r,
Največji kioventki dneraik v Združenih državah
VeUa ta leto . . .	$6.00 |
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
List slovenskih , delavcev y Ameriki«.
TELEFON: CHELSEA 387S
Entered as Second Cla&a Matter, September 21, 1003, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
The largest Slovenian Daily in the United States
Issued every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers.
NEW YORK, MONDAY. JANUARY 13, 1D30. — PONDELJEK, 13. JANČARJA 1930.
TELEFON: CHELSEA 3378 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIII.
V
REKA MISSISSIPPI JE ZAČELA HITRO NARAŠČATI IN JE
PROPAGANDA V JUGOSLAVIJI
PONEKOD PRESTOPILA BREGOVE Med jugciovanskim vo
__________ ______________________jaštvom kroži knjižica,
koje vsebina je naperje-
Kentucky ?a, Arkansasa, Mississippi, Tennes- na proti SOVražn!kom sce-ja in Vermonta prihajajo poročila o velikih Jugoslavije.
poplavah. — Green River in White River sta' ——---------- —
prestopili bregove. — Trideset družin se je le z dunaj, Avstrija, 11. januarja. — težavo rešilo. — Tisoč petsto prebivalcev ogro- 56171 je dospel izvod kn^ižice
* m	. ra kroži med jugoslovanskim voja-
zen n.	v	itvom ter navaja kot sovražnike Ju-
--------goslavije Italijane, Avstrijce. Madžare in Bolgare.
Vsebina te knjžiee je povzročila v Avstriji pravcato senzacijo, kajti skoraj vsi brez izjeme smatrajo Srbijo za povzročiteljico svetovne
Razburljiva poročila prihajajo iz Arkansasa, vojnt>
DEBATA 0 BORIS BI SE SUŠI IN ! RAD OŽENIL
MOKROTI Bolgarski kralj je obiskal
papeža, in posledica tega obiska bo najbrž poroka z italijansko prin-
MEMPHIS, Tenn., I 2. januarja. — Vsled neprestanih nalivov ob dolenjem teku Mississippija je začel veletok z. vsemi svoj mi pritoki naraščati.
raz-privolje-
i/	t * ........-p.	... , Knjižiro je napisal jugoslovanski
Kentuckyja, Mississippija in 1 ennessee-ja in bati polkovnik Vojislav Kostič in
se je najhujšega.
Ako nalivi ne bodo kmalu ponehali ter bodo vsled tajajočega snega začele vreti nove množine vode v dolino, bo katastrofa neizogibna in morda < elo hujša kot je bila pred par leti.
Green River je pri Clahounu, Ky., presopila bregove, istotako tudi White River in St. Francis River v severnem delu Arkansasa.
Reka Cold Water je pri Greenshawu pretrgala nasip ter preplavila dosti rodovitne zemlje.
Nekaj črnskih družin so morali z motornimi čol-i.i spraviti na varno.
Pri Dyersburgu, Tenn., se je s težavo rešilo trideset družin.
Pri Hickman, Ky., ie reka Mississippi pretopila
bregove.
Vojislav delili so jo med vojake s njem vojega ministrstva.
Knjižica vsebuje naslednja ugotovila:
—Vojaki, vstopili ste v armado, da primete za orcžje ter se ga u-spešno poi.Iužite v slučaju, da b: nas sovražnik napadel.
—	Vojaki ste tudi zato, da oprostite rojake, ki ječe pod tujim jarmom.
—	Naši sovražniki so: Italijani Avstrijci. Madžari in Bolgari
Na šesti strani knjižice je rečeno:
—	Mi imamo notranje in zunanje sovražnike. Zunanji sovražniki so oni. ki nas skušajo premagati. To so Italijani, Avstrijci, Madžari in Bolgari. Ž njimi ne moremo biti prijatelji.
—	Veliko naših rojakov živi še vedno pod tujim jarmom. Mirno trpe ter pričakujejo od nas rešitve in prostosti.
—	Jugoslavija še ni gospodarica vse svoje zemlje. Severna Koroška
; in severna Štajerska še vedno pri-
Danes bo prečitana v kongresu poslanica predsednika Hocverja, ki se tiče preiskave njegove posebne komisije.'
WASHINGTON, D. C., 11. jan,— Poročila iz Bele hi.še pravijo, da se bo predsednik Hoover v svoji poslanici na kongres pečal s pro-hibicijo in drugimi odredbami, ki so potrebne za strogo izvedenje postavnih določb.
Njegova poslanica bo temeljili na poročilu Wickershamove komisije, kateri je Hoover poveril preiskavo razmer, ki so nastale vsled prohibicije.
Podrobnosti poslanice zaenkrat še niso znane, vendar se pa domneva, di se predsednik Hoover strinja s predlogi komisije in da bo zahteval od kongresa naglo akcijo.
SWANTON, Vt., 12. januarja. — V tukajšnjem kraju je bilo resno ogroženih i 500 prebivalcev, ker ^data k^vstrijl
je M issiquoi reka prestopila bregove. Vse je bilo žel Jugoslovanski poslanik na Duna-
je zanikal, da je knjižico izdala
Predsednikova poslanica bo našia v obeh zbornicah velik odmev, pc- 1 sebno kar se tiče novih dovolil za temeljitejše izvedenje prohibicije Najbolj zagrizeni tuhači, kot je naprimcr senator Harris iz Geor^i-je, pravijo, da bodo zahtevali še več kot je priporočila komisija.
Suhaške Sile se bodo pa razdelile. kajti en del bo odobril vladne predloge, drugi se jim bo pa upiral.
Sprejem predlogov Wickersham ove komisije je skoro zagotovljen, čeprav se bo vršila glede tega živahna debata.
Komisija priporoča, naj justicni department prevzame izvedenje j prohibicije in se uvede tesnejše so- 1 delovanje med obmejnimi oblastmi.
cezinjo.
___ _____ __ _________________________
RIM. Italija. 11. januarja. — Bol garski kralj Boris III., je bil spre-je včeraj zvečer v avdijenci pri papežu Pliu. Vsledtega so b.le obnovljene govorice, da se bo najbrž porodil s hčerko italijanskega kralja.
Največja ovira pa je zaenkrat vera, kajti Boris je pravoslavne veroizpovedi. Bolgarski kralj mora biLi pravoslaven, ker je v ustavi izrecno rečeno, da mora biti kralj pravoslaven.
Kralj Boris je bi! rojen in krščen I kot katolik Njegova mati. prva žena kralja Ferdinanda, je biia prin-eesinia Bui bonska iz katoliške družine Burbon-Parma. Z^lo je bila u-dana katoliški ccrkvi. kajti rojena j p bila v Rimu. in krstil jo je papež ! Pij IX.
! Kra-j Ferdinand, ki se je hotel še bolj priljubiti bolgarskemu narodu ter sklenil, da mora Boris izsto-p ti z katoliške vere Pisal je papežu. naj da tozadevno dovoljenje Pč<p~ž je pa prošnjo ves ogorčen odklonil. Ne?lede na to. je pa kralj odločil, da mora vstopiti sin v pravoslavno vero, kar se je tudi zgodilo. ko je bil fant dve leti star.
OGROMNI NAČRTI S0VJET0V
Sovjetska vlada namera v a v tekočem letu potrošiti skoro dve milijard^ dolarjev za gradnjo to varn.
Zadnji teden je biia podpisana pogodba med newyorsko arhitekt-no družbo A'berth Kahn in sovjetsko vlado. Sovjetska vlada bo poverila družbi izvedbo industrijah-zatijskega programa. Sovjeti bodo izdali za zgradbo novih tovarn sku-ro dve milijardi dolarjev.
Sovjetska vlada namerava zgraditi štiri velike tovarne za motorje ter več tovarn za traktorje i i poljedelsko orodje.
Kahnova družba je ie lani dob.-la naročilo za veiiko tcvan.o v Sta-lingradu v južni Rusiji. Tovarna bo veljala trideset milijonov dolarjev.
Arhitekt Kahn je izjavil, da -e hoče Rusijo preleviti v industrijal-no deželo in da sku^a dobiti v to svrho pomoč Združenih držav.
Kahn je napravil načrte za Fordove. Packard in Huclson tovarne
V kratkem bo odpotoval s o°tin dvajsetimi inžinirji v Rusijo, ker bo organiziral urade ter najel kakih 4j00 inžinirjev in rir.arjcv.
PAPEŽ PROTI MODERNI VZGOJI
V zadnjem pastirskem listu je papež odločno nastopil proti pretirani telesni in vojaški vzgoji doraščujoče mladine.
VATIKAN CITY. Vatikan. 11 januarja. — Papež Pij XII Je Izdal pastirski list, v katerem se ba-vi s fašističnimi idejami glede pravic cerkve in države pri vzgoji o-trok.
Kot je bilo pričakovati, je papež mnenja, da je izključno le pravici cerkve vzgajati otroke. Šele za cerkvijo pride država na vrsto.
Država mora paziti nato, da se ne pretirava telesne in vojaške vzgoje doraščujoče generacije.
Papež se sklicuje na ameriško vrhovno sodišče, ki Je 1. junija 1923 razsodilo glede nekaj šolskih slučajev v Oregonu, da otrok ni le la^t države. Papež je proti temu, da Ll se fantje in dekleta skupaj vzgajala. češ. da take metode nasprotujejo naravnemu redu.
LA FOLLETTE ČLAN
FINANČNEGA ODBORA
'U
pripravljeno na beg, ko je začela proti večeru voda' ,
. • n •	i .. .	y	« m	jugoslovanska vlada. Jugoslovanski
padati. Pritličje tukajšnje tovarne Vermont Marble odnošaji z Avstrijo so bili vedno
Company je bilo pod vodo.
Povzročena škoda je precejšnja.
Tudi v par drugih tovarn je vdrla voda, vsledče-sar je več §to ljudi brez dela.
prijateljski. Vsledtega je jugoslovanska vlada sklenila knjižico za-
tretl.
ZAROTA ALI PR0V0KACIJA?
AMERIŠKI LETALCI BODO YPRIZORILI POLET
FANT USTRELIL POLICISTA
V BROOKLYN!)
_ i
♦	V boju. v katerem je prijel osem-
najstletnega mladega fanta, kate-
19 P0LETNL1 HIS ZGORELO «ga jo našel v neki veži. Je bil po- j
V BLIŽINI BRIDGEPORTA
WASHINGTON, D C.. 11. jan. — Progresivni republikanci so zopet izvojevali zrfiago nad staro republikansko gardo, ko sta bila imenovana članom senatnega finančnega i komiteja senatorji La Follette iz Wisconsina in Thomas iz Idaha. S j tem so republikanski starega kova ' Zgubili nad komitejem svojo abso-.utno kontrolo.
ANGLIJA ODGOVORILA FRANCIJI
HAVANA, Cuba, 11. januarja. — Sedtm in dvajset amertškili hidro-plancv, kt so sedaj v Mariel pristanišču. bo odšlo v pondeljek v Cien-ga sirili, da kralju ni bi- fuegos, da se pridružijo dvajsetim
»talim pri zimskih manevrih.
Oddelek cubanskih aeroplanov je ^bikkal danes ameriško zračno bro-dovje ter vprizorilo več poletov. Številni ameriški aeroplani so se pri-
Vesti o nameravanem a« tentatu »o baje vsledte-
lo treba izdati amnestije.
