! J
Platon« * gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	.. Cena posamianl Številki Din 1-Ml
 -------- ■	-	. ..... ———   afc*JaSTrn"T~~
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo lit obrt
-Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 00 Din, Ea M leta 45 Din,	Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28.
■tesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani	Dopisi se ne vračajo. — številka pri počtnl hranilnici v Ljubljani 11.061,
LETO Xn.	Telefsa	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	12.	marca	1929.	Telefon	St.	2552.	ŠTEV.	81.
Dr. Boria Zajec:
Mednarodna trgovinska politika poslednjih deset let
Trgovinska politika Je bila med svetovno vojno, ako se v tistem času sploh lahko govori o trgovinski politiki — podrejena vojnim svrham; ■vodila se je tesno zvezana z politiko. Pa tudi po svetovni vojni se ni mogla ločiti od čisto političnih vplivov. Trgovinska politika ni več samo komorci-jelna, temveč v veliki meri tudi politična zadeva. Vodilne politične ideje dajejo tudi trgovinsko-političnim navedbam svoje posebno obeležje. Dve veliki politični načeli sta se močno razširili, namreč načelo »nacijonali-ama< in načelo »solidarnosti«, ki ste dobili pod vplivom povojnih prilik posebno obeležje. Ti dve politični na-8eli izvršil jeti močan vpliv na meddržavni gospodarski promet. Nosilec nacijonalizma je »nova demokracija«, Iti so opira na široke ljudske mase. Solidarnost je pa utemeljena v ideji
•	enakopravnosti in enakovrednosti narodov; manifestira se v različnih oblikah, od katerih je najvidnejša »DruStvo narodov«.
Dejstva, katera so ae pojavila kot neizbežne posledice svetovne vojne, so izvršila tudi na povojno trgovinsko politiko močan in neposreden vpliv; in sicer tako močan, da se iz-premembe, ki so nastale v mednarodni trgovinski politiki takoj po vojni, lahko označi kot neposredne posledice teh dejstev. Te izpremembe so bile utemeljene v obnovi, aproviza-eiji, inflaciji itd. Trgovinsko-politične naredbe, po katerih so države v prvi sili, takoj po vojni, segale, so se manifestirale v raznih uvoznih in izvoznih prepovedih, omejitvah, kontin-gentiranjih, luksuznih dokladah in taksah, zakonodaji proti dumpingu itd. Meddržavni gospodarski promet se je v tem času razvijal na podlagi kompenzacijskih in kontingentnih pogodb.
Šele od leta 1923 dalje lahko govorimo o resnični meddržavni gospodarski politiki; kajti šele od tega časa dalje se dajo pota mednarodne trgovinske politike vsaj deloma pregledati. Zopet se sklepajo trgovinske Pogodbe, ki sličijo onim pred svetovno vojno, vendar se pa klavzula največje ugodnosti uporablja z povojno fzlago.
V	zelo veliki meri so vplivale na mednarodno trgovinsko politiko izpremembe na politični karti Evrope, porast v dolžini carinskih meja in nastanek novih držav. Porast v dolžini •arinskih meja vpliva na trgovinsko politiko dotičnih držav in sicer po navadi v smeri močnejše carinske /a-ičite. Najmočnejša je ta zaščita posebno pri novo nastalih trgovinsko-političnih subjektih, ki streme po svoji gospodarski osamosvojitvi; carinsko zaščito smatrajo kot najboljše sredstvo, ki naj jih dovede k zaželje-nemu cilju. Težišče nacijonalistične državne trgovinske politike, ki stoji v službi naciionalnih interesov na-pram inozemstvu, leži v celem postopanju državne uprave; raditega označujejo povoino trgovinsko politiko kot »administrativni protekcijonizem« (Dr. Pr. Eulenburg). Ta »upravni protekcijonizem« je posledica izpremo-njene strukture današnje družbe in izpremenjenega ustroja onih, sedaj na vladi deležnih plasti.
Misel gospodarske osamosvojitve se je v vsakem pogledu močno razvila in dovedla do izvestnega nacijo-nalnoga gospodarskega hotenja. Ad-
ministrativni protekcijonizem so zelo močno uveljavlja. Izraža se v skrajni favorizaciji domačega prebivalstva v posameznih državah; prebivalstvena politika stoji tako v službi nacijonal-no - političnega protekcijonizma. Od ideje svobodne trgovine, ki ima za predpogoj svobodno izmeno delovnih moči (svobodna naselitev in svobodno izvrševanje vseh obrti), se vse države po mogočnosti oddaljujejo in zabranjujejo izmeno delovnih moči z upravnimi sredstvi. — Tudi tarifna politika stoji v službi protekcijonizma; favoriziranje vsega, kar je domače, s pomočjo tarifnih ugodnosti, izjemnih in smernih tarif Itd. Ustvarjanje in pospeševanje industrije zavzema v vseh državah velik obseg. Indu3trijalizacija se vrši večinoma s pomočjo državnih sredstev. Ta sredstva imajo veliko sličnost z onimi starega merkantilizma; zato mnogi imenujejo povojni protekcijonizem kot «novo-merkantilizem«. (Kakor n. pr. dr. Fr. Eulenburg.) Razlika med obema je ta, da je takrat absolutistična država sama ustvarila merkantilizem, dane3 pa stoje za novo - merkantili-zmom močni napori cele nacije.
Najvažnejšo vlogo v povojni trgovinski politiki igrajo carine, katerih uporaba se je radi dolgega uporabljanja sistema izvoznih omejitev in prepovedi, kontingentiranja, luksuznih tak3 in davkov še pojačala. Poleg finančne svrhe, ki stopa zelo v ospredje, se zasledujejo s carinami vzdrževalne in vzgojne svrhe ter izenačenja razlik v cenah (dumping). Kot sredstvo za izboljšanje plačilne in trgovinske bilance so se uporabljale uvozne omejitve in v večji meri tudi carine. Industrija v splošnem, in posebno še takozvana ključna industrija (Schliisselindustrie) se v vseh, zlasti pa v novoustanovljenih državah ščiti s pomočjo vzdrževalnih in vzgojnih carin (Erhaltungs- und Erziehungs-z511e). Vzdrževalne carine zavzemajo v veliki meri karakter zaščite kapitala, ker te carine ščitijo v moderni domači veleindustriji investirani kapital pred rizikom. Vzgojne carine se pa uporabljajo za čim večji razvoj domače industrije. Te se postavljajo v službo nacijonalizma, ki hoče razviti vse produktivne moči države, kakor tudi obuditi nacijonalne energije.
Vse države so po svetovni vojni v svojih carinskih tarifah zelo zvišale število carinskih postavk in tudi zadnje so čezmerno delile v pozicije. Iz vsega tega se manifestira stremljenje po nepretrgani carinski zaščiti (1Q-ckenioser Zollschutz). Posamezni carinski stavki so se, posebno v prvih povojnih letih, autonomno izpremi-njali tako, da se ne more govoriti o stabilnosti carinskih tarif. In tudi carinske formalnosti so postale kompli-ciranejše kakor so bile pred svetovno vojno.
Ta po svetovni vojni zelo močno razviti protekcijonizem je povzročil protigibanje, ki je ukoreninjeno v solidarnosti narodov in v ideji vzajemnega sodelovanja držav. Ta tendenca sodelovanja se še pojačuje i nekakim razširjenjem državnih meja preko svojih nacijonalnih mej; moderne države iščejo hranilnih prostorov (NahrungBspielraum) na tujih tleh, ter so tako primorane iskati in najti sredstva in poti k mednorod-nemu sporazumu.
