Cena VSO din 0 Urednlilvo In uprava: Maribor, Kopallika ul. < ■ Tol. 2S-47 - lxba]a viako ibbolo Volia letno M din. pollatno It din, četrtletno 9 din, za inozemztvo lotno H din Rokopisi te ne vračajo - Poit. ček. rač. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Vreme od soboto do sobote (Napoved od 13. do 20. avg.) V severnem in južnem predelu Slovenije večinoma ves teden nezanesljivo in oblačno vreme. V posameznih dnevih se sicer obeta vedro vrtfme, vendar pa bo temperatura znatno padla ter bo postalo hladnejše. Izključene niso krajevne nevihte nejši meščanski sloji, kakor obrtniki in | večina uradništva, so se omejili z uporabo sladkorja na minimum. Kmetje uživajo zjutraj mleko in močnik, delavci in uradniki si pomagajo s prežganko, štejejo pa kocke i prvi i drugi, da ne bi preveč porabili. Istočasno cvete tihotapstvo s saharinom. Ljudje si pač pomagajo, kakor vedo in znajo, država pa sama radi takšnega nevzdržnega položaja ne pride do svojih dohodkov! Za 20-letnico Jugoslavije prinaša narod svoje zahteve, ki so minimalne. Ako hočemo ustvariti zadovoljen narod, mu ustvarimo, če se čutimo zmožne, dobro življenje, pa bo brez navdušujočih govorov in parad in sličnega hmtadraja manifestiral za to državo. Kdor se ne čuti zmožnega, tole malenkost doseči, naj zapusti svoje mesto in naj ga odda zmož-nejšemu! Eno pa je in ostane: Naroda ne smemo pustiti stradati! Zato zahtevamo: 1. Država naj takoj izda zakon o minimalnih cenah! 2. Država naj se takoj loči od sladkornega kartela in naj s solidno ceno preskrbi narodu sladkor, da ga bodo lahko uživali otroci revnih 15 milijonov naroda, a ne samo gornjih desettisoČ! Mislimo, da teh dveh zahtev oživotvoritl ne bode težko! še štiri meseci ttas ločijo od 1. decembra, zgodovinskega dne, ko smo se Slovenci, Hrvati in Srbi zedinili. 5*=*= _ p Pred 20 leti smo stopili v to državo z najple-menitejšimi željami in z upanjem, kako lepo bo življenje, če smo v enem in dru-i gem razočaranj, ni krivda ljudstva, pridnega, delavnega naroda, temveč predvsem vidnih in nevidnih, domačih in tujih, »krščanskih« in krivonosih pijavk, ki so mislili, da so oni država in da je njih poslanstvo v državi le v tem, da od ubogega naroda »zaradijo«. Ne smemo ob 20-let-nici države pozabiti, da bodo te podgane državno ladjo prve zapustile, a da bo to dobro ljudstvo branilo in reševalo, obranilo in rešilo naš državni brod. Treba ie že enkrat razumeti, da je narod raznih hvalnic, frazarskih tirad in slavospevov in bobnarskih navduševanj sit. Ne maramo motiti slavnostnega razpoloženja, toda kot ljudski organ smo še pravočasno opozorili, kje je jedro narodnega nezadovoljstva. In še to bi radi dodali: Tisti, ki 6o 1. decembra, na dvajseto obletnico zedinjenja, obznanil narodu gornja dva zakona, bo najbolj navdušil celotni jugoslovanski narod za lepo jugoslovansko državo! —ž. Da Upravičene zahteve liudstva Narod terja kruha Liudstvo ie sito rasnih hvalnic, tras in slavospevov — Dovoli ie bilo besed. deiania nai govore — Blagostanie ie vir zadovoljstva Napeti ie treba vse sile, da bo 15 mililonov delavnih Hudi sled-niic zaživelo človeško živiienie Kdor se le nekoliko globlje zamisli v naše gospodarsko življenje, bo kljub vsej ljubezni, ki jo čuti do države, ob dvajsetletnici Jugoslavije utrujeno povesil glavo. Seveda, zdaj je nastal kult proslav. Ker Slovenci kajpak povsod prednjačimo, tudi tu nismo hoteli zaostat. V redu in pravilno, da se kažemo navdušene, in ni-kdo ne mara nikomur kratiti veselja. Ker smo mi že tako ustvarjeni, da se radi kažemo vesele in zadovoljne, si to veselje )n zadovoljnost kar privoščimo. V dneh in letih pasjega življenja marsikomu nekoliko razvedrila tudi prav pride in če še ni mogoče storiti ničesar drugega, je navdušenje koristna duševna hrana. V slavnostnih trenutkih pa je dobro, da se vsaj mimobežno spomnimo na stvari, ki proslave motijo, najsi je še toliko ljubezni do države v naših srcih. In tu hočemo zapisati nekoliko koristnih besedi. Draginja. Istočasno, ko zemlja bogato rodi, ko se zahvaljujemo Bogu za krasne letine zadnjih let in tudi za letošnjo rodovitnost zemlje, je cena vaznim življenskem potrebščinam tako poskočila, da si ob pomanjkanju denarja mora mali Človek zadrgovati pas. Nakazali smo ze večkrat to zadevo, žal da brez uspeha. Ožigosali smo vse, ki so krivi podraženja živil. Zbog takšnih špekulantov strada na tisoče in tisoče ljudi, dočim se sami mastijo in valjajo v dobičkih. Zato iz ljubez ni do te države, ki so jo zgradili največj* idealisti — ne zato, da bi jo razni doma Či in krivonosi izsesale! mozgali in izmoz gali, temveč da 15 milijonov delovnih ljudi zaživi enkrat v zgodovini lepo človeško življenje — pozivamo vse tiste, ki so dobre volje in ki imajo moč in oblast, naj v dobrobit naroda in ljudstva ukrenejo vse potrebno, da bo narod zadovoljen. Ogorčenje stopa v nas, ko pomislimo, da mora naše delavno ljudstvo, k! ni razvajeno, stradati! Ako se zamislimo n. pr. nad statistikami o prehrani ljudskosol-skih otrok, ki so jih sestavili nekateri učitelji ljudskih šol, se moramo zgroziti. Grozna so poročila v tem pogledu. Ljud-skošolska deca je nezadostno razvita, iz-gladovana, telesno izmozgana. Mi vemo, da stariši svojim otrokom jesti najprej privoščijo! Mati rajši ne jč, kot da bi stradal otrok. Kljub žrtvam takšna porazna poročila. Ali na drugi strani poročila nabornih komisij. Kmetski očanci, ki so prisostvovali v svojstvu občinskega funk-cijonarja naborom, so zmajevali z glavami, ko so ogledovali mlada, gola telesa fantov, skoraj podobno nekoliko razvitejšega otroka! Posledica preobremenjenosti in lakote! Telesna zaostalost naše moške mladine v nekaterih predelih slovenske zemlje nam bodi glasen opomin, da pridemo še pravočasno k pameti in da pomagamo, dokler jc Še čas! Sladkor. Uporaba sladkorja je merilo za kulturno stopnio kakega naroda. Jugoslovanska država ima vse pogoje za veliko proizvodnjo sladkorja. Sladkor je za današnje življenje prevažno^ živilo otrok. In vendar: ali ni žalostno, da moramo v agrarni državi, kjer to vazno ži-Vilo tako rekoč raste, ponehavati z uporabo sladkoria kot našega živila, ker je — predrag Sladkor — hranilo otrok — ie done pel pri nas spričo pomanjkanja densrln takšno nezaslišano in ogromno ceno, da si ga ne more človek, ki zivl iz rok v usta, privoščiti. Skoroda le še v bolezni. In nnši kmetje ne govorijo zaman *e-!e harkastlčne besede: Kupovanja zdravi! v lekarni in sladkorja nas Bog obvarl! Res je, prvo in drugo je doseglo taksno ceno, da sl revež zaman beli glavo, kako bi si z enim in drugim v slučalu bolezni pomagal, ko ni pri hiši niti denarja za soL Ne sntnn kmetic, tudi delavci in rev- ne I Da - ne! Štel na gumbe, tla zvei remito i Prošnja uprave NA OGLED pošiljamo občasno nekoliko zaporednili številk s poštno položnico (čekom), k| jlb n! treba vračati. KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED, naj Izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe sporočilo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvih številk na ogled, In sicer vselej po možnost! obenem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vna' rej. Za tekoče 1. leto — 11 mesecev, februar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA. ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno, bomo morali črtati. Naročniki I* mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročiti, naj sp pri besedah »Ne sprejmem, uazajl« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke izvode tudi brez vednosti ua-slovnika. Napačno je mnenje, da ie naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST. JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekovnega računa št. 11.787 »Mariborske tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico 'zgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 25 par, ki jo je treba samo ustrezno Izpolniti. Ena poločnlca lahko služi obenem za več naročnikov, kolikor jih pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadl zaradi izvid-nostl. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, Maribor. Kopališka ulica 6. Na svetu, pa že samo v Evropi je tisoče in tisoče Časnikov. Med njimi so dnevniki, ki izhajajo tudi po večkrat na dan: zjutraj, dopoldne, opoldne, popoldne, zvečer, opolnoči. Se večja je armada tistih, ki jih pišejo za neštete milijone radovednih bralcev. To so časnikarji ali novinarji. Vselej ne črpajo iz resničnega življenja. Še manj novinske združbe, ki jim pravijo agencije i._ sl. To so velike novinske poslovnice ali opravništva, posredništva novic, resničnih in izmišljenih, tudi naročenih, ki jih pošiljajo po svetu s sodobnimi občili, po brzojavu. telefonu, radiju in po letalih. Ker mnogi ljudje radi poslušajo reči, ki jim dražijo živce, jim s takšnimi vestmi najrajši postrežejo. Samo da vzbujajo zanimanje z njimi. Da dražijo živce. Čeprav — na srečo — samo za tisti trenutek, ko jih čitajo. Poklicni novinar, ki bi hotel poročati samo čisto resnico, je prav za prav nemogoč. Poslušati mora svojega gospodarja in poročati največkrat to, kar mu daje »agencija«. Neredkokrat tudi proti svojemu prepričanju. Nedavno smo čltali: Atattlrk odstopi. 2e drugi dan: Atattirk ne odstopi. Kaj sl je ta modri državnik, sodobni vodja napredujoče Turčije pri tem mislil, m vemo. če o kom govorijo, da je umrl in so ga že pokopali, pa ni umrl in ga zato še niso pokopali, pravijo o njem, da bo še dolgo in Še bolj srečno živel. Pisali so, da je dr. Vladko Maček zbolel In nikogar ne sprejema, zato tudi ne pojde v Beograd. Ze drugi dan smo brali, da je v njegovi politični delavnici vedno prav živahno in da dr. Maček po možnosti sam hodi med verno mu hrvat-sko ljudstvo, ki ga obožuje. V Beograc se mu ni nikoli preveč mudilo. Medtem je hrvatski narod tudi še počastil spomin na svojega prvega učitelja Stjepana Radiča ob desetletnici njegove mučeni-ške smrti (f 8. VIII. 192Š). Tako je hr-vatsko seljašjvo vedno zbran«? v duhu svojih učiteljev in vodij, ki jim zaupa. Kaj se le toliko zanimajo za vsak korak današnjega vodje Hrvatov? Morda pa pridejo drugi v Mačkov Kupinac ali v kakšen drug kraj na razgovor z njim? Nekdaj v samotni, hladni Dobrayi pri Brežicah niso nič obavili. =*-. sa r-src -t tičnem duhu, kakor zahtevata zdravi ljudski razum in ljudski glas! •Vri ji a a.i lit1 s • I . u d t’l 11 >. & i 'ri je j’2S te' in vesti o volitvah za skupščino! Vemo samo to, da bi volitve morale biti po zdaj veljavnem zakonu najpozneje prihodnjega leta, namreč po dovršeni »štiri-letki« delovanja zadnjič imenovanih poslancev. Eni jih napovedujejo ob zakonitem roku. Drugi menijo, da bodo lahko prej, ali pa še pozneje. Ne vemo ne ure, ne dneva, zato naj bomo vedno na vse pripravljeni! Tako govori modrijan iz svetega pisma. Na svetu je vse mogoče, če je komu dano, da lahko vse obrača po svoji potrebi in volji. • Le ugibaj o času in načinu prihodnjih skupščinskih volitev, kolikor in kakor ti drago! človek obrača, Bog pa obrne. Glavno je, da si na volitve vedno pripravljen, ko na smrt. Zanje se danes najbolj zanimajo tisti, ki so jim bile zadnjič pogodi. Drugi se zanimajo bolj za to, kakšne naj bodo volitve, da bi bilo za nas vse in za državno občestvo najbolj prav. Vendar v neizkaženem demokra^ Y*{ T/ 4 k. % N r, ‘"h :i II Ki »Mil M 1 V." i vTllto j« \A') .* V i <«j i .1 • ‘ V : X ...... V utE (c s ^ 'Gl jul \ 'A ■ Vi V "i. ma i , 'm ’ i /..if. W. ii ,1 Sb m t? -n i* be: da — ne, da — ne! To bo držalo, ko slaba vremenska napoved v stoletnem koledarju. Pa naj dr. Maček gre že danes ali jutri na tisto pot. J j te, J V lii K ir h \VA, 'Vf. ) fiiU. 'n il > l Lili d Sotlskl. Narodnega tabora v Mariboru ne bo Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru nam je poslal v objavo naslednjo vest: »Narodni tabor, sklican za dne 14. avgusta v Mariboru se ne bo vršiL Glede na to je ukinjena ugodnost četrtlnske vožnje na železnicah. Zahvaljujemo se Vam Iskreno za Vašo naklonjenost, katero ste nam ves čas priprav Izkazovali In pripomogli, da smo vse priprave za tabor v redu dokončali. Blagovolite ob tej priliki sprejeti Izraze naše hvaležnosti In odličnega spoštovanja Odbor za proslavo 20-letnlce Jugoslavije v Mariboru.« Številko dobl/o samo tlttl. ki bodo IM dotlel pla-lall ali pa sa pismen o (s dopisnico) obvezali, da bodo naroinlno poravnali nafpozneje konec novembra lega leta UPR A VA »Edinost«! štev. 27. Sobota, dne 13. avsrusta 1938. 7 dni domačih vesti * Predsednik vlade dr. Stojadinovič je zaključil te dni svoje potovanje po Dalmaciji. *• V Sarajevu se je pretekle dni mudil prometni minister dr. Spaho. Ob tej priliki so se pri njem oglasili železničarji, zlasti strojevodje ter mu razložili svoj težaven položaj in predlagali izboljšanje. Zakaj? Po časopisju še vedno krožijo vesti, da bodo naše železnice naročile v Nemčiji 30.000 ton premoga. Zakaj je to potrebno spričo naših bogatih premogovnikov, se marsikdo resno vpraša. * Zavod za kontrolo kmetijskih strojev bo predvidoma ustanovljen v Beogradu. V kmetijskem ministrstvu sedaj resno izdelujejo tozadevni načrt. Zavod se anmerava ustanoviti po vzorcu podobnih zavodov v Franciji in Nemčiji. ^ Carinski dohodki so prinesli v času od 1. aprila do 31. julija t. 1. 