NA VERNE DUŠE Ivan Potrč Nana se je vrnila iz hiške — sfpravila je otroike — in sedla na stolček; podprla si je glavo, z rokami, oprtimi na kolena, ko da bi si hotela odpočiti, za ves dam, in se ko v prazno zazrla predse, nekam po kuhinji. Stari Mihorič, sosed, ki bi moral odgovoriti, je samo rekel: »E, bilo je, tako, a kakor se ne bi Simelo zgoditi. Prestala je, sirota, kaj bi se spominjali...« — in isi pričel vnovič, v drugo ali v tretje že, zažigati tobak. Tlačil je pipo in potegoval, ali nič prav mu ni hotelo goreti; prsti z vžigalico iso se potresali, da je pipa komaj kdaj ujela plamen in ga sfknila vase. Zaziral sem^ se v inzanje njegovih prstov, bili so ko od mraza skrepeneli, in za trenutek pomislil, kako bi mu lahko- vztrepetavali zaradi spomina, zaradi ispomina na Tilo, ali to miisel sem hitro pregnali — Mihorič se je v -teh zadnjih letih, ko sva se redkokdaj videla, do kraja postaral, samo poraščeno lice in brada sta ga še bila; bila so leta, bilo je celo' življenje, kar mu je po+resalo r6ki. In ti skre-peneli prsti so zatein zanesli vžigalice na mizo in jih potisnili na sredo, na mojo stran. Tam je bila izabela — bila je njegova, malo-poprej jo je prinesel iz kleti — in stari jo je nalil ter potisnil kozarec po mizi, proti meni. »Janžek, pij!« je rekel, me pogledal in kimnil, ko da bi me hotel spraviti k volji — na Tilo, na pokojno hčer, po vsej priliki ni več mislil; potegoval je pipo, na veliko in na glas, da mu ne bi kaja še enikrat ugasnila. Lahko sem videl, da stari ne razmišlja več o onem, kar sem hotel zvedeti; da je v resnici že pozabil na hčer, na pokojno; ali v meni je ostal za ta večer preveč živo v očeh s travo porasel grdb, kakršnega )sem našel večerko na Rogoznioi, na našeim pokopališču; preveč živo je ostala v spom.inu ena sama svečka na grobu, med tisto na hitro opleto travo, in sprana tabla na lesenem, križu; premalo sem tudi takrat pred leti slišal, premalo sem kdajkoli zvedel o Tilini smrti, kako je morala znenada umreti, da bi zdaj, ko sem že enkrat načel s povpraševanjem, lahko nehal in pustil vise za zmerom, pozabi. Nehote )sem obstal s pogledom na Nani, na njenem usločenem hrbtu, na pol mi ga je kazala — ali Nana je sedela, ko da bi je zavsem zmanjkalo. Strmela je po kuhinja, čez repnike in čez škafe, ko da se je kdo bi vedel kam zamislila. Preostal mi je samo- še Franček — in nehote sem se ozrl vanj: na pol se je prislanjal, na pol 599 je sedel na kumenu; ko pa je bolj začutil, ko videl ali opazil — uprl sem pogled vanj —, kako bi rad, da bi vsaj on kaj povedal, o Tili in kako se je zgodilo z njo, kako je bilo takrat, pred dvajsetimi leti že, se je tudi ta, brat, zazrl v prazno, čez Mihoriča in preko Nane, žene. Napravil se je, ko da bi mu bila oba odveč, ko da ne bi hotel nikogar več zagledati, kar nas je bilo v kuhinji, še veliko manj pa karkoli povedati ali celo pripovedovati. Vendar, bilo je tako, da niseon mogel več odnehati, tu^i hotel nisem več — kar naprej sem se oziral vanj: bil je edini v kuhinji, ki je bil z očmi proti moji strani — moral me je pogledati! Ali vse tako je samo storilo, da je zadrsal po deskah, zatem pa se je, ko da mu je poistala kuhinja z vsemi nami vred do konca zagatna, stegnil po lampi, jo potegnil k sebi, se spustil s kumena in stopil skozi vrata. Slišal sem, kako so' se zaloputnila prikle/tna vrata, zatem, stopinje po cementu, po istopziacah. Tišina, ki je nastala zatem, ko nismo več slišali stopinj, ko da je nastala nasiloma, je legla na nas tri, kar nas je ostalo, da je bilo, ko da je legla na celi hram, na celi Ilovjak. Zaslišal sem uro, njeno počasno žaganjanje, in zagledal večerjo na mizi pred seboj, tisto, kar je ostalo ali kar smo pustili za verne duše: na pol popito pijačo, ostanke pogače, načet kruh in svinjsko. »A, Franček je šel?