Ta tendenca gospodarskega sode-
lovanja se še posebno pospešuje od strani privatnih interesentov, ki ustvarjajo iznova meddržavne zveze in tako premagujejo nacijonalno-državna izprtja v cilju, okoristiti se na tujih tleh z tujim delom. Semkaj spada predvsem spajanje kapitala v svetovnem gospodarstvu, ki je eno najmočnejših sil svetovno-gospodar-ske ekspanzije In prodiranja. Mednarodno gibanje kapitala ustvarja zbliževanja med posameznimi državami in razvezuje gospodarski promet, naj si bode onega blagovne trgovine ali onega službovanja. I»alje se meddržavni gospodarski odnosi pospešujejo od strani privatno-kapi'a-lističnih interesentov, ki ustvarjajo mednarodne zveze, kakor truste, kartele itd., in tako razbijajo in ublažu-jejo nacijonalna stremljenja. Semkaj spadajo tudi mednarodni surovinski monopoli, kakor za petrolej, baker, kavo, cink itd., ki po številu vodno rastejo.
Nasproti »administrativnemu pro-tekcijonizmu« lahko govorimo o »svo-bodno-trgovinski upravni praksi«, ki se slično uveljavlja. So to naredbe s ciljem, olajševati promet In izmenjavo dobrin med posameznimi državami. Pospešuje se sklepanje trgovinskih pogodb s klavzulo največ je ugodnosti, ki se deloma zopet uporablja po svoji predvojni izlagi. Priključek k svetovnemu gospodarstvu pospešuje tudi stabilizacija in vpeljava iste valute, oziroma prehod k zlati valuti v različnih državah. Dr. Fr. Eulenburg in tudi drugi trgovinski politiki trdijo, da je povojni protekcijonizem deloma posledica inflacije in zatorej bi pomenila enotna zlata valuta močno sredstvo za priključitev na svetovno gospodarstvo.
Zelo važne za mednarodno trgovinsko politiko so v tem oziru različne konference, katere sklicujejo različne države, kakor tudi Društvo narodov. Najvažnejša konferenca, katero je vpoklicalo Društvo narodov, je »Internacionalna svetovno - gospodarska konferenca«, ki se jo vršila leta 1927 v Ženevi. Vse te konference, posebno pa zadnja, so se bavile z možnostjo olajšanja mednarodnega trgovinskega prometa in propagirale liberalnejšo trgovinsko politiko.
Mednarodno trgovinsko politiko po vojni karakterizira torej protekcionizem, kajti le malo je držav, ki vodijo svojo trgovinsko politiko v liberalnejši smeri.
Povišanje mestne nžitnine v Ljubljani in stališče trgovcev.
Ljubljanski magistratni gremij namerava predTagati potom finančnega odseka ljubljanskemu občinskemu svetu, da se poviša mestna užitnina na nekatere predmete.
O	tem so bili obveščeni zastopniki ljubljanskega Gremija trgovcev ler so to namero sporočili prizadetim trgovcem.
Trgovci so o tem razpravljali in so enog’asno zavzeli odločno odklonilno stališče, zavedajoč se, da bi morala biti logična posledica teqyi povišek cen.
To svoje stališče so sporočili po svojih zastopnikih g. županu s pripombo. da v slučaju, če se namera uresniči, odklanjajo že v naprej vso eventualne očitke kakršnekoli sokrivde.
Občni zbor Narodne bankew
V	nedeljo dne 10. t. m. se je vršil® IX. letna skupščina delničarjev Narodne banke. Delničarji eo bili zastopani is vseh krajev države, med njimi najuglednejše osebnosti iz našega gospodarskega. In finančnega sveta. Navzoč je bil ves upravni odbor z guvernerjem Ignatora Bajlonijem na čelu. Iz Slovenije je z.bo» ru prisostvoval predsednik Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo gosp. Iva« Jelačin ml.
Zborovanje je otvoril ob 10. dopoldns guverner Bajloni, kt je pozdravil prisotne delničarje ter ugotovil, da je na' vročih 108 delničarjev s 16.587 delnica« mi ter pravico do 665 glasov, da je toroj skupščina sklepčna.
Po izvršenih otvoritvenih formalnostih je guverner Bajloni prečital poročilo upravnega odbora Narodne banto* s kratkim nagovorom, v katerem Je povdarjal, da se uprava ne boji kritike, ki naj bo koristna in dobronamerna. Poročal je o poslovanju Narodne banke ter naglašal, da je upravni odbor posvečal posebno pozornost aktualnim vprašanjem ter se zlasti zavzel za to, da se v izvozni tarifi uveljavi refakcija n* žito. Razen tega je delal z vsemi silami za zaščito našega slivarstva, organiziranje kmetijskih kreditov ter uredifav ostalih gospodarskih vprašanj. Poročal je o znani tatvini enega milijona dinarjev v Narodni banki ter je zanikal vestt, da bi obstojala desorganizaci.a v oddelku, v katerem je bila tatvina izvršena. V evojem govoru se je spominjal tudi pokojnega guvernerja Ljube Srečkovima ter ostalih umrlih članov in uradnikov Narodne banke.
Po poročilu g. Bajlonija se je vnela debata, ki je bila mestoma zelo živahna. Prvi je govoril prof. Bajkič, ki je označil delo upravuega odbora za nezakonito. Grajal je, ker ni bilo predloženo poročilo o zgraditvi tiskarne za tiskanje novčanic na Topčideru. Izrazil je b-t-jazen, da se bo i dodeljevanjem kreditov postopalo tudi v bodoče na tak na« Cin kakor doslej in naglašal, da se morajo pri razdeljevanju kreditov upoštevati potrebe naroda tako, da se bo pospeševala narodna produkcija. Z ozirom na kreditno politiko se je bavil zlasti z lombardiranjem, katerega se je treba po njegovem mnenju izogibati.
V	Angliji se ne da več kakor 10% na lombard, pri nas pa se daje 16%. Govoreč o obrestni meri je povdarjal, da bi morala Narodna banka nuditi glavno
PLENARNA SEJA ZBORNICE ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO
V	LJUBLJANI.
Plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se vrši v četrtek, dne 21. marca ob pol 9. uri dopoldne v zbornični dvorani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo računskih pregledovalcev o
zborničnem računskem zaključku za leto 1928.
3. Poročilo o vprašanju dee-rarizacije
pošt.,
4. Poročilo o vprašanju odpiranja in za-
piranja obrtovališč ter vprašanju ureditve delovnega časa.
6. Poročilo o načrtu zakona o nelojalni konkurenci.
6. Poročilo o zakonu o pobijanju dra-
ginje in o vprašanju krošnjarstva.
7. Poročilo o bolniškem in nezgodnem
zavarovanju.
8. Samostojni predlogL
9. Tajna seja.
Štev. 31.
i mTirmnrtTrin^iM mmm mi im
sašcito v gospodarski krizi. Po njegovem mnenju zunanjo posojilo ni tisto sredstvo, ki bi rešilo državo. Potrebni so rcrlni krediti. -Zahteva, naj podružnici Narodne banke v Zagrebu in Ljubljani dobita pravico, izstavljati čeke. Glede bilance je trdil, da posamezne postavke miso pojasnjene. Predlaga dvoje sredstev: restavracijo kreditov, zlasti v Beogradu, in novega duha v centralni upravi.
Za Bajkičem je govoril dr. Milan Cur-■Cin, ki je povdarjal, da Narodna banka ne upošteva enako potreb vseh pokrajin. Sam Beograd dobiva več kreditov kakor vsa ostala država. Vsi Iombardni krediti gredo za Beograd. Očital je, da ne v kreditni politiki Narodne banke zanemarjajo mnoge pokrajine.