BRIDGEPORT. Conn.. 11. jan. — Devetnajst manjšili poletnih hiš }« igorelo na Fairlied pomolu in požarna bramba je morala stati nedejavna poleg, ker je primanjkovalo vode. Lastninsko škodo cenijo enkrat na nekako deset tisoč dolarjev.
licist William Ryan prestreljen skozi prsi. "včeraj popoldne. V Kings	-
County bolnici, kamor so prevedli	PARIZ. Francija, 11. januarja. — ranjenega palicista. so zdravniki iz-	Havas asentura je objavila danes javili, da najbrž ne bo okreval. Mia-	zve er, da je prišel iz Anglije medic se piše Raymond Monroe te:	morancium kot odgovor na sporo-je bil šele pred kratkim izpuščen iz	čilo Francije glede londonske mor-pobcljševalnice. Obdolžili so ga za- • nariške konference. Vsebina tega roparskega napada ter po-	odgovora bo 'objavljena v ponde-
AMERIKANSKI HOTEL
V LONDONU
LONDON. Anglija, 11. januarja Najnovejši vzgled "amerikanizacije " Evrope je bilo videti v objavi, da bo zgrajen v bližini Marble Arch nov hotel, ki bo imel dva tisoč sob ter obenem tudi dva ti.v>č .kopali*-: ali kopeli. To bo največji hot?l v '/rej Evropi. Z delom bodo pričeli v kratkem in hotel bo dovrien leta 1932 Načrti so bili posledL-a inspiracij, katere so dobili pred kratkim Inžinirji, ki so v zadnjem času ob-i. kali Ameriko ter se seznanili z ameriškimi metodami. Angleži so klenili zgraditi poslopje, kjer f< b rdo počutili Amerikanei "kot do-r.ia". Kritiki so dosedaj vedno poudarjali. da je v evropskih hotelih premalo kopalnic, posebno v angle -ških hotelih.
skuiene tatvine.
BRUSELJ, Belgija. II. januarja Br Ifijski neaaoptsi %e prepirajo, če »o fašistični agenti res nameravali v prizori Li a ten bat na člane belgijski kraljevske rutine ali če je bil to komptot radikalnih elementov
Belgijski list Soir j« trdil pred kratim, da K nevesta italijanskega pre&tolonaseldnika pred svojo poreko iaraHl* feljo. da bi bda o prilik njene poroke proglašena splošna amnestij*.
Da preprečijo oproščen Je jetnikov m> dobili fašistični agenti v Bruse-lju naročilo, naj uvedejo zaroto proti kraljevski družim
List "Soir" pravi, da je obstajala ta zarota Ar dva meseca pred poroko.
Paniki poročevalec lista "Nation li.i(ge" pa trdi, da obstaja v fran-r<*kera glavnem mestu ie več mesecev protifašistična organizacija In da so naile oblasti pri članih te crganiJtaclJ« več bomb In drugega
oruija.
!»rt znanem proUlaiistu Bernieru
družili Cubancem, da
ste.
razvesele go-
NOVI VIHARJI DIVJAJO
PREKO ANGLIJE
LONDON. Anglija. 11. Januarja. Po preteku par dni je viharno vreme zopet obiskalo angleške otoke. Pamiki, ki so dospeli v Plymouth, so sporočili, da so se morali tori t i proti vetru, ki je pihal z naglico sedemdesetih milj na uro.
Wales in druge kraje so obiskali nalivi v spremstvu toče in snega. Iz številnih okrajev poročajo, da so se pojavile povodnjl. London, ki je bil doeedaj varen pred silnimi vremenskimi nesrečami, je dobil včeraj popoldne prvi sneg v tej seziji. Kljub temu pa je na tisoče gledalcev prisostvovalo nogometnim Igram, ki so se vršile kljub slabemu vremenu.
ŠTEVILO ARMADSIH DEZER-TACIJ SE JE ZMANJŠALO
WASHNGTON. D. C.. 11. jan. -V zadnjih petih letih se je zmanjšali število dezercij od 13 7G0 ru 9G90, kar znači, da stopajo v armado boljše vrste ljudje.
To je ugotovil včeraj v poslanski zbornici kongresnik Wainright i New Yorka.
Ugotovilo je bilo posledica predloga kengresnika La Guardle i/.* New Yorka, naj znaša službeni rok eno lfto, mesto treh. Krajši termii ilužfcK\ - je trdil kongresnik, L zelo zmanjšal število dezercij.
CARMONA SE JE POSVETO VAL SPOLITIKI
LIZBONA, Portugalska, 11. jan.
Portugalski predsednik Carmon be je pričel danes posvetovati s političnimi voditelji, da reši kabinetno krizo, ki je nastala včeraj vsleu resignacije ministrstva.
Politični krogi domnevaja, da b kriza precej dolgotrajna.
deie lo is Kahnla v Afganistanu, predoča glavno ulico po boju med Nadir in vstaikim voditeljem Bača Sakaom.
DENARNA NAKAZILA
ZA VAŠE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VRŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU:
v Jugoslavijo
Din
500 ______
1000 ........
2500 ........
5000 ________
10,000 .........
............ $ 9 35
............... $18.00
............. S 46 00
. _______ $ 01.00
............ Si8i.no
v Italijo
Lir
i!
100 200. 300 . 500 . 1000
S 5.75 S 11.20 % 16.8» $ 27.40 S 54.23
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c, za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka Izplačila od 3% na 2%
Za Izplačilo večjih zneskov kot gora j navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumete glede način*
nakazila.
-
bpačila po posti so redno izvršena v dveh do treh tednih, i NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZJi PRISTOJBINO 75c.
I j SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.
Telephone: Barclay 0380
T .	-...V',
S ' BfeC
"GLAS N A I O J I"
" - ' ................
meta

p
NEW YORK. MONDAY, JANUARY 13, 1930
XL c LAK C EST SLOVENE DAILY in 17. S. A.
Glas Naroda"
novice.
imnk
Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation ,> President	Louis Benedlk,
Treasurer
Place of business cf the corporation and addri Il< W. lltb Street, Boroagb ef Man h a tan,
- G L A fi N A B O D A (▼•ice ef t be People)
of above officers: New York City, N. Y
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ca celo leto velja list sa Ameriko In Kanado _..................—je .00
£a pol leta ......~.........................$3.00
fa četrt leta ..........
Za New York sa celo Seto _____47.00
Za leta _________________________43.50
Za Inozemstvo za celo leto_____.$7.00
__________________ -$3 50
'Glas Naroda'
............... .$1.501 Za pol leta----------
Subscription Yearly $6.00._____
Advertisement on Agreement. Izhaja vsaki dan izvzemšl nedelj In praznikov.
Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne prlobčajejo. Denar na] se ble-tovoII pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. l$tb Street, New York. N. Y-Telephone: Chelsea 3878
<!^IiiaBSMf!tilMUWW%

DESETLETNICA LIGE NARODOV
m
Koncem prej>>Hje#a tetina je minilo deset let, orikai bila rojena Li^ra narodov,
Uila je hlalia in slab«-tna, brez denarja ill brest hitli tloKti prijateljev ni imela.
Hkepti<"na Evropa se j«4 ni posebno razveselila.

j eno »telovanjt

!»ila sprva pohlevne
m
bi
Ker rekla voliti.
e b ne j.
sama to ali
dn.
m imela jasno začrtane pot . ni vedela, rc ono, pa tudi re )>i vedela, bi se bala izpre-
V blagovnem prometu je po vsa-| kokratnih uradnih izkazih med italijanskimi pristanišči na prvem mestu Genova. Daleč za njo sta Trst in Benetke. Lani je bilo v Genov» celotnega blagovnega premeta v ti-j točih ton 7294. v Trstu 2781. v Benetkah 2811. Prejšnje leto je irnel Trst 24^3, Benetke 2380. Tako so Benetke lansko leto nadkrilile Trst in letošnji razvoj kaže. da ostanejo Benetke na drugem mestu. Trst pa je nazadoval na tretje. Benetke se imajo zahvaliti za svoj napredek v I veliki meri v fcližini z ogromnimi-strc.tki moderno zgrajenemu obsež-. netnu industrijskemu pristanišči: Marghero. kjer zidajo vedno no^r tovarne. Tudi glede trgovine z južno Nemčijo imajo Benetke prednost iprcd Trstom, ker gre večina blagu čez Brenner.
Med tržaškim Lloydom in družbama Marittima Italiana ter Sit-tr.ar sc se vodila pogajanja za združitev plovbe s črtami v Orient. V prvi fazi pogajanj je prevladovala misel, da naj sc ustanovi nova družba z novimi menem ostal bi lc koren Tržaškega Lloyda. Tržaški skupina se je v nadaljnem toku pogajanj temu uprla. Pogajanja za združitev plovbe niso mogla uspeti, ker co bredolastniki in finančniki iz Genove hoteli imeti v združitvi ve-doma,;činc. Tržačani so čuli celo to, da bi morda Trst prenehal biti izvožišče v Orient ter bi se orientske črte premestile iz Jadranskega v Tirenskc mori?, kar bi pomenilo za tržaško luko silen udarec. Lloyd Triestino ie imel pred vojno 28.8 milijonov kapitala in 66 ladij s tonažo 278.191. fedaj ima loO milijonov lir kapitala in 43 ladij s tonažo 20S 143.
sti pričakujejo od ministra Giulia-na primernih šolskih, odredb.
Jugoslovansko ljudstvo v Julij .ski Krajini ima sedaj smo dva časopisa ' Novi List" in "Istrski List". Fašistični tajniki iz obmejnih provinc so na svojem zadnjem zboro-vaju razpravljali tudi o drugorod-nem tisku, kako da obira spontano seglašanje kmečkega ljudstva s fašizmom. Ker hočejo odstraniti vse. kar je na poti udejstvitvj fašističnih nacijonalniii postulate/, bodo predlagali strankinemu vodstvu u-stanevitev obeh navedenih listov.
V bližini Pirana je zgorel trinad-stropni hotel 'Dameli ". Brila je huda burja in hotel je pogorel do tal, preden so prispeli ognjegasci.
Naročite SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1930
ki je letos izredno zanimiv.
E*2fi3
ggfcr-S
Peter Zgaga
POŠLJEMO VAM GA POŠTNINE PROSTO ZA
50c
B0LJŠEV1ŠKA VOHUNKA V PARIZU
KNJIGARNA GLAS NARODA
216 West 18 Street	New York, N. Y.
B»4j (iT j

Bessemer, Pa.
vz vsa-
Pariška policija se peca z afero, v kateri igra glavno vlogo neznan? ruska aristokratka. V pariški "Kav-ka.ški kleti", znanem nočnem lokalu. kamor zahajajo večinoma boga- j ti tujci, se je pojavila nedavno zelo lepa. mlada dama. Ravnatelja podjetja je povedala, da je prispela
iz Carigrada in da je bližnja sorod- | Koncert v Bessemer. Pa., ki ga j niča bivše ruske vladarske rodhl-1 priredil g. Svetozar Banovee, je nad , ne Romanovih. Po boljševiškem vse dobro uspel. Dvorana je biia I 1 prevratu je morala zapustiti Rusi- polna občinstva.
I jo. V Carigradu je igrala baje važ- Bil je to prvi koncert v tej na- ! ! no vlego v protiboljševiški propa- i ši naselbini in smo torej imeli pri-i -andi. Opozorila je nase črezvičaj- uico prvič slišati slovensko pesem i I ko. in ko so postala tla prevroča, ie našega slovenskega psvca-umet- ' t odpotovala v Pariz. Ker ji je zmanj- t nika.
[ kalo denarja, mora prodati svoj Ko je stopil na oder pevec g. Ba-! rodbinski nakit, čeprav ji bo zelo j n0vec, ga je občinstvo burno po-
47 DNI ODTRGANI OD SVETA
Dam
ženili držav, Ku>i. državic.