« je znenada povprašal Mihorič, se ozrl vame, zatem na Nano; navzdignil je svojo izpraznjeno slatinko in rekel Nani: »Lahko bi nama prinesla še kaj pijače.« Mislil je name, da bi pila; svojo pijačo je imel v Frančekovi kleti, da je doma ne bi prehitro popili. Nana ni nameravala skraja ničesar reči, kar naprej je čumela, ali ko je stati Knova začel zaradi pijače, si je popravila lase za ruto in povedala, ko da bi znenada od kraja začela, ko da bi sebe po-vipraševala. »Ne vem, kako' je to, da ste moški včasih tako zavsem zatolčeni?« Obrnila se je proti Mihoriču in ga pogledala z na stežaj odprtimi očmi. »Mihorič, ali iste gluhi? Po Tili vas vprašuje ... Mihorič?« Ženska je obvisela s tistimi svojimi velikimi in s tako sinjimi očmi, da je zazeblo, na starem — moral jo je pogledati, moral je kaj reči. »A — po Tili?« je povprašali, ko da bi bil gluh. Dvignil je roko, jo koj spustil na mizo in začel grabiti po lesu; skrčil je prste, ko da bi si hotel nohte zasaditi v dlani; zatem pa je ko na lepem iztegnil dlan in položil roko po mizi. »E, Tila!« je zavzdihnil. »Kje je že zdaj vse to? Sirota je bila, rekel sem, prestala je...« Dvignil je roko in jo ko mrtvo spustil, ko da je končal. 600 »Prestala, da! Vsaka prestoji!« je na kratko in z nevoljo pregovarjala Nana; nekaj ji ni biloi po volji, že od kraja ne, odkar je prišla od otrok in sedla; bilo je, ko da starega ne bi mogla prenašati. Sosed je to oibčutil; zganil se je scelega, ko da bi se kotel presesti, in potegnil bolj s iprsti ko z dlanjo po' obrazu; ko da bi pobrisal pajčevino, ki ise mu je zapredla v teii poizabljivih letih; zatem mu je roka ostala na prsih, na predpasniku, in ga začela mečkati; nič ga ni mogla docela premečkati. »No-da, le da je ona kmalu, mlada prestala,« je začel, »drugi pa se moramo še m a rt r a ti; z nami življenje ni bilo tako smilečno.« »Z njo, s Tlilo', zares ni bilo smilečno!« je povedala Nana, ko da bi očitala in ko da bi se sploh ne hotela zbogati s sosedom. »Eh, Nana,« ji je začel odigovarjati na to njeno jezo, »eh, Nana, niisem ji jaiz pripeljal Cafa, sama si ga je privlekla. Kaj pa smo hoteli? Vsi križi bi bili s sten, če bi kaj rekli; poznala si jo, vselej je moTaloi biti po njenem. Saj, kateri ji je včasih še rekel kaj: Barca — bog ji daj dobroi, nagloi je odšla za njo — ji je vse križe zmolila, jaz sem jo nabutal, alli po tistem, z ribnikom, ko jo je Toplekov potegnil z vode, ji ni nihče pni koči več besede rekel, se je nismo več dotaknili; tudi prava ni bila več — ne pravi mi, da ne —, vsem se nam je zdela taka. Rekel sem Barci, večkrat sem ji rekel, da je ona s koso že takrat, od ribnika sem, začela hoditi za njo. Kakšna pa je bila naenkrat! Prej takšna okrogla, zatem pa je bilo vse bolj in bolj zabuhlo na njej. No, in takrat jo je še Caf zmotil — ko ovca je letala za njim. Smilila se nam je, ali življenje, to ni bilo smilečno, tudi z njo ne.« Nana ga je vnovič pogledala, vnovič na veliko — nič ni bila zadovoljna s starim al;i s tem, kar je povedal. »A vi ste bili smileoni?« je povprašala; gledala ga je, ne da bi zmaknila oči z njega. »Smilečni, smilečni, Nana...« je začel ponavljati stari, ko da bi se lovil. »Kaj smoi pa hoteli? Tudi z nami ni smilečno, to življenje...« Prenehal je z mečkanjem, spustil roko na mizo in povedal: »S tabo, vidiš, je bilo bolj sandlečno; Frančeka si td dobila, Nanika.