346 milijonov dinarjev, kar znaša po predvidenem proračunu previšek 10 milijonov. V Nišu bo Okrožni urad za zavarovanje delavcev postavil velik in sodobno urejen sanatorij. Delo bo veljalo okoli 10 milijonov din. * Med zavarovalnimi uradniki in nekaterimi zavarovalnicami še ni prišlo do sporazuma. Ker zavarovalnice prej ko slej stoje na svojem stališču, so se pogajanja prekinila, uradništvo pa še naprej stavka. V številnih obratih v Sloveniji so se začela mezdna gibanja delavstva. Malone v večini slučajev zahteva delavstvo zvišanje mezd in pa kolektivno pogodbo. ^ Kruh cenejši. Tudi v Sloveniji so že v nekaterih mestih popustile cene kruhu, ki so bile prej tako visoke. Kon-zumenti, zlasti šibkejši sloji, jemljejo to pocenitev sicer z zadovoljstvom na zna' nje, vendar si želijo, da bi se tudi ostalim življenskim potrebščinam cene nekoliko znižale. * Združena opozicija je te dni postavila predlog, naj' se svoječasni proglas opozicije spremeni v toliko, da naj se pristopi k reviziji ustave šele po polnoletnosti Kralja Petra II. Sarajevski listi pa poročajo, da je dr. Maček ta predlog združene opozicije odklonil brez kake posebne motivacije. * Kmetijsko ministrstvo je dovolilo odlog plačil večiin kreditnim zadrugam, m sicer: v Dobrni, Moravčah, Ribnici, Železnikih, Gederovcih, Žužemberku in Sv. Lenartu v Slov. gor, 0 Vladno glasilo »Samouprava« poroča, da je letos pšenica razmeroma lepo obrodila ter da bomo mogli izvoziti okoli 40.000 vagonov v tujino. Ta pšenica bo šla deloma v Nemčijo, ČSR in Italijo, ostanek se bo pa skušal prodati na drugih trgih. * V Skoplju bodo v kratkem postavili novo radijsko postajo. Nas ta napredek srčno veseli. Tri.*« Iiln sij ijjj jJ 13. avgusta 1914. leta v Rušah Ruški „veleizdajalci Ob 20-letnici našega osvobojenja ne sme biti pozabljen dogodek, ko so 13. av gusta pred 24 leti v zgodnjih jutranjih urah s silo trkali na vrata zavednih ruških Slovencev in Jugoslovanov avstrijski žandarji pod poveljstvom narednika rasssai ter ob asistenci 16-ih avstrijskih vojakov z nasajenimi bajoneti. Žan-darski pomočniki, med njimi -5=^ in Vi.*., so aretirane zavedne Slovence sadistično vklenili po štiri in štiri ter jih zastražene kot največje zločince odpeljali na tovornem avtomobilu v Maribor, kjer jih je sprejela s huronskim tuljenjem in pljuvanjem nemška drhal. Takrat so bili aretirani Rušani: Bečela Avguštin, Bečela Marija, Cerk Alojz, Glaser Alojz (t 1934), Glaser Marija, Glaser Viktor, Gorišek Elsa, Ilc Janko, župnik (t 1927), Lasbacher Josip (t 1929), Lasbacher Albina (t 1928), Lesjak Davorin, Lingelj Dragotin, Ozvald Lina (t 1918), Novak Frančiška (t 1923). Pogačnik Hinko, Senkovič Matija, Sen-kovič Gabrijela, Sernc Miha (t 1926). Stani Tomaž, Vigec Jurij ter Juvančič Olga, Selnica ob Dravi, Mesarič Zvonko. Selnica ob Dravi, Bračič Andrej, župnik. Limbuš. Prav podoben sprejem je bil tem pogumnim Slovencem prirejen v Grazu, kjer so si oddahnili šele za zapahi ječ, kamor so bili pahnjeni. Po dveh mesecih zasramovanja, preganjanja in trpinčenja so bili izpuščeni iz graških zaporov, tem pa preganjanja ni bilo konec. Mnogi med navedenimi so morali znova v ječo, ki pa jo je naše osvobojenje strlo. Ni pa osvobojenje strlo nekaterih ljudi, ki so bili takrat v c. kr. službi kot Slovenci pravi janičarji. Ne, za to svoje janičarsko delo, ki so ga na tako brutalen način vršili nad zavednimi Slovenci, so bili v svobodni domovini celo povišani in nagrajeni. Čez njih janičarsko preteklost je bil pogrnjen plašč pozabljenja. Ironija usode: tisti pa, ki so v onih usodnih dneh trpeli zaradi svojega neomajnega slovenskega in jugoslovanskega prepričanja, so bili v svobodni domovini ponižani, medtem ko ta ali oni janičar še danes sedi na mehkem stolčku ter ga prav nič ni sram v dno srca, da je bil takrat, dasi Slovenec, avstrijakantski janičar in resnični izdajalec lastne domo vine. Taki spomini so ob obletnicah trpljenja in borbe za našo svobodo trpki, toda takratna dejanja so bila pogumna in častna. In le kar je pogumnega in častnega, bo ostalo za večne čase svetlo zapisano v zgodovini naroda, ki se je dokopal do svobode skozi trpljenje in stiske, skozi zasramovanje in ponižanje je moral do svobode! Ta dejanja bodo ostala, .dočim za janičarji ne bo ne duha ne sluha! Pogumno v drugo dvalsetletle Kdor se beri, kdor žrtvufe • ta zmaga tii i rjju /m ilbfl' * BiAtf, "4 n *.' «1 'sn» wy ll »Jašu* e» i« * i :»Ltj ii¥ si*5c i /T i.’ U' «iyi'.i ini ...........' ~ ~ IH jt&M * Na Brezjah je bil preteklo nedeljo tabor Kmečke zveze, ki se ga je po poročilih katoliškega časopisja udeležilo okoli 15.000 slovenskih kmetov. Tabora se je udeležil tudi notranji minister dr. Korošec, ki je imel ob tej priliki tudi daljši nagovor na kmete, v katerem se je spomnil tudi znanih šenčurskih dogodkov, ki naj si jih kmetje, ko bo prišlo do volitev, jasno pokličejo v spomin. Potem jih izbira kandidatov ne bo težka. * Na Bled je prišla na počitnice Nj. Vel. kraljica Marija. Isti dan pa sta prišla na Bled iz Anglije tudi oba kraljeviča, Tomislav in Andrej. * Kmetski dolžniki so plačali na račun anuitet v času od 1. jan. do 27. julija 49.7 milijona dinarjev. Od tega zneska odpade na podružnico v Ljubljani 11.3 milijona din, tako da so slovenski kmetje dolžniki kar tiče odplačevanja dolgov na drugem mestu, oziroma relativno tia prvem. * V Hočah je bilo otvorjeno novo tovorno kolodvorsko skladišče. Vse omembe in priznanja je vredno, da so lepo skladišče malone v celoti zgradili vaščani sami. V Savinjski dolini je ponekod že pričelo obiranje hmelja. Letošnji pridelek je sicer po kakovosti odličen, ni pa tako obilen kot druga leta. Rahlo se tudi že javljajo kupci, vendar pa še ni.utrjena cena. * Med Marenbergom in Dravogradom je zaprta državna meja proti Nemčiji, in sicer zaradi slinavke in parkljevke. Meja je zaprta za vsako živinsko vožnjo oz. vprego. IkiirlKi/ Bina! Jr 1 u i«r.kj.v i!Tw4iwi « M M"* in 1(1, i a, i Tai' i/ s ju IjUB./.I Aa Tftf.I-fjU .&,».