saj so Portugalke zaradi težav s koronavi-rusom ostale doma.
Slovenija, ki jo kot trener vodi 39-letni Krčan Gašper Kovač, kot pomočnica pa mu pomaga nekoč odlična igralka Natalija Derepasko, je pred prvenstvom računala na uvrstitev med osem najboljših ekip tekmovanja. Žal je naša izbrana vrsta pred začetkom turnirja ostala brez poškodovane krožne napadal-ke Valentine Klemenčič, igralke Krima, kar se na prvenstvu zelo pozna tako v obrambi kot napadu.
Slovenija se je v predtekmova-nju v dvorani Golovec predstavila v bledi luči in zabeležila tri visoke poraze. Najprej so Slovenke doživele poraz proti Danski (17:31), nato proti Nemčiji (24:29) in za konec predtekmovalne skupine B še proti Švici (22:36). Žal so mlade Slovenke zabeležile poraz tudi v drugem delu tekmovanja, in sicer proti Slovaški (23:31), tako da jih sedaj čakata tekmi, ki bosta odločali o 13., 14. ali 15. mestu. Prav boleč pogled na visoke poraze Slovenije ...
Še bolj od porazov pa boli, da Slovenija nima nobene igre oz. sistema. Ekipa, ki jo tvorijo igralke letnik 2002 in mlajše, je zagotovo sposobna bistveno več.
Barve izbrane vrste na prvenstvu brani tudi članica ormoškega Jeruzalema Neja Polak, ki je letos kot
Ormožanka Neja Polak v dresu reprezentance U-19
posojena igralka igrala za mladinsko vrsto Krima. Polakova je letos le redkokdaj dobila minutažo v članski ekipi Krima, kar se ji pozna v igri in predvsem pri igralskem napredku, ki žal v Ljubljani ni bil dosežen - ravno nasprotno. Po štirih visokih porazih je seveda razočaranje veliko. »Seveda sem razočarana. Pridno sem trenirala in se pripravljala na prvenstvo, se marsičemu odrekla, po tihem s soigralkami sanjala celo o medalji, nato pa tako trd pristanek ob tla. Naš največji problem je igra v obrambi, iz katere vse izhaja. Kar 32 zadetkov smo v povprečju prejemale na tekmo - s tako igro nismo imele nobenih možnosti za uspeh. Tudi v napadu nismo našle pravih rešitev za lahke zaključne strele, obenem smo kot po tekočem traku grešile iz obetavnih situacij. Pred dvema
sezonama smo bile na evropskem prvenstvu desete, tokrat več nimamo možnosti, da posežemo po uvrstitvi iz leta 2019. Edini cilj do konca turnirja je, da okusimo slast zmage vsaj na eni tekmi,« je povedala Pola-kova, ki je na štirih tekmah dosegla deset zadetkov (met 15/10).
Igralka Jeruzalema na prvenstvu igra na poziciji desne zunanje, kar je za desničarko zelo zahtevno igralno mesto. Zanimivo pa je, da je njena igra iz tekme v tekmo boljša, kar nazorno dokazuje, da je pri 18 letih za napredek v igri potrebna le prava minutaža na igrišču. V tem tednu sta se kluba Jeruzalem in Krim dogovorila, da Polakova ostaja v Ljubljani in se že čez nekaj dni priključi članski ekipi Krima na pripravah za novo sezono.
Uros Krstit
Nogomet • NK Drava	
	
Madžarski prvoligaš suveren	
Nogometaši Drave so v sredo v Avstriji odigrali še eno v nizu pripravljalnih tekem za nastope v 2. ligi v sezoni 2021/22, njihov tekmec pa je bil madžarski prvoligaš Honved. Tekmec iz Budimpešte je bil za ptujsko ekipo v tem trenutku precej premočan. Honved - Drava Ptuj 5:0 (5:0) DRAVA PTUJ: Mikulič, Šlamberger, Bogojevič, Simič, Uroševič, Kralj, Krašovic, Erhatič, S. Rogina, Kahrimano-vič, Brest. Igrali so še: A. Rogina, Lovenjak, Aganovič, Bah, Drevenšek, Bozgo, Dobnik. Trener: Perica Ognje-novič.	Zasedba Drave je bila glede na dosedanje preizkušnje znova precej premešana, v tem trenutku pač vsi dobivajo primerno minutažo in se poskušajo v kar najboljši luči predstaviti novemu strategu. Ta je doslej na treningih največ pozornosti namenjal fizični pripravi, tehnično-taktični del bo v večji meri na sporedu od ponedeljka dalje. »V tem trenutku na tekmah ni toliko v ospredju rezultat, bolj se osredotočamo na druge stvari. Madžari imajo zelo močno ekipo, ki je takoj izkoristila našo ne-uigran ost in prišla do visokega vodstva. Mi zaenkrat na taktičnih postavitvah sploh še nismo delali, ampak gre bolj za sestavljanje in formiranje ekipe,« je dejal kape-tan ekipe Anton Rogina. m
Tenis •ATP turnir na Švedskem
Blaž Rola obstal v kvalifikacijah
Blaž Rola je nastopil v kvalifikacijah za nastop v glavnem delu teniškega turnirja serije ATP v Bastadu na Švedskem. V prvem krogu je zmagal, v drugem pa izgubil in tako obstal v kvalifikacijah.
Član Teniškega kluba Terme Ptuj je v prvem krogu igral proti Carlu Soderlundu. Šved, ki je bistveno nižje uvrščen na ATP računalniški lestvici, je v uvodnem nizu presenetil, saj ga je dobil s 6:4. To je vendarle predramilo Rolo, zaigral je bistveno bolje in naslednja dva niza dobil s 6:2 in 6:0. Zmaga mu je prinesla napredovanje v drugi krog kvalifikacij in novega nasprotnika, Francisca Cerundola. Argentinec zaseda 116. mesto lestvice ATP, Slovenec pa je na 158. mestu. Pogled na lestvico je dajal malo prednost mlademu Cerundolu, ki je v prvem nizu bil v
Blaž Rola
podrejenem položaju in ga je Rola dobil s 6:3. V drugem je Argentince izboljšal svojo igro in izenačil na 1:1 v nizih, potem ko je zmagal s 6:4. Odločilni, tretji niz je bolje začel naš tenisač in z breakom povedel 3:1, a te prednosti ni dolgo zadržal, saj je Cerundolo z rebreakom izenačil na
3:3. Sledilo je izenačeno obdobje in po izidu 6:6 odločitev v tie-breaku. Več zbranosti je pokazal Argentinec, zmagal s 7:2 v točkah in z 2:1 v nizih. Tako je Blaž Rola obstal tik pred vrati glavnega turnirja v Bastadu.
David Breznik
petek • 16. julija 2021
Šport, pogovori
Štajerski	19
Tenis • Zoran Krajnc
»Enostavno ni bilo pomoči druge osebe, ki bi popestrila naše dogajanje v ekipi«
Zoran Krajnc je bil ob uvrstitvi Tamare Zidanšek v polfinale Roland Garrosa ime, ki se ga je največkrat omenjalo, čeprav takrat ni bil več njen trener. Teniški poznavalci pač vedo, da je takšen uspeh plod dolgoletnega dela, tega pa je s Tami opravil prav Ptujčan Zoran Krajnc. Po premoru, ki si ga je vzel po prekinitvi sodelovanja s Tamaro, je vendarle privolil v pogovor in se dotaknil občutkov, ki so ga takrat prevevali, delno pa že tudi razkril načrte za prihodnost.
Po prekinitvi sodelovanja s Tamaro ste si vzeli nekaj tednov premora. Kdaj ste imeli nazadnje tak premor?
Z. Krajnc: »Ne spomnim se, verjetno takrat, ko sem poučeval na OŠ Breg, takrat sem imel malo daljše poletne počitnice.«
Baterije so se torej napolnile?