« To je žensko dvignilo, s stolčka. »Strašno je bilo smilečno, Miho-rič,« je povedala in pogledala proč; potegnila je neke cunje, plenice ali kaj, iznad štedilnika in šla. »No-da,« se je oglasil Mihorič, ko so se zaprla oboja vrata za njo, v kuhinjo in v izbo. »Vse je šlo, midva pa sva oistala brez pijače. No-da, bova tudi midva šla, čas je že, za spanje...« Nisem vzdržal, da ne bi povprašal. 601 »Kaj pa iste imeli?« Mihorič je odkimal; zganil jez roko, ko da bi hotel povedati, kako ne gre za tistos kar hočem zvedeti. »Nikoli m;i pamet do kraja ne pove, zakaj se spravi nadme, ko nainese beseda na Tilo, na to nesrečno žensko... — ko da bi midva z BaTco pripeljada Cafa k hramu; pamet mi zato toliko bolj ne pove — saj je sama dioibila Frančeka, saj je saima prišla na Kreflovo. Kaj smo pa tudi hoteli; sam malo veš, kalko je bilo tu, na zgornjem Kreflovem. Stari se je ženil in zapravljal, otrok ni več poznal. Franček je šel po svetu; odšel je služit, doma bi se poklali — zadoisti kmalu ga je še pamet srečala. Da, vsi ste odhajali zdoma, ali ste se odpravljali. Franček tudi še nikakšnih let mi imel, še z vojaščino ni odpravil. Nič ni kazalo, da bi lahko kako začel, deklina pa je prav tiste čase znorela. Morali smo biti tiho, z ribnikom nam je vsem jezike zavezala. Saj, lahko' da to ni bilo prav, da smo bili tiho, ali ikdo bi vedel pri ženski, četudi je tvoje lastne krvi, kaj bi bilo bolj prav. Da, pamet ti teh reči niikdar do kraja ne pove — si viidel Nainiko?« Zares se je zgodilo tako, da tudi meni ni povedala. Mihorič se je dviignil in utihnil. Gledal sem ga, rad bi ga povprašal o tem zaradi Nanike in Frančeka in zaradi njih, Mihoričevih ali Tilike, ko sem znenada zvedel, kako se je zgodilo z Mihoričevoi hčerjo, s Tiliko — e, da ne bi nikoli začel s tem povpraševanjem! Bilo je, ko da bi na vsem lepem plaz spustil, ko da bi pokopal neki celi spomin na Tiliko. »Najprej je bilo tako, naj ti povem, da je Caf deklino znorel, zatem pa je ona do kraja znorela; ni je imel več rad — saj je nikoli ni imel! — in hudo je začel delati z njo, cele noči so bile eno samo stokanje. Vstajal sem in ju razganjal, nisem mogel poslušati — Barca, ona je molila in klicale svetnike — ali razgnal ju nisem. Ko jo je pobralo, to je bilo nanaglo, je bila čisto' črna, tako jo je zdelaval, ta Caf — nikoli ni bil nika^k človek zame! — ženske pa so povedale, da bi otroka dobila. A tako je potem, poprej umrla, da bi bilo z njo konec nesreče; šla je ona, šel je otrok, z njo vred. Tudi Caf se ni več prikazal ... Ne, ni se prikazal, Tilike pa le ni bilo več — a tudi Baroo mi je pobralo. Tak, pojdiva, in lahko zaspi!« Obsedel sem in se zagledal za njim; potisnil je slatinko za predpasnik, oddrsal po temi v klet in zatem pridrsal iz nje, zaklical v prikletu na glas: »Lahko noč, Nana!« zatem zunaj, pod drevjem: »Lahko noč, Franček!« — ali nič nisem slišal, da bi se mu kdo oglasil; Naniko, to bi slišal, ko bi mu odzdravila. Vse je šlo, nič drugega mi ni kazalo, da sem tudi sam odšel, v hišo, lin se spravil ležat. Upihnil sem luč in se zagledal v križe; svetla 602 noč je silila skozi nje, da sem lahko videl vse po hiši: stole in mizo v kotu, svetnike po stenah — adi kmalu nisem videl nič več tega, od živega spoinina na stežaj odprte oči so zagledale Tiliko, njeno počrnelo telo, počrnelo od Cafovega pretepanja. Nič mi ni šlo v pamet tisto, kar je Mihorič povedal zaradi Tilikinega norenja; slišal sem Mihoričev glas, njegovo zateglo* govorico: »Znorela, čisto je znorela, Caf pa je ni imel več rad ... Hudo je začel delati z njo, cele noči je prestokala...