Po sporazumu med Bunko Com- ^ t- žko ločiti se od njega, merciale Italiana in skupino, ki ima : Ravnatelj je pripovedoval roman-vc čino akcij Banke Commerciaie i tirno princesino zgodbo veleindu-o j a V>»' države lljciie članice, Z izjemo Zdril- Tricstina, stopi v last prve banke j strijalcu Kiliapicu, ki se je začel
Mehike. Brazilije in dveh manjših
Danes Ugo karodov vsi ie>jK'Jvtirajo.
Največje eivilizaHje zro na njo kot jamseiiio in reši-in njeni dosedanji uspehi so sijajni.
C« 'trijsk
ha rodov, bi že zdavnaj ne bilo nv- i
mm
bi ne bilo Lige republike.
V urah najverje sile in potrebe .ji je dala denar in ad-is t rat or j a.
Ce bi ne bilo Lige narodov, bi
krotir
ana.
bila Madžarska ban-
bi ne bilo Lige, kd< •i iz Male Azije,
ve. kaj bi se zp dilo z 1.000,000
i se s iM»*e<lovanjetn Lige svoje domove ter je bila v
narodov vrnili vojni »jna škoda likvidira-
te begllir
JV? * jetniki na
na, seje Lij;a lotila konstruktivnemu mirovnega dela.
Nadzoruje mandate ter se zanima za narodnostne manjšine, ki žive (»od tujimi zastavami.
I radniki Lige narodov so se borili priti epidemijam na Poljskem in na < irskem.
Liga narodov je uravnala nevarne mednarodne spin v, kot naprimer spor glede Atlantskega otoeja, uravnala je pcvljsko-litavski spor, spore glede gornje Slezije, (idan-kaf Javori ne, Memela. Mosula ter bol ga rsko-gršk i sj>or.
Liga ima štiriinpetdeset članov ter si gradi krasno domovanje. Ima 700 trajnih uradnikov hi njen prorarun za tekoeo leto znaša nad pet milijonov dolarjev.
Najsvetejši prostor »zmed v>eh prostorov Lige je preprosta stena v ženevi na kateri je preprosta plošea, poplavljena mi east Woodrowu Wilsonu, ki je Ligo ustanovil ter je dal zanju svoje življenje.
večina akcij druge. Uradno poročilo dostavlja, da* obdrži Banca Commerciaie Tricstina svojo avtonomije ket velik pokrajinski zavod za Julijsko Tridentsko Benečijo. Fašistični komentar pravi, da se dvi-t,a Banca Commercial? Tricstina po sporazumu iz osamljenosti, v kateri se je nahajala zadnje čase in v svoji novi funkciji postane važno sredstvo trgovske-finančne ; rveze med Srednjo Evrope in Orien-tcm.
J V Julijski Krajini je med 4700 učiteljskimi močmi same 1400 molkih. Zato so fašistični zvezni taj-/nki na svojem zadnjem zborovanju . na Brionih sklenili, da se po strankinem vodstvu obrnejo do mir.isti-i stva narodne vzgoje, naj -pospesl i odredbe za izboljšanje šolskih razmer na meji in naj v Julijsko Krajino pošilja za crganizačno delo me<? mladino sposebne učitelje, ki naj bodo primerno plačani. V ccJi Italiji je danes na ljudskih šolah
selo zanimati za princeso in njeno usodo. Povabil jo je k svoji mizi in kmalu sta bila dobra prijatelja. Princesa se jc preselila kar k nje-:t'U. Čez nekaj dni je moral odpo-'ovati iz Parizo in ko
zdravilo.
V programu je bilo 15 pesmi, katere so vsem navzočim jako ugajale. Najraje bi videli, da bi vsake pesem dvakrat ponovil, a to je stori' le v dveh slučajih. Vseh pa ni mogel, ker bi mu vzelo preveč časa.
Posebno drugi del programa je napravil dober vtis na1 občinstvo, ko
e vrnil, ga j nastopila v narodni noši g. Ba-e čakala neprijetno presenečenje . nivec in Miss Albina Wahčič, ki je
pevca spremljala na klavir. Tudi
V stanovanju je bilo vse razmetano. vsd omare, predali in blagajna od- I ona jC vredna pohvale, prti. Služinčadi ni bilo doma. Doz- j Ta koncert nam bo vedno v spominu. G. Banovcu želimo.
devna princesa je namreč dala slu- | minu g. Banovcu želimo, da bi ž:nčadi dopust, da bi mogla nemo- imej je dosti koncertov po Ameriki, teno vlomiti v blagajno, v kateri j predno se poda zopet v staro domo-je bilo 150.000 frankov.	vino.
Do tu bi bilo vse v redu kajti šlo j * Društvo "Krim", št. 97 S. N. P. J bil poč samo za rafinirano vlomil- se lepo zahvali za tako veliko ude-
95.000 učnih moii, maj 20 000 -moških.
N,- seji iatrfckesa deželnega [ip-spaiskega sveta je poročal predsednik p:efekt Leone, da je bil minister Martclli s svojim posetom istrskih premegevnikov zelo zadovoljen. Glede premoga je nagiašal, da ga stavi njegovih 7600 kalorij sko-rc
ko. Toda preiskava je spravila na dan nekaj kar j: daleč presegalo drzer. vlom v blagajni. V predalčku nočne omarice, so namreč detek-( ti vi našli šatuljo. v kateri so bili ; dokumenti in potni Hi-ti na raznr. i imena. Dokumente jc izriala so-j vjeiska vlada. Še bclj se je pa pj-j licija zar.imaia za ^trci, p^dober r: čunskfmu avtomatu. Izkazalo ce ■med njimi ko- j je, da gre za aparat, s katerim ze \ dr jo pojasniti razni sistemi šifer. ' Tc jc bil doka*7, da je dozdevn i i princesa v resnici sovjetska vohun-ka, ki je imela že mnogo opraviti s I tifriranimi pi^mi. Skcro istečasno ; je neki višji častnik, dodeljen voj-
ležbo koncerta.
Rcjakcm iz Girara. O.. East Palestina. O., kaker tudi domačemu občinstvu in iz bližnje okolice, še enkrat lepa hvala vsem skupaj.
John Jevnikar.
Chicago, 111.
Pred dobrim poldrugim mesecem so poročali francoski listi, da je vi- , harno vreme cb bretonski obali od-i trgalo od sveta dva čuvaja, ki sta opravljala . vojo službo v svetilniku "La Vilille" pred rtom Razom 47 dni se je trud:! potem rešilni čoln 'Trois Amis", da bi ju zalagal z živili in po možnosti spravil na kopne. Bil je pravcato ljuto bitko z razdivjanimi elementi in k prečestokrat brez najmanjšega u speha. Krmilo se mu jo opetovano razbilo in se je moral vrniti, ne du bi izvršil svojo nalogo. Enkrat se mu je posrečilo, da se je priboril na daljavo ju m o,, čeri. na kateri stoji svetilnik, in tedaj so sprt'vili živila po vrveh v nepremocljivih vračah do cilja. Skozi divjanje viharja so začuli radostni krik obeh čuvajev, ki sta se zahvaljevala te pošiljke, češ, da imata sedaj vse. česar potrebujeta". Na rešilnem čolnu je bil tudi glavni čuvaj s ve- ■ tilnika Kerninom. ki je bil biš ne. j dopustu, ko se je začel vihar. Po vsej sili se je hotel pridruži'i svojima tovarišema in ker ni šlo dru -1 gače, se je hotel splaziti do njiju po vrvi, s katero sta sprejemala ia-1 vila. Tedaj sta zavpila čuvaja: — Ali si znorel? Saj se ubiješ. Tudi brez tebe bova lahko opravil-";, kaj ne? Ko se je,čoln vračal, je Kcr-ninon jokal od jeze in žalosti, da ni mogel do obeh tovarišev. Končno pa sc ju vendar rešili, ko sc j-e | morje malo pomirilo.
rrxMvrzL^asmt.j.
Poročilo pravi, da je po nekaterih krajih Srednjega Zapada začelo primanjkovati vode
Hudo je. če vode manjka Pa se že kako prestane, ce je druge pijače dovolj.
Pijače je pa dovolj na Severu in j na Jugu, na Vzhodu in Zapadu in j vsepovsod.
3f.
—	Pomagajte predsedniku! Pomagajte predsedniku, — kriče prijatelji prohibicije.
Pri tem pa ne mislijo, da predsednik ne potrebuje nikake jiomo-či in da prohibiciii ni mogoče pomagati.
y.
Mladenič ^e je ojunačil. položil roko na srce in pričel govoriti: —
—	Oh. gospodična, danes ste krasni. Niti jutranja zora na kras-nejša. Nobena vila ni lepša od vas. Prisežem vam. da nisem se nikdar videl take lepote.
Ona se je zvonko zasmejala. -Oh. to ste moški, je vzkliknila.
Deset minut prej mi je vaš prijatelj isto govoril.
Mladenič je bil ves presenečen. — Kaj istotako vam je govoril kot jaz?	„
Da, ioiotako, — je odvrnila.
—	Nikar mu ne verjemite, gospodična. On je znan kot največji lažnjivec. Poleg tega je pa tudi precej kratkoviden.
*
Človek, ki hoče biti kavalir. mora biti previdnih besed oziroma govorjenja, da ga ne polomi.
Lepotica, kateri so se pa leta žc pretej poznala, je pripovedovala takemu kavaiirju: —
—	Onega človeka tam pa ne morem videti. Veste, kaj je rekel, ko sem ga vprašala, koliko let bi mi priscdil? Rekel je. da irideset. To me je taka j užalilo, da sem mu kar hrbet pokazala.
Kavalir jc pa odvrnil: —
—	Prav ste storili, gospodične*. Jaz tudi ne morem trpeti hinavcev in takih ljudi, ki se laskajo.
ZAHVALA.
Tukaj sc strasno slabe delavske 1 Cenjena razmere. Vsepovsod je polno brez-fsakser State Bank p^oelnih. Dela niti kupiti ni mogoče. Pred posredovalnicami za delo stoje policisti in delajo red. Navzlic tem slabim delavskim razmeram re pa včasih malo razveselimo.
Naše žensko društvo "Zvezda" J.
ja-
ne tajne dokumente.
ADI ntnsClNL JASA SOBIESKEGA.
p:še v madžarskih listih, da njegov klijent ni edini, ki se poteguje za
I nemu ministr.-tvu ovadil neko da- , „ ,, „ . „ . , .
, . „„ „ .	, , i S. K. J. priredi v soboto dne 18
mc. katere opis se ujema z dozdev-	...
1	j-. .. , . . nuarja ob osmi uri zvečer veselico
na enako vrednost s kardifskim.! < t™*™' Doticna fama cast" I v Poljski dvorani na 1921 W. 22. St.
Produkcija 20 tisoč to na mesec s- | » ^^ V	" ^a- :	^ bf>dc kranjsk& ^^
lrhkc zviša na 50 tisoč. Pričakovati {JikracUa vaz" f se in
jc zato ojačenja delovanja istrskih
premogevnikev.