Z. Krajnc: »Ja, popolnoma.«
Najprej ne morem mimo vprašanja o Tamarinih predstavah na Roland Garrosu; dogajanje ste spremljali od daleč. Kakšni so bili vaši občutki ob vsem tem?
Z. Krajnc: »Občutki so bili odlični! Kot je Tami sama dejala za uradno stran WTA po prvem krogu in zmagi proti Andreescujevi: 'Proces je zaključen, čutim, da sem pripravljena.' V tem kontekstu sem tudi jaz videl celoten turnir. Vemo, kaj smo delali v preteklosti, vemo, da je bil proces sistematičeno voden, detajlno in perfekcionistično nastavljen in za tak nivo igre, ki ga je pokazala, je pač treba malo dalj časa trdo delati. Tami velja za kompletno igralko, ki pa igra zelo preprost tenis; perfek-tno je bilo spremljati njen tenis.«
Kakšni so bili odzivi teniških prijateljev, trenerjev, ste bil kaj v kontaktih s trenerji iz Slovenije oz. tujine?
Z. Krajnc: »Odzivi so bili absolutno odlični in jih nisem preštel, sigurno pa je bilo okrog 200 SMS, ki so prišil iz celega cveta - od Avstralije do ZDA, od slovenskih kolegov prav tako. Tisti, ki poznajo materijo, naravo dela, vedo, da to ni 14-dnev-no delo, ampak je to delo, ki je bilo opravljeno dolgoročno in ki je v končni fazi zdaj prineslo tak rezultat, ki ga je bila Tamara sposobna narediti že v sezoni 2020, če se ne bi zgodila korona kriza. Spomnimo se samo odličnega dvoboja proti Garbine Muguruzi, z 8-dnevnim treningom - pred tem je bila na operativnem posegu -; prav tako je že kazala znake vrhunskega tenisa na peščeni podlagi.«
Tamara je bila že leta 2019 56. igralka sveta. Kaj je manjkalo, mogoče zmaga na omenjenem dvoboju z Muguruzijevo, da bi že takrat dosegla ta preboj?
Z. Krajnc: »Mogoče, sama je tudi takoj v intervjuju omenila poraz v 3. setu 6:8, da bi ji mogoče zmaga dala potrebna 'krila' in se tudi lani ne bi ustavljala na tistem pariškem turnirju, ki je bil izpeljan v jesenskih mesecih. V letu 2019 pa je gotovo morala predelati še veliko zasebnih
»Treba je ustvariti zdravo konkurenco«
Ste večkratni trener leta v Sloveniji, izbrani od stanovskih kolegov, vaša beseda nekaj šteje. Kaj bi bilo treba v Sloveniji spremeniti, da bi se nivo igre slovenskih igralcev še dvigal?
Z. Krajnc: »Ravno to je tematika pogovorov strokovnega sveta oz. vodstva TZS in menoj - gre za spremembo miselnosti. Nekje sem pred dnevi prebral zapis: 'Če Zoran Krajnc prevzame vodenje mladih igralcev v Sloveniji, bodo ti hitro dosegli podobne rezultate, kot jih je dosegla Tamara Zidanšek.' Gre za to, da pri meni skoraj nič ni nemogoče. Ne samo da je šport znanost, je tudi del umetnosti: tisto, kar je vsem znano, moramo postoriti - glede zdravstvenega statusa, telesne priprave, tehnično-taktičnega znanja ... -, dodati pa je treba tisto nekaj 'svojega'. Tukaj je treba upoštevati, da kar delaš z enim igralcem, mogoče ni dobro za drugega. Trenutno imamo v Sloveniji zelo perspektivno skupino mladih fantov, ki igrajo tudi turnirje najvišjega ranga, torej Grand Slame, a sem še vedno prepričan, da 'one man band', torej en sam igralec ne more uspeti, ob njem mora biti skupina, kot jo je imela Tamara v TK Terme Ptuj. Tukaj je bila na treningu zmeraj obkrožena s konkurenco, zmeraj se je morala boriti za točke, v generaciji je bila skupina petih ali šestih igralcev, ki sedaj odhaja. Treningi v TK Terme Ptuj so potekali v zdravem okolju in nekakšen podoben sistem, neko podobno shemo je treba ustvariti na nacionalnem nivoju. Treba je imeti zdravo konkurenco, da eden drugega prehitevajo, da eden drugemu dvigujejo kriterije. Če enemu uspe, potem lahko tudi tistim, ki so ga premagovali na treningih ali domačih tekmovanjih - to je preprosta logika, ki pa ni noben bavbav, ampak je povsem realistična."
Foto: Črtomir Goznik
Zoran Krajnc: »Tisti okvir, ki ga postavljamo, je včasih pretesen za naše otroke, vsi bi radi prečkali to mejo. Je pa obenem nujno, da jim postavljamo meje in okvirje do neke točke, ko potem zlezejo iz gnezda in prerežejo popkovino.«
stvari, jih podoživeti, tukaj je bila prva ljubezen, potovanje s fantom na turnirje - vse to za mladega človeka predstavlja neko novo okolje. Moram reči, da je tisto 56. mesto, ki ga je zasedala v sredini leta 2019, predstavljalo odlično osnovo za drugo polovico sezone, v kateri pa niti slučajno ni bila več tako uspešna. Takrat se je zgodil še prehod na betonska igrišča, tam pa še ni bila tako pripravljena, kot je pripravljena na peščenih podlagah.«
»Enostavno sem se 'prekuril'«
Potem pa je prišel še ta korona premor ... Sami ste govorili, da to ni bil samo izgubljen čas, ampak je to bila tudi priložnost za delo.
Z. Krajnc: »Izkazalo se je, da je Tamara odlično izkoristila ta korona premor, res pa je, da je odigrala samo pet turnirjev - letos, za primerjavo, jih je že pred Roland Garrosom odigrala 11. Igralka, kot je, potrebuje kontinuiteto dvobojev in turnirjev, a je lani žal nismo mogli doseči. Ampak kljub temu je opozorila nase z dvema turnirski-ma zmagama v dvojicah (v Palermu in Linzu, op. a.), eno na peščeni in drugo na betonski podlagi. Je pa res in upam trditi na glas, da je bila Tamara Zidanšek zagotovo ena boljše vodenih profesionalnih športnic v Sloveniji v času korona krize, ki smo jo doživeli: odlično je trenirala, odlično smo lahko nadomestili pomanjkljivosti, ki jih je imela v telesni pripravi in tehniki ... Vrhunskim športnikom, olimpijskim kandidatom, je bilo možno trenirati tudi v času zaprtja in ona je to izkoristila zelo dobro. Sam pa sem malo 'gor plačal', če to povem z enostavnimi besedami, ker sem se enostavno 'prekuril' - vse sem izvajal popolno-
Vzporednice Krajnc-Rajher
Dva ptujska trenerja, vi in Gorazd Rajher, oba nagrajena tudi na letošnji prireditvi Športnik leta MO Ptuj in pri svojih nacionalnih zvezah (teniški in atletski, op. a.), sta se v zadnjem času razšla s svojima varovancema - vi s Tamaro Zidanšek, Rajher s Kristjanom Čehom. So kakšne vzporednice?
Z. Krajnc: »Čisto odkrito povedano, ne vidim pravih vzporednic, ker je njuno sodelovanje krajše, kot je najino s Tamaro. Pri naju se je pot nekako logično končala s stiskom roke, s telefonskimi klici in SMS pa gre tudi naprej, medtem ko o komunikaciji med Kristjanom in Goraz-dom ne morem reči, kakšna je. Najin razhod je bil sporazumen, ne vem pa, ali sta se tako razšla tudi Gorazd in Kristjan, tako da težko karkoli komentiram.«
ma sam, tako kondicijski kot teni-ško-taktični del. Treba je bilo obvladati celo situacijo, niti blizu ni bilo ekipe, ki se ob njenem pariškem uspehu zdaj tako zelo omenja, takrat je praktično živela pri nas, da smo lahko program izpeljali.