« Videl sem Tiliko z napetim in očrnelim trebuhom, počrnelim in zateklim od Cafovega trpinčenja — in bil nesrečen, ker bi bil tisti otrok Cafov. Strašno me je pričelo tesniti, pred samimi očmi se mi je odpiralo brezno tega našega življenja, tudi meni ni mogla pamet vsega tega do kraja razjasniti, četudi... četudi je bila taikšna svetla noč... — vseeno pa je prinesla ta noč sen, ki je bil bolj smilečen ko Mihoričeve besede. — ... Tako žarko sonce je bilo... Bil sem na počitnicah, na ba-bičineni... Do desete smo kosili, zatem smo tudi moški prijeli za grab-Ijišča ter se 'zagnali po plasteh in za ženskami, za grabljicami — cela pokošenina je bila naenkrat sam ženski smeh. Gnal sem se za Tiliko in razmetaval plasti za njo in po njej. Dvigala je base rdečkaste noge iz pofcošene trave in venoiniier poinavljala: »Nikar! Cisio- me boš zatravil. ..« Imela je mehak glas in zategovala je, ko da bi pela, ter me pogledovala z velikimi rumenkastimi očmi in tak neznansko milo, da bi me preprosila, naj že preneham, maj bom tsmilečen. Gledal sem jo, njeno okroglo postavo, okrogle noge in okrogel obraz, iudi njen glas mi je preveč pel — ne, za nič na svetu je ne bi mogel uslišati. Zatem smo sedli pod orehovo senco, vsi premočeni od letenske vročine; biloi je človeku, da bi se do kraja slekel. Tilika je skrivala noge pod Janke ter se branila pijače. »Ne, ni treba, nič me ne žeja ... Ne, nisem žejna ...« Rožniarinka, stara talbrharca, jo je zavzetno gledala, naenkrat pa rekla: »Joj, kako lepe otroke boš imela, Tilika! Tako nazarensko okro-gMčka deklina si ...« Moški takšne govorice niso prenesli; zarezali so se in začeli s tajkim paternoštrom, da sem do večerke utihnil; Tilika si je še bolj potegnila noge pod sebe; cela bi se skrila, če bi se mogla. Zasmilila se mi je — vseeno pa je tisto življenje takrat postalo zame tako ljubo, tako rad sem ga začel imeti. Hodil sem za njo, pri trošenju, pri obračanju, pri grabljenju in bil srečen, da hodim, za njo. Pozibavala se je pred mano, vse je bilo 603 tako mehko na njej; oči pod širokimi črn/imi obrvmi in glas, vse je 'bilo takšno, da bi tudi umrl rad, ne vean zakaj; prša so bila znenada tako polna, da so postajala pretesna, nikakšna beseda več ni bila potrebna, človek je lahko samo molčal in bil je lahko neznansko srečen, do bolečine. Vse je bilo tako do kraja noro, da sem se še lahko- zdaj, dve desetletji sta pretekli, obračal po postelji in da mii je bilo nerodno; bilo je, ko da bi pred samim seboj zardeval. Lahko sem imel toliko pameti, lahko sem si koj skraja mislil, kako' vse to s Tiliko plava po vodi, komaj se je začeloi. Hodil sem za njo, povedal sem že, in vse mi je bilo tako ljubo na njej: njene bose in velike noge, razhojene od njiv in travnikov, njene okrogle in rjave oči, tako- mile in tako globoke, da so bile kar temne in da me je stisnilo, koi je obstala z njimi na meni; bilo' je, ko da bi se branila in prosila; in njena začrnela, rjava polt — bil bi srečen, ko bi ji smel popraviti lase, kd so ji silili izpod lanene rute, a sem se tako vsega bal. Vsega na Tiliki sem si želel — teh nog, te njene mehke hoje, teh oči, ki so vselej motile, in teh prsi, okroglih in močnih, da so, da, mene prša bolela; le iega sem se bal, zaradi česar bi bila Rožmarinka srečna — otrok mi ni in ni šel v gilavo; ne vem zakaj, ali strašno se mi je smilila, da bi imela otroka, da bi morala nadajati in opravljati vse tako, kar se je otroka tikalo. Mati ni že dolgo več dobivala otrok, ali bila je njena, materina stvar, da nam je spravljala brate, sestre — le zakaj bi moTalo zdaj vse to še Tiliko doleteti? Bilo je tako žarko letov vsake počitnice me je ob sušenju kar vleklo pod drevje in v senco, to leto pa je bilo, ko da bi me td žarki dinevi do kraja diramili. Obračala sva, grabljala; tako hladnO' je bilo za njo, da mi je bilo, ko da bi za senco hodil in ko da bi me senca hladila. »Kaj pa vidva? Se ne bosta prišla hladit?