* Ke> »lw žlri % Uf! 11 'Jtfi s«:Mn,ui. To je vsekakor treba povedati v teh dneh: dvajset let preziranja, dvajset let otroškega življenja — zadosti je tega. Naj bo prihodnjih dvajset let doba moškega dela, narodne strnjenosti in veselega optimizma. Te dni, ko obhajamo dvajsetletni jubilej, je treba, da si pogledamo v obraz: ali nismo neznansko komodni in zraven še naivni ljudje, čakajoči na tujo pomoč ko jutrovski Pavliha, na prihod neznano koga, nekega mističnega odrešenika, ki se bo prikazal v najhujšem trenutku in stopil iz naših sanj v resničnost ter z enim samim zamahom roke rešil naš svet in človeka. Ta komodnost terja od nas dan za dnem davek, zemljo, ljudi, bogastvo. Zaradi nje smo izgubili Koroško, zaradi nje se je pomaknila naša meja s periferije prav do središča — ali se ne čudite, da sploh še obstojamo. V teh dneh, ko kipi v ljudeh pogum, ko je zavest o enotnosti prirasla do viška, naj postane beseda meso. Počasi, korak za korakom, nič več ni treba misliti na samo obrambo, naše delo naj gre v napad. Naši pradedje so živeli na Toblaškem polju, sejali in orali pred Dunajem — kaj nimamo potem pravice, zahtevati zase svet, kjer živimo? Treba nam je narodne strnjenosti. Ne, narod čuti povsod eno In bo to izpričal to jesen še na nešteto načinov. Voditelji naj sl sežejo v roke! Da, to je gotovo, tu ne bo borba za nekaj glasov, treba bo resnejšega dela. AH bi se te dni ne bilo mogoče domeniti? Ali naj vsaka hiša zase slavi praznik in vsaka zase prižge brlečo lučko, ko bi lahko vsi skupaj zažgali mogočen kres! Dolžnosti in pravice v enaki meri že v krvi mi je. da stopim vsakotoliko med naše zemljake, bilo med gorjance, poljance ali goričane, in to ne toliko radi naravnih krasot, kolikor radi življenja na tej zemlji, ki je z vsakim dnem v večjem Sedite, voditelji, dajti si roke, sklepajte! Naša meja gori. Pustite medsebojne pravde, preglejte vzroke, čemu ne napredujemo, čemu nismo ohranili tistega, kar nam je bilo dodeljeno, čemu nazadujemo. Preglejte in povejte! Usmerite gospodarsko silo na mejo, kolikor je pač mogoče, pomagajte gospodarsko izkoriščanim ob meji — ali veste, da se tam godijo strašne stvari? — ne odbijajte z omalovaževanjem ljudi od narodne in državne misli. Društva, delajte enotno! Ob mejah gleda vse na vas. V takih krajih ne potrebujemo dveh, treh različnih prireditev na isti dan. Narodni in državni interesi bi člsto nič ne izgubili, nobena organizacija ne bi klonila v svojem programu, če bi v narodnostno ogroženih krajih nastopila skupno z drugo, ne pa, da gresta dve organizaciji v take kraje prav tekmovat (Kočevje te dni!), kdo ima več za seboj. V zbor! Ne damo se! Učimo se od Čehov! Kdor se bori, kdor žrtvuje, temu pripadata življenje In zmaga. Vsi, od najmlajšega učenčka pa do sivolasega starca, vsi moramo biti prepričani o lastni moči, o sili, ki le v nas, o življenski sili vsega, kar je slovansko. Kri ni voda! Slovenci! Maribor naj bo te dni v vzpodbudo in opomin. Danes so časi, ko ne odloča več beseda, niti golo navdušenje za mizo pri kozarcu vina, današnja doba zahteva dejanj. Ce bi ne bilo Maistra, moža dejanj, bi obstojal danes ob naši meji Marburg. Dejanj zahtevamo! To naj bo tudi klic tisoče v, ki se bodo te dni zbirali v Mariboru. Jugoslavijo so ustvarila dejanja, žrtve tistih, ki so pokopani na vseh koncih sveta, v bc" za našo mejo, zamdno m vzhodno, pričakujemo tudi dejanj. Ne dajmo se! —r. nasprotstvu s to lepoto. Lep je ta kos nase zemlje, a črno je življenje na njem. Koliko govore o tem kmet in kočar in delavec! Vse, kar pride od te besede v javnost, je le drobna, nejasna in netočna slika. Veliko in pomembno je to poglavje, v njem je vsa velika črna resnica, zato tudi ne pride pred javni forfim. Saj poznate resnico, ki pravi: Kar se ne da ali * Na banovinski cesti Dramlje—-Špi-talič—Žiče je razpisana služba ban. cestarja. Prošnje je vlagati do 10. septembra na banovini. * r,' #u(j Bfii,*;*' U It 14« bw«i »riifi VfBUVsini jur, t viJIMu gjJSUL »l* l , UJtJjH »i i’ » Pa Vi * Pr < »VjKiiv,. ji Mi !))tJkk; *■ Jei£ f l,i 3 hi I; tat***'11 iijvli mri) j rlefjtni * *■>*tvni. (fe d mn ari * iti p1w» m % M li* v nalrjn F,, r, n rut'jv Vai naJafM jtii i* ii/i/jt. nati * * n|'i j* * J'a !8f i\vi Vi .tu i ah § r<';Tt M \J GftrilV HJ ia fjr '«ra t 'nij uh* in J’ i» ,* .» .* i j i > s o it Auta- a\i tjto ihfeijMln * Pretekli teden je bil kar tiče požarov in neurij zares usoden za naše podeželje. Na mnogih mestih je udarila strela v hiše in domačije, ki so večinoma pogorele^ * Državna obrtna pletarska šola v Ptuju opozarja, naj se javijo interesenti, ki imajo veselje do pletarstva. Šolsko leto prične 1. sept. Podrobnosti izveste pri ravnateljstvu v Ptuju, kamor se obrnite. * V Zagrebu bodo zgradili večjo kolonijo delavskih stanovanjskih hišic, ki bodo veljave nad 3 milijone din. * Štiri nove meščanske šole bodo z novim šolskim letom otvorjene in sicer v Kranju, Domžalah, Sl. Konjicah in Gor. Radgoni, v našem primeru ne sme dokazati, je najbolj resnično. čutim obveznost, poročati vsaj nekaj tega, kar sem slišal od znancev. Omejiti se hočem samo na en ki jo sma- tram za značilen izraz časa. Pri znancu kmečkem gospodarju: Govoriva par besed o letini in zdravju vremenu, pa sva že noter — v politiki« Da se razumemo: Ne mogoče v klikar-stvu, v vaškem strankarstvu ali podobno, ki prične in konča v osebnem interesu enega ali dveh. Pogovor krene takoi v ono smer, ki bi jo mogli reči življenska hrbtnica. In gleite: Kakor si nisva bila pred časom v političnih nazorih povsem edina, tako sva se sedaj znašla na isti črti. Je le res, da je praktično življenje najboljša šola, te če ga znaš pravilno gledati in presojati, če si le malo razsoden in samostojen ter nisi dal svoje glave v zakup političnemu špekulanstvu. Poslušajte, kako misli ta kmet, razmišljajte in sodite! »Saj ni to naše skupno življenje taka umetnost in težava. Smo le ena velika družina, nič več. Različni smo si po nag-nenju in mišljenju, nikoli po svojem naravnem bistvu, ki se glasi: Ti človek, jaz tudi; ti ugodje, jaz tudi; jaz dolžnosti, ti tudi; ti pravice, jaz tudi. Torej: dolžnosti in pravice v enaki meri ali v nekem ravnovesju, pa bo red med nami! — Ali ni to izvedljivo? Vem: v danem položaju ne. A mi bomo skrbeli, da ne bo dani položaj večen. Bomo poskrbeli, ker je spoznanje vedno večje in nas je tega mnenja vsak dan več.