Ste pa že takrat želeli vključevati različne strokovnjake, npr. Mateja Lunežnika ste že takrat vključili, pa Anžeta Čevka ... Kako je potem prišlo do tega, da ste bili na turnirjih praktično sami s Tami, pa tudi na treningih je bilo večino časa videti tako?
Z. Krajnc: »Na lanskem turnirju v Parizu septembra sem imel pomoč v obliki psihologa in takoj sem rekel, da je to to. Sam sem ga tudi pripeljal v ekipo, potem sta s Tama-ro začasno prekinila sodelovanje. V Avstraliji sem bil spet sam z njo, torej ni bilo neke pomoči druge osebe, ki bi popestrila naše dogajanje v ekipi. Tu je bil tudi glavni razlog, da sva se drug drugega malo 'najedla', to pa je 11-letno sodelovanje pripeljalo k sporazumni prekinitvi aprila letos.«
»Zelo sem ponosen na teh 11 let«
Ampak 11 let je vendarle nenormalno dolga doba za sodelovanje igralka-trener na turneji WTA.
Z. Krajnc: »Ja, ravno prejšnji teden sem govoril s kolegom sociologom iz Ljubljane in strinjam se z njim, ko je rekel, da se je odnos gotovo razvijal skozi ta leta in da sva bila oba pripravljena delati korake naprej. Jaz lahko zase trdim, da sem gotovo dosti boljši človek in dosti boljši trener zaradi tega, ker se je bilo treba prilagajati športnici, ki je zrasla iz malega okolja in potem začela z velikimi koraki pohod proti svetovnemu tenisu. Že prve zmage bi jo lahko ponesle v nebo, a je niso; tudi to je ena izmed nalog, ki jo opravlja trener, da igralca drži z obema nogama na tleh, da je npr. zmaga proti Ka-satkini leta 2018 (takrat 13. igralka sveta, op. a.) ne bi ponesla v neko cono udobja. In ja, zelo sem ponosen na teh 11 let! Ne vem, kateri 'športni zakon' traja 11 let, tako da se vsak čudi, kako je bilo možno to zdržati - očitno je bilo možno! Materija, ki smo jo obdelovali, torej tehnika in taktika teniške igre skupaj s telesno pripravo ni majhen zalogaj, treba je obdelati precej
poglavij. Očitno je bila potrebna taka pot, da se igralko pripravi na tak nivo, da danes Tamara velja za eno kompletnejših igralk.«
Če gledamo samo Grand Slame, je Tamara vedno delala zelo majhne korake, vsako leto je šlo eno stopničko naprej: od 1. kroga kvalifikacij, 2. kroga kvalifikacij itd., pa 1. krog glavnega turnirja, 2. krog ... Letos pa je bil narejen ta veliki preskok. Čemu pripisujete to?
Z. Krajnc: »Temu, da je pred Grand Slamom v Parizu odigrala 11
turnirjev na različnih podlagah, na betonu in na pesku. Že v Mehiki je kazala v posameznih delih igre zelo dober tenis na betonski podlagi. Vedel sem, da se bo prej ali slej preboj zgodil, vendar je potrebovala en 'push', kot rečemo v športu, potrebovala je pomoč športnega psihologa, ki je s svojimi motivacijskimi vložki pripomogel k temu, da je odigrala drzneje, bolj prodorno, kot je do takrat. Vendar to še vseeno -statistično gledano - ni tisti nivo, ki bi na betonskem igrišču zagotavljal podobne rezultate. Za rezultate na betonski podlagi bo potrebna še bolj odrezava igra v prvih dveh, treh ali štirih udarcih, kvalitetnejše ser-viranje, kvalitetnejše vračanje udarcev ... 70 % točk se običajno zaključi v prvih štirih udarcih, in če pogledamo Tamarino povprečje na pariškem turnirju, je malo višje - res pa je, da govorimo o peščeni podlagi.«
Po kateri poti pa boste vi stopali naprej? Je kakšen izziv v Sloveniji, ki bi vas pritegnil?
Z. Krajnc: »Ja, zagotovo obstajajo športni profesionalni poklicni izzivi, trenutno sem v pogovorih s Teniško zvezo Slovenije, ki mi ponuja zanimiv projekt. Vedno je možno najti kak izziv, vendar sam za nadaljevanje svoje trenerske kariere vidim možnosti za napredek še nekje drugje. Kje, pa naj zaenkrat ostane še skrivnost.«
V Teniški klub Ptuj prihaja mlajša generacija trenerjev, Jan Lah in Toni Hazdovac sta že tam, Blaž Bez-jak je kar konkretno v šolanju.
Z. Krajnc: »Za TK Terme Ptuj si želim novega zagona, svežega vetra. Ve se, kakšna je receptura, da pridemo do pravega materiala, do pravega kadra, do otrok, ki so potem osnova za delo. Mislim, da je treba sesti za mizo, na kos papirja napisati enostavne smernice, razdeliti naloge in nato pljuniti v roke, tako kot smo to zmeraj naredili na Ptuju, ko je prišla kakšna dobra generacija."
Jože Mohorič
»Čisti kriteriji omogočajo jasno sliko«
Kako se spominjate začetkov s Tamaro in Svenom? Sven je povedal, da ne samo da ste jih teniško spremenili, ampak da ste bili zanju veliko več kot samo teniški trener.
Z. Krajnc: »To se je zgodilo skoraj nezavedno, hočeš nočeš želim v procesu treninga nekomu pomagati po najboljših močeh. Ker je šport oz. tenis kompleksna stvar, delo ni vezano izključno na delo na igrišču, vanj posegajo tudi ravnovesja v psihičnem stanju. Če otrok pride npr. objokan na trening, potem ga bo trener nedvomno vprašal, kaj ne 'štima' danes, in če je razlog v šoli ali pri punci ali starših - to je pač stvar pedagoga in sam se imam za pedagoga. Sven je verjetno imel v mislih tudi to, ker sem bil večkrat kritičen tako do njega kot do Tamare, želel sem, da najprej postaneta dobra človeka, osebnosti na mestu, da lahko vsakemu pogledata v oči, šele potem naj bosta dobra teniška igralca. Tamare in Svena nisem bolj spoštoval, ker sta dosegla kakšno zmago več od drugih, kvečjemu sem od njiju več zahteval. S tem sem večkrat naletel na kakšno težavo, češ 'zate nič ni dovolj dobro'. Ne, nič ni dovolj dobro, ker vem, da si sposoben več! Oba sta to razumela, Sven letos ni zaman igral finala ameriškega študentskega prvenstva z ekipo Baylor, Tamara pa ni bila zaman polfinalistka Roland Garosa. Takšni čisti kriteriji, ko v odnosih ni bilo veliko megle, jim omogočajo jasno sliko kasneje. Če poslušamo danes Svena in Tamaro, ko govorita v mikrofon, imam občutek, da je bilo delo v preteklosti dobro opravljeno. Če bi poslušali kakšnega njunega vrstnika, ki se s športom ni ukvarjal, bi pred mikrofonom verjetno jecljal, pozabil na slovenščino ... Torej jima je šport dal nekaj in vesel sem, da sem del tega - ob starših in šoli - prispeval tudi sam. Ni bilo vedno najprijetnejše, ker starši, ko vzgajamo, nismo zmeraj najprijetnejše osebnosti. Tisti okvir, ki ga postavljamo, je včasih pretesen za naše otroke, vsi bi radi prečkali to mejo. Je pa obenem nujno, da jim postavljamo meje in okvirje do neke točke, ko potem zlezejo iz gnezda in prerežejo popkovino, saj si vsi želimo, da postanejo v redu državljani in celovite osebnosti."