Nikola Starmrevič je izrazil mnenje, da bi bilo treba izpremeniti način eskontiranja menic. Razen tega jo uahteval, naj se posveča večja skrb kmetijstvu. Aca Stamenkovič je izrazil željo, da bi se prenehalo z demagogijo. Govorili so še Cveta Grebenac. Mera Grebenac, dr. VI. Markovič, ki je zagovarjal poslovanje upravnega odbora.
Vsem govornikom je odgovoril guverner Ignat Bajloni. Zavrnil je očitek, da bi imel kakršnokoli kampanjo z vlado. 'Vedno si je prizadeval sodelovati z vlado, ker je bil mnenja, da je to za gospodarsko življenje najbolj praktično. V iačetku svojega dela je želel, da se striktno drži tega, kar je bilo predpisano. Očitek o reklami ni umesten. Guverner se sklicuje na časnikarje, nad katerimi se, je vedno jezil, kadarkoli so prinesli njegovo sliko. Zagotavlja, da dela samo za napredek gospodarstva. Hekateri kritiki so neopravičeno opi-xarjali. na Beograd, oziroma Srbijo, češ, da Srbija rezervira vse kredite zase. Takoj po osvoboditvi prečam niso zahtevali kreditov. V tem času so imeli možnost dobiti kredite pri podružnicah, ko- j likor so hoteli. Te možnosti se niso po-»lužili. Oni so že imeli ustaljene zvrze j » Evropo. Odločno zatrjuje, da je prečan- j jsko gospodarstvo cenejše prišlo do denarja, kakor srbijansko. Zagotavlja, da je storil upravni odbor vse, kar je mogoče v tem oziru.
Glede dajanja kreditov kavarnarjem pravi, da ti v Srbiji gotovo ne uživajo pri Narodni banki nobenega kredita. V prečanskih krajih uživajo kredit ustanove, ki prodajajo alkoholne pijače. Gostilničarska banka je imela 10 milijonov Din, Narodna banka je dala 5 milijonov Din. Gostilničarska banka je bila pregledana. Ugotovilo se je, da je v dobrem stanju. .Bilo je samo nekaj neznatnih pripomb. Narodna banka je smatrala, da hi majhni dvig odstotka ne imel nobenega učinka. Narodna banka bi mogla dvigniti obresti, ako bi bilo v državi več tujega denarja. Dokler ni tujega denarja, bo obresti težko zvišati.
Za Bajlonijem so govorili še nekateri govorniki. Nato se je izvolil ta-Ic upravni odbor: I. Bajloni, A. Radovič, dr. G. Gjurič, baron dr. V. Turkovič, J. Dubo-fcovid, dr. B. Markovič (bivši finančni minister), dr. V. Petrovič (član trgovske zbornice). V nadzorstvenem odboru *o: D. Živaddnovič, M. Jovanovič, dr. F. Gramberg. Nato je guverner Bajloni zaključil občni zbor.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z RUMUNIJO.
Dne 20. marca se bodo pričela v Beogradu trgovinska pogajanja z Ru-munijo. Naša delegacija je že sestavljena. Načeljuje ji načelnik ministrstva za trgovino dr. Stanko Erhartič. Pogajanja se bodo vršila v Beogradu. Podpis pogodbe pa se bo vršil v Bukarešti,
Rokodelska cp ra vi la držav- , nih delavnic.
IZVOZ HMELJA V NEMČIJO.
V	lanskem letu je bilo importiranih v Nemčijo 45.208 meterskih stotov hmelja; za Češkoslovaško (23.454 meterskih trtotov) je bila največja imporlerka Jugoslavija, s 14.562 stoti. Leto prej je znašal jugoslovanski import komaj dobro polovico lanskega, 8.007 stotov. Seveda pa grozi našemu hmelju velika nevarnost, ko bo stopil v veljavo no-i nemški provenienčni zakon. Zato zahtevajo hmeljarski krogi obvezno signira-. nje za eksport določenega hmelja.
Izvrševanje obrtov v delavnicah raznih državnih ustanov daje obrtnikom konstantno povode za pritožbe. In to ne neutemeljeno, saj so škode, ki jih državne delavnice s takim početjem povzročajo obrtnikov, v mnegih primerih prav znatne. Skupina obrtnikov se je obrnila na naš list, da to ožigosamo. Ne da bi se spuščali v konkretne primere, ki-so se nam navedli, opozarjamo za danes samo na okrožnico, ki jo je iz/lal oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani že leta 1922., kajti teh navodil se morajo držati še danes vse državne ustanove in oblasti. Okrožnica se glasi:
»Okrožnica vsem obrtnim oblastvom
I.	stopnje.
Na številne pritožbe v zadnjem času, da se izvršujejo v raznih jetniških, poštnih, železniških in vojaških zavodih rokodelska obrtna opravila in sicer ne le za lastno uporabo dotičnih zavodov, temveč tudi za zunanje odjemalce, se ugotavlja sledeče:
Glasom lit. i) člena V. ces. patenta z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227, ne veljajo določila obrtnega reda za obrtna (t. j. predmet obrtov tvoreča) opravila kazenskih in poboljševalnih zavodov. K poslednjim spadajo tudi prisilne delavnice. S tem je indirektno rečeno, da smejo ti zavodi izvrševati rokodelske obrtne posle. Glede njih izvrševanja veljajo posebni predpisi. Tako veljajo za obrtna opravila javnih kaznilnic: razpisi just. min. od 14. februarja 1866, št. 1753, cd 6. aprila 1877, št. 4533, od 23. septembra 1880, št. 8892, od 25. februarja 1886, št. 360 zb. n. 3668, od 12. aprila 1886, št. 360 zb. n. 3669, nar. just. min. od 12. aprila 1885, št. 4556, nar. list št. 28, razp. trg. min. od 30. avgusta 1902, št. 28.415 in razp. just. min. od 3. junija 1886, št. 7712. Ne vsebuje pa zgoraj navedeni ces. patent nikakega določila, se li smejo ti posli po zavodih izvrševati le za zavode sanie ali tudi za zunanje odjemalce. Vsled pomanjkanja takega določila in ker so ta opravila omenjena kot izjema, je teoretično opravičena domneva, da smejo ti zavodi izvrševati rokodelske obrte tvoreča opravila tudi za izvenzavodni promet; praktično ravnanje po tem pa bi bilo lokalnim rokodelcem - obrtnikom zelo kvarno ali celo pogubonosno. Predvsem je upoštevati, da delajo ti zavodi z manjšimi nabavnimi in režijskimi stroški, v prvem pogledu vsled tega, ker nabavijo lahko večje množine materijala in zato po nižji ceni in ker dobivajo poleg tega popuste, v drugem pogledu vsled tega, ker imajo delavne moči skoro zastonj! Zalo je že avstrijsko justično ministrstvo z razpisom od 12. aprila 1885, št. 5156 (just. nar. list št. 28) odredilo, da morajo kaznilnice v ublažitev konkurence napram malim obrtnikom - rokodelcem kolikor možno izenačiti cene izdelkov in delovnih moči za zunanji promet odnosno za oddajo kaznencev zasebnim podjetnikom z dnevnimi cenami, s katerimi morajo računiti prosti obrtniki. Leta 1886 je isto ministrstvo z razpisom od 3. junija 1886, št. 7712, v varstvo malega obrta posebno na staja-liščih kaznilnic, poslednjim prepovedalo prevzemanje in izvršitev naročil za zasebne stranke, kakor tudi nadrobno prodajo zavodovih izdelkov posameznim odjemalcem. Ti predpisi gleae kaznilnic se morajo konsekventno in analogno uporabljati tudi glede poboljše-valnic.