« je klicala Rožmarinka sem od okola, od sušačev. Potegnila je grablje k sebi, se obrnila, me pogledala in se na rahlo, ko v zadregi, nasmehnila, »Greva?« Nisem je pogledal — nisem je upal; ali vedel sem, da me gleda in da me čaka, da neham z grabljanjem; samo njene bose noge, ožgane do litkov, sem videl, ko sem grabljal proti njej. »Da ne bi še mene ograbljal,« je rekla in se prestopila. »Greva.« Odšla je po pokošenini, jaz pa sem videl vse njene stopinje; vsako travo sem videli, ki se je zravnala za njenimi stopinjami. 604 Rožmarinka je bila sladka, ko da bi se ji vse na jeiziku topilo, sušači, ti SO' bili neusmiljeni, nikakšne milosti niso poznali. »Joj, kakšni so, kako grozni, a ne, Janžek?« me je povprašala Tilika, ko smo pojužinali, se dvignili iz sence in odšli na travnike. Nisem si upal več obračati v redeh za njoi, spravil sem se na konec, vsem z oči; ali večerko, ob južinah, začeli sm^o de vati v navle, sva se vnovič znašla sama na travniku — prigrabi j ala je do navla. »Likof bo, ali ne?« Povprašala je, se oprla na grabljišče in se zagledala po bregu, po katerem so' se motali sušači okoli zadnjih navlov. »Sonce tudi že jemlje...« je rekla in zavzdihnila. »Joj, ali me je zdelalo, čisto zanič sem.« Poslonila se je s hrbtom na kopico sena in si zakrila z rokami obraz pred tem zadnjim sonceim. »Takšna sem, izaspana, kar zmanjkalo bi me lahko ...« Pobral isem. igrablje, ki jih je izpustila, pokleknil poleg nje v seno — sušači z bTcga so se potegnili v grabo, niso naju mogli več imeti na očeh — in se zagledal v njene od sonca in do črnega ožgane roke, v rdečkaisto bluzo, v prša, ki sio se komaj za spoznanje dvigala s komolci, medtem ko so krilo in noge ležali stegnjeni po krmi in po travi brez giba, ko mirtvi — alli tudi po tem krilu in po teh nogah si nisem uipal pogledati; bal sem se, da bi me spregledala. Tako sem se vnovič zazrl na roke na njenih očeh in lioih, s kakšnim, mirom so počivale, ko nie je znenada vsega prevzela taka sreča, da se ne da 'povedati. Potegnil sem suho bilko, ki se ji je spustila zvrhka navla na obraz, ona pa me je prijela za roko ter jo položila poleg sebe v krmo. »Zmironi bodi,« je rekla, ko da bi poprotsila. Zazrl sem se ji v obraz, ali druga roka je še vedno ostala na zapitih očeh, ko da bi jo- hotela obvarovati pred sonceim, pred vsem na tem svetu, medtem ko je prva vaTOvala mojo v krmi. »Kar tu bi ostala ... za zmerom ... Poslušaj, kako vse diši... Takšna tihoča je znenada ... — jo' slišiš?« SlišaJ sem se, strahotno sem slišal to tihooo, sdbe najbolj; bilo mi je, ko da mi je vsa kri zastala, da bi vse do kraja slišal... — dokler ni ostala samo krma, ki ni nehala dišati in dokler nisem zaslišal na svoji roki, kako ji bije žila na zapestju, ko v močnih in gluhih sunkih. »Zmerora bi ostala tako ... za zmeroom ...« Rad bi ji stisnil rokoi, :rad bi ji rekel, da bi tudi sam hotel ostati, ali vsega me je bilo neznamsko sram — najbolj tega, da klečim ob njej in da se ne morem ganiti, ko me drži za poko, da bi bil zmiTiom in da bi poslušal seno, kaiko diši okoli naju. 605 »Ob vsaki koišaiji me prime, da bi tako ležala im poifiivala. Celo noč, do rose bi ležala ina navlu in poslušala, kako se začne oglašati iz lesa in iz ribnikov. Si že kdaj poslušal noč, kaj? Ni lepo, a ne?