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija iz leta 2011, na kateri so Goran Djurdjevic, Urh Krajnc Domiter, Ino Ficko, Sven Lah, Tamara Zidanšek, Zoran Krajnc in Nina Potočnik
20 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 13. julija 2021
Ormož • Zdravo okolje za zdravo mladino
Mala delavnica arhitekture
V okviru Poletne šole arhitekture so se mladi ob pomoči krajinske arhitektke učili, kako se lahko aktivno vključujejo v skupnost, saj tudi njihovo mnenje šteje. Svoja opažanja in želje so zapisali kar na pločnike in druge vidne površine v mestu, predloge, zapisane na papirju, pa so naslovili celo na županovo pisarno.
Mladi arhitekti Ažbe Dovečar, Nikol Švetak, Živa Kosajnč in Eva Jur-kovič s krajinsko arhitektko Vesno Kittiya (v sredini)
Krajinska arhitektka Vesna Kittiya je povedala, da poletno delavnico izvajajo v okviru triletnega projekta Zdravo okolje za zdravo mladino, katerega glavni partner je ormoška Ljudska univerza, sofinancira pa ga ministrstvo za zdravje. »Glavni namen tridnevnega druženja je, da mladi udeleženci spoznajo, kako bivalno okolje vpliva na kakovost življenja v nekem mestnem okolju oziroma na zdravje prebivalstva, gre pa tudi za način povezovanja mladih s strokovnjaki s področja zdravja in okolja.
Z mladimi smo si zadali nalogo, da kot obiskovalci 'od zunaj' naredimo predlog izboljšav mesta Ormož. Tako smo zapisovali svoje ugotovitve, poslušali in upoštevali pa smo tudi želje mimoidočih. Ugotovili smo kar nekaj stvari, ki bi jih želeli izboljšati in dodati: pri tržnici bi si želeli še kak prehod za pešce, urejene fasade na pročeljih starih zgradb v centru mesta, omejili bi promet in trg naredili bolj zelen, utišali bi promet v centru mesta, mimoidoče starejše gospe bi želele še kako trgovino z oblačili zase ...,« je še povedala mentorica ob pomoči osnovnošolcev različnih generacij.
Načrtujemo z odprtimi očmi
Po besedah krajinske arhitektke je zelo pomembno, da neki trg ali ulica zaživi, da so ljudje na oknih in opazujejo dogajanje okrog sebe, saj s tem čuvajo prostor. »Tiste ulice, ki nimajo pogleda iz stavb na cesto, so po navadi nevarnejše, tam se zbirajo smeti, ljudje se tam družijo zaradi nevarnih dejavnosti, ker ni opazovalcev, se nepridipravi tam počutijo varne. Kjer pa je veliko oken, si nihče ne upa delati nečesa neprijetnega, saj bi ga vsi opazili,« je še povedala arhitektka Vesna.
»Nekoč ni bilo kamer, so pa bile ženske tiste, ki so vse videle in poročale naprej. Danes ljudje ne gledajo toliko na ulice, saj gledajo v TV-ekra-ne, pametne telefone in računalniške zaslone in niti ne opazijo, ali nekdo na trgu ali pločniku potrebuje pomoč. Če pa imamo trg, na katerem se ves čas nekaj dogaja, je ta zanimiv za ljudi, imajo kaj opazovati, po drugi strani pa nam daje občutek varnosti.«
V pismu, ki so ga naslovili ormoškemu županu, je bilo med drugim zapisano: »V zadnjih letih smo v naši občini opazili veliko novosti, pa tudi dosti več dejavnosti med poletnimi počitnicami. Teh sprememb smo zelo veseli. Upamo, da boste upoštevali tudi naše predloge.«
Darja Žganec Horvat
www.tednik.si
Štajerski tednik -
časopis z najb
na spletu
z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Videm, Ptuj • Pogovor z izmirskim nadškofom metropolitom msgr. p. dr. Martinom Kmetcem
„Poštenost in pravičnost -
Papež Frančišek je 8. decembra 2020 imenoval slovenskega minorita, rojaka s Ptujskega, p. Martina Kmetca za nadškofa metropolita v Izmirju v Turčiji. Posvetitev je potekala 14. februarja letos v frančiškanski cerkvi Device Marije v Izmirju. Za svoje škofovsko geslo sije izbral izrek: „Evangelij, naše upanje".
Pater Martin Kmetec se je najprej posvečal vzgoji mladih v malem semenišču v Kolbejevem domu v Ljubljani, kjer je ostal šest let. Delo z mladimi ga je tudi spodbudilo, da je začel organizirati prva slovenska romanja za mlade v Assisi, kjer je zanje vodil tudi duhovne vaje.
Misijonarje že več kot 30 let
Po tem obdobju se je začela njegova pot po svetu. Njegov misijon v Libanonu se je začel 6. decembra 1990 v zelo negotovih razmerah. „Začetek ni bi lahek, predvsem s psihološkega vidika, ker greš v novi svet, ki ga ne poznaš. Za nas patre je lažje, ker živimo v skupnosti; ko greš nekam, je že nekaj pripravljeno, ne greš v neznano. Osnova našega življenja je bilo vedno bratsko življenje, torej skupno življenje v skupnosti, molitev in služenje v pastoralnem smislu, maševanje, spovedovanje, verouk, delo z ljudmi. V pastoralnem pogledu je bilo življenje v Bejrutu izredno bogato. V Cerkvi smo imeli veliko ljudi, zlasti mladih. Imeli smo veroučno šolo, delal sem s skavti. Veliko stikov sem
imel z ljudmi v revnejših četrtih mesta, se srečeval s težkimi socialnimi problemi, ki smo jih poskušali po najboljših močeh reševati,"
pater dr. Martin Kmetec predstavi začetke svoje misijonarske poti.
Letos poteka dvajset let, odkar je prišel v Turčijo. Zelo dobro jo je
spoznal v različnih pogledih, služboval je v različnih krajih v Turčiji: najprej sedem let v Izmirju, dvakrat zaporedoma v Iskenderunu
Foto: Črtomir Goznik
„Vedno se rad vračam domov."
Ormož • 50 let OŠ Stanka Vraza
Naši uspehi
»Proslavili smo 50-letnico obstoja in delovanja oddelkov s prilagojenim programom pri OŠ Ormož in 40-letnico obstoja in delovanja samostojne OŠ s prilagojenim programom v našem kraju.«
Po besedah zaposlenih v OŠ Stanka Vraza, je bilo pravkar končano šolsko leto pestro, razgibano, nenavadno, zahtevno, od vseh pa je zahtevalo številne prilagoditve in sklepanje kompromisov. Vsi - učenci, starši in zaposleni - so se po najboljših močeh trudili, da so ga pripeljali h koncu, zato so prav gotovo vsi zmagovalci, saj so ga zaključili ne samo s pozitivnimi ocenami, ampak tudi s številnimi novimi znanji.
Po besedah socialne pedagoginje Kristine Podgorelec na njihovi šoli niso pomembna samo znanja, ki jih učenci usvajajo pri posameznih predmetih. »Še pomembnejša so znanja, ki jih vsi skupaj pridobivamo kot nove življenjske izkušnje na področju medsebojnih odnosov, zavedanja o lastnih močnih področjih, ki jih krepimo prav vsak trenutek svojega življenja. Učimo se drug od drugega, v proces vsakdanjega učenja pa skušamo povabiti tudi čim več ljudi v kraju, v katerem je naša šola, ter v krajih, kjer živijo naši učenci. Zdi se nam namreč zelo pomembno, da so vrata naše šole odprta za vse, ki želijo vstopiti v naša življenja. Za vse, ki nas želijo spoznati, ki želijo spoznati naš vsakdan, ki je nekoliko drugačen od vsakdana večine ljudi, hkrati pa popolnoma enak. Jutranje vstajanje, pot v šolo, učenje novega, spozna-

Foto: arhiv OS
Učenci OŠ Stanka Vraza na ekskurziji v arboretumu Volčji Potok
vanje samega sebe in ljudi okrog nas, preživljanje prostega časa doma v krogu družine ... Tudi v naš vsakdan se prikradejo manj prijetni trenutki, neuspehi, jeza, razočaranje in žalost. Vendar se učimo, da smo skupaj močnejši. Učimo se, da ni nič narobe, če nam ne uspe vse, česar se lotimo, in če nam vedno ne uspe tako, kot želimo. Učimo se prositi za pomoč, pomagamo drug drugemu,« je še povedala Podgo-relčeva.