Ncvc ustanovljene šele z nalogo da priučijo ctroke za delo, se otvar-jajo p" ?.rediščnili objmala. V ljudskih šelah je bilo doslej do šest, sedem ah esem razredov. Sedaj so o-mejeni ljudskošolski i-azredi na pet. Fašistični tisk vprašuje, kaj bc s slovenskimi* otroki, ki zaradi oddaljnosti ne bodo mogli hoditi v piipravljalno šolo? Po ljudski šoli ostanjeo z enajstim letom doma brez nadaljne fašistične vzgoje. Li-
nucne tovarne in rltmoj«ter avstro-
'er tahteva i veloposestva Jana Sobieskega, kajti njemu samemu je pisa^ v isti zadevi mornariški kapitan Koppe iz
bi v ? na Dunaj
<i«;r»ke ari acu 4art rr-> put«B budimpe^tanski ga odvetnika tf .vliekt re» od poljske vlade veie-ppa ; • AMI PvMtataf« ' Belgije m tudi bratislavska rodbi-zajplmjena. v drugI polovici 18. sto- na Seif toil poljsko državo in ba-•etja Pooder zahteva vele posestva, 1 hteva del spornega asmijlKa. i ki merijo nad 2 milijona katastrsJcil:'	______________
NE KASLJAJTE!
Iznebite ss teh dušečih, nadležnih kašljev! Zaustavite nadtežno ščegetanje s Severa s Cough Baliamom. Priljubljeno materam in otrokom nad 48 let. Varno, u-spešno. Lekarnar ga ima Dve velikosti. 25c in &0c Severa's Cold Tab.etc*.
CH BALSAM
potice. Igrala bo godba bratov Dajčman. Pridite v velikem številu. Tudi Zgaga naj pride, da bo -imel kaj pisati v svoji koloni.
Vsem skupaj želim veselo in srečno novo leto.
Frances Laurich.
predsednica.
BLAZNIKOVIH PRATIK —
nimamo več v zalogi. Zato jih ne naročajte. Knjigarna Glas Naroda.
Nevarna kupcevalka x dekleti v
Sentt.
jutrov, čet, da je neposredni po to- f mec Jana Sobieskega:.
Vnuk Sobieskega se Je za tek . po 1 n smrti z grofom Rosenber- i
Madžarsko in se naselil v j Policija je v Senti aretirala vdo-u. ^jer Je bil rojen praoče se- * vo Katarino Szabados, ki je kup-dnjojegs tototelja Poodra Svojo za- jčevala z dekleti. Policija je ugoto-Jjtrvo utemeljuj*' Pooder s troitvt- | vila, de je žen^a prodala dve 16 joy eta je za čaua kojuiakaclje vele- | »ftni mladenki s dežele v javno hi-—- - Jana Sob4e»ke«a Poljziu sc v Somboru. Vdova je lovila delu da polj • k leta z različnimi darili, svilenimi Izvirajoča iz časov oblekami, kožuhi in drugo robo na biti pra- . limanice Policija domneva, da irn* 11 več žrtev aa vesti.
Vam sporočam, da je moja sestra Hedviga Kramar srečno prišla v Omaho, Nebraska. Postrežba je bila debra na parniku "Saturnaia". ke je dospel v New York, N. Y. na novega leta dan. 1930. Miss Hedviga Kramar, je bila tudi dobro postre-žena v New Yorku. od zastopniki Sakser State Bank. Telegram je bil odposlan v C^jpaha, Neb. s katerim vlakom in ob katerem času pride v Omaho, zato priporočam rojakom širom Amerike In Canade, ki nameravajo v stari kraj ^li dobiti svojce iz starega kraja, se naj obrnejo na Sakser State Bank.
Najlepša hvala za točno postrežbo.
Mrs. Mary Broderick.
2529 S. 12th St., Omaha. Nebr.
STANJE RAČUNOV
Sakser State Ban
tine 31. decembra 1929.
Imetja Gotovina v blagajni in v
bankah..........................
Call Loans ... ..................
Acceptances .......................
Vrednostni papirji.............
POZDRAV!
Pred odhodom s parnikom ' Olim-pic'\ pozdravljam prijatelje in vse znance širom Amerike, posebno v Emporium. Pa. Mrs. Frances Zidar in družino, B. Swasnik in družino, Toni Žagar in družino in vse druge v St. Marys in v Kane, Pa., John in Mary Knaus v Masten, Pa.
Na svidenje!
Frank Volk.
Posojila ..........................
Narastle obresti .......................J
Ostala imetja .............................$
$	48.017.Gti
$	75,000.90
*	20,§00.00
%	6ft.135.l8
———__

13,309.38
-i— J
$1,433.:?4.86 '
_
Bremena:
Glavnica ...................................$ 100,000.00
Prebitek .....................................✓ 50,000-90
Nerazdeljen dobiček..............i..J 23,878.51
Posebna reserva ......................$ 5,000.00
\loge ...........................................$1,251,610-61
Ostala bremena .......................$ 3,236.74
51,433,734^6

BANOVCEVI KONCERTI.
18. januarja: Pittsburgh, Pa.
26. januarja: Claridge, Pa.
2. februarja: Moon Run. Pa. "
23. februarja: Cleveland - New-burgh, Ohio.
18. maja: Chicago, 111., <Orchestra Hall).
25. maja: Milwaukee. Wis.
2. junija: Calumet, Mich.
Naselbine," ki žele imeti koncerte, naj naslovijo svoje dopise na:
Svetosar Bonovec, 442 National Ave., Milwaukee, Wis. Kg
Sedemletni fantek ie bil s svojima dvema sestricama pri stricu na obisku.
Vso soboto in vso nedeljo so nagajali nervoznemu stricu. B — No, kaj je rekel stric? — sa je vprašala mati, ko so se vrnili. — Ali vas je rad imel?
—	Oh, pa še kako! — Skoda, --je rekel. — da se psa, mačke in papagaja niste pripeljali seboj.
*
Policijski seržant je vprašal mladega policista: —
—	No. ali ste danes kaj posebnega opazili?
—	Nič posebnega. — je odvrnil policist. — Neki delavec je padel iz dvanajstega nadstropja na ulico in se ubil.
—	No. ali ni to nekaj posebnega? — se je začudil seržant.
—	Ne, to ni nič posebnega. Nekaj posebnega bi bilo, če bi ostal živ.
*
Avstrijski uradniki so bili znani po svoji točnosti. Včasi so bili že kar od sile točni.
V	davkarijo je prišel kmet. toda je prišel ob času, ko si je gospod davkar že suknjo oblačil.
—	Uradne ure so končane, — ga je nahrulil. — Kar pojdite očka.
—	Kdaj bo pa jutri davkarija odprta? — je poizvedoval kmetic.
—	Ali vam nisem rekel, da so u-radne ure končane? Izven uradnih ur pa ne dajem nikakih uradnih pojasnil.
*
—	Kdor oglašuje, ta napreduje, — je pisal neki urednik. — Brez dobre reklame si ne morete misliti uspešne trgovine. Ne samo pri ljudeh, tudi v živalskem svetu naletimo na neke vrste reklamo. Le poglejte kokoš, kako kokodajska, kadar znese jajce. Raca pa znese jajce molče. In posledica tega? — Ljudje pojedo na milijone in milijone kurjih jajc, doeim se za račja jajca nihče ne zmeni.
*
Možak si je ogledal muzej ter je stopil tudi v egipčanski oddelek.
V	omari je opazil velik vrč, na katerem je bil napis: — v tem vrču se nahaja pepel egipčanske kraljice Nemeze. ki je živela pred štiri tisoč leti.
Možak se je čudom čudil.
—	O ti presnete babnice, — je zamrmral, — Kdo bi si mislil, da so že takrat kadile.

o-./*"'.
J"
L % H NA**)!)
----------n-——
S855
NEK YORK. MONPAT JANUARY
The LARGEST SLOVENE DAILY i« U. S. A.
Češki državnik o Sokolu kraljevine Jugoslavije.
RUDOLF Lorwrr
KOMEDIJA ZMEŠNJAV
cu-
je bila ljubezniva in < j a kakor vedno Vendar je tankim cb< utkom zaljubljen-1 da »e godi v njej neko spre-tba, ki Je naraščala v zadnjih j i bolj in bolj In grozila.da mil jiuji Otoiel ga je luptn stran .» txgubi Prisnal Ji je svojo bo-j i, delal ji je očitke in Jo spr*-/zroku te spremembe Ta--' jr Ker pa nI odnehal. je me-i oklevajoč Nežen u in poeo-1 in vse. kai bi M mogla ienska | i od mota in jaz te ljubim .' Todav* — Toda ljubezen tr.ej vira da bi včrjsi premišljeva-"O cem? No. da. jaz sem I .s mlada, poieljena m mi I .ogoče, da *e pre&krbim, ti pa I več prost, poročen si in — J bo z mano, ko postanem »ta- j ,? ' Ilotfl je odgovoriti, ona o | tonila Vem, kaj hočeš pove-1 a ne gre za mojo preskrbo | * tlači .krivnostnost in nemo- j ■it najinega razmerja Nočem
•e trudil poti ven dal Ve ni našel. < napisal nekoliko vrstic, v katerih
bi
Stokrat si je rekel, da bi moral /brati samo potrebno mnoiino brutalnosti in postaviti cisto preprc-?to debelo črto pod vse. kar je bilo doklej, ne da bi .se brigal za kakšne ozire Predstavljal si je. kako •olncno in radostno bi bilo njegovo iivljenje ob strani tega dekleta. V takšnih hipih je vedel, če bi sedaj odbila uri tri, bi ne pomisljal več zgrabil bi za suknjo in klobuk tei bi stekel k njej kakor brez zavesti Nemogoče, razburljivo počasi se je plazil čas. Vedno znova so ga grj-bili pomisleki in so ga vračali k lastni ženi. Stokrat si je rekel: -Kaj ti je storila, da hočeš raniti in ponižati na takšen način prav njo, ki je bila vedno nesebična in požrtvovalna? Napol nor in brez cilja je pohajal po mestu, spomnil se je da je čas za kosilo in da ne bi vzbujal predcasn* pozornosti, se je podal domov. Pri mizi se je prisilil do pcmenka in govoril je celo i. svojo ljubeznijo vedno | nekakšno živahnostjo. Ta živahnost d.i bi se tresla ob vsakem J pa je bil i v opreki z zvokom njegj-i, da bi premišljevala in si vega glasu in nenaravna, kakršna, jb vsaki nežnosti Hočem i- je pač pri ljudeh, ki hočejo drug:?! iža. ki bo tudi resnično ves i prepričati o nečem, v kar sami ne ml ua ne bo mogel nlhce i verjamejo. Po kosilu sta odšla v sa- j i til bi e mogla priznali j Ion Njegovi pogledi so \iseli na u-i odkrito in pred vsem sve-' rj. ki je visela na nasprotno steni. |
Bilo je čez poitri. Polastila se ga je i tiina razburjenost. Da bi mu ne bilo treba govoriti, se je zatopil orrr, j zanimanja v časnik. A med tem o-j pravilom je opazoval, kako mu one. J s svojimi čudovito oblikovanimi, ozkimi rokami naliva čaj in kak j skrbno mu je Vse pripravljala ii ' urejala. In
skodelico k ustom in se spet zazrl v časnik, je premišljeval kaj bo po-
je obžaloval, da mu danes ni mogoče priti, in ki jih je zaprl v ovitek s Til kini m naslovom. Pismo je oddal spodaj na križišču nekemu postrežčku.
Njegova zena je bila med tem še vedno v salonu. Stopila je k okuit in gledala za njim. dokler ni izza oglom. Tedaj je stopila od okna in stekla k telefonu: Halo. Adolf, ljubcek? Ne bodi nt.strpen. če rr danes malo zakasnim; ni moja krivda. Tem hitreje se bom sedaj oblekla in najpozneje čez eno uro bom nri tebi."