« Kaj pravite na to vsi tisti, ki si mašite ušesa pred takimi pojavi in greste v svoji samoprevari in prevari le do vrat, namesto v notranjost resničnega življenja? Nedvomno boste vsaj na tihem uvrstili tega človeka med nevarne revolucionarje. A če vam ga pokažemo, vas bo pred to mislijo sram. Je vse zaman — čas je nekaj dinamičnega. Mariborski teden Preteklo soboto je bil v Mariboru na svečan način sedmič otvorjen Mariborski teden. MT predstavlja lepo urejeno in deloma tudi v okviru napovedanega in smotrno gospodarsko-kulturno revijo vse bivše oblasti. Bil je prikrojen organiziranega narodnega tabora, kar je še posebno povzdignilo njegov pomen. Tabor je žal odpadel. Tej neugodni okol-nosti pa se je še priključilo slabo vreme, ki je verjetno odvrnilo precej obiskovalcev. Upati pa je, da bodo vsaj poslednji dnevi te jpomembni reviji bolj naklonjeni. MT je odprt do vključno ponedeljka, 15. t. m. Pridite in si ga oglejte! Bele nogavice in narodna zavednost človeku se zdi, a bi po tolikih napisani hin izgovorjenih besedah (tudi »Edinost« je o tem že pisala) o nošnji belih nogavic in o njihovi «modni» vlogi, ki jo razume domala vsak otrok, tembolj odrasel človek, moral vsak zaveden Slovenec in Jugoslovan tovrstne nogavice že zdavnaj zavreči. Temu pa na žalost n tako. še se najdejo pri nas ljudje, ki kljub prav dobri informiranosti, kljub temu, da so Slovenci, da prebivajo na rodni grudi, nosijo bele nogavice in tako »hodijo vštric z modo«, obenem pa, če že ne drugače, vsaj na zunaj kažejo svojo vnemo za hitlerjevsko »modo«. Tembolj žalostno je to, če vidiš nositi bele nogavice človeka s sokolskim znakom in to v perifernem mestecu, ležečim med dvema ne preveč naklonjenima mejašema. Kaj je krivo temu? Kaka kaprica, kak poseben okus, poreče kdo. Toda ne! Temu je v veliki večini kriva nezavednost noših ljudi, ki na tak način skupaj tihotapijo k nam tuje vplive. Zato pa vsi, društva in posamezniki, ki nam je pri srcu težko priborjena pravica do svobode, ob skrainem času energično opozorimo »belonogavi-čarje«, da je nad tako »modo« še nekaj večjega, še večja dolžnost: narodna zavednost. In te se na zgoraj omenjeni način ne sme kaziti? ^ Jadranska straža priredi ob zaključku Mariborskega tedna dne 15. avgusta t. I. veliko dobrodelno tombolo v korist Mladinskega doma kralja Aleksandra I. Ujedenltelja v Bakru. Kot dobitki so določeni: Avtomobil znamke Opel, motorno kol NSU. moderna spalnica. 4-cevni ra-rio aparat, klavirska harmonika, kolesa itd. Dobitki bodo razstavljeni pri tvrdki »Weka« na Aleksandrovi cesti. Vsi trgovci,. ki so dobili reklamne letake, so na-nrošeni, da iste razobesijo v svojih izložbah. SKRBI ZA »EDINOST«! SoSola, 3ne '13'. avgusta 1938. •-!53t'nosf« Štev. 27. Tedensko zrcalo ••Bo kratko, toda važno..." Dr. Korošec je svoj govor na Brezjah preteklo nedeljo takole zaključil: »Samo nekaj naj Vam še povem. Bo kratko, toda važno, Ako vqs arzava ' ali drugo leto pokliče na volitve, potem se spomnite tistih ljudi, ki so vam prirejali šenčurske procese, ki so vas tlačili v temne zapore, ki so vam hoteli odvzeti nacionalno in patriotsko čast, in spomnite se onih ljudi, ki so vedno stali zvesto v vaši sredini in po svojih skromnih mo^ ceh delali za vaš napredek in za vaše bla gostanje«. *a presneta protekcija ... Zadnja številka »Vojnega invalida« se v posebnem članku bridko pritožuje nad krivicami, ki so bile storjene vojnim invalidom, ko so se podeljevale trafike. Tozadevno piše list med drugim: »Ves čas od zedinjenja pa do danes se je pokopalo po raznih nevidnih zvezah, da so trafike v centru mest — kar vidimo posebno v Ljubljani — na najvažnejših •n najbolj prometnih mestih v rokah zdravih žensk, ki so takrat s svojo žens' kostjo znale najti vplivnega priprošnjlka. Te trafike so zlate jame, a vojne žrtve so odrinjene na periferijo In na manje prometne ulice. Hišni posestniki so celo bili teko »socialni«, dd prošnje vojne žrtve lokal, četudi je Uniženje zastavilo za nje svojo besedo, niso upoštevali ter rajši dali takim ženskam, ker so bile mlade in mikavne in Imele dobrega priprošnjlka. Drastična je ta resnica, ali ona živi še danes in sl jo lahko ogleda kdor hoče vsak čas. Na ta način je bila plemenita zamisel, preskrbeti vojne žrtve z zaslužki v trafikah, spremenjena v karikaturo.« Obljuba dela dolg... Na vseh koncih in krajih se govori o bodočih parlamentarnih, volitvah. Saj celo pravijo: ne vemo ne ure ne dneva. Da bi v danem trenutku ne bilo zadrege in nepotrebnih zmešnjav, kako naj ljudstvo voli, si usojamo opozoriti na pojasnilo »Slovenca« od 19. julija 1935., ko je v daljšem članku nakazoval volilni red bodočih, t. j. sedanjih volitev, ko med drugim pravir »Nova demokratična doba neobhodno zahteva v prvi vrsti, da se vrne ljudstvu splošna, enaka in tajna volilna pravica, ki edina jamči za to, da pride do Izraza resnična volja ljudstva. Zakaj izkušnja je naučila vse evropske demokratične narode, da se je povprečnemu človeku mogoče odločiti po svojem prepričanju In vesti samo, če tega noben zunanji čini-telj ne otežuje ali pa ne onemogoči s tem, da lahko kontrolira vsak posamezen glas, z drugo besedo: Volitve so svobodne samo, če je volilec dejansko popolnoma neodvisen od vsake tuje sile In pritiska ali vpliva, ko oddaja glas za tistega kandidata, kateremu zaupa zastopstvo svojih interesov. Zato je tajnost volilnega glasovanja temeljna zahteva demokratičnega reda. Zato ne more in ne sme biti dopuščen noben dvom, da bo novi, Sto-iadinovičev režim, uvedel novi demokratični volili zakon na osnovi tajne volilne pravice in uzakonil vseskozi demokratičen volilni red, kakor ga zahteva ljudstvo, ki smatra ta za svojo najosnovnejšo pravico, o kateri sploh ne more biti nobene debate.« To tolmačenje je popolnoma simpatično in upamo, da po treh letih ni zastarelo, marveč da ga čuvajo kot punčico v svojem očesu, saj je vendar dovolj jasno rečeno, da edino svobodne in tajne volitve lahko pokažejo pravo podobo in pravo stanje tako v Sloveniji kot v celi Jugoslaviji. -■ > Zelja ob spominu na Radlia Ob deseti obletnici Smrti Štefana Radiča je »Kmetski list« objavil daljši spominski članek, v katerem beremo med drugim zelo važno željo in ugotovitev: »Zato pa tudi želimo, da ne bi ob desetletnici smrti tega velikega kmetskega te narodnega buditelja ostalo samo pri paradnih proslavah njegovega spomina in dela. Skrajni čas bi bil, da obnovimo in poživimo njegovega duha, njegovo delo, njegove ideje in tudi njegov politični koncept. To bi bila edino primerna in tudi edino resnična proslava tega velikana. Samo na tale način bi se mu narod pravilno obdolžil za vse, kar je Radič prestal, a samo na tak način bi narod tudi sebi zagotovil boljšo bodočnost, ki sl jo vsi želimo in toliko govorimo o njej.