« Hoitel sem ji kaj reči, ali zinova me je stisnila za roke, da bi bil tiho in da bi poslušala seno' in tihooo, noč, ki je pribajala. Tako se je ipotem zgodilo, ne vem, kako se je moglo, da sva pozabila na ljudi, na svet; vsaj Tilika, vem, da je pozabila, meni, ki sem moški, se je to komaj vsake kvatre zgodilo, a ne letne kvatre — vsake življenjske kvatre. Ali ljudje, svet, sušaoi, na naju niso pozabili. Bil je Jiriglečev glas, ki naju je vzdramil — vsaj zase lahko rečem, ko sem. hotel vstati, planiti poikonci; ves sem trznil. To pa se ni zgodilo, kajti Tilika me je stisnila za roko — ni me hotela izpustiti, ni hotela, da bi se dvignil s krme. Za hip sem zagledal sušače, z domačimi ljudmi vred, kakO' sio stali, ko da bi jih poistavil drugega poleg drugega, in se zaiziralii v grabo, k nama. Pokleknil sem nazaj, ne da bi vedel, kaj naj storim, zatem pa sem že zaslišal Jirgleca, oba s Tiliko sva ga zaslišala. »Hola-ho! Kaj, ali kopičkata?« Glas je bil tenek, ko babji, cela graba ga je lahko- slišala; a meni je bilo, ko da ga sliši celi Ilovjak, vse na svetu. Beseda sama, ki ni bila nič takšnega — kopičkali isino navle —, je postala 'znenada, ko sem bil tako ob Tiliki, ko- sva tako poslušala tihooo okoli naju iin najino samO', strašna, ko da bi človeka enkrat za vselej in pred celim svetom ogrdila. Trla se je dvignila, počasi, niti idanes ne bi mogel reči, kako je bilo z njo, kaj se je godilo v njej; si prav tako počasi otepla krmo, mi vzela grablje z rok, se ozrla tja proti bregu, proti ljudem in rekla: »No, to je Jiirglec. Kako je beidast, ko šolar, a ne? Ne meni se ...« Pagledala me je, da bi pokimal ali kaj, a sem se samo nasmehnil, poniglavo, kakor se ne bi smel — prav tako šolarsko je bilo. Zatem sem zijal tja v breg, za Tiliko pa nisem vedel, ali ji je bilo še kaj zaradi Jiirglečeve besede ali ne; odšla je po travniku in jaz za njo, proiti ljudem, ki so še vedno stali pod gorico, razpostavljeni po isepu ko nedziproisni svetniki na oltarju: nič na tem svetu jim ne uide, se jim ne more skriti. Zaradi tega, kako se je naredila, ko da ji je Jirglec deveta briga, a ko da sem ji zneinada isto tudi jaz in ko- da sploh ne bi malo poprej poslušala skupaj tišine pred večerom, pred nočjo, sem bil ta večer precej poparjen. Po prvi vodi je splavala misel, da bi počakal po večerji Tiliko ter odšel z njo med okoli in do isteze nad gruntom; po 606 večerji je bila vselej že trda tema, nihče naju ne bi videl, na gornji konec pa je hodila Tila sama, nihče od ljudskih ni imel tja poti. Ce bi me vsaj eiikrat med večerjo kalko pogledala, se nasinehuiila kateremu mojemu govorjenju; ali bilo je, ko da me ne sliši, ko da me ne bi bilo, ali pa da sem ji kvečjemu to, kar ji je kdo>r'koli drugi pri mizi. »No,« sem začel, »če bo tako^ soince, bomo jutri pod streho.« »Ja, če bo' vreme,« je zapela Rožmaririka. »Ce bo vreme, ja, bomo šli pod sleme,« je zabelil besedo Jirglec, se nasmehnil in obstal z očmi na ljudeh, zatem na Tilibi — ali se mu bo kateri zasmejal. »Seme :si, seme, Jirglečevo,« je piovedala Tiliika, me da bi se nasmehnila in ne da bi ga pogledala; zabodla je žlico v trdo kašo in jo začela nositi, ko da ne vidi ničesar drugega razen sklede in kaše. »Pod sepom, po bregu se je že drobilo,« je povedal nekdo od ljudskih. »Tudi navli pod njivami so se drobili.« Da bi bila stvar bolj očitna, je Jirglec še relkel: »Ta krajni, oni ob potoiku, se je na večer kar drobil.« »Da se le tebi jezik ni zdrobil,« je vsekala Tila in noisila naprej. Tudi drugii se niso nasmehnili, ipri mizi so bili domači, a meni je bilo, da bi ise pod mizo potegnil, do ušes me je morala zaliti kri. Jirglec se dodgO' ni znašel, zatem pa je zinil: »Je prežilav ...« »Tudi navel je bil žilav, si slišal?