2alostno je sklenil roke. Po-
la ga Je po laseh. "Vem, da te ti m A ker sva že pri tem metu. je bolje, da &i pojasniva Kajti kakor je sedaj, ne sme s more dalje. Nama obema bo o težkp in boiestno. a morda ei neko? pozneje hvaležno, da bila danes tako odkrita in na in da sem rekla: morava se,t." Boril se je sam s seboj, m sklenil Strastno jo je prijel _čela
IDEALNA DVORANA
Pri zadnjem simfoničnem koncertu v Philadelphiji je izžvižgal del poslušalcev neki preveč napredni opus. Dirigent Stokovski je zahteval red in prosil, naj mu tudi ne ploskajo. Po koncertu je rekel občinstvu. da bi žeiel nastopati v popolnoma temni dvorani, kjer bi delile posebne pregraje vsak sedež drugega. Godba je popolnoma duševen pojav. Senca skladatelja se prikaže v dvorani obenem z zvoki njegovega dela. Ploskanje kakor tudi žvižganje samo moti izvajanje, ker nista predvidena v skladateljevem rokopisu.
POZIV
Vsi naročniki katerim med tem, ko je nesci t je, oziroma bo v kratkem
pošla naročnina za list, SO cilj in ideja. Ali se hoče delovati t da
Povodom vstopa Jugoslovenskega sokolskega saveza v novega "Sokola kraljevine Jugoslavije" je napisal podpredsednik češkoslovaškega senata bivši minister Vaclav Klofač v "Češkem Slovu" uvodnik, ki kaže. kako pojmujejo Čehi pomen naše nove vsesokolske organizacije
Klofač pravi med drugim:
" Dva problema sta v Jugoslaviji glavna in najvažnejša. Mladi narod, v katejrem so zaradi stoletne razdvojenosti ni mogel razviti enotni kulturni, gospodarski in socija-ni tisk in zato tudi ne čut narodne solidarnosti in zavest narodnega edinstva. mora biti k temu sistematično vzgojen Taka vzgoja ni .e solska, temveč v še večji men živ-Ijenska, organizacijska, moralna. Po mejem nazoru mora država sama vzeti to vzgojo v roke. zlasti če moči privatnih organizacij za to niso dovolj jake in če obstoja nevarnost centrifugalnih, tendenc.— Jugoslovenski narod je povrh v taki situaciji, da mora organizirati avoje mlade sile. da bi se mogel u-veljaviti kot faktor miru in .apred-ka v Evropi in pred vsem na Balkanu in da bi na drugi strani bil v stanu odbijati vse napade na svojo neodvisnost in integriteto. V novem zakonu o telesni vzgoji vidim jamstvo za delo v tej dvojni smeri.
Mi prijatelji Jugoslavije smo vedno s skrbjo gledali, kako v divjem medsebojnem boju političnih strank zanemarja vprašanje sistematične narodne in državne je. Jugoslovenski Sokol je sigurno v tem ozii-u storil, kar je mogel, vendar njegove sile pri najboljši volji niso bile zadostne. Država po-'rebuje iz eksistenčnih razlogov mnogo vec in samo država more izvrtati. ces dosedanja prostovoljna organizacija ne zmore. Za mene sta glavna
izkazovali Jugcslovenskem sokol-; skemu savezu. Simpatizirali bomo; z vsem, kar zanese v jugoslovenski narod sokolskega duha in nobenega razloga nimamo biti nezadovoljni. če bo z razumno in krepko 1 vzgojo izgnan nesokolski in proti- j h jugoslovenski duh iz bratske drža-i . ve "
Mali Oglasi

imajo velik uspeh
KRALJ BELIH SUŽENJ
V kairski ječi je umrl na srčni kaji znani Ibrahim El Horbi. ki je' ~ imel priimek "kralja trgovcev z be- < luni sužnjami". Dolgo, zločinsko u-aejstvovanje tega mednarodnega razbojnika je zavito v pravo pravljično meglo. Dokazano je nedvomno, da je živel od prodaje sužnjev že njegov oče. veleposestnik v e-giptski pokrajini Asuanu. S tolpo dobro oboroženih Arabcev je napadal sosednji Sudan in ujel in prodal na tisoče zamorcev S 17. leti se je udeležil Ibrahim tega "posla"' in kmalu je izpremenil dotedanje očetove razbojniške napade v redno trgovsko velepodietje. Povsod je imel svoje vohune in lastne karavane. Njegov dom v vasi Šatormi jc postal mednarodni sejem za črnce. Toda 1. 1898. je bila ta obrt prepovedana in so Angleži obesili vec
■ ■ Si
Prepričajte se!
|tSE
Sil
STRICEK IZ AMERIKE
"Striček. ali ga naročimo se?"
•	Kaj, da bi ga še? — Pa ga dajmo !"
•	Po čokolade nam kupi.s. klobas naročiš in kovače nam daš".
Okrog strica iz Amerik«', ki jc se-
de! v neki gostilni v K ;Iodv( :\?ki "mrharjev". kakor so pravili trgov- ulici je. biia zbiana p; .i.:u eružoa.
J cem s sužnji. Ibrahim je ušel tej , usodi, ker se je v pijanosti spri z
očetom, vernim muslimanom. Z t revolverjem v roki ga je oče na-j podil od hiše. Ibrahim .se je prese-VZ8°~jiil v Kairo ;n namesto črncev e piičel prodajati bele žmske. Zalagal je z "živim blagom" vseh pei delov sveta. Bele ženske: Poljakinje. Židinje. Nemke in jugoslovan-Eke služkinje iz Kar^ oz. Aleksan-
drije jc prodajal v Damask. Bejrut r organizacijsko nobeni i	v-
, indijo. Ameriko. Nasprotno so rj-
rr. ie črne žene iz Sudana, Senega-
Ii.ie, Konca — v Evropo. Ibrahimu
so služili tisoči detektivov, blaga j-
Na uiio mu j-e .. iazna ir. ljub;zniva thijge sLi.aii mu jc mt k a Z. Tre; jr Milka R.
ika ya
dno pn-a G. Ou la Iv.tr.-
ie vsa i:
Ljubljano in pričel Omana znova zasliševati.
"Kaj boste, ne trudite se. priznajte pošteno, kje ste denar dobili'.
Videč okrog sebe samo resne o-braze. re je Oman končno vdal in povedal, da si je pridobil dcr. ;r kar tak- le rnimcgiede .
"Dne 11. decembra sem prišel iz z ,r i. Postopal sem nekaj časa po Ljubljani, nate pa sem
15. dee.
G.
ko. a ona mu jo jepočast ii nje; ila Nr. ne. n em ti nice-' mu je pogled peromal do ure in zagovarjat) in tu potrebno, da čudil se je. kako Ijitro mineva čas.
in odločil v raz- Premišljeval je, kako bo v salonu z njegovo lepo opravo, z antično vitrino in rdečo perzijsko preprog t, kako bo v salon*, ki si ga je ur-dil po svojemu okusu in po svojih
Tn
ko on ne bo vec sedel pole^ ^aProSf n1' da P° m° in ko je v drugič okušal cuj žnosti čimprej obnove. —
Up
rava
lista.
enutka. Dobiva se *etek J utri tmas v dan na razpolago, da vse rr.lr-i " pretnUUi. Ce bi se pa jutri ne t di >cil, ki mirno premisliš in ne l«on. vplivala jaz nate. tedaj ..." --' T« naj?' — "Tedaj bi te prosila oa ne prideš več."
Noe in naslednji dan in naslednjo noč pred petkom je prebil v mukah. Ponoči ni spal in če je za-o I'mal, se Je takoj prestrašeno prebudil; podnevi pa je hodil kakor v omotici V petek predjwldne se je to stanje stopnjevalo do neznos-nosit, Olava ga je bolela, v žilah mu je plal tekoč ogenj In telo mu je mrzlično vzdrhtevalo in čim dalje bolj vroč boj se je bil v njem med ljubeznijo in dolžnostjo. A kolikor
.okolsko ali protisokolsko? Iz pro-jnlkcv in nad20rnik0V po vscm SV(
glasa jugoslovenskega Sokolstva vi- gamo y Kairi delalQ pri ^^
cttn;. da država usvaja misel sokol-!	„	, .
j	1 dO knjigovodij. V posebnem zlateM
sko kot osnovo vsega stremljenja
in da ima, kar je bila doslej ideja}
tisočev. postati vodilna misel vse-j
ga prebivalstva Jugoslavije.
navodilih, ko ga ne bo več tu med tem ko je pcča&i srebal čaj, ;e i pogledal na uro, ki je kazala sedaj j
štiri minute cez tri četrt na tri, a i
i
je obsedel in ostal. Zena je morala j opaziti njegove opetovane poglede i na uro. Ali ne greš v klub? Danes i je petek." Ponižno in enakomerno] se je glasilo nje vprašanje. Vendarle je bilo v njenem očesu nekakšen odsev preplašene napetosti in ski-bi. Začutil je nje pogled in se mu je zdel kakor obtožba. "Da, seveda grem," je menil brezbrižno, ' skoraj bi bilo pozabil." Poslovil se je. Stopil je v svojo sobo. Hitro je tam
plašču je nastopal kot sodnik svojih nastavljencev In sužnjev ter je včasih odredil tudi ustrelitev. TO jr izvrševala Ibrahimova garda Smatram, da morejo novo ero dr- ! v razbbjnikovih kleteh so našli žavne telesne vzgoje, podpirani
čas pc Aala i;o temenu, vmes p;i .sta : c ou^-sjio, nje«.. .u-cak' D.. ■ L. in zr.ancr Fr.mcc K Družba je bila na moč razigrana, vca. r. s; kakšno /apeli ali priklicali mr.ža. k^ je zaigral na klavir. Naiikarieu j ■ bila izredno ustrežljiva in jr ne :-la na mizo liter za litrom. V kuhinji so se suk.ili okrog ' te:*.ilnik-. in Ponašali vsak čas kaj c .bi":
"SUička" je igral 40-letn: Slav:;'. Oman. bivši trgovski pomočnik Fo-: rcgrl je vsnk hip v žep in metal p< mizi denar in se bahal. vse dotlej da ji pristopil policijski agent, k-ir.u je namignil, naj stopi njim. Oman je ubogal le nerad, vendai fi ni upal cpjrekati Družba je ob-edela sama. kajti "striček iz Am"-
Likal
D\
Cerkf ?. k ;fr oprla
ei ;
ii se • mi nemi e
roi
ne
ugledai na ot.ii vzci in i? ;.nil pre..••'.•>. Nihče c cesti, sem zui odprl in prestol de-3 0.000 Din. Če sem
n.
nc
I

t
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
za leto 1930
so izšle. Oni, ki so jih prej naročili, sojih dobi li direktno od Vodnikove družbe v Ljubljani, mi pa prodajamo zbirko štirih knjig za
KNJIGE SO NASLEDNJE:
VODNIKOVA PRATIKA
vsebuje veliko sanimivosU Is naravoslovja, narodopisja, fislke ter razne dragocene nasvete sa hiše in
V BORBI ZA JUGOSLAVIJO *
Ta knjifa b« posebno sani mala ameriške Slovence, ker je v nji več zanimivih slik ameriških Jugoslovanov, ki so se med vojno savsemali za Jugoslavijo.
LECgrOV GRAD
— je sanimiva
ZGREŠENI CILJI
povest mladega pisatelja J U S A
zanimali slehernega čitatelja. Pisatelj Slavko Savinšek je zajel snov sa svojo povest globoko ii življenja.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 Wert I« Street < > • Ne* Ytfrfe, N. Y.
Kako se potuje v stari kraj m nazaj v Ameriko.