« Gorenja želja in ugotovitev je brez dvoma zelo razveselila vse kmetice širom Slovenije, ki si brez vsakega pridržka odkritosrčno želijo, da bi beseda čimpre/ meso postala! Anglija je v takozvanem »češkoslovaškem vprašanju« pod vzela neodgovorno oz. neobvezno posredovanje, za katerega je imenovala lorda Runcimana. Na podobi vidimo lorda Runcimana in predsednika ČSR. dr. Edvarda Beneša. Anglija vdira na Balkan Zakulisna gospodarska borba med Anglijo in Nemiiio V zadnjem času kaže Anglija nenavadno zanimanje za Balkan in za balkanske držve. O tem smo v našem listu deloma že pisali ter smo že takrat nakazali, da se pripravlja na Balkanu tih, toda zato tem resnejši gospodarski spopad med Anglijo.in Nemčijo. Iz poročil o angleški delavnosti na Balkanu je sedaj čedalje bolj razvino, da je Anglija napela vse sile, da za vsako ceno izrine z Balkana svojo veliko tekmovalko. Kot prvi korak za to svojo politiko je Anglija začela podeljevati posameznim balkanskim državam večje dolgoročne kredite, da tako omogoči balkanskim državam, da se gospodarsko razmahnejo ter seveda plačujejo Angliji — obresti. Kako pa je, če živi človek v razmerju dolžnika do upnika, to je vsakomur znano. Poleg kreditov pa skuša Anglija nuditi balkanskim državam še druge možnosti. Zelo živahno se zad nje dni zlasti proučujejo možnosti tesnejšega .gospodarskega sodelovanja med Anglijo in balkanskimi državami. V ta namen 'bo sklicana posebna konferenca; osnovana pa bo celo posebna gospodarska centrala, ki bo' imela v rokah vse zajeti na Balkanu. Anglija .namerava z gospodarskimi sunki na Balkan izpodkopati Nemčijo, ki se pravtako na vse kriplje trudi, da bi se vgnezdila na Balkanu, ki naj bi bil nje ndobavitelj ter oebenem trg za njene industrijske proizvode. Požar na Daljnjem Vzhodu Spopad med Rusi in Japonci Na najskrajnejši meji ruskega imperija je prišlo pred dnevi med Rusi in Japonci na tromeji Rusija-Koreja-Mandžurija do resnega in krvavega spopada, ki bi kmalu imel za posledico vojno večjega obsega, kar seveda še vedno ni izključeno, četudi se je napetost zadnje dni nekoliko polegla. Trajna manjša izzivanja na meji so se sprevrgla naposled v resen spopad, v katerem se je jasno pokazala nadmoč ruske oborožene sile. Značilno je, da so se Rusi in Japonci spoperijeli skoraj na istem mestu kot v znani rusko-japonski vojni leta 1905. Predno pa se je spopad spremenil v širšo vojno, je pričela mrzlično delovati ruska in japonska diplomacija da na nek način odvrne vojno..Japonci so se sicer širokoustili, da se vojne z Rusijo ne bojijo ter da jim je igrača voditi vojno proti Rusom in Kitajcem istočasno. Toda: besedna baharija, to je vendar prav posebna značilnost imperialističnih fašiz mov. V resnici so Japonci precej zaskrb ljeni, ko tudi v notranjosti države ni ta kega reda, ki bi jamčil za dolgotrajnejšo vojno. Naj se stvar razvije na Daljnem vzhodu kakorkoli, Rusija si bo brez dvoma ta mše bolj utrdila svoj položaj. Izid japonsko-ruskih sovražnosti pa trenutno še, ni mogoče predvideti. Sveta deielav kriih notraniih nemirov V Palestini, sveti deželi, kjer je bil rojen naš Zvfeličar, je zadnja leta zelo nemirno. Tu živita dva nepomirljiva rodova: Arabci in Židi. Nad obema rodovoma pa »kraljuje« angleški gospodovalni varuh in jerob. Arabci so do skrajnosti ogorčeni, ker Anglija daje Židom pravice, ki po mnenju Arabcev niso v skladu z demokracijo. Anglija je baje dala Židom celo zagotovilo, da bo postala Palestina židovska država. Kaj tako tesno veže Žide in Angleže, nt težko ugahiti: denar, kapital. Proti temu se že več let na krvav način upirajo Arabci, tako da je morala Anglija kot varuhinja pripeljati v sveto deželo precej vojaštva, da vsaj za silo zdržuje potreben mir. Toda tudi to nič ne zaleže. Palestina je dandanes popolnoma izpodkopana. In k temu niso doprinesli svoj delež samo Arabci, nego tudi zelo vplivne evropske velesile, ki prav gotovo zaman s svojih radijskih postaj ne oddajajo dan za dnem v arabskem jeziku svoje programe. Lahko rečemo, da je tudi Palestina nekakšen vozel, kjer se zapletajo podtalne igre in bitke med posameznimi velesilami, ki bi si rade pridobile naklonjenost Arabcev. Kdaj se bo ta vozel v Palestini razpočil v ogenj, je težko reči, zakaj Anglija je še vedno dovolj moč na, da duši podtalne sile, ki s teroristič nimi dejanji dajejo izraza svojim namenom. Da smo danes še v srednjem veku, bi nemara ves svet oznanil križarsko vojsko v sveto deželo, tako pa samo še potrpežljivo beremo poročila, kako v Kristusovem rojstnem kraju pokajo puške in granate, kak se postavljajo živčne ovire in kako zamolklo udarjajo bombe. Vrednost denarja 1 ansleški funt 238, 1 ameriški dolar 43.30, 1 nemška marka 14.80, 1 belga 7.40, 1 madž. p5ng0 8.60, i francoski frank 1.30, 1 švicarski frank 10. 1 italijanska lira 2.25. 1 Ssl. krona 1.50 din. □ Angleško časopisje se je v sporu na 5alnjem Vzhodu med Japonci in Rusi Odkrito postavilo na rusko stran ter zelo obsoja japorfski imperializem. □ Na Italijanski križarki, ki je bila vsi-drana v nekem nacionalističnem španskem zalivu, je eksplodiral kotel, pri čemer je bilo ubitih 7 mornarjev, 30 pa težko ranjenih. □ Velike vojaške manevre pripravlja letos jeseni Nemčija, ki je vpoklicala pod orožje 1 milijon 350.000 vojakov oz. rezervistov. □ Romunska vlada je izdala nov pravilnik glede narodnih manjšin, ki predvideva za manjšine mnogo večje svoboščine kot so jih uživale oslej. □ Anglija namerava ustanoviti na Balkanu posebno gospodarsko cehtralo, ki naj bi proučevala mbžnosti trgovinskih odnošajev s posameznimi balkanskimi državami. □ Grčija pripravlja proti samcem precej ostre mere. V bodoče samci ne bodo več mogli v državne službe, visoko bodo obdavčeni, in celo pri smrti jim bo vlada zaplenila polovico premoženja. 