Določila tega reda ne veljajo nadalje po točki 1. uvodnega patenta k obrtnemu redu za železniška in paro-plovna podjetja (drž. in zasebna) in po čl. VIII. omenjenega patenta za državne monopole in regale. K poslednjim spadajo pošta in brzojav. Potem »železniško podjetje« obsega vse, kar spada k, obratovanju železnic in služi izključno njihovim potrebam, torej ludi vsi pomožni zavodi za obrat podjetja (odi. upr. sod. od 25. jun. 1901, št. 5043 Budw. 426 a). Slično se mora razlagati tpdi pojma »pošta« in »brzojav«, Zato se mora zgoraj omenjeni določili uvodnega patecta k obrtnemu redu tolmačiti tako, da so vsled veljave obrtnega reda izločena le ona pbrtna opravila žer leznic, pošte in brzojava, ki služijo 'u-ključnor obratovanju teh podjetij in ki
so za obratovanje potrebna. To nazi-ranje se zrcali tudi v avstrijskem ministrskem ukazu z dne 12. januarja 1912, drž. zak. št. 13, s katero se delo v železniških delavnicah državnih, kakor tudi zasebnih železnic, spadajočih pod zakon od 28. julija 1902, drž. zak. št. 156, pri nekaterih opravilih, ki so po sebi predmet rokodelskih obrtov, enači uporabljanju za pomočnika v enakovrstnih obrtnih obratih. V § 2. so nato našteti sledeči v poštev prihajajoči obrti:
a)	kovači za vozove, ključavničarji za vozove, b) ročni kovači (izdelovalci železnega orodja), c) ključavničarji, d) Kleparji, e) kotlarji, f) kovinski livarji, medeninski livarji, g) kotlarji, h) mehaniki, i) mizarji, k) strugarji, 1) sedlarji, m) tapelniki, n) pleskarji in ličarji, v delavnicah, nahajajočih se na Dunaju, tudi slikarji izveskov in napisov,
To naštetje je taksativno in ne pripušča privzetja nadaljnjih rokodelskih obrtov na podlagi ekstenzivne interpretacije. Zato se mora smatrati, da so samo ta opravi'a železnic potrebna za vzdrževanje obrata in da le za nje ne veljajo določila obrtnega reda. Slično stališče je zavzeti glede obrtnih pravil pri pošti in brzojavu. Sicer pa gre tudi tukaj tem podjetjem pravzaprav le za zmanjšanje nabavnih stroškov in ne za dobiček v pravem pomenu besede. Na podlagi tega se lahko trdi, da je vsako izvrševanje rokodelskih obrtov, kakor čevljarskega in krojaškega, s strani železnic ter poštne in brzojavne uprave, ki ne temelji na pridobljeni obrtni pravici, protipostavno in to celo tedaj, če so izdelki teh obrtov namenjeni le zaposlencem pri teh podjetjih, ker ne služijo neposredno obratovanju podjetja samega in bi njih oddaja, če tudi le z malenkostnim, nabavne in produkcijske stroške presegajočim presežkom pomenila že dobiček.
Obrtnih opravil, ki jih izvršujejo razne vojaške delavnice, uvodni patent k obrtnemu redu n.e omenja, pač vsled tega, ker manjka tudi tem opravilom
redoma kriterij dobičkanosnosti. Obrtni red sam se dotakne vojaških oseb dvakrat in sicer v §§ 4 in 14 b/1. Prvi pravi, da določajo posebni predpisi, v kolikor so vojaške osebe izključene od izvrševanja obrtov (t. j. samostojno izvrševanje obrtov). Po teh je aktivnim vojakom splošno prepovedan vsak obrt. Drugi določa, da se enim, ki so pred vstopom v aktivno vojaško službo redno dovršili učno dobo v obrtu, šteje kakor delo pomočnika v dotičnem rokodelskem obrtu ona doba, v kateri so kot aktivni vojaki v vojski, deželni brambi ali v mornarici redno opravljali taka opravila, ki so predmet rokodelskih obrtov. Iz tega sledi, da bi vojaškf uprava smela izvrševati predmet rokodelskih obrtov tvereče posle za civilna odjemalce in ne le za lastno potrebo, samo na podlagi pridobljene obrtne pravice. Kar se tiče posameznih aktivnih vojaških rokodelcev, jim poleg vojaških predpisov prepoveduje tudi razpis trg. min. cd 3. avgusta 1895 št. 32.820 zb. n. 2580, izvrševanje rokodelskih opravil obrtoma. Dejansko pa se ti predpisi od njih baje večkrat kršijo, a menda brez vednosti vojaške uprave.
Interes malih obrtnikov-rokodelcev ia rokodelskih obrtov zahteva troje:	•	,
1. Država naj ščiti obrtnike-rokodelce; ki se morajo za svoj obrt dolga leta pripravljati in zanj plačevati davke, pred često protizakonito konkurenco s strani raznih javnih delavnic (jetniških, pošt-* nih, železniških in vojaških).
2. Ker obstojajo v tem oziru že neka^ teri posebni predpisi, naj se oni, za katere veljajo, na nje opozore in eventu-elno naj se podvzamejo potrebni koraki«, da se doseže njih upoštevanje.
3. če hoče državna uprava izvrševati obrte, naj se drži tudi za njo veljavnih določil obrtnega reda, ker je smatrati državo za juridično osebo v zmi-slu §' 3 obrtnega reda.
To se daje vsem obrtnim oblastvom v vednost in ravnanje.«
DAVČNA DOLŽNOST DRUŽB Z OME- j JENO ZAVEZO.
Davčna uprava v Ljubljani objav-ja: Družbe z o. z. podlegajo deloma pridob-nini deloma družbenemu davku. One družbo, ki so zavezane pridobnini in ki niso do 28. februarja t. 1. pristojnim davčnim upravam predložile davčnih prijav, se pozivajo, da svojo davčno dolžnost izpolnijo vsaj do 15. marca t 1. Hkrati naj te družbe v smislu člena 4, odst. 3, zakona o neposrednih davkih navedejo razloge, ki so jim onemogočile, da bi davčne prijave pravočasno vložile, Le v tem primeru nima pra-koračitev prvotnega roka kazenskih posledic čl. 137 zgoraj navedenega zakona. Pridobnini so zavezane vse one družbe z o. z., ki ne podlegajo družbenemu davku. Družbenemu davku pa so zavezane družbe z o. z., ki javno polagajo račune, kar je pa dano že tedaj, ako mora podjetnik pokazati poslovne račune izven kroga družbenikov tudi Se organu, ki je pozvan, da ščiti javne koristi. Družbenemu davku podlegajo torej one družbe z o. z., ki so stalno pod nadzorstvom države, in ki se smejo ustanavljati le s posebnim oblastnim dovoljenjem. To so koncesiji podvržene družbe § 3 zakona o družbah z o. z. z dne 6. marca 1926, drž. zak. št, 58, ki pridobivajo ali izvršujejo železniške koncesije, izdajajo zastavna pisma ali fundirane bančne zadolžnice ter zbirajo in prevažajo izseljence, nadalje družbe, ki izvršujejo bančne posle § 28.^ odst. 5, cit. zakona in družbe, ki izvršujejo v smislu § 62 cit. zakona sledeče posle, za katere je potrebno posebno državno dovoljenje: a) če izdajajo zadolžnice, glaseče se na imetnike, b) če izdajajo delne zadolžnice in to tudi v primeru, da se glase na imena, c) če izdajajo blagajniške liste, č) če prejemajo denarne vloge proti obrestim na vložne knjiž:ce ali vložne liste. Družbenemu davku so nadalje zavezane tudi družbe z o. z., ki morajo imeti v smislu §§ 29, 30 in 31 cit. zakona nadzorstveni svet. To so družbe z osnovno glavnico nad 250.060 Din in s člani, katerih število prespga 50, potem pa družbe, ki morajo imeti nadzorstveni svet po družbeni pogodbi, ne glede na višino glavnice in.število članov. Slednjič podlegajo družbenemu
davku vse družbe z o. z., ki morajo po družbeni pogodbi razglasiti letne račune v novinah ali jih razgrniti na javea vpogled (glej čl. 74 I. pravilnika).