Kdor je nsnm]ai potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listLb, prtljact la drugih stvareh. Tiled naše 4*»Ifo-letne izkušnje Vam ml samarem« dati najboljša pota si. žla in prlpo* ročamo vedno ie prvovrstne parnike.
rike" se ni več vrnil Cez čas sta od trupla dveh od lakote umrlih Fran-j s*cpila v sobo dva stražnika, k. avtoritete cele države, provesti naj-| rozin j in več zamork Obsojene so ■ sta pozvala tudi ostale naj jima lažje oni možje, ki so doslej požrt-' bile na mučno smrt zaradi "trmc|slede Kmalu je bila zbrana v. a ?:-vovalno vodili Sokolstvo. J ugoslo-Un veleizdaje". Policija se je Ibra-j*"^ druiba na polic U ski stražnic, vensko Sokolstvo zato dejansko iz- ' hima bala. Njegove žrtve so molča- kJer <'0 Pričeli spras puščeno biti ne more. razpuščeno ' le P~ed sodniki, ker so bile v stra-more biti le ono. kar je protisokoi-; hu življenje. Veti policijskih komisarjev je od Ibrahima prejemalo stalno plačo. Vedel je za vsak korak policije in je postajal vedno vplivnejši. Leta 1912. je imel v Kairi do 300 prostitutk. Vojna mu je pripomogla do novega razcveta. Prodal je na fronti do 1200 deklet in leta 1918. je imel v Egiptu 180 javnih hiš. Aretirali so ga slučajnu.
sko in protijugoslovensko, vse. kalne razume, da demokracija ni samo v formi, temveč pred vsem v duhu in ciljih. Tudi staro ime Kra-' ljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev' je sedaj izginilo, tu je Jugoslavija, tu so Jugosloveni, združeni v močno enoto in za to enete je
Todl ne državljani camorejo po-tovati v stari krj ap oHik, preskrbeti si morajo dovoljenje povrnitev (Return Permit) Is Wash-j narodne ingtona, ki je veljaven sa cu leta. Bres permita je Kdaj priU nazaj tudi ▼ teku C. in biii se ne poii »ajo ved ▼ stari kraj, ampak ca m osebno dvigniti
v stari knj. Prošnja sa permit se mora vložiti najmanje pred nameravanim in oni, id potujejo preko Kav Yorka, je najbolje, da v prošnji sraaWja. naj jim pošlje na Barge Office, New York, N. T.
treba se^aj krepke in enotne vzgo-; je od Štipa in Vardarja do Maribo- v pijanosti se je potepal po ulici, ra. Duh mlade jugoslovenske de-' A čim Je prišel v ječo. se je vsula mokracije zahteva v prvi vsti oja-' tQča pritožb. Obsojen je bil na do-čltev državljanske zavesti in čuta življensko prisilno delo In ves Egipt solidarnosti, kar je oboje 'rse je oddahnil.
prvi pogoj, da se demokracija razvije tudi po formalni strani.
Na novo organizacijo v Jugoslaviji gledam s stališča človeka, za katerega je državna in narodna
Ibrahim je zapustil 150 hiš in baraJc v vrednosti celega milijona funtov, za 120 tisoč funtov pohištva. 100 tisoč funtov gotovine in veliko draguljev ter zlatnine. Za
politika prva stvar. Kot Sokol ve-1 dedščino se pravdajo njegov brat
KAKO DOBITI QVOJCS STAREGA KRAJA
IZ
Glasom nove ameriške priseljeni-Ike postave, ki je stopila t veljave ? prrlpa julijem, ros is jufoslefa*-ska kvota 845 priseljencev letna, a kvotnl viseji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti no. Sta ris* ameriški* državljanov, možje ameriških državljank, M sa se po J. juniju 192*. leta poročili, žene in neporočeni otroci tspod 18. letu poljedelcev. TI so opravičeni do prve polovice kvote. Do druf« polovice pa s c opravičeni žene tn neporočeni otroci ispod Zl. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v t« dešeJo sa ssal-no bivanje.
Za vsa pojasnila se obračali« ne pasnano la sanesljivo
SAKSER STATE
M CORTLANDT STREET NEW

rujem. da bo nova organizacija izvajala sokolski program, v najširših vrstah jugoslovenskega narodu. To znači že samo na sebi mogočno ojačanje državne in narodne misli.
Razume se, da je končni uspeh stvar razvoja in dobre volje vsen činiteljev, ki so policani k sodelovanju. Sigurno smemo predpostavljati, da imata to dobro voljo | vlada Petra 2ivkoviča ln j ugoslo-j vensko Sokolstvo. Quh in čin stal vse. Ako bosta sokolska duh in čin. potem bomo temu novemu delu izkazovali isto simpatijo, ki smo jo
in dva baje posinovljena tujca. Zastopajo jih najvplivnejši kairski odvetniki in je ves Egipt radoveden na izid te pravde za milijone "največjega mrharja".
KJE SE NAHAJA moj brat JOHN ANZELC. doma iz Studenca nu Blokah. Pred petimi leti je bil nekje v državi Colorado, najbrže v Lcadville. Zato prosim naše rojake. če kdo kaj ve o njem. da mi sporoči, zakar mu bom zelo hva- j kdo ukrade".
sevati najprve "strička iz Amerike".
Našli so pr: njem ntkaj nad lOCit dinarjev gotovine.
• Kako ste prišli do denarja?"
"Prikvartal sem ga".
"V Ljubljani?"
Da".
"Nerodna stvar. V Ljubljani niste bili. ko ste vendar izgnani iz mesta". •
' Pa sem vs3eno bil v Ljubljani".
Molk. Zaslišali so tudi Drejo. Franceta. Maričko, Ivanko in Mil ko. Ti so izpovedali, da so izsledili "strička iz Amerike" v Kolodvorski ulici. Vzel jih je s seboj, vabeč jih na gcstijc. Seveda so se takoj odzvali, pa sc morali na policijo bas. ko naj bi postalo najbolj fletno.
Po kratkem zaslišanju so jih izpustili, dočim so že 19-krat pred-kaznovanega Omana pridržali v zaporu. Ker mu nisi mogli verjeti, da je denar zares priigral in se je Oman pozneje tekom zasliševanja izpozabil ter povedal, da se j3 mudil pred par dnevi pri neki poznani rodbini v Pirničah pri Medvodah. Policijski nadzornik Matko Močnik se je odločil, da odide tja na poizvedovanje. V Pirnitah je izvedel pri ženi delavca Ivank: K , da hrani Oman pri njej 4600 Din.
"Spravil jih je tu. rekoč, da 1 bclje tako. ker mu j ill sicer lahko
podal v r t no torbico, jo pri vratih na vif'ei. Hiter p;, '^oiju torbic * < nar. Bilo je ekr bil vesel, vprašate"7
"Ei. menda! Komaj sem utegnil pogledati in razbrati iz nekih listin, da ie denar la.st gostiln i čajke in trgovko Angele Pre.ša Pridirjal sem v Kranj, se oglasil mimogrede v neki gostilni, se nato odpeljal v Medvode. se oglasil v Pirničah in se odpeljal nato v Ljubljano Tu sem ?bral okrori m c? stare p.iznance in peznanke jih zabaval	Striček
iz Amerike". 7da~ pa je te pe.smi konec ir. me imate zepet tu "*
Pc kenčanem zaslišan u so sestavili protokol k Omanu je p* istopil . tražnik in sat zopet odšla na sodišče. tja, od koder so spustili šele pred kratkim
SEDEM LET BREZ DEŽJA
"Sidney Manchester" poroča, da nisc videli v mestu Mount Morgan v Avstraliji že nad sedem let dežja. Redkokdaj so našli otroci na cesti žabo. Ce so jo spustili v vodo, je utonila: žabe v teh krajih so se popolnoma odvadile plavanja! Voda se deli iz mestnega vodovoda v strogo določenih količinah. Kopanje je ostro prepovedano Lastniki Kopalnic lahko čakajo na naliv ki bi jim napolnil strešne cisterne. Ko se oblačijo otroci za šolo, jim matere brišejo obraze z vlažno cunjo ali rokavico. V jutranjih urah imajo vedno najmanj vode, ker jo deli mesto šele ob 9. uri.
ležen. — Frank Auzele. 101 Victoria St., Lachine, Que.. Canada. <3x 13.14.15»
ran*'
4'Nas in Rusov je stošestdeset milijonov/' — je rekel Črnogorec, ko je hotel poveličati svoj narod. Vseh Slovanov skupaj je dosti vec kot stošestdeset milijonov. Podrobnosti o tem lahko citate v članku "Družina slovanskih narodov", ki je izšel v Slovensko-Araerikjuiskeni Koledarju za leto 193QL Stane 30 centov. — Knjigarna "Glas Naroda", 216 W. 18 Street, New York, N. Y.
mm
Nadzornik se je odpeljal nazaj v
NAZNANIL O.
Cenjenim rojakom in rojakinjam naznanjam, ca sem prevzel
MESNICO od dobro poznate ga Josipa &etina na 3336 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio, kjer bom tudi jaz vedno gledal da bom odjemalce dobro postregel z vsakovrstnim svežim in doma prekajenim mesom. Pošiljam tudi na vse kraje fino suho meso, klobase, plečeta in šunke.
ZaR> se priporočam za naročila, posebno pa še rojakom iz mojega okraja Fara pri Kočevju. Moje geslo je: dobro blago in cene zmerne
JOHN BAUER. 3836 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
I2x 13&16)
OTOK RAKOV IN PODGAN
V Sydney 'Avstralija) so prispeli ponesrečenci z ladje Norwich City', ki se je raztreščila v Tihem oceanu. Rešeni pripovedujejo grozotno reči o katastrofi, ki jih je zadela. Parnik je zadel ob koralne čer kakšnih 200 m od neobij udenega otoka iz Gardnerjeve skupine. Ker je biio morje zelo razburkano, se le parnik kmalu napolnil z vodo in potopil. Treba se je Diio hitro rešiti na otok, čeprav je biia oibavi-ca silna in je v morju kar mrgolelo somov. Ena jot ljudi so somi tudi požrli. Ostali -o s težavo dospeli do otoka, kjer jih je pa čakalo polno novih grozot. Otok je namreč prava naselbina rakov in podgan, ki jih je tu na milijone. Vse je go-mazalo od njih. Ponesrečenci so morali zgraditi cele barikade proti tej golazni in vzdrževati stalno stražo, dostikrat pa Je prišlo do ljutlh spopadov z gnusno živadjo, pri katerih niso vse palice nič zalegle, da ne bi napadenci odnesli bolestnih ugrizov in vičipcev. Šele po štirih dneh in nočeh Je prispe« la ladja, ki je nesrečneže rešila te tega pekla.
"O LAS NARODA"
NEW YORK. MONDAY. JANUARY 13. 193«
The LARGEST SLOVENE DAILY
8. A.
Najdenka
Možnost naselitve drugih svetov.
ROMAM IZ ŽIVLJENJA.
Za Gtas Naroda priredil G. P.
< Nadaljevanje, i
Nato pa je prišel xopet H an no Rein&hagen ter napolnil hišo s svojo *ivahno«tjt Bil je iirokopieč, velik in plavolas mladi mot, iz katerega »ljala moč in zdravje. Iz njega je izhajalo nekaj zmagovitega in
LUkot&oljiveca.
/. nedeljo opt letne so povabili h kosilu mladega pastorja, kot so iratli navado storili enkrat na mesec
Inga pa Je povabila par prijateljic k kavi. Par poletnih tednov, do
koma .septembra, bo hitro minulo in ta čas so hoteli porabiti skupaj tako pogoato kot ie mogoče
Ebba je šla rada na grad Nosila je zty<j čedno, belo obleko, s polovičnimi rokavi ter globoko izrezano.