7 dni po svefu □ V južnovzhodni Angliji so pričeli veliki manevri suhozemske vojske, pri katerih igrajo vidnejšo vlogo zlasti močni motorizirani oddelki. □ V Salzburgu bodo imeli avstrijski škofje v kratkem večji sestanek, na katerem bodo, kot pravijo poročila, razpravljali zelo važne zadeve. □ Anglija je imela koncem julija 1 milijon 700.000 brezposelnih delavcev. □ London bo v kratkem obiskal Hitlerjev zastopnik Wiedemann, ki bo. ponovno skušal ugladiti pot za sklenitev angleško-nemške pogodbe. □ Italijanski maršal Balbo je te dni obiskal Berlin ,kjer je bil sprejet od maršala GOringa. □ Nacionalistična letala generala Franca so v teh dneh stalno bombardirala več mest v republikanski Španiji. Mnogo ljudi je bilo ubitih. □ Francoski zunanji minister Bonnet je v torek imel daljšo konferenco z nemškim poslanikom v Parizu. Na konferenci sta razpravljala o perečih vprašanjih evropske politike, zlasti pa o nemško-fran-coskih odnošajih. □ Bolgarski narodni poslanci nameravajo v kratkem obiskati Varšavo. □ V Italiji so na kmetijskih veleposestvih začeli uporabljati za pogon strojev lesni' plin. Poskusi so se dobro obnesli. Lesni plin je za 70% cenejši nego b.encin. - . □ Palestinsko prebivalstvo je te dni pozval angleški komisar, naj vendar preneha s terorističnimi dejanji ter se posveti mirnemu delu. Podoba "pa je, da je ta klic nalete Ina gluha ušesa, kajti Arabci vodijo 5e naprej svojo osvobodilno borbo proti Židom in s tem posredno tudi proti angleški nadoblasti v Palestini. Bolgarski kralj Boris je te dni odpotoval skozi našo državo v Italijo in odtod namerava baje tudi v Anglijo. Temu obisku pripisujejo v političnih krogih velik pomen zlasti za Balkan. □ V Švici se je po nekaterih mestih po-iavilo zelo močno protižidovsko gibanje. Začeli so ga nekateri listi, ki bruhajo ogenj in žveplo na Žide, čeprav je znarto, da imajo židi največ svojega kapitala ravno v Švici. □ Lord Runciman, kf ga je angleška vlada poslala v Prago, da bi posredoval med sudetskimi Nemci in čsl. vlado, je izjavil, da imajo vsa ta trenja svoj izvor v nepovoljnih gospodarskih odnošajih. Temu tolmačenin pa se upira malone vsa iavnost v ČSR, ki dobro ve, zakaj so Nemci tako zelo napadalni in zakaj terjajo tako krčevito tako pretirano svoje stvari. n General Franco je sedai le dal angleški vladi odgovor v zadevi umaknitve prostovoljcev iz Španije. Ta odgovor pa je nezadovoljiv ter. ga vlada ne more sprejeti. Tako torej še ni pričakovati, da bi se spor plede prostovoljcev v doglednem času rešil. □ Državljanska volna v špsnltf bo, kot zatrjujejo strokovnjaki, traiala še dolgo časa. tako da letos ni pričakovati konca. Zadnji čas so republikanske čete spet prešle v napad in zavzele zelo važne postojanke, dočim so se morale nacionalistične čete pomakniti v obrambo, H Albanski pro3vee r-rlloPan '* cdi'**«’* C O J M O S T” 13. avgusta 1938 nim etosom. Vsaka zahteva po Človeftu, vzgojenem v smislu prikazanih smernic, bi bila neupravičena. Jasno pa je, da kmet, ki se je zaradi okoliščin nujno moral podrediti nekaki »eksistenčni logiki«, ne bo mogel predstavljati državljana, kakršnega si zamišlja vsaka zavestno stremljiva demokratična država: človeka, ki bo kulturno toliko razvit, da bo mogel plodno posegati v razvoj kulture in uspešno sodelovati v razvoju svojega naroda ter države. Ta idealna načela 'morda ne veljajo za eno socialno plast bolj. kot za drugo, temveč se le diferencirajo po posebnostih tega ali onega socialnega sloja. Kakor torej veljajo tudi za kmetski stan, tako veljajo zakoni po razmerah čestokrat izkrivljene eksistenčne logike ne le za kmetski, temveč tudi za delavski in meščanski sloj. Od njih pa je zavisna ena najbolj pomembnih potez državljana: ali se bo namreč ta zavedal, da ni le pasiven delavec, ampak da mora v skupni gradnji tudi tvorno sodelovati. Zavest skupnih pravic, dolžnosti in odgovornosti pa zahteva človeka, ki bo gospodarski urejen kar najugodnejše ter bo turji kulturno toliko razvit, da bo svojo vlogo v rasti lastnega naroda in države doumel. Da naš kmet ne živi v ugodnih gospodarskih razmerah in da zavoljo istih tud! ne dosega tiste kulturne stopnje, ki mu /o sicer vedno prisojamo, ni. treba posebej dokazovati; dejstva so namreč tako očitna, da glasno opozarjajo na velike napake, ki utegnejo nekoč postati usodne ter kličejo po izboljšanju. Njegovemu morebitnemu kvarnemu ravnanju se prav tako ne bomo smeli čuditi, kakor se ne smemo čuditi koroškim kmetom, ki so poleg drugih znanih razlogov še sami odločili izid plebiscita pred 18 leti, ko so oddajali svoje glasove onim, ki so jim dajali več sladkorja, kave in moke. V tem tiči velika skrivnost, ki je včasih ne moremo ali nočemo razumeti: našemu kmetu je treba omogočiti ugoden gospodarski položaj ter ga na osnovi njega in vzporedno z njim tudi kulturno dvigati. Po takem razvojnem procesu se bo miselnost našega kmeta nedvomno pozitivno spremenila in zmanjšala vlogo neizprosnega ohranitvenega življenskega gona, ki rodi državi ter narodu v odločilnih trenutkih kaj nevarno, pa docela razumljivo eksistenčno logiko. dc. Naša mlada pedagogika V založbi »Pedagoški tisk« je izšla kot prvi zvezek drobna knjižica, ki jo je pod naslovom »Slovenska šola in slovenski učitelj pred sodobnimi nalogami. — Socialno pedagoški pogledi« napisal učitelj Martin Mencej. Misli, ki jih razvija pisec, se pri nas še niso vsaj ne tako jasno in precizno izrazile. Gre za precejšen odklon od prejšnje več ali manj teoretične smeri k izrazito praktičnim in čim bolj življenskim ter ljudskim načelom. Pisec pravi sam (str. 38): »Dokler pa bodo naša vas, naš industrijski kraj in naša mesteca neraziskani in nedognani, so vsa tozadevna prizadevanja za preusmeritev in aktivnejše poseganje šole v razvoj našega življenja brezuspešna«. Na izsledke takega podrobnega raziskavanja hoče šele graditi šolo, ki mora rasti iz tisočerih korenin svojega okoliša, da more pripraviti mladino za naloge, ki jo čakajo pozneje v življenju. Priva korak za to vidi avtor v depolitizaciji učiteljske organizacije, ki se je pričela in dovršila na rednih skupščinah v Sarajevu (1935), v Noveni Sadu (1936) in v Skoplju (1937). Druga zahteva je decentralizacija dela in življenja organizacije, ki naj sioni na raznolikosti življenskih prilik. Tretje, kar je treba, pa je po avtorjevem mnenju najtesnejša povezanost v delu in akcijah s sloji in stanovi, ki vodijo isto borbo in imajo ista ali vsaj slična stremljenja (str. 53). Knjižici, ki se končuje zelo optimistično, je priključen »Izvleček iz zadružnih pravil« »Pedagoškega tiska«. Pisana je dovolj razumljivo in jasno, da utegne zanimati tudi nestrokovnjaka, mlademu učiteljstvu pa bo dala mnogo zdravih pobud. jad. Jalovo delo slovenskega Prokrusta Širokogrudnost ohrania Slovane Slovenske delovne ljudi diči razen skromnosti še neka druga čednost: širokogrudnost. Širokogrudnost je prava slovanska lastnost. Sicer je dovolila, da se je med slovanske narode naselil tuj element; tujci pa so ravno premnogokrat izrabili Širokogrudnost naših ljudi v svoje temne svrhe. Zbog nje smo prav za prav tudi tlačanih tujim narodom in tlačanimo več ali manj vsakemu, ki zna z nami postopati. Seveda nas zadevajo takšne ne-prilike marsikaterikrat tudi radi lahkovernosti — končno pa je le