Ponosni smo na ...
Seveda pa so najbolj ponosni, ko jim uspe doseči zastavljene cilje, kar se je še posebej pokazalo v
letošnjem nepredvidljivem letu, ko so morali nekaj časa delati na daljavo in biti kar velik del šolskega leta zaprti v svojih »mehurčkih«. Najbolj so ponosni na to, da so se lahko učili v šoli, saj je šolsko leto pri njih minilo brez okužb in karanten.
»Ponosni smo tudi vsak nase, ker nam je uspevalo učenje na daljavo. Kljub občasnim težavam z računalniki in internetnimi povezavami so učitelji uspeli večino potrebnega znanja predati na daljavo, učenci pa so naloge ob pomoči staršev pridno opravljali.
Ponosni smo tudi na to, da smo se uspeli udeležiti nekaj tekmovanj. Velik uspeh smo dosegli na med-
narodnem festivalu S-faktor, kjer smo si z video posnetkom prislužili posebno nagrado žirije za najbolj izpovedni video. Uspešno smo izpeljali tudi interaktivni dan odprtih vrat, kjer smo predstavili delovanje naše šole,« je uspehe šole nanizala socialna pedagoginja.
Ker razmere letos niso bile ugodne za druženja v živo, so se udeleževali najrazličnejših spletnih dogodkov, različne aktivnosti pa so organizirali tudi znotraj šole. Za vse, ki bi o dogajanjih v šoli želeli izvedeti še kaj več, pa priporočilo, da si vzamejo čas in si ogledajo njihovo spletno stran.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
Štajerski TEDNIK
petek • 16. julija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
osnovne vrednote vseh"
(blizu sirske meje), nekaj mesecev ob Črnem morju, v Samsunu, deset let v Carigradu. Življenjska izkušnja v Turčiji je verjetno veliko prispevala, da so ga imenovali za nadškofa v Izmirju.
Pravice manjšine -merilo demokracije
„Veliko je seveda odvisno od osebnega dela, osebnega prizadevanja, napredovanja. Krščanska skupnost v Turčiji je kot kapljica v morju. Ta izraz sem velikokrat uporabil. Pomeni, da nas je zelo malo, peščica, številčno ne pomenimo čisto nič. Cerkev se sicer ni nikoli spraševala o tem, koliko ljudi pripada neki skupnosti; tudi ne v svojih začetkih. To še toliko bolj velja danes, ko vidimo, da si različne manjšine povsod prizadevajo za svoje pravice, za svoje mesto v družbi. Pravice neke manjšine so gotovo neke vrste merilo demokracije oz. družbene zavesti o človeškem dostojanstvu. Rekel bi, da me ta številka ni nikoli motila. V začetku je bilo težko, a ne čutim se manj vrednega ob tem, da gre za manjše število ljudi," je povedal novi izmirski nadškof metropolit msgr. p. Martin Kmetec.
Imenovanje za izmirskega nadškofa mu osebno pomeni kot velik dar Cerkveni dar, velik Božji dar, Bogu se res mora zahvaljevati za to zaupanje. Cerkev mu je izkazala
zaupanje in veliko odgovornost za vernike. „Če ti nekdo izkaže zaupanje, je res potrebno vse življenje posvetiti temu, da se temu zaupanju ne bi izneveril, da bi v najpopolnejši meri, kolikor je le mogoče, opravil svojo funkcijo. Želim si, da bi res ravnal po tistih kriterijih in po tistih pokazateljih, ki jih bom v luči Božje pomoči videl. Voditi neko majhno skupnost se morda zdi lahko, pa ni, je kar težko. Za dve birmi, da sem ju opravil, sem z avtomobilom prevozil več kot 1500 km. Mislim, da je vsak poklic poklic oblikovati samega sebe. To pomeni rasti, izpopolnjevati svoje človeške sposobnosti, kolikor se le da. Pa ne samo to, dozorevati kot človek v to, za kar nas je Bog poklical," je o imenovanju za nadškofa metropolita povedal p. Martin Kmetec.
Doktoriral je na Teološki fakulteti na Katedri za dialog in splošno bogoslužje leta 2010. Naslov njegove doktorske disertacije je Islamizem v Turčiji in njegova kritika. Kot je povedal, se je vse svoje življenje rad učil, zlasti še jezike, vedno pa je tudi rad bral, najprej literaturo, pozneje pa se je usmeril v duhovno branje, teološka razmišljanja in besedila, ki razlagajo Sveto pismo. Govori slovensko, hrvaško, angleško, francosko, italijansko, arabsko in turško.
Treba se je vrniti k izviru, lastni
notranjosti
Vprašanje vere in verovanja danes je zelo težko, nanj ni enoznačnega odgovora. Gre za temeljno vprašanje za obstoj Cerkve danes. „Človek je bil ustvarjen kot svobodno bitje. Ta svoboda ga še posebej v današnjem času vodi po svoji poti, če lahko temu tako rečemo. Mislim, da je razvoj zahodne civilizacije pripeljal do tega, da je bila verjetno človeška svoboda zlorabljena. Zdi se mi, da se je v evropski civilizaciji čut za tran-scendenco, čut za Boga, čut, da si od nekod prišel in da nekam greš, zelo zmanjšal, da je pravzaprav izginil. Zame je to katastrofa. Današnji človek je v tej izpraznjenosti srca, duše, vrednot in osmišljanja življenja prepuščen tokovom, ki jih vsekakor usmerjajo sredstva javnega obveščanja, socialna omrežja. Danes je prava obsedenost z željo po zapolnitvi tega, kar v duši manjka. A na tisoče klikov ne more zapolniti človeškega hrepenenja po zadnjem smislu njegovega bivanja. Potrebno je nekaj drugega. Treba se je vrniti k izviru, lastni notranjosti, k čistosti medčloveških odnosov, kristalnosti medčloveških odnosov, v katerih ni izkoriščanja, v katerih ni opredmetene človeške osebe, in seveda k poniž-
nosti. Nismo gospodarji svoje usode, četudi se tako zdi. Ko se tega zavedaš, ko se zavedaš popolne odvisnosti, da tvoje bivanje ni absolutna danost, je treba najti ne samo neke odgovore, ampak najti temeljni odnos ali navezo s Stvarnikom, oz. kot pravimo v Cerkvi, z Odrešenikom," je nadškof metropolit odgovoril na vprašanje o veri in verovanju danes.
Na sveti maši za domovino, ki jo je v Ptuju daroval ob 30-letnici samostojne Slovenije, je izpostavil pomen splošnih človeških vrednot: poštenosti in pravičnosti. To so osnovne vrednote, ki veljajo tako za vernega kot nevernega človeka. To pa pomeni vrnitev k vrednotam, k človeku kot posamezniku.
P. Martin Kmetec se vedno rad vrača domov, ker je del slovenskega naroda in del Cerkve na Slovenskem. Ne ve, kje se bo končalo njegovo življenje, posebej še zdaj, ko je postal izmirski nadškof metropolit. Kot univerzalni brat, tako pove o sebi, nima težav pri navezovanju stikov z ljudmi kjerkoli v svetu. Prepričan je, da je vrednote, ki so jih živeli doma, ohranil; pa ne samo vrednote, tudi lepoto domačega kraja, Slovenije, lepoto - tisto pristnost nekega načina življenja, ki ga morda še najdemo ponekod.