Iz naših organizacij.
Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča, da je proračun gremija za leto 1920 vsem gg. članom med uradnimi urami v tajništvu na vpogled. — Samostojne-predloge je vložiti najkasneje do dne
15.	marca t. 1.	Odbor.
Gremij trgovecv za pol. okraj Slovouj-gradeč in Prevalje vabi k rednemu letnemu občnemu zboru Gremija trgovcev za politični okraj Slovenjgradec in Prevalje, ki se vrši dne 25. marca 1929 ob pol 12. uri v dvorani kolodvorske restavracije Rudolfa Komaver-ja v Dravogradu. — Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika, 2. Poročilo o delovanju gremija v poslovnem letu 1928. 3. Odobren je zapisnika zadnjega občnega zbora, 4. Blagajniško poročilo (računski zaključek) za leto 1928, 5. Odobren je proračuna za leto 1929. 7. Poročilo delegata o delovanju Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo v poslovnem letu 1928. 8. Slučajnosti in samostojni predlogi. — Načelstvo vabi vse svoje člane, da se občnega zborovanja v interesu trgovstva sigurno udeleže. V. slučaju nesklepčnosti se v 9mislu § 17 gremijal-nih pravil vrši eno uro pozneje drug občni zbor ravnotam in z istim dnevnim redom, ki pa sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. — Za načelstvo: Janko Klun s. r.
Trgovina.
Izpričevala o izvoru za Turčijo. Turški konzulat v Zagrebu opozarja vse izvoznike, da legalizirajo izpričevala o izvoru za blago, ki se pošilja v Turčijo. Konzulatu je poslati izpričevala o izvoru (s prepisom za konzulat) obenem z originalno fakturo (ki se stranki vrne) in kopijo iste za konzulat.
Legitimacije za italijanske trgovske potnike, ki prihajajo k nam v svrho zbiranja naročil na blago, ne izdajajo več v Italiji trgovske zbornice, ki so se ukinile, ampak provincijalni ekonomski sveti.
Dober dobiček brez rizika
dosaSete s prodajo
Raipriul« v kraljevin! SHS Fran Ksav. Letnih,	MAGOI1”"’	izdelkov	za	iuhe.
Maribor, Cankarjeva 26
PO SVETU.
Položaj avstrijske kovinsko indnstrije
je ugodnejši kot v preteklih mesecih. Domača poraba železa je narasla lani *a 50 odstotkov.
JŽolozniško pvogo Sofija Pernik hočejo elektrificirati. Sedaj gradijo v Peruniki« veliko električno centralo in bi se •izvršilo obojno delo hkrati.
Ogrsko - italijanska banka v Budimpešti je imela lani nad tri milijone pen-&istrga dobička, za 40% več kot leta 1927. Dividenda je 5 pengti ali 10%.
Voč delničarjev družbe Hapag se je združilo v močno opozicijo, da dosežejo ■veSje dividendne bonitete.
Tržaška veletvrdka Brunner je zašla v plačilne težkoče. Vse obveznosti ce-«ijo na 4 'A milijona funtov. Glavni upniki so večje angleške banke.
Cr6dit Lyonnais izkazuje za preteklo leto 57,000.000 frankov čistega dobička in razdeljuje 20-odstotno dividendo ali 100 frankov (leto prej 48,700.000, 18 % in 00 fr.).
Mac (Jamah, predsednik newyorške Zvezne rezervne banke, bo prišel v 'Berlin, da se udeleži marčne seje upravnega sveta Nemške državne banke.
Ameriška avtomobilna tvrdka Stude-baker je eksportirala lani za 41 % več -avtomobilov kot v letu 1&27. Čisti dobiček je znašal 13,947.000 dol., dividenda je 7-16 dol. ali 16*8 %. Skupna aktiva znašajo 134 milijonov dolarjev.
Mednarodni kartel cinka je na zborovanju v Bruslju sklenil, da se produk, -cija zniža za 7 %; tendenca je prav trdna.
Pomanjkanje kruha v Rusiji je velijo; v Leningradu 80 določili krušno množino za osebo na 400 gr. na dan.
GlansstoH d. d. bo izplačala letos za-18 % dividendo.
Tendenca na svetovnem žitnem trgn Postaja trdnejša. Potrebo žita v Evropi #o podcenjevali.
Cena bakra, pravijo, ne ne bo mogla več dosti dvigniti, in sicer zato ne, ker, «o produkcijo vsled visokih cen tako pospešili, da bodo zaloge kmalu prav velike.
Svinec kaže rastočo tendenco, lako v Ameriki kakor v Evropi.
'Padanje španske devize se po nme-njn lista >E1 Debate« ne more razlagati iz gospodarskih ozirov, temveč ima le •čisto psihološke vzroke.
Sedanja produkcija umetne svile je po ugotovitvah občnega zbora družbe Gourtaulds dosti večja kot poraba in so «e posledice že pričele porajati. Naročila «o padla, tako glede števila kot glede obsega. A ureditev cen ne pride v poštev, od pomladi pričakujejo zopet boljše kupčije.
češka labska in donavska parobrodnn dražba bosta delniško glavnico znižali, ir) sicer prva od 70 na 40 in druga .id 70 na 30 milijonov K5. Zaključki niso taki, da bi se mogla glavnica plod> nosno obrestovati. 51 % nove delniške glavnice bo prevzela država 49 % pa zasebniki.
Nowyorške zavarovalne banke so dovršile pogajanja o ustanovitvi mednarodnega zavarovalnega trusta, koje podjetje bo pričelo delovati z začetno delniško glavnico 1,200.000 dolarjev. Prevzela bo nadzorstvo dveh vodilnih evropskih in treh ameriških zavodov.
Za iinport iz Jugoslavije v Turčijo pride po poročilu našega generalnega konzulata v Carigradu sledeče blago v poštev:	klavna	in	plemenska	živina,
cement, stavbni les, posušene slive, fižol in strešna opeka.
Od velikih avstrijskih papirnic bo samo Steyrermiihl plačala večjo dividendo ‘kot lani, in sicer 8 % (lani 7 %).
Ceno železa v Avstriji bodo tovarne -zvišale; za vzrok navajajo zvišanje blagovnih tarif pri zveznih železnicah.
Agrarni eksport v Nemčijo hoče zvijati Avstrija. Gre posebno za izvoz goveje živine, konj, rezanega lesa in sadja. Dr. Seipel se bo tozadevno sam podal v Berlin.
Občni 7ber gr©irifc trgovcev v Novem mestu.