širokogrudnost tisti varuh našega doma, ki pušča vabljene in nevabljene goste v našo hišo. Pri tem sprejemanju pa ima ta naša lastnost najfinejši čut. čeprav ima omenjena, namreč naša slo vanska lastnost svojo temno stran, ne smemo zanikati nje silne svetlobe, širo-kogrudnosti se imamo Slovani zahvaliti za svojo svobodo. Ne mislimo tu samo politične svobode, kakor smo jo tu in tam izvojevali koncem svetovne vojne. Mislimo svobodo posameznika, svobodo misli in čustvovanja, svobodo odločanja in samoudejstvovanja. Smo individualisti. Narod zbojg tega ne bo nikoli poginil, temveč se bo že v par letih neverjetno raz-plodil. In vendar bo vsak posameznik živel svoje lepo svobodno življenjei tako, kakor se niu bo samemu hotelo. Svoboda je radi naše čudne lastnosti (omejenemu duhu se zdi zelo »čudna«) naša bitna želja, na katero ne bo mogoče nikoli pozabiti. Svoboda je Slovano mnekaj sličnega, kakor človeku žeja, ki je neutolažljiva. Svoboda je, kakor večna žeja, ki jo je treba večno zalivati. Radi te naše večne žeje, ki je pač izraz ali dar nature, Slovanov nikoli ne bo mogoče uničiti. Vsi tlačitelji so v našem življenju izginili. Zgodovina hrani dokaze! Nad nami ni mogoč noben teror. Poglejmo zgodovino Srbov. Brutalnejše pač menda nihče ni zatiral kakega naroda, kot so zatirali Turki Srbe. Kaj pa priča zgodovina? Zamislimo se nad dejstvom, na kako komičen način je izginila z ob-ričja zemlje največja tlačiteljica Slovanov, krvopijavka slovenske krvi, dična Avstrija! A mi? Živimo! Ker smo Slovani (torej tudi Slovenci in Jugoslovani) širokogrudni ljudje, ne trpimo in ne bomo trpeli nad seboj nobenega terorja. Ne v takšni niti v onakšni obliki in obleki. Naš zdravi narod je za vsako dobro sprejemljiv, ker prihaja dobro v narod na pošten in človeški -način. Zlo ni našlo prave poti v naše duše. Zlo je prihajalo v narod in v poedinca vedno s terorjem, če kdo trdi, da naš narod ni »nacionalen«, je lažnivec! če je kdo vzel nad »nacionalizmom« monopol in uganja »patent«, naj ima veselje. Narod, ki nacionalno življenje živi (daleč od teoretičnih fraz in teoretičnih nagnenj), se mu smeje. V Sloveniji izhaja nestrpnež, ki bi rad Slovence s silo ali nasiloma strpal v jugoslovansko srajco. Nekakšen Prokrust ali kaj. Siromak ne vidi življenja in ne pozna naroda. In niti zaslepljen, ne vidi, da mlati ob slov. širokogrudnosti prazno slamo. MMU .m Romunska poštna uprava je izdala kot dopol nilo k svečanemu mesecu v Bukarešti tudi posebne znamke, ki so pcleg pokrajinskih gr bov okrašene tudi s podobo kralja Karola. Preprosta zgodba o belonogavičniku ?, R. Bilo je dobro leto, rodovitno leto, ne preveč suho, tudi ne preveč deževno, zemlja se je nekako sprostila, vsega je obrodila nič koliko, žita toliko, da je vsakdo z veseljem segal po belem kruhu in pogači, drevje se je šibilo, vsepovsod sam sadež v . vseh barvah, nad vsem pa božje sonce, tako prijetno in jasno, kakor je lahko samo takrat, kadar je dobra letina. Tudi živali so se veselile, kaj se ne bi, kjer imajo ljudi vsega dovolj, tudi živdlim ne primanjkuje. Takrat je prišel v naše kraje belo-nogavičnik. Bil je ponižen ptič, nekako podoben vrabcu, čeprav se ni rad družil z njim, zakaj vrabec je čisto navaden proletarec, skoraj marksist in tat — to je pa itak vseeno — med pticami. Belo-nogavičnik je pa bil imenitnega roda, ni sedel kamorkoli, zlasti ne na vsak kupček sredi ce§te, ustavljal se je na visokih žicah in na strehah, strumno čepel in opazoval pestro življenje pod seboj. Da, bilo je življenje, kakor .ga ni poznal. Prišel je bil iz tropskih krajev, visoke gore je moral preleteti, napeti vse moči, da ga niso zajeli sneženi viharji, zdaj se je lahko nekoliko oddahnil. Na prsih je imel temne proge, ki jih ni bilo mogoče dobro razločiti, peruti so bile nekoliko rjave, a v drevoredu, ko hodijo gledat, kako kaže rep in glava sta bila čisto navadna. Noge je pa imel nenavadno lepe. Pokrite so bile s srebrnobelim puhom, kakor bi imel bele nogavice. Na to je bil ponosen. V hudi vročini sicer ni bil tak puh kdo ve kako prijeten, toda civilizirani in disciplinirani ptič mora marsikaj pretrpeti za svoj rod. Nasmehnil se je ljudem pod seboj. Ti pač ne poznajo nikakega reda. Hodijo po svoje, zdaj pa zdaj zaide kateri celo na sredo ceste in vendar se ni$ ne zgodi. Da, in temu se pravi svoboda. Tega jim pač ni mogoče zameriti, ne poznajo še pravega življenja. Nevoljno je vzdignil desno nogo, kakor bi hotel koga častitljivo pozdraviti, toda je le'' popraskal z njo drugo in popravil srebrni puh na njej. Potem se je znova zagledal v ljudi. Da, čudni ljudje so tod, si je mjslii. Toda kruh imajo dober, zelo dober. Dolgo že nisem jedel takega, dolgo, nemara nekoč v daljni mladosti, ko je bila še navada, da smo pekli pogače. Zaradi kruha bi jih bilo treba zavidati. Tečen kruh, najedel sem se mimogrede za dva dni. Potem so ga zmotili vrabci. Sedli so na žico poleg njega, zazibala se je, malo je popustila, pa je vendar tale podoba, v človeku prijetno razpoloženje, ko ikajo Iz »mokrega elementa«. Sicer je zadnji čas vročina nekoliko pomagati, prav zanimiva in vzbuja v glavice, ki kako' si ve mladina vidi te nasmejene Za dom in pridne roke Muhe, zlo poletja Letos posebno mnogo trpimo radi muh. Ta nepotrebna golazen neprestano seda na človeka, ga pika in draži ter mu ne privošči niti najmanj miru. V stanovanju nam muhe osnesnažijo šipe, zavese, slike, pohištvo, oblezejo vsako ne pokrito jed, in kar je najstrašneje, prenašajo bacile najrazličnejših bolezni Nikoli namreč ne moremo vedeti, po čem je lazila muha poprej, preden je sedla na našo kožo. Kakor se da vsako zlo preprečiti ali odpraviti, tako se da tudi to. Seveda, treba se je potruditi. Muha je precej odporna žival. Ima jako močna krila in lahko preleti več kilometrov. Dognali so, da preleti dnevno do 13 km, in radi tega je razumljivo, da lahko prinese kakšne bacile. Kako naj uničimo muhe? Najlažje jih odpravimo tako, da jih pričnemo uničevati na onih mestih, kjer se ležejo. To so predvsem hlevi, kjer živi domača živina, radi tega bi trebalo tem prostorom posvetiti največjo pažnjo. V stanovanjskih prostorih v bližini hlevov je v poletju naravnost nevzdržno. Vendar je treba omeniti, da četudi ne bi bilo hlevov, bi imeli še vedno mnogo muh, ker muhe se zarede in naglo množe povsod, kjer vlada nesnaga. Nikoli ne bi smeli metati smetja ;n razne nesnage kar po dvorišču In okoli hiše, temveč vedno le v zaprta smetišča 9 i dobro zaprte posode. Te posode je