MG
Foto: Črtomir Goznik
„Imenovanje za izmirskega nadškofa je velik Cerkveni dar in velik Božji dar."
»Zelo rad sem šel k rani maši že pred šolo«
Martin Kmetec je misijonar že več kot tri desetletja. Okrog deset let je delal v Libanonu, letos pa bo že dvajset let, odkar je v Turčiji. Že v študijskih letih je bila njegova želja, da bi misijonaril v eni izmed azijskih držav. S tem namenom je bil eno akademsko leto tudi v ZDA.
Rodil seje na Ptuju 10. novembra 1956. Družina je sicer živela v Lancovi vasi pri Ptuju. V družini je bilo šest otrok, en bratje umrl še zelo majhen, star le šest mesecev. Starši so imeli majhno kmetijo, s katero so se preživljali. Imel je lepo mladost, srečni in zadovoljni so bili z majhnim.
„Pri menije bilo tako, da sem se še kot otrok spoznal z minoriti v Vidmu. To je bila naša župnija, kjer so ti opravljali duhovniško službo. Že kot majhen sem ministriral, to meje zelo privlačilo. Zelo rad sem že zjutraj pred šolo šel k rani maši ob šestih zjutraj. To je pomenilo tri kilometre hoje do cerkve, velikokrat sem šel peš. Ta jutra so bila odločilna zame. Po osnovni šoli sem se odločil za minorite. Odločitev ni bila kar tako, na pamet, dobro sem premislil, kolikor sem pač imel takrat razuma in tudi svobode. Mislim pa, daje bila popolna svoboda, nihče me ni nagovarjal, to sploh ne. Vleklo meje, reči moram, daje bil to klic. Šel sem v gimnazijo, najprej eno leto v Zagreb, potem sem se vrnil na Ptuj, kjer sem gimnazijo tudi končal. Sledilaje vojaščina, nato sem šel študirat v Ljubljano. Pred študijem na Teološki fakulteti v Ljubljani sem eno leto noviciata (preizkušnje) preživel na Cresu, takrat smo bili še skupaj z minoritsko provinco Hrvaške. Prve zaobljube v redu sem imel leta 1982, v duhovnika pa sem bil posvečen leta 1983 -19. junija na Ptujski Gori," je p. Martin Kmetec predstavil svojo odločitev za duhovniško pot.
Starše • Društvo Ajda letos staro 10 let
Epidemija pretrgala društvene vezi
Društvo Ajda Starše, v katerega je včlanjenih 130 krajank, je bilo ustanovljeno pred 10 leti z namenom, da bi se družile in povezovale ženske občine Starše. Zaradi epidemije večjega praznovanja ne bo, bodo pa organizirale društveni piknik. V vseh teh letih so članice društva izvedele številne prireditve, razstave, tečaje, delavnice, sodelovale so pri organizaciji občinskih praznikov, izdelovanju daril...
Potovale so tudi k pobratenima občinama na otok Pag ter v Bosno in Hercegovino, kjer so se družile z domačinkami. V Bosni so pomagale pri zbiranju denarja za lokalno osnovno šolo. »Počele smo vse, kar se početi da,« je povedala Janja Golob, predsednica društva Ajda. Kot se spominja Golobova, so za na pot spekle tudi več kot 300 kilogramov peciva. Nato pa se je zgodil
koronavirus, zaradi katerega so se bile primorane odpovedati petkovim druženjem v Dnevnem centru Marjeta ter številnim dogodkom in izletom, epidemija jih je kar nekoliko oddaljila. »Sedaj je govor samo o tem, kdo je cepljen in kdo ni, pa kdo nosi masko,« je dodala.
V dobrem letu in pol se skoraj niso srečevale razen na društvenem vrtu v Zlatoličju, kjer so se
dobivale tudi v času epidemije, vendar v manjšem številu. Vrt v obliki sonca, ki predstavlja osem vasi, so začele urejati pred sedmimi leti v bližini deponije v Zlatoličju, kjer pa občina namerava urejati indu-strijsko-poslovno cono. Po zadnjih informacijah bodo na tem območju lahko samo še dobri dve leti, nato pa se bodo morale preseliti na novo lokacijo, ki zaenkrat še ni znana.
Izletov letos še ne bo
Ker so trenutno epidemiološke razmere nekoliko boljše, se ponovno dobivajo ob petkih in šivajo. Zelo pogrešajo društvene izlete, vendar jih v tem letu še ne bodo organizirale, saj bi lahko bila vožnja z avtobusom za nekatere članice preveč tvegana. So pa se odločile, da bodo letos kljub vsemu skupaj s Turističnim društvom Starše in v
sodelovanju s starško občino organizirale žetev pšenice. Ob društvenem vrtu, kjer uspevajo različna zelišča in vinska trta, imajo namreč tudi njivo. Lani so bile z izkupičkom žetve zelo zadovoljne, saj so prodale nekaj več kot pet ton pšenice. Ta denar nato porabijo za društvene aktivnosti in rekvizite. V letošnjem letu so kupile nove obleke, s katerimi bodo navduševale obiskovalce na različnih dogodkih in priredi-
tvah. Od občine Starše so letos za delovanje in organizacijo prireditev prejele 1.900 evrov, kar je 500 evrov manj kot lani. Po besedah Golobove je razdeljevanje denarja med društva letos potekalo nekoliko drugače; vsako starško društvo je namreč moralo na občino posredovati svoj program dela, občinska uprava pa ga je nato ovrednotila in določila višino sredstev.
Estera Korošec
Foto: Društvo Ajda
Žetev pšenice na star način
Društvo Ajda in Turistično društvo Starše v sodelovanju z občino organizirata jutri od 9. ure naprej žetev pšenice v Zlatoličju v neposredni bližini deponije. Žetev na star način (kose, srpi) se bo začela ob 11. uri.
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 13. julija 2021
Naročniška razmerja: Majda Segula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
V
Štajerski tednik ■ časopis i najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu
Program TV Ptuj
TEDNU
Napoved oddaje 17. in 18. julija (sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00): Referendumska odločitev o usodi vode: volivci zavrnili novelo Zakona o vodah. - Otvoritev 19. Festivala sodobne umetnosti Art Stays: vabilo na razstave, ki vas čakajo v čudovitem ambientu starodavnega mesta Ptuj.- Predstavitev strokovnega zbornika Koronska kriza pod drobnogledom empirične znanosti: zbornik je predstavil neodvisni raziskovalec Srečko Šorli. - Projekt Narava na krožniku: zaključna konferenca projekta v organizaciji vodilnega partnerja projekta, Ljudske univerze Ptuj.- Kino brez stropa: filmska projekcija na prostem, letos na novi lokaciji v mestnem jedru Ptuja - na dvorišču za kinom. - Predstavitev knjige Žlahtnožlehtnik v Mestnem gledališču Ptuj: odlomke iz knjige sta prebirala Svetlana Makarovič in Matej Šurc. - Obujen spomin na prvi ustanovni občni zbor Kluba tajnic Ptuj: arhivski posnetek Televizije Ptuj iz leta 1996. - Naj viže stoletja z narodno-zabavnimi ansambli z vseh vetrov. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
^^^twdicimabu ctoftuti v
fledia-VeMku mi Uv ¿kupine
VELA LUKA - KORČULA
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
(5. - 10. 10. 2021)
PETEK, 16. juli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Oddaja iz vrtca Gorišnica
10:00 Utrip Ormoža
11:10 Koncert Mi trije s prijatelji
12:20 Prireditev mini maturantov Cirkulane
13:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Ljudski pevci na Turnišču
20:00 Oddaja iz vrtca Gorišnica
21:50 Astro - v živo
23:00 Video strani
S P
in >
g.
'(i)

Hciag!