« je rekla Tila, na kratko', ko da bi hotela nehati. »A tako?« je povprašal Jirglec, rekel: »A jutri se bo drobilo . .. —« in nehal, ko da bi mu pamet na sredi pošla. Odšel sem v hiško, spat, še preden so se ljudje razšli, tudi Tila. Zaspal sem s tistim navlom v grabi in s Tilinim glasom; »Zmerom bi ostala tako... za zmerom ...« Za trenutek ali kaj mi je bilo žal, da nisem odšel in jo počakal za 6kolom, a je tisti njen hlad od navla sem vse zabrisal, do spanja. ... Do spanja in še drugi dan, do večerke, ko smo začeli s spravilom sena na hram.. Bilo je vroče, ko da se je sonce ustavilo, opečna streha na hramu je 'bila ko pod žerjavico. Na hram, pod to razgreto streho smo morali mlajši, da bi razvlačili seno in ga sproti stlačili, in tako se je zgodilo, da sva se znova znašla s Tiliko. Pri prvem, pri drugem voizu sem tlačil Scim, zatem, ko se je po hramu zatlačilo, je prišla na krmo tudi Tilika. Ne vem, ali sem jo sam vabil, da je prišla na moj konec, za streho, vem pa, da sem bil srečen, da je prišla. Zdaj se je seno zares drobilo, 607 do kože smo' ga bili polni. Tilin ožgani obraz je žarel od vročine, laisje, ki so ji silili izpod lanene rute, so bili polni sena. Vsa razžarjena je hodila po krmi, vlačila naročje sena in ga zatlačevala za streho; tudi sam sem moral biti tak, to vem, da smo bili na hramu vsi kakor pijani in zmartrani od vročiiine. Grabil in vlačil sem iseno' in prijel za njeno nogo, ne da bi hotel — spreletelo me je, da sem nehote odtegnil roko; moral sem se ji zazdeti zelo preplašen, Iko' se je zasmejala in ipovprašala: »Si se zlbodel, a ne?« »Ne,« sem na naglo odgovoril, »nisem vedel,« in že me je bilo sram, in že me je tudi mirila, tolažila. »Saj ni bilo' Jiič, a ne?« Nič ni bilo, ali v meni je bilo od tistega prijetnega hlada, ki sem se ga dotaknil, vendarle vse narobe. Kaj vse mi je znenada zrojilo po glavi, vsega tega sem se bal, vseeno pa sem vedel za vse pravice, ki jih je mladi svet imel, ko je Ml enkrat na hramu, ko je t-lačil seno ali otavo. Tudi jaz sem bil pijan od vročine in od mladega sena, tatko je vse močno iin omotično dišado, ali pameti niseim in nisem mogel zgutiti, vedno je pnihajala za mamo. In v tem neumnem 'bojevanju, ko me je tisoč miisli preganjalo, kaj bi lahko storil — bila sva sama na senu, na hramu, ljudem z oči —, me je Tila poklicala: bilo je zaradi odprtega strešnika, ki sem ga skraja odprl, a ga zdaj mi dn ni mogla 'zapreti. »Ne zmorem,« je postokala, »Pridi, potisni ga nazaj!« Spustil sem se iza streho, k njej, zmigal strešnik in ga potisnil na staro mesto. Zatem sem hotel zlesti nazaj, a me je dekle znenada prijelo za rdko ter si jo zaneslo na lice, »Joj, kako vsa žarim!« je zadihano vzkliknila. »Pa ne vsa,« sem povedal. Pogledala je, ko da me ne razume docela, in rekla: »Vsa žarim, vsa ... Pa prav vsa ...« Tičala sva za streho, ko v kakšnem lijaku, da sva bila nehote drug db drugem; a ko sva zdrsnila nekaj niže, do desk, si nisva mogla več pomagati — bila sva tesino drug ob drugem, zaslišal sem srce, kako ji je tolklo; bil sem bos in začutil sem tisti poprejšnji hlad na svojih noigah. »Ne, tako hladna s'i,<< sem začel pošopetavati ko vročičen, »tako nazarensko hladna ...« Hotel sem se skloniti, da 'bi jo prijel za nogo, da bi se dotaknil tistega 'poprejšnjega hladu na njenih litkih, bližina me je napravila 608 voljnega za vse, a me je vnovič, ko včeraj, prijela za roiko in me na rahlo stisnila. »Zmiroim ostani, zmirom ...