V	nedeljo, dne 3. t. m. se je vršil
v	Novem meslu občni zbor tamošnje-ga gremija, ki ao ga v lepem številu poselili gremijalni člani. Zborovanje je olvoril gremijalni načelnik g. Kastelic in poročal na to o de^vanju gremija, ki priča, da je načelstvo posvečalo temeljito pažnjo vsem aktu-elnim trgovskim vprašanjem. Poročilo je dopolnil gremijalni tajnik s sledečimi statističnimi podatki:
Stanje članstva začetkom leta 1928 je bilo 304, koncem leta 1828 pa 393, torej 1 manj.
Protokoliranih tvrdk je 38, ne-proiokoliranih 355.
Na posamezne stroke se delijo, kakor s^di: 104 trgovine z mešanim blagom, 7 trgovin s špecerijskim in ko^nijalnim blagom, 12 trgovin z ma-nufakturnirn blagem, 4 trgovine s papirjem in pisalnimi potrebščinami, 4 trgovine s čevl ji. 2 trgovini z galanterijskim blagom in lesenimi izdelki, 14 trgovin z vinom in žganjem, 9 prodaj z vinom in žganjem, 2 trgovini s klobuki, 1 trgovina 9 kamnoseškimi izdelki, 2 trgovini z žitom, 1 trgovina s sirom in mlečnimi izdelki,. 2 trgovini s stavbnim materijalom, 4 trgovine s kožicami divjačine, 22 trgovin z živino, 1 trgovina s predmeti za električno napeljavo in radio-predmeli, 2 trgovini s šivalnimi stroji, 2 trgovini s sadjem, 1 trgovina za prodajo kruha, 12 trgovin z usnjem in čevlji, 2 trgovini s potrebščinami za kadilce, 3 trgovine s steklenimi in porcelanskimi izdelki, 1 trgovina za prodajo oglja, 36 trgovin z lesom, 1 trgovina z zlatnino in optičnimi predmeti, 31 trgovin z deželnimi in gozdnimi pridelki, 6 trgovin s slaščicami, 58 trgovin z jajci, perutnino in maslom, 1 trgovina z lasmi. 4 trgovine z moko, 16 kramarij, 7 branjerij, 19 sejmar-stev; skupno 393.
Med letom je bilo podeljenih novih obrtnih listov 37 in odjavljenih oz. črtanih 38.
Na novo podeljeni obrtni listi ee glasijo na: 17 trgovin z mešanim blagom, 1 manufakturnim blagom, 2 trgovini z vinom, 2 prodaji vina in žganja, 5 trgovin z lesorrt, 3 trgovine z deželnimi pridelki in 7 trgovin z jajci, perutnino in maslom.
Odjavljeni ozir. črtani: 16 trgovin z mešanim b’agom, 1 trgovina z vinom in žganjem, 2 trgovini z živino, 1 trgovina z lesom, 4 trgovine z deželnimi pridelki, 2 trgovine s slaščicami, 7 trgovin z jajci, maslom in perutnino, 1 kramarija, 2 sejmarstvi, 1 trgovina z gozdnimi pridelki, 1 trgovina z lasmi.
Članstva je po spolu: 235 moških in 158 ženskih.
Pripadnikov v trgovskih obratih je:
a) pomočnikov 18, pomočnic 35;
b) vajencev 34, vajenk 38.
S ednji podatki g’ede pripadnikov niso in ne morejo biti povsem točni, ker gospodarji niti ne prijavljajo niti ne odjavljajo pomožnega osobja v pravem času ali pa sploh ne.
Pomočniških spričeval je bilo izdanih ozir. potrjenih 22.
Učnih pisem za vajence je bilo izdanih 14 in sicer: 6 vajencem in 2 vajenkam trgovine z mešanim blagom. 2 vajencem in 2 vajenkam z manufakturnim blagom, 1 vajenki s papirjem in pisalnimi potrebščinami, 1 vajenki z galanterijo, steklenino in čevlji.
S poukom v trgovski nadaljevalni šoli v Novem mestu se je pričelo 2. oktobra 1928. Vstopilo je 7 dečkov in 9 dcklec, kasneje so vstopili še 3 dečki in 1 izstopil, in v drugi tečaj je bil sprejet 1 vajenec. Sedanje število obiskovalcev nadaljevalne šole je 10 vajencev in 9 vajenk.
Priliko obiskovati trgovsko nadaljevalno šo’0 imajo sqn\o vajerci in vajenke iz Novega mesta in bližnje
okoHce, vsi ostali podeželski vajenci in vajenke pa sploh nimajo prilike obiskovati ne trgovske nadaljevalne šole in ne skupne obrtne nadaljevalne šole, ker obstojajo le-te samo v Novem mestu.
Približno 40 gospodarjev zaposluje pomožno osobje, to je pomočnike in vajence. Ugotovitev, koliko vajencev je v popolni, in koliko v delni oskrbi, je nemogoča, ker ne predlože vsi učni gospodarji učnih pogodb na vpogled.
Na novo je med letom vstopilo 9 vajencev in 10 vajenk in dokončalo učno dobo 6 vajencev in 8 vajenki
Konkurzov in poravnav ni bilo v gremijalnem okolišu.
Stanje in napredek zadružne trgovine (konzumov, nabavljalnih zadrug) je zelo ugoden ter močno vpliva na konkurenčni in poslovni položaj trgovstva.
V letu 1928 je bilo sprejetih 203 dopisov, ki so bili rešeni in poslani obrtnemu oblastvu 3G. na zvezo gre-mijev 32, na trgovsko in obrtno zbornico 22, na gremijalrie člane 94 in deloma rešeni v internem poslovanju.
V preteklem poslovnem letu je imel gremij 7 odborovih sej, na katerih je rešil razne dopise in prošnje in podajal načelne izjave v raznih važnih gospodarskih in trgovskih vprašanjih.
Za Zvezo gremijev se je udeležil občnega zbora tajnik g. Podgoršek in izčrpno poročal o naših trgovskih prilikah ter delovanju Zveze.
Po sprejetju obračuna in proračuna je pri raznoterostih stavil g. Povh predlog, da se sklene resolucija proti davku na poslovni promet, g. Pirc pa predlog, da se ukrene vse, da se prepreči razdržavijenje naših poštnih uradov, ki bi prineslo našemu trgovskemu prometu bridke neprilike.
Ponudbe In povpraševanja.
Cav. Rosario Aleši, Catania, Via Vittorio Emanuelle 263, Italija, želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi izvozniki krompirja in deželnih pridelkov sploh.
o	*	*
A. Blau i drug	K.	D., Zagreb, Pe-
trinjska ulica br. 6, II., želi stopiti,v trgovske stike a tukajšnjimi tvorni-cami, odnosno obrtniki, ki izdelujejo papirnate vrečice (škrniclje).
*	*	*
Walter Wintlspacli, Gorica, Via Carducci No. 6, želi stopiti v trgovske slike s tukajšnjimi lesnimi tvrdkami, ki se pečajo z izvozom smrekovega, bukovega in hrastovega lesa.
«c	*	*
Dionička tvornica papira, Zagreb,
2.	pošt. pretmac, želi stopiti v trgovske stike 9 tukajšnjimi izdelovalci sodov.
RAZSTAVE IN SEJMI.
Na svetovni razstavi v Barceloni bo
dobro zastopana tudi Jugoslavija. Naš paviljon je tik španske narodne palače.
Polovična vozna cena za posetnike zagrebškega sejma. Ministrstvo prometa je dovolilo posetnikom pomladanskega sejma v Zagrebu, ki se vrši od 20. do 28. aprila t. 1., 50% popust na normalnih tarilih. Popust velja od 16. do 28. aprila za potovanje v Zagreb in od 20. do 2. maja za vrnitev. Ista olajšava velja tudi /a jesensko prireditev, ki se vrši od 7. do 17. septembra 1929.