390i
'ska s*ti0

Po
00^

'£■ i "

SOBOTA, 17. juli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 40 jih šteje naša hiša učenosti
10:00 Utrip Ormoža
11:10 Ptujska kronika
12:00 Video strani
17:00 TV prodaja
18:00 Majšperk - Grajsko ocenjevanje vin 19:00 Ob dnevu vrtca Majšperk 2021 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani
I"
< CD
Z T-£ t O o
- ""i ■o m
CD h-
Wfti
NEDELJA, 18. juli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Prvo sveto obhajilo na Hajdini
11:00 V Leskovcu ob Dnevu državnosti
13:00 Ob dnevu državnosti na Polenšaku
14:00 Lukarski praznik v Dornavi 2019
15:00 Oddaja iz vrtca Gorišnica
16:30 Ob 40. obletnici FS Bolnišnica Ptuj
18:00 Alfi po Sloveniji — muzikanti Evrope
19:00 Prireditev mini maturantov Cirkulane
20:00 Žetev pšenice v Zlatoličju
21:00 Video strani
PONEDELJEK, 19. juli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilca GZ
09:45 Utrip Ormoža
10:50 Ujemi sanje
12:20 Ptujska kronika
12:50 TV prodaja
13:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 V Leskovcu ob Dnevu državnosti
20:00 Kronika iz občine Markovci
21:20 40 jih šteje naša hiša učenosti
23:00 Video strani
-	datum odhoda 5.10.2021 ob 23. uri
-	vrnitev 10.10.2021
"živa glasba vse dni izleta
■vsak večer družabne igre «nveHka nagradna igra
Rezer/irajte čim prej, da ne zamudile 5 dni brezskrbnih p očitni c z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP!
Štajerski
[J ATP ^dioptui
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com.
DRAZEN ZECIC
»Če bi vedel, bi pisal samo uspešnice«
JURE LAJOVIC
»Največje, ko ti otroci stoje zaploskajo«
GEDORE
Skladba za vse none, babice, orne tega sveta!
V GLAVNEM TEKMOVALNEM PROGRAMU V MOTOVUNU
Film Sanremo
ORION IN BUTNSKALA
Novi nagradi na domačem avdiovizualnem obzorju
+ TV SPORED
na 42 straneh
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR.
www.odkrito.si
torek • 13. julija 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
KMETIJSTVO
VOZILA
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041610210 ali info@gozd-bioles.si
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 1 7. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM KMETIJO v občinah Hajdina, Videm in okolici. Tel. 041 881 643.
NAJAMEM kmetijske površine. Plačilo od 300 € naprej. Tel. 041 881 643.
PRODAM kravo simentalko, brejo 8 mesecev, pašno, težko 700 kg. Tel. 031 416 548.
V NAJEM dam brezplačno travnik v Sobetincih. Tel. 02 740 71 31, kličite po 19. uri.
PRODAM kvalitetne okrogle bale sena in kvalitetno koruzo, za koruzo brezplačen prevoz. Tel. 041 542 325 ali 02 793 66 61.
PRODAM odojke. Tel.031 201 751.
PRODAM dve telički simentalki, ena stara 4 mesece, pašna, druga 7 mesecev, ter bikca simentalca, starega 16 dni. 070 250441.
NESNICE, rjave, črne in grahaste, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.040 531 246.
PRODAM audi A6 TDI, letnik 2005, srebrne barve, izredno lepo ohranjen. Tel.070 270 130.
NEPREMIČNINE
PRODAMO lepo obnovljeno hišo na Ptuju, na lepi lokaciji, na veliki parceli, vsa infrastruktura. Cena 110.000,00 €. Tel. 070 270 130.
UPOKOJENKA na Ptuju išče opremljeno garsonjero z nizko najemnino in stroški z možnostjo sobivanja. Tel. 051 869 189.
PAŠMAN - BANJ: prodamo starejšo kamnito hišo z vrtom, 200 m od morja, s pogledom na morje. Tel. 070 270 130.
UGLJEN - PREKO: kamnita hiša 60 m od morja, v urejeni ulici, možni vsi priključki, ugodno prodamo. Tel.070 270 130.
PRODAMO - večjo hišo, letnik 1890, prenova 2014, 186,20 m2 s sončno posestjo 10.571 m2, enkraten razgled, Krčevina pri Vurbergu. Cena: 180.000 EUR, T* oc/M KV 041 933 151, ¥?oi-oi/oAX
02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
RAZNO
PRODAM električno bolnišniško posteljo z vso opremo. Tel. 051 258 988.
Štajerski i
v digitalni knjižnici:
www.dllb.si
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949
w.novareha.si
Roua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
^	Družba Radio-Tednik Ptuj
\\\	prireja
V ^ (./VjU. POLFINALNO ODDAJO
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Oddaja bo v torek, 20. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj,
Facebook ter Youtube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
^W?adioPTUJ štajerski TEDNIK
«e>
Perutnina Ptuj

• *l v*
Lahkota prihodnosti
Elektro Celje
^ SAZAS
jfATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
'm Telekom lovenije
= KLIMA IPTOJJ d®.e.
OGREVANJE, VODOVOD. PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
oculus
" Weltweite Industriemontagen -
[Odem
tostepoint
by IFF
dravske elektrarne maribor
m CINKARNA
radio cehe
novi tednik
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
□O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
□O ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
maido.segulo@radiiHMlnik.si,
tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radHrtediiik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite.
Štajerski TEDNIK
IAHNUŠ ^ OKNA VRATA d.o.o.
PVG 0KMÄ, VRATA, SEifiOLÄ
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
	MT1
www.tednik.si	
Í3stajerskitednik	Stajerskitednik
SPOMIN
14. julija je minilo 10 let žalosti, odkar nas je zapustila draga žena in mama
Nežka Brus
IZ PODVINCEV 81
Hvala vsem, ki prižgete sveče in prinašate cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Žalujoča: mož in sin
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 74. letu zapustil sodelavec v pokoju
Mirko Arnuš
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 53
Od njega se bomo poslovili v petek, 16. julija, ob 15. uri na ptujskem pokopališču.
Družina Korošec ter kolektiv Mlin Korošec, d. o. o.
amnosek

spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA-LANCOVA VAS 2 b
OTROCI NAS POTREBUJEJO
Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski
Karitas
S poslanim SMS sporočilom
ZVEZEK5 na 1919
boste darovali 5 EUR. Hvala! I
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije,	j
A1, Telemacha, T-2 in Bob.	i
www.karitas.si
^^Nirodno
Nabavne ^ lasbe
PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI
Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri ^ ^
radioPTUJ
Štajerski TEDNIK
VSTOPNICE ZE V PRODAJI, V TAJNIŠTVU DRUZBE RADIO-TEDNIK PTUJ.
POHITITE IN SI SVOJO ZAGOTOVITE, SAJ JE NJIHOVO ŠTEVILO OMEJENO!
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 16. julija 2021
Kidričevo, Cirkovce • Slovo od vrtca
Spodnje Podravje • Motošportni dan za otroke
Veselo žvižgalo 51 minimaturantov
Minimaturanti vrtca Kidričevo so se pred dnevi odpravili na obisk k županu Antonu Lesko-vatju, njihovi vrstniki v Cirkovcah so se od vrteških dni poslovili s celodnevnim druženjem. V vrtcu so tudi prespali.
Minimaturanti vrtca Kidričevo pri županu Antonu Leskouarju
40 kidričevskih minimaturantov skupin Delfini in Veverice je župana Leskovarja obiskalo v družbi vzgojiteljic. Dobre volje, otroške igrivosti in glasnega žvižganja ni manjkalo. Zapeli so minimaturant-sko himno, med sprehodom skozi Kidirčevo pa z glasnim žvižganjem pritegnili veliko pozornosti. Dan za slovo od vrtca ni bil namenjen samo obisku župana, temveč tudi slovesu od mlajših otrok v vrtcu in nastopu na popoldanski prireditvi, na katero so povabili starše in druge obiskovalce. „Na simboličen način so tako otroci obeh skupin
zaključili svoje zgodnje otroško obdobje in se podali novim, šolskim dogodivščinam naproti. Na šolski poti naj ostanejo še naprej radovedni, veseli in radoživi," so besede, s katerimi so jih na poti proti novemu življenjskemu obdobju pospremile njihove dosedanje vzgojiteljice.
