Gospodarske stvari.
Vzreja zgodnjih sadik v sobi.
Prijatelj vrtnarstvu, ki ima majhen vrt pa malo sredstev ter je zelo oddaljen od mesta, kjer se za denar vse dobi, ima pomladi veliko skibi, predno redno zasadi ter obseje svoj vrt. Zlasti saditev mu dela skrbi, on namreč potrebuje sadik, a od kod jih vzeti ? Vrtnarji so oddalieni,   prostora   je malo, posebno gorko gredo nare-
diti, pa iz mnogih ozirov ne kaže.
Kaj je torej storiti? Naj pripro8tejše sredstvo je, vzgajati sadike v loncih in zabojčkih po sobnih oknih, in sicer s pomočjo sobne toplote. To se da prav izvrstno narediti , le nekaj malih priprav je treba. Pred vsem potrebuješ posode-V ta namen rabijo cvetlični lonci ali tudi za-bojčki od smodek, ako jim dno preluknjaš. Boljši so seveda cvetlični lonci. Oni so luknjičavi ter ne
drže preveč prsti, kar je posebno važno. Mlade rastlinice, ki prebodejo iz semena, ne smejo se itako razviti, dovolj je, da seme dobro vzkali ter se narede nekateri listi — v to pa ni treba mnogo hrane, pač pa mora biti dobra in lahka. Vse, kar je v prsti nerazkrojenega, je neužitno — to sicer rastlinicam prebave ne moti, pač pa lahko škoduje  koreninam. — Za  setvene lonce vze-
mimo torej dobro predelane in s peskom pomešane po-vrtne prsti. Da pa vanje ne pride preveč prsti in da se dobro in pravilno zrači, naspi na dno precej na debelo črepinj, vrhu njih pa deni prsti na debelo, šote v koscih ali kaj drugega enakega. Kosci naj bodo na primer za lešnik debeli. Te prezračevalni plasti smeta zavzemati dve tretjini lončeve vsebine (pod. 22.). Posodo zaspi potem s prstjo skoraj do vrha. Kakšne sestave  bodi   ta   prst,  to  je   zavisno  od vrste semena.
Zelenjadno seme ter semena balzamin, ne-bin, levkoj, tobaka in drugih, potrebujejo na pr. kompostne, seveda dobro predelane prsti, seme begonij, glok-sinij, torenij in sploh
sobnih  cvetic pa ljubijo črno gozdno prst.
Predno seješ, pritisni prst s kako deščico, še bolje z dnom drugega lonca, da dobiš gladko površino. Ob robu pritakni etiketo z imenom semena, katero potem poseb. — Pri setvi drži se vedno pravila: „Ne pre-gosto". Semenska zrna se posade posamezna ter vtisnejo neKoliko v zemljo. Potem jih pokrij toliko na debelo s fino prstjo, kolikor so sama debela. Prav finega semena, kakor na pr. begonij, gloksinij, niti ni treba pokriti s prstjo. Po semenu nasuto prst zopet nekoliko pritisni ter potem poškropi. Vodo pa po prsti prav fino razprši.
Da seme obvaruješ suhega sobnega zraka, pokrij posode s šipami, katere moreš vsak dan obrisati s suho ruto. (Glej podobo 2.).
Pri vzgoji moramo razločevati med trdnimi in občutljivimi rastlinami.   Različnih   takih rastlin ne smerne^
-----    106-----
nikdar skupaj sejati v en lonec, na pr. na eno stran zelje,  ua drugo pa begonije.
Lonec z zelenjadnim semenom postavimo na okno zakurjene sobe, druge pa na kakšno klop blizu peči. — Tema nič ne škodi, dokler seme ne vzkali. Kadar pa vzkali, tedaj pa treba lonec predejati na okno, in paziti moramo, da se prst ne usuši, pa tudi premokra ne sme biti.
Kadar rastlinice narede tretji ali četrti list, takrat jih je čas presaditi v zabojček. V njem dobe rastline več prostora ter tudi narede več korenin, ki so jim potrebne za ugodno rast. Zaboji morajo imeti preluknjano dno in biti seveda veči nego lonci. Najboljše jih narediš toliko dolge in široke, da jim je prostora na oknu. Na dno naspi plast črepinj. Njih prst bodi močnejša in manj pomešana s peskom. S primernim klincem dvigni prav pozorno mlade rastlinice, odščipni jim nekoliko srčne korenine ter jih vtakni v luknjico, katero si naredil v zabojevo prst. (Glej podobo 2.),
To delo zvrši hitro in pazljivo, da rastlinice ne trpe kaj škode. Z ozirom na velikost in rast raslin presadi rastline gosteje ali redkeje. (Glej podobo 3.). Rastline zelenjadne in velikih cvetic naj bodo po 3 do 4 % druga od druge. Manjše rastline sadi gosteje. Prav fine rastline moraš po saditvi o pričetku pokrivati s šipami« Zelo važno je sadike privaditi zraku in vetru, in sicer prav polagoma jih moraš privaditi. Od kraja odpiraj le po malo okno, potem vedno bolj in slednjič postavi zaboje kar na piano na primeren kraj. Tako utrjene rastline rasto potem brez ovire, ako jih v grede presadiš, in niso v nevarnosti, da jih solnce posmodi, kakor rado tiste, katere so nepravilno po sobah vzgojene.