Kra*no je izgledala v njej in z začudenjem so zrli učiteljevi za njo. kaJU vsakdo Je Je moral oocudovati
Ah ce bi Jo stansi videli sedaj! — je rekel učitelj iz svojih mi-»'i Zadel pa je r.a »koto sovražni pogled svoje žene. ki i** razburjena odgovorila:
SUiu Ebfcn ' Mi smo stanši Ebbe! Drugih starišev nima! Kljub temu pa sta živela v stalnem strahu, da jima bodo nekega dne skuša-Jj ugrabiti Ebbo Borila ?e bosta za tega otroka, kot levinja za svoje-r« mladiča!
Nekaj za *fcrb m strah je morala vendar imeti gospa Berta! P' »n. nestrpnosti je ixtsla Inga prijateljici naspioti za par koraki, Tik pred %'hodorn v park *ta se srečali ter korakali priročno po
parku proti fradu Grofica se je umaknila, da se odpočije, dočim so peopodj* raaprav*|atl • v** I: n.Mjri'. vprašanjih Inga .se je pri tem cv-
( ■ < ■ i lu pr:; luvil) poti ko a Um drevesom mizo za kavo. Inga .i • ,'fcrr.\ tki <ian kak dru*i prostor v priljub'ienem parku, kjer o pili kavi, ter druaace zabavali
2e . vodu} /;utrai te uapvkla gospodična več potic, ki so stale se-tiaj na po%trnjem miri.
Avgustovsko soinee je kisk) na livadi in opojno so c vetele rože i a velikem rondelu.
stroj za kavo. je prebudila Inga Od mračnega ozadja se je dviga-
Prizadevmja prof. Obcrtha za raketni polet v vsemirje so v javnosti vzbudila veliko zanimanje za neznani svet izven območja naše zemlje in zvezdoskrvci vseh narodov marljivo proučujejo prilike, ki bi
Zi možnost naselitve Venere bi b'lo treba tudi ugotoviti, da-li je na tem planetu kako življenje, kar pa za sedaj ni mogoče, ker Venero] stalo obdajajo svetlejši in temnei-fi oblaki. "Taka pa je tudi n ši
omogočile človeštvu, da doseže kak zemlja," pravi prof. Stratonov. "in
drug svet.
Priznani ruski zvezdosiovec V. V. Stratonov, ki živi v Pragi, veruje f uspeh Oberthovih poskusov in izjavlja, da so poleti na druge planete le Se vprašanje časa. Ober-thovi poskusi so uresničljivi in te-nelje na pravilnih dognanjh. Vendar prof. Stratonov ne veruje v polet na mesec, ker tam ni zraka in bi ljudje tam ne mogli obstati.
Morda bi se v bodočih časih temu dalo odpomoči s skafandri, t. j pripravami, ki jih imajo potapljači, ako bi bile te priprave opremljene z zadostno količino stisnjenega zraka Vend r bi bilo tudi v tem
vendar živimo na njej."
NOVI VIDIKI V BOJU S TUBERKULOZO
V " Science Nevts Letter" je izšel članek ravnatelja washingtonskega "Science Service" Edvina E. Slos-sona o novih uspehih protituber-kuloznega boja v Ameriki. Slossou piše:
Vse organizacije, ki so se doslej v Zedinjrnih drž -vah bavila vsaka za se z bojem zoper tuberkulozne bacile, so se zednile pod vodstvom primeru bivanje na mesec u '*> pre-. Raziskovalnega komiteja ameriške hodnega značaja.
Mt-dtem ko Je Ebba pripravila mat*t ter poklicala gospode k kavi \ u.la prHeatna pitava Ebbe Med njene lase se je prikradel solnčni Zares. m igral z njenimi lasmi.
Naravnuat presenetljivo je učinkovala prikazen te deklice. Hanno j čutil to kot razodetje Kot prikovan je obstal, dočim sta grof in mla-«ii iluliovrnii <xlsla naprej, uv bri^aioca se na nikogar, kajti zaposlena sta bila t «elo živahnim govorom.
T« je bila torej Ebba Lene, mali škratelj iz učiteljeve hiše, za katero se ni nikdar brigal!
Kako zelo ae Je razvila ta deklica!
J nikdar poprej ni videl tako čudovite lepote! Z enim samim poji !<'d<wi jo Je objel Ta čudovito rasla, vitka deklica z bledim, ovalnim c bratom In sinjimi očmi — kje neki Jo to videl?
Na hvi.j neprisiljeni način jo je nato pozdravil, nakar je vprašal, če sc ga ar kaj spominja?
be veda' Je vzkliknila Inga, vesela, — nikdar ni jjozabila Ebba da si njo in mene vedno imenoval neumne gospe"- Na smrt razžaljena Je bila'
O. potem si moram prizadevati, da zopet popravim zločin! — Naknadno te prosim odpuščanja, a v opravičilo 'ahko navedeš, da jt t U gottka zame vedno pojem velikega užitka — kajti jaz sem hotel riiadi dami izkazati s tem le veliko spoštovanje
Prijeli so »e smejati. Sedeli so udobno pod košatim drevesom ter uživali nedeljakl mir
Kako krasno je vendar pri nas! — je rekla Inga. — Mama, želo težko «1 mislim da nas ne bo več tukaj v štirih tednih. Ali mora biti tako? Jaz bi ne šla rada proč!
—	Da, dete moje, mora bitfl Ti moraš videti nekoliko sveta. — V Dratdanih se ie ve«ele na nas. Moja pri'ateljica. baronica Brandeck, se zelo zanima aatt Potom nje boš imela tudi skoro preveč zabav. Ona je zelo vesela in njene prireditve so vedno zelo originalne! Pri njej se ne more človek nikdar dolgočasiti*
Ali ima tvoja prijateljica sina. mirna1 — je vprašal Hanno.
Ti vendar veš Hanno' Miadi baron Brandeck je zelo eleganten Zelo J« tudi priljubljen pri damah.
—	Svojo družbo v kopališču hočeš torej obnoviti, mama. ker ti zelo ugaja*
To znanstvo je staro ie več let. Hanno. — je poudarila grofica
Želim si. da bi gospodo že preje spoznal. Mene veseli zelo, da borne našli v Draždaruh take j primemo druščino! . ...
In*.* je pazila na pogovor med bratom in materjo in prvikrat j: je pri la na misel da jo najbrž hočejo oženiti. Mogoče so že za njenim hrbtom razpolagali ž njo! Iz tega izvira živahna korespondenca matere * baromeo. katero so pred par leti spoznali v Kissingen. Kako zelo je sovražiLa tega 'eP gantnega, mladega barona Brundecka", čeprav ga ni niti poznala' Njena veselost Je popolnoma izginila. Poročili je ne tiodo kar tak > brez ljubezni Postala je nenotela tiha in molčeča Turn Ebba se ni mogla danes neprisiljeno obnašati. Oči brata prijateljice so počivali na njej tako ustrajno. da se je £utila moteno ter se vsled trsa mignila srečati te gospociske oči.
kByguii ► pa -t »i,- al tu žel?o grofice na klavir ju Bee-Dair.t utt ie / njim v godbeni salon, dočim sta grof in Haimo na terasi ter pila hladno pijačo
Velika tišina k vladala po prostemu, v katerega so prihajali le
Hivetiikt na klavirju. Vsi predmeti so izginjali v nedoločno te-mo in v ,a kdo jc užival moč glasov. Inga *e ležala na velikem stolu Medlem Je lahko povsem neopazen o opazovala obraz mladega duhovnika ki Je bil popolnoma osvetljen od svetilke.
Srce ji je postalo zelo mehko. Izpolnjeval je vse njene misli in če bi njega ne smela vaeti, — bi sploh nikdar ne vzela nikogar. Mama ima lahko ž njo Bog ve koliko načrtov, a ona se ne bo nikdar uklonila.
Ebba je stala pri širokem, odprtem oknu, ki se je odpiralo na teraso Kako so peli in vriskali glasovi klavirja, pod spretnimi prsti Kri-tiela! S tako unemo ga ni ie nikdar slišala igrati! 1
—	Krasno! — Je vzdihniia grofica za napol zaprtimi očmi, ko Je sedela na stolu ter požirala godbo Kristela.
Ebba poleg nje se je naenkrat stresla. Neka vroča roka se Je polotila na njeno ramo. Bila Je roka Hanna, ki je stal tik poleg nje. Stopila je nehote korak nazaj dočim se je kazal na njenem obrazu odpor.
_ Krasno! — je ponovil Hanno. — Vaš brat je umetnik, kajti njegova igra Je privabila celo mene. ki nisem niti malo muzikaličen.
Obrnila je proti njemu svoj obraz, kajti veselila jo Je hvala, katero Je izustil nad njenim bratom. Ko pa je zrla v njegove oči, je vedela takoj, da ni btlo mišljeno tako in to, kar je hotela izgovoriti Je ostalo popolnoma ne izgovorjeno
Nlkaka beseda ni mogla priti preko njenih ustnic.
Plaho je stopila od okna ter proti Ingi ter se naslonila k prijate-
tDalje prihodnjič.)
p
t ho ob«*
protituberkulozne zveze za sistematičen vojni pohod proti tuberkulozi Več kot sto kemikov, bak-teriologov. drugistov. fizioRjgov in zdravnikov v vsej Severni Ameriki skuša red3j izvesti enoten ofenzivni rarrt Njihov prvi - - i I j ie bil o c.-;.rfT. v-r .: bolezni. Kr. so to doses-i. j-f kr< alio njihovo raziskovali e na dr uro. končnemu smotru bližjo p, j t • na iskanje sredstva, ki
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNI2ANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE FEADER) Stane samo
$2.— naročite ga pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 West 18 Street Near York City
(Cretan je Parnikov
— Shipping New« —
bi ta vzrok odpravilo in ozdravila lonijah živih bacilov. Ce injiciramo
nesrečno jetiko.
Že dolgo je znano, da je tuberkuloza v zvezi z nekimi rastlinskimi paraziti, bacili, ki se vgnezdijo v stanicah pijuč ali kakega drugega dela telesa in tvorijo v obliki majhnih vozlov gnezda oziroma kolonije. ki jih imenujemo tuberku-le. Toda kaj je krivo, da te majčkene živi zlomijo krepko moč mladega človeka? Kako to, da majhni
Že danes na zemlji preko LuOO milijonov ljudi, eez nekoliko stoletij pa bo zemlja tako preobijudenn. da bo moralo človeštvo misliti ni izseljevanje na sosednje planete, kakor se danes seli iz Evrope v Air®riko V to svrho si bedo me: ljudje izbrati planet, ki bi bil po ovojih življcnskih prilikah najboxj podoben zemlji. Tak planet pa ni Mars. kdkor se je doslej splošne mislilo, ker znaša tam srednja toplota 15 stopinj pod ničlo, marvei bolj oddaljeni planet Venera, katere srednja temperatura dosega 24 stopinj Celzija n\d ničlo tedaj toplota, kakršna vlada na zemlji le ob ravniku.