Tudi minimaturantom vrtca Cirkovce bo zadnji dan v vrtcu ostal v lepem spominu. Od vrtca se jih je poslovilo 11, obiskovali so skupino Kometi. Slovo od vrtca so zaznamovali s prireditvijo na prostem, ki so jo lahko obiskali tudi starši. Na
Minimaturanti v Cirkovcah so se od vrtca poslovili z zabavno celodnevno pustolovščino.
En dan med gokarti
plesno obarvani prireditvi so strnili spomine na vsa skupaj preživeta leta. Druženje so malčki nadaljevali na sprehodu s piščalkami skozi Cirkovce, vmes so se posladkali s sladoledom. S tem pa dogodivščin še ni bilo konec. Popoldan so preživeli ob likovnem ustvarjanju, odpravili so se na obisk kmetije, v vrtcu so tudi prespali. Seveda se niso takoj odpravili spat, ampak so si pripravili nepozaben ples v pižamah in se zabavali ob iskanju skritega zaklada.
MZ
Avto-moto zveza Slovenije bo v počitniškem času organizirala več aktivnosti za otroke, t. i. motošportne dneve za otroke, v Vrtojbi, na Vranskem in v Slovenji vasi. Na njih imajo motošportni navdušenci, stari od pet do osem let, priložnost, da se spoznajo s panogami motokros, minimoto, trial in karting.
Na stezi za karting v Slovenja vasi so se lahko najmlajši preizkusili v praktični vožnji z malimi formulami. Kot so zapisali organizatorji, je njihova želja otrokom omogočiti prve korake v svet motošporta in kartinga ter jih pobliže spoznati z motocikli oziroma kartom, opremo in načinom vadbe. Ob tem lahko doživijo še nepozaben počitniški dan.
Otroke so v svet motošporta in kartinga pospremili izkušeni trenerji in inštruktorji, v ceno (55 evrov, pri čemer lahko člani AMZS koristijo popust) pa so poleg voženj bili vključeni še najem opreme, kosilo in spominsko darilo. »S spoznavanjem štirih panog avto-moto športa želimo otrokom približati šport, ki ga sicer težje spoznavajo v živo oziroma prek lastnih izkušenj. Program je prilagojen otrokom od petega do osmega
leta starosti, saj je to obdobje, ko sta telesni razvoj in gibalna aktivnost izjemnega pomena. Z vadbo s kartom in pravimi motocikli jim omogočimo nabiranje novih izkušenj in hiter razvoj motoričnih sposobnosti, ne nazadnje pa je to tudi zabaven in
atraktiven način preživljanja prostega časa med počitnicami,« je povedal Luka Mežan z AMZS-ja.
Ker je število udeležencev omejeno, so potrebne predhodne prijave na spletni strani AMZS.
EK

M» osti 1)10
Znantaie^r^^Uv
. -„.„„UciicozinaafcoHolnato
* * *
* »da M. » « ^JfáZ^ *

,Cc)e
Za sosedo cela
arom»» ww0»
<X><X><X><X><X><X><X><X><X><X>^^
Nagradno turistično vprašanje
Foto: MZ
Foto: CG
Foto: MZ
Iztekli so se dogodki otvoritvenega vikenda 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. Razstave bodo na ogled vse do 18. septembra. Ta konec tedna pa se pričenja pestro dogajanje že 13. glasbenega festivala Arsana.
V	soboto se bodo v Sončnem parku zvrstili kar trije glasbeni nastopi: Amy Winehouse Tribute by June, Infected in Joker Out. V nedeljo bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopil Marko Črnčec. Vse do 29. julija pa bodo vabili zanimivi glasbeni dogodki za vse generacije in ljubitelje različnih glasbenih zvrsti. Slavnostna otvoritev 13. glasbenega festivala Arsana bo 25. julija, ko se bo glasbenim sladokuscem ponovno predstavila ena najpomembnejših vokalnih skupin na svetu Naturally 7. Na Slovenskem trgu bo že tradicionalno potekal tudi oder mladih, ki se bo pričel 23. julija in zaključil z nastopom Dore Šandor z gosti. Dora Šandor je bila lanska zmagovalka projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji, ki ga družba Radio-Tednik Ptuj izvaja v sodelovanju z osnovnimi šolami in občinami. Od 24. pa do 28. julija pa se bo veliko dogajalo tudi na otroškem glasbenem festivalu Arsana.
Obiskovalci Ptuja in Ptujčani si lahko še vedno ogledajo razstavo Alje Košar v romanskem palaciju ptujskega gradu, v Salonu umetnosti pa razstavo 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji. Pred študijskim oddelkom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa je na ogled nevsakdanja razstava pod naslovom Avtomobilnost. Ob ogledu originalnih kovinskih modelov avtomobilčkov bodo zagotovo uživali mali in veliki ljubitelji avtomobilizma. Ob tem se jim ponuja tudi strokovno in literarno branje o avtomobilizmu in avtomobilih.
V	letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, so se ponovno povezali in predstavili ptujski gostinci. Z izbrano ponudbo jedi so razvajali v okviru Kuhne na dvorišču, ki je tokrat tudi zaradi upoštevanja epidemioloških ukrepov potekala na ptujski tržnici (sicer je njen domicil dvorišče Furstove hiše). Obisk je bil dober, zato je pričakovati, da bo Kuhna na dvorišču ali kakorkoli jo bodo že poimenovali njeni pripravljavci razvajala večkrat.
Epidemiološka kriza je najbolj prizadela gostinstvo in turizem. Kader kar beži iz te panoge. Z ustanovitvijo Združenja za gostinstvo, ki deluje v okviru
Turistično-gostinske zbornice Slovenije, naj bi poskušali ta trend zaustaviti. Skrbelo bo za strokovno izobraževanje, prenos dobrih praks, zagotavljanje ustreznih kakovostnih storitev in za sodelovanje s strokovnimi šolami in inštituti.
Glavno mesto Ljubljana oz. TIC Turizem Ljubljana pa je predstavil novo doživetje Plečnikove vizije v okviru igre, ki s pomočjo mobilne aplikacije Nexto uporabnika popelje na sprehod po neuresničenih delih Jožeta Plečnika v Ljubljani. Nekatera njegova dela so s tem, ko so ostala neuresničena, postala še
bolj mitska in legendarna, tako da še bolj burijo duhove. Vodenje poteka tako, da mora uporabnik na vsaki točki razrešiti uganko, ki mu razkrije podrobnosti o neuresničenem projektu in kam nadaljevati ogled, kar naredi doživetje še zanimivejše.
K obisku vabijo tudi številni gradovi v ožjem in širšem okolju. Nekatere na območju Avstrije, Hrvaške in Slovenije povezuje tudi Cesta gradov, skupaj jih je 41. To je tudi pravilen odgovor
na vprašanje o tem, koliko gradov in dvorcev povezuje Cesta gradov. Nagrado bo prejel Robert Horvat (Stojnci). Danes sprašujemo, kdaj se grad v Slovenski Bistrici prvič omenja v pisnih virih. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 23. julija.
OKNA, VRATA g -1
GARAŽNA VRATA,\ www.naitors.si m i»
NATTORSvoo
Tel.: OZ 74113 BO. Mab: 031 793 204 GoriSnica i. Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
AKCIJA; Alu vhodna vrata |
Foto: Črtomir Goznik
Kuhna na dvorišču je tokrat gostovala na ptujski tržnici.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kdaj se grad v Slovenski Bistrici prvič omenja v pisnih virih?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.