« Vnovič je bilo to snoči, ko za navlom; iznova je prestalo šelestenje krme, znova je nastala tihoča, da si jo lahko- poslušal... in znova sva lahko zaslišala, kako je zadišalo mlado seno — Tilika, dekle tesno ob meni, da sem vnovič začutil dekliški hlad skoai obleko, skoizi njeno kriloi, Tilika, dekle pa je šepetalo..., bilo je ko včeraj. »Zmerom bi hotela biti tako, sredi taikšne krme, sredi sena, ki ga pokoisijo ... — tako- nazarensko pijanoi je... Vsako poletje, ob košnji, bi rada pobegnila na hram, na krmo, da bi tam ležala in sanjala, a me domači ne pustijo. Pride noč, žareglja ribnik, zatem pa nastane takšna tihoča... z našega hrama se sliši vse, celo ddlina, vse do lesov, vsak glas je slišati. Ko bi pnišel k na>m na hram, bi lahko slišal... Zmrmral sem, ne da bi kaj povedal, tafco tesno mi je postaloi. »A ne?« je povprašala. »Saj, bi že prišel,« sem rekel, da sem ndkaj povedal, in drobil krmo s prsti. »Saj, saj ni treba,« me je na rahlo- zavrnila in povedala, »saj vem, kalco bo s tabo,« — spreletelo me je, o čem razmišlja — »samo pogovarjava se, a ne?« Predem sem utegnil kaj odgovoriti, me je vnovič stisnila za zapestje, si zanesla roko na jopico, na prsi, da sem zaslišal kako ji tolče, globoko vdihnila in zašepetala: »Poslušaj va ... Zmirom ostani...« Ne vem, koliko časa sva bila tako, sredi sena in tišine, ki je nastala na hramu — kazalo je, da so menjavali spodaj vozove, praznega proč, naloženega k hramu — še dandanašnji bi lahko čutil hladno roko, bi laihko slišal, kako ji bije za bluzo, počasi in ko da bi se srce zaletavalo, ko da bi tudi onoi, srce, zadrževalo dih in poslušalo, zatem... zatem pa lovilo sapo, ko ... ko sva oba zaslišala — bilo je v kolarnici, jKid nama — najprej Rožmarinko, sladko, kakor še ni bila nikoli, zatem Jirgleca, zasmehljivega, da me je zona spre-letela. »Škoda fanta, ko bo novo mašo pel... Tak šikan par bi bila.« Jirglec se je najprej zarezal, zatem do kraja povedal. »A misliš, Rožmarinka, da bo brez kuharice živel. Farji, ti, šele ti so pravi!« Tilikina roka me je stisnila, da tudi dahnil nisem več; počakala sva, da je pod nama utihnil smeh, da so odšli iz gumne, in da je začel Jirglec vpiti s privoženega voza. 609 »Ho-la, tlačita, če bi rada, da spravimo na hram!« Dekle je spustilo roko; splezal sem izza strehe in potegnil dekle izza nje. Zatem sva tlačila, do kraja, do večera, a nič več se ne spominjam, da bii seno dišalo; tudi sponDin na dekle je preminil, ko da bi se srce iprestrašilo. Bilo je še tisti večer, po večerji, to še vem, ko' sem odšel za okol, da bi pričakal Tilo, ko bi šla tam mimo; tako naza-rensko srečen bi bil, ko bi lahko odšel z njo, da bi odšla na hram in da bi poslušala nočne tihoče. Slišal sem Tilo, kako je voščila lahko noč pred hišo, zatem pa; — spreleteloi me je — govorico sem z dvorišča in vse do okola: bila sta Tiilika in Jirglec. »Kaj bo pa zdaj iz tega, Tilika? Te je kaj dobro potlačil, a?« je povprašal Jirglec in se ihihital. Vso kri mi je pobiralo. Dekle ni dolgo nič odgovoTilo, samo hojo njenih nog sem slišal, nato pa je rekla, ko da bi zavzdihnila: »Tako trapast se mi zdiš, Jirglec, ko Rožmarinka...« »Ali misliš, da so takšni, farški, kaj drugačnejši? Da bolje rašijo? Tilčika?« Ne, ni mu več odgovarjala, meni pa je zdaj resnično in do konca pobralo kri. Zatem sem zaslišal neko namikavanje za grmovjem in zadihane Tilikine besede, kako je prosila. »Zmirom me pusti... Zmirom ... Jirglec!« Zatem se je zasmejal Jirglec, nekaj zatem Tilika, zatem oba, veselo in pridušeno, ko da bi se znenada oba zbala, da bi ju slišal. Ne vem ali ne spo^minjam se več, kako sem prišel v hram, pozabil pa nisem, da soi me roke, vsi sklepi na njih boleli, ko sem nekaj zatem v hiši legel in se zaistrmel v temne križe na oknih — tako sem stiskal pesti. In zatem... košnja je