XVIII. praški mednarodni velesejni se vrši od 17. do 24. marca t. 1.
Razstava v Poznanju bo trajala od maja do konca septembra in bo nudila pregled sedanjega kulturnega in gospodarskega življenja Poljske. Kazstava bo imela nenavadno velik obseg, ker se je bodo udeležili'vsi količkaj pomembnejši činitelji poljskega življenja v Poljski in v inozemstvu v velepotczni izmeri. Poslej je priglašenih za čas razstave žo 135 velikih družabnih potovanj, zlasti mnogo od ameriških Poljakov, .in kon-
gresov, ki bodo deloma tudi mednarodni. Mesto Poznanj se je za sprejem obiskovalcev dobro pripravilo in je lahko nastanjenih 50.000 obiskovalcev hkrati. Ameriški Poljaki hočejo biti kar naj-lepše zastopani; znano je, da tvorijo Poljaki v Ameriki najbolj žilav neangle-ški prebivalstveni element.
AMERIŠKE ZALOGE ŽITA.
Statistik Snaw je cenil ameriške zaloge pšenice 1. marca na 146 mil. bušelov ali 16-2% lanske letine; za koruzo se glasi cenitev na 1,0^0.000 ali 38-4%, za oves na 532 mil. ali 368%. Curtisa ceni zaloge pšenice, nahajajoče se v ro-, kah larmerjev, na 145 mil. bušelov, zaloge koruze na 8G8 mil., zaloge ovsa na 491 mil. buš. Če skombiniramo povprečnost, dobimo za pšenico 148 milijonov bušelov, za koruzo 1200, za oves 492 mil. buš.; vidimo, da so v tej po- • vprečnosti tudi druge cenitve, sicer bi n. pr. koruza ne mogla imeti tako visoke številke. Vemo tudi, da so bušeM pri raznih žitnih i. dr. vrstah različni;
1	bušel pšenice je 27-2 kg, 1 buš. rži ali koruze 25-4 kg, 1 buš. ječmena 21-8 kilogr., 1 buš. ovsa 14-5 kg. Če hočemo torej primerjati, moramo prej preračuni ti.
Ljubljanska borza.
Teč«j 11. marca 1929.
Povpra-
ševanje
t))B
13605
1094 40 7 9905 276-02
168 37 297‘-
Ponudbs LHn
22-82S
13-536
7-91 9-9345
1097-40
8-C205 276-82
66-87 222-51.’ 169-17 299"—
Denarni zavodi:
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold. .
Berlin 1 M .......
Bruselj 1 belga........
Budimpešta 1 pengfl .
Curih 100 fr...........
Dunaj 1 Šiling.........
London 1 funt .........
.Vewyork 1 dolar ....
Pari* 100 fr...........
Praga 100 kron ....
Tr«t 100 Ur............
Vrednote: Delnice:
Celjska posojilnica d. d* Celje denar 15t dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska Me-dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni »a-vod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Uoričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družbac g. g., Ljubljana, denar 50 Ddn; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše, denar 200, blago 280.
Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., moBt« 1 m’ Din 260—300; brzojavni drogovi 250 do 280; bordonali merkantilni 320— 350; trami merkantilni 2(>0—300; škorete, konične, od 10 cm naprej 600—650; škorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; škorete, pod me r-ne, do 15 cm 5C0—550; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testeni 500 d« 550; tavolete 1200-1250, Hrast: hlodi L, II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, neobrobljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22 —24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2 60 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo au 100 kg 85-90.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slovenska postaja dobava promptna, plačiilo v 30 dneh, 297 50—300; bačka, 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh, 302 50-305; bačka: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 305—307 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 307 50—310 Din. — Koruza: amerikamvka plata: Rakek, zacarinjeno, plačilo proti duplikatu, 348 Din; amenikanrka Jelow: ea-cartnjeno, slovenska post., 320 Din; bačka: času 'primerno suha, promptna dobava, slovenska postaja, 'plačilo v 30 dneh, 312 50 do 31550; bačka: čas-u pnimerno su^a, dobava v nre-Hu, plačilo v 30 dneh, od 325 Din do 82750.	— Ječmen: baranjsbi: pivovarski,
68'69 kg, 345-347 50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330—33250 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna .voznina, 292-50—295. M<>ka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: nespremenjena; deželni pridelki: neizipremenjena.
Zaključki:	les-:	2 vagona; deželni pri-
delki: — vagonov; drugo: — vagonov.
INDUSTRIJSKA KONCENTRACIJA V POLJSKI.
Belgijsko-francoski ide tal trust Je ustanovil pred par tedni v svrho inten-aivne udeležbe v poljski železni in električni industriji družbo Finapol (Socič-te Financlfere et Industrielle Belgj-Polonaise) z glavnico 32,000.000 frank jv. Družba je takoj po ustanovitvi pričela a nakupi in je kupila delnice plavžev v Ostro vicah, tovarno lokomotiv v Varša-
vi	itd. To je prvi velikopotezni poizkus industrijske koncentracije na Poljskem. Pred par dnevi so dvignili delniško glavnico že na 115 milijonov frankov, da si omogočijo še druge udeležbe. —-Koncentracijsko gibanje je, kakor vemo, na Poljskem sploh zelo živahn). Poljska se razvija v izrecno deželo kartelov. Deluje zlasti francoski kapital, pa tudi belgijski, ameriški, angleški.
SLADKORNA PESA V AVSTRIJI.
Leopold Porsch je imel na Dunaju jako inštruktivno predavanje o razvoju avstrijskega pridelka sladkorne pese tn produkcije sladkorja v zadnjih desetih letih. Uvodoma je navajal referent podatke o svetovni sladkorni produkciji in je povedal, da se je dvignila produkcija trstnega sladkorja od 10 milijonov ton v letu 1913/14 na 20 milijonov ton
*	letu 1928/29, torej za 100 odstotkov.
V	istem času je narasla produkcija pes-aega sladkorja od 8U mil. ton na 10 miL ton, torej ta 12%%. Dvig vse svetovne sladkorne produkcije je znašal 88-50%. — Seveda je pozabil referent povedati, da je padla produkcija pesnega sladkorja med vojsko in po vojaki na minimum, ker so bile ravno v svetovno vojsko zapletene države največje producentinje pesnega sladkorja, da se je pa ta produkcija nato tako pomnožila, da znaša danes če zopet polovico one iz trsta. — V Avstriji so začeli sladkorno peso v zadnjem času tako intenzivno gojiti, da morejo kriti z domačim izdelkom že dve tretjini vse sladkorne porabe. Pri tem se je zelo dvignil tudi relativni pridelek: Leta 1919/20 so pridelali na 1 ha 140 met. stotov, leta 1927/28 za 285 stotov, torej ta 104% več. Pridelovalni prostor se je povečal v zadnjih letih za 56 odstotkov. Nižja Avstrija pridela 82-5% vse sladkorne pese, Burgenland 16-5, Gornja Avstrija 1%. Vsako leto porabi Avstrijec 24 kg sladkorja in je v tem oziru med 26 evropskimi državami na šestem mestu. — V zadnjem času so zvišali do-
tedaj prenizko carino na sladkor na 6 zlatih kron. Ker ta zakon vsled obstoječih trgovskih pogodb še ni megel postati pravomočen, so zvišali sladkorni davek za isto vsoto 8 zl. kron. Lani je bila cena 1 meterskega stota sladkorne pese 4-35 šil., letos bo znašala 4-50 do 4-75 šilingov.
*	• •
12,000.060 AVTOMOBILOV.
1. januarja 1928 }e obratovalo po poročilu lista »The American Automobile« v vseh kontinentih 29,638.000 avtomobilov; 1. januarja 1929 pa 31,930.000; torej se je v onem samem letu njih število pomnožilo za skoraj 2,300.000; od prirastka pride več kot polovica na U. S. A., 1,250.000. Dežele, kojih avtomobilno število se dvigne nad 100.000, so sledeče: U. S. A. 24,494.000, Vel. Britanija 1,372.000, Francija 1,109.000, Kanada 1,062.000, Nemčija 545.000, Avstralija 516.000, Argentina 300.000, Italija 172.000, Španija 156.000, Brazilija 155.000, Nova Zelandija 151.000, Indija 132.000, Švedska 127.000, Juž. Afrika 126.000, Belgija 108.000. — Evropa je imela 1. Januarja letos 4,219.000 avtomobilov, Azija 417.000, Afrika 278.000, Avstralija in Ooeanija 707.000, Amerika brez U. S. A. 1,814.000. Vsa svetovna cirkulacija je narasla lani za 8 6 %, produkcija v U. S. A. za 16 5 odstotkov. Zedinjene države so že nasičene in se avtomobilstvo, naravno, ne more več posebno razvijati. V U. S. A. pride en avto že na pet oseb; povprečno razpolaga torej že vsaka družina z avtomobilom. Zelo veliko avtomobilov ima Kanada, 1 na 10 oseb; dalje Avstralija v istem razmerju: 1:10; tudi Švedska je zelo spredaj, kar je spričo njene lege in geografičnega značaja prav posebno treba omeniti. Izredno revna na avtomobilih je Azija, še bolj kot Afrika, če upoštevamo njeno veliko prebivalstvo. Kako malo avtomobilov imajo balkanske države, smo pisali v »Trg. listu« pred kratkim v posebnem članku.
KOVINSKI TRG ZELO TRDEN.
V	bakru vihra divja špekulacija in rastejo cene še kar naprej. Spričo dejstva, da se je potreba po bakru v Ameriki zelo pomnožila, je industrija nakupila zelo velike zaloge; te zaloge gredo daleko preko faktične potrebe in imajo svoj izvor le v nameri industrije, da se krije, preden bodo šle cene zopet kvišku. — Drugače je s svincem, ki ga sprejema industrija samo v razmerju do potrebe. Sicer je tudi v svincu cena narasla, in sicer na dol. 6'95, kar je pa samo posledica nezadostne ponudbe. — Tudi cink se je utrdil, ker so se vsled produkcijske omejitve zaloge na kontinentu precej zmanjšale. V vseh teh treh kovinah je torej tendenca prav trdna. — Od 1. t. m. naprej je veljala cena 19-50 cents. Morda je sedaj, ko se to tiska, že zopet višja. Seveda pomeni to za plačilno bilanco evropskih držav veliko obremenitev, za Nemčijo, najvažnejšo evropsko importno deželo na primer 1350 mil. dinarjev na leto, za Češkoslovaško 120 mil. dinarjev itd.
DOBAVA, PRODAJA.
Nabava 150 pelerin. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 150 pelerin iz sukna. Dražba bo dne 8. aprila 1929 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg. št. 2, soba št. 42. Jam-čevina (5% alL, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu pošt. direkcije v Ljubljani, soba 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Mašinsko odelenje direkcije drž. želzenic v Ljubljani sprejema do
16.	marca t. 1. ponudbe glede dobave 800 zvitkov brzinomerilnih trakov in 1010 komadov prašnic; do 18. marca t. 1. glede dobave tiskovin, 5000 kg kalri-nirane in 500 kg kristalne sode. — 8a-obraČajno-komercijelno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 18. marca t. 1. ponudbe glede dobave pločevine. (Pogoji so na vpogled prt omenjenih odelenjih.) — Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 14. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg petroleja; do 21. marca t. 1. pa glede dobave 1000 m jeklenih vrvi. — Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1200 kg koruznega zdroba, 1000 kg bučnega olja in 2000 kg riža. — Delavnica drž. železnic v Mariboru sprejema do
VELETRGOVINA
koloniialne , in ipecerijske robe
IVAN JELAČIN
LJUBLIANA
ZALOGA
tveže praiene kave« mletih dišav ir rudninske vode.
To&m Ir solidna postralbat C ZoMevajta c en Ek t
20. marca t. 1. ponudbe glede dobave železa; do 21. marca pa glede dobave
20.000 kg poctland-cementa. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 kg tračnic ter glede dobave volnenih odej in slamnic. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 21. marca \. 1. pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave telefonskega kabla. — Dne 25. marca t. 1. pri Intendanturi Moravske, divizijske oblasti v Nišu glede dobave
25.000 m* drv. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 15. marca t. 1. so bo vršila pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (testenine, zdrob, riž, mast, sladkor, čaj, olje, kis itd.). (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) — Due 18. marca t. 1. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka, kruha in vina za čas od 1. aprila do 30. junija 1929. (Pogoji so na vpogled pri omenjeni bolnici.) — Dne 22. marca se bo vršila pri Gradbenem ode-lenju direkcije drž. železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede naprave temelja za novo okretnico na postaji Ljubljana gor. kolodvor. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.)
V	imenu tvrdke MERCINA IN DRUG javljam njenim trgovskim prijateljem, da je njen neumorno delavni družabnik, gospod
Franjo Mercina
danes zjutraj* previden s sv. zakramenti boguvdano preminul. Truplo rajnkega bo blagoslovljeno v ponedeljek U. marca v Zarnikovi ulici št. 19 in prepeljano nato na pokopališče k Dev. Mariji v Polju.
V. Ljubljani,'dne 9. marca 1929.
JANKO JOVAN
»Trgovski list" :
časopis n trgovino, Industrijo la obrt
trtporočo p. m. trpoooom. todm-itrijcom ki obrtnikom to ooroSo-pfo, rosštrfamfo ki Imtorlrom/o.
V	ele trgovina
A. Šarabon
Telefon lOOO
Telefon	v	Ljubljani
prlpoioCa _
špecerijsko blago, raznovrstno rudninsko vodo. - L..tfl«
p rožama za kavo In mlin zn dišave s električnim obratom Ceniki na raspologo
ooooo—o—m——ooo—ooo————as—ase#e——vaj
R. U/ILLMANN
umtnuimtiHinmiti STROJNO PODJETJE niuiiituitmtnuiHiu
LJUBLJANA, SLOMlKOVA ULICA ST. 3
lieetuje raitKn« vrste strejev n Um« Industrij«, transmMJtk« naprave, t«v«ra« dvigat« v,ah vrst,	raferast« a s v j i , kevanaga t • I • i a.
Vranama projektirani« Hi epreme railiCnlh mehaničnih naprav tar Irvriu)« vsa v atrajne stroka »padajeta dala In napravila teCns, aelida« la pa molaastl
najhitreje.
SIAVIJA
Jugoslovanska zavarovalna banka d« d.
se priporoča za zavarovanje Industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu In tatvini, zakoniti dolžnosti lamstva, nezgodam s avtomobili« polkodbam stekla i. t. d.
Zavarovanje življenje t raznih kombinacijah.
Central« ▼ Ljubljani. * * Pedrnialee po vsej Kraljevini.
Ureja dr. IVAM PLBSR — Za Tttforako-tadustrtjafco d. 4. »MERKUR* kot kdajntelj« ta tiskana: a M1CHALBK,