Na Marsu tudi ni vode in atmos-ferični tlak znaša homaj eno četr-1 tino normalnega zračnega tlaka, kakršnega je vajeno človeško telo in ki vlada pri nas le na najvišjih kolonija teh mikroskopsko drobnih gorah. Kar se tiče Venere, so prili- vsiljencev povzroča vročico in poke na njej najbrž zelo ugodne. Ve- tenje, splošno oslabljenje in hira-liki madeži na Veneri niso gore. nje celega telesa? Ali ga zastrup-kakor se je doslej mislilo, ampak Ijajo? Aii povzročajo škodo živi ali oblaki, kar znači, da so pod njimi mrtvi bacili? Iz česa obstoje te ži-morja, ki izparivajo megle in obla- vi? Kaj izločajo iz sebe. dokler so j ke.	, živi? Kaj ostaja za njimi, ko pogi-
Na Veneri je dosti vode in tudi.nejo? zračni tlak je tam približno tak. Prvi korak z raziskavanju tuber-kakor na zemlji. Prof. Stratonov je kuioze je bila analiza teh bacilom, mnenja da bi se prvi naseljenci na Dve velika tovarnarja medicinskih Veneri morali naseliti ob ob?h nje-j izdelkov sta ponudila komiteju po-nih tečajih, kjer je vsekakor hlad- Ijubne količine materijala zx ana-neje, in šele nadaljnje generacije ( lize. Dognalo se je. da se da tuber-bi se lahko naselile bližje k ravni-1 kulozni bacil v nasprotju z mnogi-ku, ko bi se privadil njih organizem na toploto in posebnosti podnebja.
To vse že ni več smešna fantazija. kajti medplanetarni polet je danes v svojem razvoju skoro tam. kjer je bilo letalstvo pred kakimi 35 leti. Profesor Stratonov vidi največjo težkočo v tem, kako bi se človek prilagodil veliki brzini poleta j Brzina sama človeškemu telesu ne škoduje, saj se zemeljska obla vr- | ti s hitrostjo 30 km na sekundo. --Vendar pa povečanje hitrosti povzroča krvavenje, oči izstopajo iz' jamic in pojavljajo se tudi dru^'i) nevšečnosti. Morda bi se temu dalo odpomoči, da bi se ljudje v poseb- j nih aparatih navadili postopoma J na večje pospeševane hitrosti. Pri- šne živali, enako vrsto tuberkulov prave bi se sredobežno vrtele z ve- j kakor jih tvorijo živi bacili. Ta dno večjo hitrostjo.	maščoba seveda ni živa z zaplete-
nim čistilnim procesom so jo lomili od vseh drugih substanc. Njo bo mogoče proizvajati umetno iz mi-] neralnih substanc, ker vsebuje iste prvine kot navadne maščobe, samo j po svoji sestavi je enako ms-ščob- j n-P' kislinam hraniv. n. pr. steari-novi kislini. Tu vrsta masti tore.i lahko povzroči tiste majhne vozle, ki ^o tako značilni bolezen in ki smo jih doslej našli samo v ko-
14. Januarja-
Nat-'rt"', <:ni>j\a
1S januarja:
Anici tut. Clitrlx urf. I'.renn n
16.	januarja:
Muen« linn, Cherbourg, Br«-nn»n
17.	januar a:
1U- ilt- Fraru-e. lUvr*
IE. januarja:
Aijuit.-mL*. «
uthfln,	l"r«-i»i»-n
i "i, v»«i.iri't. Cherbourg, li^ml/urs 22. januar ):
t.*.,ritf i ,l.t n> .imatii N"-*t>-'li. Cen va 23 januarja:
Stmt(b«r». UtHilxgne <>ur NJ«-r. Hrrnien 2A Januarja I'.irL-. H^vr«
\W *t»*r»»l:uuJ, Cherirt.iirjr. AmsnTp<>n 29. januarja:
Ct-uig«. \Vu>hlngton, Cb«-rb<>urg.
m r ri
30 januarja
li.;!in, i "l »--ti' 'UTg. Hi>-n>»-n 31. januarja:
Hr»-men. Ch«»rht»urg, lir»»ni»-Q « iiymyir. <^l»»-rl>4'>urit Huma. \';i|««li. Gtii"va'
1. feb«-u*rj»:	
St J• 11. , <"*h»-rtw>urit	1 Iami>urg
i"r«-iwil»-i.t Koitttrit Chi-rbuiiis. I!r»-	
rr»'-n	
.Minnf.T.ki, B>iBtufu	■ur M«-r
6 februarja	
Ijt. ji-J« n, itoulogne ijt	SIcr. Uremen
7. februarjj;	
ii»- l-''iitn f. IUtt*	
8. februarja.	
A«ltilt«t.(a, Chcrlotirg	
MI!M4Uki-r, i'licrbouri!.	Il:unbiirf
t'-M> i.raii,Jr. Nkpuli,	
12. februar,a	
A[Ti»-ri< (*li<>rU>urc, lirnnm	
1S. februarja:	
Mii-n« ti' i . i 'h« rtH»uric.	l<t«rucn
M februarja	
Saiurni.! Tr*t	
15. februarja:	
h^iiub ie, «"h*-i Itourfc.	Hrcm^n
M innf* >k;). < "h»-rt»>i! r|f	
19. februarja:	
u Harding, CU^rbourg. Tire-
to mast v kak organizem, je prvi učinek ta. da se vzpodbudi rast posebnih vrst krvnih stanic. v katerih živi tuberkulozni bacil. Nenormalno pomnožitev teh stanic poruši ravnotežje v telesnem staniče-ju in tako povzroči bolezenske znike.
Drugo odkritje je še bolj presenetljivo. Gre za značilno vrsto sladkorja; če ga vbrizgamo v kri tuberkulozne živali, tedaj žival takoj pogine. Pri neinficirani živali pa je ta morilna snov začudo nedolžna. Ta sladkor je bel prašek, ki se na videz nič ne razločuje od raznih nedolžnih praškov te barve: ima malce sladkast okus in obstoji iz istih prvin kot druge vrste sladkorja, tako da je prav za prav čudno, da ima strupene lastnosti. Zdi se, da vphva naravnost na tako zvane priobisti, kar je vzrok potenja in vročice.
To pa ni edini primer, da se je v bolezenskih kaleh izsledil sladkor; še nedavno so izločili iz mate-mi drugimi bacil gojiti tudi izven riaia pneumoniae več neznanih vrst živalskih organizmov. Uspeva v sladkorja.
steklenici, ki vsebuje nekatere ke-	______—
mikalije.
Naše raziskavanje je prineslo ie dva presenetljiva izsledka.
Med toksičnimi sestavinami tu-; berkuloznih bacilov so našli dve substanci, ki spadata v najbolj zna -' nih hraniv in sicer: doslej neznana mast, ki jo tvorijo tuberkuli in takisto doslej • neznan sladkor, ki lahko ob nekaterih okoliščinah deluje smrtilno.	j
Vse doslej odkrite vrste maščobe in sladkorja so redilne in neškodljive. Sedaj odkrita mast pa PftTHR RHlAIft tvori, če jo injiciramo v telo kak-	lULUiM IlUUfllVI
la naslova na lista, katerega prejemate, ie razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ati direktno, ali pa pri enem slede-1 čib naših zastopnikov,
MICHIGAN
Calumet, M F. Kobe
Detroit. J. Barlch. Ar.t JanezicJ
MINNESOTA
Chishotmn. Frank Gouže. A Pa-nian. Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr RekuJa. Eveleth. Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John Povšc Virginia. Fra.'k Hrvatlrh Sheboygan, Johr Zorman West Allis. Frank Skok. MISSOURI
St. Louis. A. Nabrgoj
MONTANA
Klein. John R. Rom Roundup. M M. Panian Washoe, L. Champa.
NEBRASKA Omaha, P. BrodericlL
NEW YORK Gowanda, Karl Sternlsha. Little Falls, Frank Masi«,
OHIO
Baiberton, Jonn Balant. Joe Hiti Cleveland. Anton Bobek, Chas Karlinger, Louis Rudman. Anton Simcich, Math. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Girard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. K u niše Niles. Fiank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar
Youngs town, Anton KikelJ.
OREGON
Oregon City. J. Koblar.
l'rri.1,1. Kca
20 februa'J*
s- .titi	» ir Mt-r, Urtrien
2!. ftbru.i r ja
Pari." lla\r« M.ijemu-, fl^rt-airs Itirtn^n. ciitrbiur*. firemen \\ i !>rt'i, «'ti^i •>«>(i; p Napoti, J«n«ii» 22. februarja
OrM i.iml, 4 'ht-rb-'iirg. Hantburg
26	februarja
w axhlngi'in, Cherbourg. i(a<n-
»» trK
27	februarja:
CUwliouri^, llr^m^n
R DNI PREKO OCEANA;
Nijkrijii in najbolj ugodn* pet s* B«l«v*nJ* na ojremniti «irnlh.lh:
HE DE FRANCE 17. jan.; 7. feb.
• 7 P. M > (IP. M.I PARIS 24. jan.; 2L februarja
<5 P. M l '1 P. M >
i
N'*J»t»j»» pot po teiftsntcl. V'ukd
e v litucbDi kttblui a turni a^darni
nI u4<il>u>i>il — Fija'a Id alavne. "rtDm«k» kubinj*. !mr*4ao olsk* conc
"ooLIKK«!)*!« Mttnu
all
FRENCH LINE
II STATE STREET
NiW YORK. N. Y.
Midway, John 2ust. Moon Run, Fr. Podmllšek. Pittsburgh, Z Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto. F B. Demshar. Reading, J. Pezd'rc. Steelton, A. Hreu. Unity Sta. In okolico, J. Skerlj, Fr. Schllrer.
West Newton, ^oseph Jovan Willock. J. Peternei.
BREZPLAČNI POUK.
BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki se žele nauči ti r.ngleški in hočejo postati državljani Združenih držav. Oglasite se za pojasnila v ljudski šoli štv. *7. East 41. cesta v petek zjutraj od 10. do 12.. soba štv. 308, ali pa v oondeljek in sredo ob 3. do 5., soba 413.
UTAH
Helper, Fr. Krebs.
WEST VIRGINIA:
Williams River, Anton Svet WISCONSIN
Milwaukee, Joseph fratnik Jos. Koren.
Racine In okolico, Frank Jelene.
in
Vsakovrstne
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
c
se dobi pri
NARODA"
216 W.18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3S7S
i IPOPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN

PENNSYLVANIA; Ambridge, Frank JakSe. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Clarldge, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro vanšek.
Crafton. Fr. Machek. Export, G. Previč. Louis Jupan- WYOMING čič, A. Skerlj.	Rock Springs. Louis *i»acher.
Farrell, Jerry Okorn.	Dlamcndville, F. Lumbert.
Forest City. Math. Kamln.	-
Greensburg, Frank Novak.	Vsak zastopnik izda potrdilo ra
Homer City in okolico, Frank Fe- svoto, katero Je prejel. Zastopnike renchack	rojakom toplo priporočamo.
Trwin. Mike Paushek.	Naročnin* za "G)as Naroda:
Johnstown, John Polanc, Martin Za eno leto za pol leta $3.; Koroshetz.	za &tirl mesece $2.; za četrt leta
Krayn. Ant. TaužeiJ.	ti 50.
Luzerne, Frank Balloch.	New Yors City je $7. celo leto.
Manor, Fr. Demshar.	Naročnina za Evropo je 07. za ce-
Meadow Lands. J. Koprlvšek.	^»o

CALIFORNIA
Fontana. A. Hochevar San Francisco. Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter CuUg, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Sail da. Louis Costello. Walsenburg. M J. Bayuk
■ INDIANA
Indianapolis, Loula Banicb
ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bliah. J. Bevčič, Mrs. P. Laurlch, Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anselc. Mary Bamblcl'. T. Zaletel, Joseph Hrovat. La 8alle. J. SpeUcb. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago Anton Kobal . Springfield, Matij« Barborich Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek In Jote
KANSAS Girard. Agnes Moftitt Ksnsis City, Prank £agar. MARYLAND Steyer, J. Cent. Kltsniller, Ft. Vodoplfec.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
.VESELICE, W ZABAVE
OGLAŠUJTE
««
GLAS NARODA" ne čita samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci ▼ važi okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE