НашшапкепБо1е Verlag umd Schrlftlenmig: Kla^enfurt, Bismarckrlng H, PMUSaeta 11Л ' Be«ue»pr*fci (bn retww мШђаг) аввваШећ RU 1 — tret Baue (einecfiUeBUoh RJ4 0 39 guatellgebKir AbbesteUungeo der Zeitung fUr dcn Bakehf«l|^dM Honat wtrdan mur adutftM und aar Мж 96. đM kitif«ad«> Monat# angenommen N*. 41. Kmtnburg, den Mai 1*44. 4. Jahrgang Usoda listih, k\ zaoslaia{o na poliodili tolp h rup se dviga groza - Moslemski prostovoljci ff izkopljejo v Severni Bosni ranjence, ki so jih tolpe pustile ' J mm Шт. •! . * % . 4 * 1 ____T_» _ ^ ^ *«#kvva1a J Л& W ^ V%M 1 n СЛ A v 1 Г 1 1 T^T* \ f* A/4 A РК. Po silnih bitkah so moslemski gorski lovci Iflf z zanosnim napadom vrgli tolovajske brigade Severne Bosne iz njihovih prevladajočih višinskih položajev. Hudo Udarjeni sovražnik se poskuša izogniti v odljudno divje razpokano gorovje Bajevico. Vasi, iz katerih se je dolgo oskrboval, so kakor izumrle,- prebivalce v starosti od 15. do 50. leta je vlekel s seboj. V eni takih zapuščenih vasi prenočuje bataljon po dolgem maršu skozi do kolen globoko blato in močvirje. Moral je bresti sko-z! potoke in reke ter si vedno znova z bojem osvojiti pota do končnih ciljev svojih stotnij. Noč poteka mirno. Sumljivo človeško kašljanje ®osenski lovec, ki v tej noči ob robu vasi "a izpostavljenem mestu straži in prisluškuje, sto)i v ozki, globoki zemeljski zarezi, pobočje je zaraščeno, spodaj teče potoček. Znenada plane kvišku, že v tretjič sliši ne-''aden šum. Slišalo se je, kakor da prihaja daleč in vendar prihaja le iz daljave nekaj metrov iz zaraščene globeli; gorski lo-oprezuje vzdolž globeli, preišče poboč-)e — o kakšnem človeškem bitju ne najde Hobenega sledu. Jedva je zopet zgoraj, že Pronica do njega znova nenavaden šum. Tu Pokliče svoje tovariše, in ob zori vsi sku-Paj skrbno preiščejo zarezo. Ne vidijo pa res nič sumljivega, dokler ee potem nenadoma eden izmed njih, ki skoči čez reber, ne .udre v zemljo in se kar do prsi pogrezne. Zdaj postane živo pod zemljo. Ena orjaška postava za drugo se s težavo preriva skozi rupo, ki je dohod do podprtega bunkarja, ki je bil z deskami zabit In % nanje vrženo zemljo dobro prikrit. Najprej" se pokažeta dve dekleti, ki sta popolnoma na golo ostriženi in ki nimata na sebi skoraj nič drugega, ko umazano strajco. Sledi jima po vseh štirih plazeč, upadlih lic; shujšan do okostja, živ mrlič v razparani suknji bivše jugoslovanske armade. Zapisani smrti Ravno tako je prihodnji zapisan smrti. Suknje mu v krpah visi s telesa, zhiran in zdelan. s ko mumija upadlimi lici in mežikajo-čimi očmi se s težavo izkoplje iz rupe. V zadnjem stadije pegastega legarja se nahaja, o tem ni dvoma. Nato se prikaže mrtvaška glava, kakor da bi jo kdo od spodaj držal pokonci; bleda, usnjata koža prepenja ličnice, oči so globoko udrte in brez bleska. Dekleti sežete in vlečete ter potegujete, in prikaže se še drug, sicer še živ, pa ne več cel človek. Manjka mu ena noga, razbita kost stegna moli votlo in rumeno iz velikega gnojnega tvora, iz votle kosti se usipa zemlja in pesek. Naposled spravite dekleti na dan nekoga, ki počasi gnije pri živem telesu. Pred nekaj časa so mu odrezali roko, ne da bi mogli lečiti rano po amputaciji. Tvor se mu je zajedel čez prsno stran dalje, razen tega ima še zevajočo gnojno rano na nogi, v kateri že lezejo grinje, in golen je te bila črna. Toda ni še konec vse groze v ruTJi. Potegnejo še ven dva mrliča, samo še o'ostja — smrt za pegastim legarjem. Sedaj Bosancev ni več moči držati. S si-'■nstinktom preiskujejo svet daleč na- °} '^^ejo neumorno grozo vsebujoče ru-j' " "ajdejo. Nepooisna ja človeška be-da, KI pride na dan v oddaljenih gozdnih go-rah Bosne, pretresljiv je strašen edinstveni Ki se mu nudi, če se izprazni vsako teh podzemeljskih ječ. Spričo teh iz zemlje privlečenih ?nc je težko razlikovati med njimi živ lenie in smrt. §e tisti, ki morejo hoditi pokonci, nimajo več potez človeškega i>itja, komaj da govorijo in so popolnoma o'oooH Mobe^sn ne pomana druaemu, tudi z lastno usodo se п", hrioaj.-. Oblečeni so Brez Izjeme v cun^je in umazani, propali in Jiilvi pricepeta)0 "liže. Dečki se razkrijejo kot Heklice, starčki kot mladeniči. Nič manj kot štiri sto oseb prileze v treh dneh iz se demdesetih rup Od i* skoraj sto deklet, ki so 4h naonali v ruoe kot strež nice. Tudi povelinik brigad# irtvovan V 1« težko dostopnih vaseh v gozdovih, ki •o bile zavarovane z močno utrjenih viSla, •e se tolpe že davno naselile in se tam ču-tile tudi zelo varne. Tja so preložili lazaret* SUrih brigad in tudi njihova skladišča material*. Vse to, kar so britanske, letala ponoči pustila daleč ua okrog, so znosili iti nakopičili v rupah. Tukaj se najde nekaj sto škornjev, uniform, cele bale cenenih srajc, so tu, znatna zaloga sanitetneoa materiala in zdrav-niškega orodja ter polne vreče angleškega prepečenca. Od daleč so prenašali ranjence v to gozdno ozemlje, od tu so organiziral) Oskrbo v odlju-dene vasi, umikali pozimi brigade tolp In jih znova napolnili z odvede-»in>l in prisilno novačenlml. Vsebina materialnih skladišč j« pa bila Матмјма mamo takim ranjencem, o kata- rih se je lahko domnevalo, da bodo postali zopet sposobni za boj, druge so pustili, da so hirali v nesnagi in smeteh in živi strohneli. Pri teh niso tratili niti z obvezami in zdravili, dali so jim le nekaj slabotnih, izran-žiranih zdravnikov. Pri vsem tem pa so se nahajali med umirajočimi vsekakor en poveljnik brigade in čtirje poveljniki bataljonov. Ko so bosenski bataljoni napadli, so neozdravljive spravili v rupe. V vsako tako rupo so bolnikom dodelili dve za legarjem bolni dekleti kot strežnici in nekaj provi-anta. Končno so jim rekli, da nihče ne sme zapustiti rup, češ da stoji zunaj straža, ki bo takoj streljala, da morajo razen tega ostati popolnoma mirni. Namenoma so jim zamolčali, da so brigade odšle in da so prepustili usodi tiste, ki so nekoč za nje krvaveli. Teh štiri sto je bilo doslužilo za Stalina, čakali so na priliko, da se jih iznebijo. Za nje so pomenili samo še neznosno obre- aa cedila membo in so ovirali brigade glede njihove gibljivosti. Ta grozna najdba v sevemobosenskih goz-■iovih znova potrjuje krvavo prakso boljševizma. In pri tem ne gre samo za tiste, ki so ostali pod zemljo in s katerimi Stalinovi bi-riči niso več vedeli kaj početi. Mnogo stotin, ki so vedeli za grozno usodo, ki čaka ranjence in bolnike se je z naporom zadnjih moči vleklo naprej. Ti bodo kje drugod v globeli bosenskega gozdnega gorovja čakali ne manj groznega konca. Iz odkritja v rupah je pa nadalje dopusten tudi pomemben zaključek glede splošnega zdravstvenega ftanja vojske v gozdovih in ogromne potrate ljudi od strani sovjetskega »maršala«, ki kot zaveznik z določenim rokom jaha tudi za Angleško. In dssettisoči, ki kažejo njegove krvavo sled, ki ostanejo na pohodu in poginejo v bedi, ti desettisoči obtožujejo tudi Anglijo- ll-Kriegsberichter Andreas Albrecht I Priprava za lerorkllfn« zrafno vojno U od irla 1941. Važna navodila Roosevelta - Sramotni načrti proti nemšliemu prebivalstvu Stockholm, 26. maja. Sef generaliteya št«b« »evernoamerliklh Zedinjenih držav Arnold, ki sedaj po primeru mnogih dru^h vofaSkih gl*? naiprotnlkl razvija primerno vedno bolj svojo govorniško delavnost, v kolikor iiostajajo pravi pričakovani uspehi, j« v nekem govoru v Cikagu potrdil podatke am*Hkan*kih časnikarjev o terorističnih zeključkih v Casablanki. On je izrecno priznal d« j« bilo pri posvetovanjih general-"eg® štaba konference v Casablanki rešeno, »d# engleško in amerikansko orožje uniči vojaški in gospodarski sistem Nemčije in podminira odporno silo nemškega naroda v takem obsegu, da bi na odločilen način ohrom*'" sposobnost za oboroženi odpor. S tem je še{ zračnega generalnega štaba severnoameriških Zedinjenih držav potrdil, da so načrti že leta 1943. absolutno šli za tem, da bi se izzval odločilen preokret boja proti Evropi, Nemčija prisilila na kolena ali napravila zrela za naskok, ^oUno le po zračni vojni. Severnoameriški časnikar Childs Je dal vedeti, kakšni upi so bili vezani na te strategijo ali da so bili delno prekrižani zaradi vojne v Pacifiku, a predvsem podrti radi nepričakovane velike nemške odporne sile. Arnold v svojih izvajanjih ni oporekal, da določeni cilji niso bili doseženi. O predzgodovinl vse teroristične vojne je Arnold mnogo povedal o stvareh, ki posebno zanimajo ravno sedaj v času zločinskih, sistematskih napadov na nemške otroke, ustanove Rdečega križa, civilne vlake itd. Oni se pridružijo številnim drugim dokazom glede vojne krivde v splošnem in gle- de odgovornosti za bombni teror proti civilnemu prebivalstvu posebej. Arnold je rekel, da se spominja nekega pisma, ki ga je Roosevelt v poletju 1941. leta poslal vojnemu ministru Stimsonu in njemu in v kate-.yem je predsednik .pozival, da naj se pripravijo vsa potrebna sredstva, ki so potrebna za poraz Nemčije. Arnold je pripomnil, da je bil načrt, ki ga je takrat pripravil zračni generalni štab več ali manj sličen temu, ki se sedaj izvaja. Ti njegovi podatki dokazujejo, da je Roosevelt nameraval že takrat, ko je še zatrjeval, da je nevtralen, teroristično vojno proti nemškemu civilnemu prebivalstvu. To priznanje ni Arnold napravil radi resnicoljub-j\, ampak samo z namenom, da opraviči neuspeh samo s pomočjo terorističnega bombardiranja, v relativno kratkem času, ki je potekel od ooletja 1941. do dnnes. 139 lerorlsličnlh lelal seslrelienih Silovitost velike obrambne bitke v Italiji narašča - Načrten potek naših premikanj Oberkommando der Wehrmaoht je dne 25. maja objavilo; V Italiji narašča radi povečane upgrabe sovražnih oklopnjaških oddelkov silovitost obrambne bitke. Na skrajnem zapadnem krilu mostišča pri Nettunu smo odbili napade In uničili z nasprotnim napadom neko sovražno skupino, ki se je bila izkrcala za našo fronto. Jugovzhodno od Aprilije so ie vedno v teku hudi boji. V prostoru na obeh straneh Cisterne nam je uspelo prestreči ali zajeziti po srditih bojih sovražnikove vdore pred našimi topniškimi položaji. Močne napade nadmočnih sovražnih sil proti Cisterni sami smo odbili deloma z nasprotnim napadom, odstralivši sedemnajst oklopnjakov. V prostoru pri Littoriji so se naše čete po povelju odmaknile proti severovzhodu na gorske grebene, da bi se tam združile z oddelki, ki smo jih iz odseka pri Terracinl vzeli nazaj proti severu. Premikanja se kljub močnemu sovražnemu pritisku vrše po načrtu. V odseku na obeh straneh Li-rija je napadel sovražnik še dalje x nadmočnimi silami, ki so jih podpirali zapovrstni napadi lovskih bombnikov in močni oddelki oklopnjakov. Naše čete so se srdito upirale In so prestregle sovr -.'ne na-padne čete v prostoru jugozapadno od San Giovannlja in Roccasecca. Petdeset oklopnjakov je bilo bri tem odstreljenih. Ponovni nipadl sovražnika, podprti po oklopnjakih proti kraju Piedimonte, so se zrušili z velikimi zgubami nasprotnika. Zaščitna vozila vojne mornarice in bojni brodovi so potopili v noči na 24. maj v mor-s" ■ -iu pri Livornu neko sovražno br- zo torpedovko. Na Vzhodu nI bilo posebnih dogodkov. Britansko-severnoameriš! . letalski oddelki so v teku včerajšnjega dne in v pretekli noči Izvršili več t-^rorlsflčnlh nar'^dov. Naše zradnoobrambne sile so uničile 139 sovražnih letal, med njimi 115 itlrimotornih bombnikov, Nadaljnjih šestnajst letal je bilo sestreljenih nad italijanskim prostorom in za Konec sveta? sedenim zapadnim ozemljem. Od teh podnevi pod močno zaščito lovcev izvršenih napadov so ђ1Ц prizadeti Berlin, Wiener Neustadt in več krajev v prostoru Wlena. Ponoči je bil Aachen cilj britanskega terorističnega napada. Posebno v stanovanjskih četrtih državnega mesta in v Aachenu so nastale škode in zgube med prebivalci. Posamezna britanska letala so v zadnji noči odvrgla bombe na obmestje Berlina. Hitra nemška bojna letala so danes zarana zopet z dobrim uspehom napadla posamezne cilje v Vzhodni Angliji. _ Ženske so skalpirali Bukarc '.a, ' ■>. . < .i povratniki poročajo o nekem po bol'špviških podljudeh storjenem - rozodejstvu iz kraja severno od Jassyja. Pri nekem poizvedovalnem pohodu S3 romunski gorski lovci v bližini Vlade- nov ob proai iassv - Пзппр" -----"i oro- zotno najdbo. V nekem zapuščenem dvorišču ■ so našli trupla več žen, ki so bile vse na najorozovitajši način smrti. Ne- katere žene so bile do vrata zakopane v ilovici in njihove glave prek)me Druge žene so bile brez las, ker so jih zveri žive skalnirmle. Drugim so spet manikali nohti na prstih. Bili so nesrečnim žena n potrgani s kleščami. Ker so taka mučenja že leta 1940. med boljševiko zasedbo ' izvajali JUr"" ........tU- H" '............■ ''Ч. Dokazana iužnoftalijanska inflacija Rim, 26. maja. Po osmih mesecih so v Neaplju zopet otvorili borzo. Otvoritev je bila v znamenju senzacije, ker južnoitalijanski državni papirji niso notirall Zato je pa prvikrat Izdani list o tečajih dokazal inflacijo v Južni Italiji, ker je bila ustanovljena pariteta za funtSterling s 600 Badoglijevimi lirami, severnoameriški dolar pa s 150 lirami, v nasprotju s teoretičnim uradnim menjalnim tečajem ж 400 ech». 100 Badoglijevimi lirami. Spisal Fiiedrich Bartelt Ce bi se posrečilo našim sovražnikom, kakor tudi brez dvoma nameravajo, da bi s svojimi brutalno uporabljenimi nemoralninU bojnimi sredstvi terorističnih napadov na prečastitljiva kulturna mesta Evrope te popolnoma porušili, bi bil obstoj zapadne kulture zagotovljen samo še duševno po njenih sedaj živečih nosilcih in glasnikih v evropskih narodih. Ce bi izumrla ta kulturonoseča plast ali bi bila uničena po morebitni zmagi naših sovražnikov, bi s tem prenehala obstajati zapadna kultura. Sovražne sile pa je ne morejo nadomestiti z ničimer, kar bi bilo le zdaleka nekoliko enakovredno. Posledica tega, če bi odrekla naša orožja, bi bila končno razkroj vseh sedanjih oblik kulture, morale in reda, popolna anarhija na svetu. Nočemo pa tukaj govoriti toliko o posledicah, ki bi nastale za nas Nemce in za vse Evropejce, kajti to je bilo že dovolj pogoste povedano, ampak hočemo enkrat izvajati iz tega posledice, ki se dajo zamisliti za naše sovražnike same, če bi oni zmagali. Ta »zmaga«, naš pogin, bi bila brezdvomno začetek nekulturne epohe v zgodovini človeštva; kajti da bi se komunistična svetovna revolucija spričo materialističnega sestava svojega svetovnega nazora odigravala na »duševni« ravni, to verjeti morejo pač same norci in fantastje. Jasno pa je, da bi razbitje prosvete in s tem uv^d'sni i->roces razkroja zadela ne samo nas Nemce, ampak vse narode na svetu, ki so doslej živeli od zapadne kulture vobv.e in zaradi nravstvenih vrednot bele rase posebej. Absurdno bi bilo, da bi si predstavljali zgolj severno-zapadnjaško Anglijo kot obstoječo pod vladujočo plastjo židovsko-vzhodne zveze. Tudi tukaj bi bila neizbežna posledica našega poraza razkroj v posamezne sestavine britanskega naroda — proces, ki je sicer že danes uveden — in potem njegovo popolno uničenje (likvidacija). Anglija je pri tem podvržena isti taktiki s pomožnimi narodi, ki jo je sama vedno znova uporabljala proti svojim nasprotnikom. Boljševizem se z neprestanim ščuvanjem in rovarjenjem poslužuje širokih neposedu-jočlh angleških delavskih množic, da bi odstranil vladajočo višjo plast plutokracije, dokler ne bo nazadnje tudi te »pomožne narode« same po ali proti njihovi volji pogoltnil kakšen velikanski prostor na Vzhodu. Da, nekateri se bodo celo prostovoljno izselili na Vzhod, ker jih bo komunistična propaganda slepila, da je »sovjetski raj« delavcev in kmetov končna izpolnitev njihovega socialnega hrepenenja, in ta fikcija bo učinkovala kot vedno močnejši magnet na množice z zemljo ubogega angleškega otoka. Mnogi, in to bodo tisti »budni«, ki z jasnimi očmi spoznajo ta razvoj, bodo obsojeni v tako zvanih »monštre procesih« in prisilno deportirani v ta »raj«. Od malega na-rodiča britanskih otočancev ne bo naposled preostalo nič več, če bi oni — in to zveni skoraj kot dovtip svetovne zgodovine — zmagali v tej nam Nemcem vsiljeni vojni. Ne more se trditi, da so to zgolj fantazije, kajti končno je morala iti deloma to pot vendar Poljska, zaveznica Angleške, zaradi katere je ta sploh začela vojno z nami, pri čemer je šele začetek, da je 1,5 milijona Poljakov moralo nastopiti pohod v »raj«. Slične so razmere v Južni Italiji. Tudi perspektive, ki se lahko zarišejo za Ameriko, se bodo tako ali tako končale v kaotičnem polomu. Samo da tukaj vstop Amerike v evropsko vojno ni bil nič drugega, kot zavlačevanje sicer že prej danega propada. Totalna zmaga Amerike pa bi lahko velikansko pospešila ta razkroj. Amerika je že izza 150 let šla mimo svoje prave naloge. Stalno je ta cilj nat'-ps n zaradi divjeskrpane strukture lastne sestave svojih ljudskih množic. Izid osvobodilne vojne je izredno neugodno učinkoval na celino, ker se je odluščila vladajoča angleška zgornja plast. Amerika s tem ni postala ne država ne narod, ampak brez vsake nravnosti in kulture nakopičen interesni kup milijonov ljudi najrazličnejših ras od rumene do črne. Jasno je, da te množice nimajo niti rasne, niti notranje sovistnosti in da se pri vsaki priliki žele ločiti. Ce bo vojske konec in če bi — da ostanemo enkrat pri svoji domnevi — Amerika zmagala, bo, ko se poleže opojnost zmagoslavja, mogočna notranja eksplozija razgnala množice, ki jih sedaj drže umetno s pritiskom skup. To se zgodi . pa tudi lahko še med vojno, če postane prevelik Aadpritlsk ameriškega ljudskega kotla. Da bi izkoristila te eksplozivne sile zase, za to si Moskva že danes prizadeva. Harlemski predel črncev v New Yorku, kitajska četrt т San Frančišku, množice farmarjev, ki so zgubili svojo posest, in trume brezposelnih so zarejallšče proletarske svetovne revolucije. Zidje v Wallstreetu vedo o tem, oni podpl-ha\^o ogenj pod amerikanskim kotlom narodov do belega žarenja in pomagajo ■ tem sovjetsko-židovskim bratom. Splošna zmaga proletarskega »odrešeeja iveta« pa bi bila hkrati twdl njegov lastn' StTMi t--BtKtv. 41. KARAWANKEM BOTH Sobota, 37. maja 1944. pogin. Komunistična revolucija namreč sploh samo lahko obstaja, če je oermanentno v boju, nikoli ji ne more slediti kakšna evolucija. Glavni vzrok tega je v tem, ker je komunistična tendenca po enakosti protina-ravne in nasprotuje načelu raznoterosti stvaritve. Človek mora že načelno zavzeti stališče, da je bilo nesmiselno stvarjenje, či hoče biti komunističen, po enakosti stremeč revolucionar. Takrat se bo seveda nahajal vedno v boju proti naravi. In komunistična revolucija traja pač tako dolgo, dokler ni premagana narava, ali se ni Izjalovila ta revolucija sama. Ker pa je narava nepremagljiva, se mora enkrat izjaloviti prole-tarska revolucija — samo da bo cena tega boja, če se bo ta revolucija izjalovila v zadnji fazi svojega boja, ves človeški rod na zemlji. Zmaga naših sovražnikov v ves svet obsegajoči borbi naših dni bo torej tako ali tako njihov lastni pogin, ali pa celo konec? sveta. Visoka naloga Nemčije in njenih zaveznikov je torej danes svetovna naloga enkrat.-nega pomena: bojujemo se danes za svoje življenje, za biti ali ne biti našega naroda, to vemo! Vrh tega pa se bojujemo danes za obstoj sveta, za ohranitev smisla stvarjenja, bojujemo se za plemenito in dobro, za Boga, FUhrerja, Reich in Evropo ter vse narode ne svetu. Tudi pri IVellonu so Sovražnik vržen nazaj - Malo Oberkommando der Wehrmacht je dne ?■? maja objavilo: V mostišču pri Nettunu je sovražnik v zgodnjih jutranjih urah pnašnjegi tine stopnjeval svoje topniško delovanje do bobne-čega ognja. Z uporabo bojnih letalcev ter močnih pešadijskih in oklo"~njaških sil je potem začel napadati jurjozahodno in zapad-no od Aprilije in v odseku Cisterna—Llttoria. Boji so v polnem teku. Na Južni fronti smo zavrnili sovražnikov poskus, zasesti v oresenetljivem napadu Ter-racino. Severovzhodno od Terracina '> sovražniku uspelo, da je zasedel neko višino. Težišča velikih napadov je bilo tudi včeraj v odseku Lenola—Pontecorvo in pri Pietl-monte. Naše hrabre čete so v trdih bojih zavrnile sovražnika, ki je napadel z močnimi s'laml pehote In eklopnjakov po silni pripravi topništva in lovskih bombnikov, in mu zadale težke zgube. Kjer so se mu na po ameznih mestih posrečili vdori v naše položaje, smo te vdore zajezili ali v nasprot-TI- m napadu odpravili. Posebno hudi boji so bili pri Pontecorvu in pri Piedimontu. Vse po močnem topniškem ognju in zapo-vrstnem napadu letalcev podprte sovražnikove poskuse, da bi prebil položaje, smo zavrnili v skupnem ognju metalcev In artilerije V tem odseku uporabljene čete pod poveljstvom Generala der Geblrgstruppen Fewer-: steina so se v teh več dni trajajočih bojih izborno bojevale in posebno odlikovale. Na Vzhodu je bil dan pri slabem bojnem delovanju miren. Po očiščenju rečnih tokov ob spodnjem Dnjestru so bili dokončani boji južno od Dubosari. Oddelki pehote in oklopnjakov, odlično podprti po nemško-ro munskih bojnih letalcih, so razbili več sovjetskih strelskih divizij In eno brigado oklopnjakov. Sovražnik je imel visoke krvave zgube in je razen tega zgubil 2000 ujetnikov, 47 oklopnjakov, 71 topov in številen vojni material. Oddelek bojnih letalcev je zadnjo noč napadel kolodvor Džankoj n« Severnem Krimu in je povzročil požare In eksplozije. Severnoameriški bombniki so včeraj usmerili svot teroristični napad na obmestje Kle- Vcliki-i kniobociia v angleški zunanji politiki ("и^Аа.О ĆASA ) Naraščajoča nezadovoljnost v Veliki Britaniji - Štirje Izredno nujni problemi Stockholm, 26. maja. Štirje izredno aktual- " ni zunanjepolitični problemi tarejo trenutno britanske politike. TI problemi zahtevajo nujno ureditev, maj je od njih večinoma odvisen tudi politični prestiž Anglije med njenimi zavezniki; kakor vie kaže, pa se an> gleSkim politikom ne bo posrečilo, najti rešitev teh štirih problemov, in to manj kakor kdajkoli. Gre za spore v taborih raznih emigrantov, predvsem torej prvič za boj med srbsko ubežno vlado in komunistom Titom, potem za boj grških emigrantov z boljševikl, ki so razdeljeni na različne tabore, tretjič za polj-sko-sovjetski konflikt, ki postaja vedno bolj kompliciran in zmeden. In končno za latent-no krizo med zapadnimi silami In de Gaul-lom, čegar »vlado« v Alžiru še vedno niso priznali ne v Londonu in ne v Washingtonu. Polagoma Je ta splošna politična zmeda povzročila v Angliji opravičen vtis, da politiki Njegovega britanskega Veličanstva čisto navadno niso kos nalogam, katerim stojijo nasproti. V resnici: Koliko časa se že medsebojno prepirajo vsi ti emigrantje v ta se ineli hadi boji bojnega delovanja na Vzhodu la. Povzročili so škode posebno v stanovanjskih predelih In zgube med prebivalstvom. Pod težkimi obrambnimi prilikami ]• bilo odstreljenih 22 sovražnih letal. Preteklo noč so napadli britanski bombniki več nemških mest. Posebno v Dortmundu In Braunschweigu so povzročili škode v stanovanjskih predelih in zgube med prebivalstvom. Zračne obrambne sile so uničile 46 štirimotornih bombnikov. Močni oddelki težkih nemških letal so zadnjo noč ponovno napadli britansko luko Portsmouth. Opaženi so bili veliki požari in razdejanja v namerjenlh prostorih. Brza bojna letala so nadaljevalp z napadi na posamezne cilje v Vzhodni Angliji. borvi zaveznikov, ne da bi se britanskim politikom posrečilo tudi enkratno uspešno posredovanje In na tak način vzpostavitev miru to reda. Samo če Moskva spregovori krepko besedo, je naenkrat tišina in mir. Politično je torej tudi Moskva že danes močnejša od Angležev, tako nekako zaključuje danes Iz teb reči že preprosti mož v An-elljl. K temu pride še — tako poroča nek švedski dopisnik —, da je javnost v Angliji vedno bol) pod dojmom, da se zunanja politika Velike Britanije v vseh teh vsekakor važnih vprašanjih sploh več ne sklepa ali izvaja po Angležih samih, ampak ali po Moskvi ali po Washingtonu. S posebnim poudarkom kažejo na primer s Srbi, ki ga označujejo kot klasičnega. Izjavljajo, da skuša britanska vlada še vedno podpirati kralja Petra in njegove politične pripadnike v taboru emigrantov, vojaško pa v polni meri priznava Tita z vsemi ustreznimi praktičnimi posledicami. To pa se ne more v@č imenovati politika, ampak za to je edina prava beseda še; koloboclja. Angleška Javnost pri najboljši volji ne more zapopastl, zakaj vodi angleška vlada politiko, o kateri čutijo, da Je popolnoma tuja resničnosti. Tudi ne morejo razumeti, kje je tu prav za prav enotna linija. Grozna pomorltev vaščanov ■•riin, 26. maja. Kakor v številnih drugih ukrajinskih vaseh v ozadju frontnega odseka Jugozahodno od Gomla; so tudi v vasi Stvaski boljševiškl tolovaji grozovito pomorili prebivalstvo. Vaški starešina Iz Stvaskov poroča o tem: »Po Sovjetih oboroženi tolovaji so priredili, ko so boljševikl začasno vdrli v ta odsek, »sodišča«, ki so ponoči sodila prebivalstvo. In so nato izvršila sodbe nasproti nesrečnim žrtvam, katerih vpitje se Je slišalo daleč na okrog. Med tem smo tudi že našli grobove, v katere so banditi za-greMi svoje žrtve. Celo dojenčke so ti po-zverlnjenl morilci nataknili na bajonete, kar smo morali gledati Jaz sam In nekaj drugih prebivalcev iz Stvaskov.« Vedno boli naraSčajoti boji v llalijl Težišče bolev: Nettuno in Plco-Pontecorvo - Samo malo bojev na Vzhodu Georg* CUud, eden Izmed najslavnejilh živečih francoskih fizikov in član Francoske Akademije, je Izjavil v Niči pred številnimi poslušalci: »Samo eno nas še more rešiti, nemška zmaga, seveda samo pod pogojem, da ml prispevamo k njej. Ta zmaga je naša edina šansa, brez nje je vse zgubljeno.« . Japonske operacii* v provinci Нопав na« glo napredujejo, priznava čungkinški vojaški glasnik. Reuter govori v posebnem poročilu iz Cungkinga cel6 o ogrožanju Siama, glavnega mesta province Sensi, od koder vodi stara vpadna pot v provinco Sehvan. V cerkvah škofije Mecheln so v nedeljo prebrali pastirski list, v katerih se sIovmho protestira proti bombardiranju mest in vasi v Belgiji po anglo-ameriških letalcih. 300.000 ponarejenih živilskih k«rt je v obtoku v mestu Neapelj, ki so ga zasedli An-, Naš opomin glede zračne zaščite: Preselitev v taborišče KLV je najboljše zavetje Vaših otrok gleži In Severnoamerikancl. Pokrajinski komisar polkovnik Paletti je v neki svoJl javi poudaril, da je slika oskrbe z živili «a Južno Italijo Izredno pesimistična, zlasti ker je popolnoma ustavljen dovoz živil po britanskih in seveernoameriških ladjah. Poročila iz Jeruzalema pravijo, da s* )• izza prvega aprila 1944. vselilo v Palestino 27000 Židov, daslravno je bilo od tega časa, kakor je svoje dni objavila angleška vlada, zaprto sleherno židovsko vseljevanje. V preteklem tednu se je peljalo skozi Turčijo na potovanju v Palestino 300 Zidov Iz Balkana. Kakor se je zvedelo na podlagi Izpovedb ujetnikov, so bili pri terorističnem napadu na Loewen v glavnem udeleženi zamorski piloti, ki so jih baje pred poletom na Angleškem upljanili. Antwerpskl list »Dagezet« domne* va, da si hoče anglo-amerikansko vodstvo x upijanjenjem pilotov preskrbeti alibi proti očitku terorističnih namenov. Po iašistiCno-republlkanski vladi obtoženi prejšnji italijanski gospodarski vodja grof Volpi di Misurata je bil po nekem poročilu šefa švicarskega justičnega In policijskega oddelka na konferenci tiska odklonjen na švicarski meji, ko Je hotel zbežali čez njo т Svlco. Oberkommando der Wehrmacht je dne 24. maja objavilo: Sovražnik je iz mostišča pri Nettunu nadaljeval s svojimi velikimi napadi, ki vedno bolj naraščajo. Z uporabo močnih sil topništva in oklopnjakov In s podporo številnih oddelkov bojnih letalcev mu je v več odsekih uspelo, glebeko vdreti naio fronto. Posebno na" obeh straneh Cisfe'rne š6 v fekift hudi boji. Na zapadnem krilu Južne fronte in v raz-pokanem gorskem svetu med Sonninom in Vallecorso se vrše srditi boji. Težišče bojev včerajšnjega dne Je bilo spet v prostoru Pico-Pontecorvo. V tem odseku na široki fronti napadajočemu sovražniku so se v ogorčenih bojih vrgle nasproti naše hrabre čete in ga zaustavile. Pri tem Je bilo uničenih 51 sovražnih oklopnjakov. V odseku Pledi-monte je izvršil sovražnik včeraj samo neka] slabejših brezuspešnih napadov. Na Vzhodni fronti je prišlo pri uspešnih lastnih podjetjih napadalnih čet samo do manjših bojev. Močni nemški oddelki bojnih letalcev so zadnjo noč združeno rapadll že- lezniško križišče Sepetovko. Opaženi lo bili veliki požari in eksplozije. Severoameriški bombniki so včeraj napadli več krajev v zasedenem zapadnem ozemlju in v Južnocapadni Nemčiji. V obmestju Saar-brOckna to nastale škode na poslopjih in zgube med prebivalstvom. Posamezna britanska letala so proilo noč odvrgla bombe aa Berlin iTi v reinsko-westfalskem oiemlju. V noči na 23. maj Je prišlo v različnih morskih predelih Rokavskega preliva do številnih bojev med varnostnimi vozili vojne mornarice in britanskimi brzimi čolni, v katerih je bilo poškodovanih več sovražnih čolnov. V opoldanskih urah včerajšnjega dne Je neka sovražna podmornica v španski lukl Salta Caballos pri Bilbao, kršeč mednarodno pravo, potoipila tam nahajajoče se nemško ladjo. nPonesrečenl kraljevski pavllbe" Stockholm, 26. maja. List švedskih komunistov »Ny Dag« je ogorčen zaradi tega, ker Anglija še vedno, ni priznala Tita in ker se teko zavlačuje odprava em!qrmn*4k'h кгч Ijev po milosti Anglije- Dobesedno piše to sovjetsko glasilo: »Ti trije ponesrečeni kraljevski pavlihe bi pač lahko še vedno dobili kakšno skromno ekistenco maharadže na kakšnem anglosaksonskem posestvu. Ali se. ne bi dalo urediti vprašanje njihove pokojnine v zvezi z Beveridgejevim načrtom т primeru, da bi se ta uresničil?« imnftf fifiWovan za rniMstra Budimpešta, 26. maja. Vodja ogrske stranke obnove, prejšnji ministrski predsednik dr. Bela Imredy, je bil imenovan za ministra brez listnice za narodno gospodarstvo. To bi moglo odpreti za razvoj Ogrske nove perspektive. Mesto, ki ga Je seda prevzel Imredy, se na Ogrskem rado Imenuje »vrhovne gospodarsko ministrstvo«. Ne čisto po krivici, ker Imredy naj kot gospodarski strokovnjak prevzame v svoje roke novo ureditev ogrskega gospodarstva po izključenju Židov. Verlm« und Druek; N8.-Ganveri»e аш1 Drookv«! Dr.^femn m' - pRiHMch HANNES PETER STOLP, 85 SRECONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar Reekhckuhl Mitt#ldMilieh* Roman^orraipondani, LalpiigCt >OC>OOOOOOOCOOOOC »Da, da«, je rekel grof KutfJalvi nervozno, »vplival bom na Floro, »daslravno mi gospod Bautz v resnici ni neslmpetlčen. Pa na) bo temu kakor koli: govoril sem pre) z Budimpešto. Popoldne bo prišel sem zasebni detektiv, ki bi iskal Izginulo srečonosno posteljo. Otroka se mi vendar smilita. Zares, ne bi bil rad v njuni koži.« »Meni se zdi bolj kot migljaj usode, da je bila ukradena ta srečonosna postelja«, je odvrnila grofica Karvay pomembno. »Prosim te, Sabina, nehaj s tem skovika-njem«, je nevoljno velel grof Kutifalvi. »No, bomo ie videli, kaj nam bo prinesle bodočnost«, je odgovorila grofica Karvay. * Spoda) v obokani, kleti je govoril Peter spodbudno: »Grofica Flora, le glavo po-koncil Zgoraj v paviljonu visi moj jopič. Ko naju bodo pogrešali, naju bodo iskali, In končno tudi pogledali v paviljon. Tam bodo našli moj jopič in morda tudi ugotovili, da manjka veliki svečnik s police pri kaminu. Č0 ni grofica Karvayjeva popolnoma nečloveška, bo morala povedatk kje bi midva lahko tičala. In potem bo morala, hočeš nočeš, Izdati svoje znanje In tajnost glede mehanizma, ali pa mogoče tudi sama pogledati sem dol. In potem je vse v najboljšem redu « »Saj laz tudi popolnoma nič nisem plašna«, je rekla Flora hrabro »Ampak strašne žeja, ki jo imam, me bo kmalu spravila ob pamet. Moram nekaj piti, sicer omedlim.« »Ljuba moja sojetnica«, je rekel Peter ve-sel o, »pijače Imava vendar dostll« Vihtel )• steklenico starega burgundca, ki ga le držal v roki. »In od tega burgundca )e še veliko steklenic tukaj. Ne bo nama treba umre* ti od iejel« »Ampak midva še oba nisva danes ničesar jedla«, je rekla Flora zaskrbljeno. »In na teš-če piti burgundca — mislim, da bi bila kmalu pijana.« »Ah, kje neki I« je odvrnil Peter. »Glejte vendar, grofica Flora, ravno burgundec )• vendar okrepčilo. Bolnikom, ki so popolnoma shujšali, ga dajo -piti. Vsebuje vitamine in kaj vem ka) še vse I Lahko se x njim prehranjujeva, in Tia drugI strani hkrati ugasi najino žejo « »Mar mislite, da je tako, gospod Bautz?« »Pa jasno!« je rekel Peter vneto. »Glavna stvar je sedaj, če je še dober.« Peter je segel v hlačni žep in potegnil žepni nož ven. »Kdor je pravi možakar«, je rekel skoral židane volje, »Ima vedno žepni nož pri sebi, mislim namreč takega, ki ima odčepnik. Žepni -noži brez odčepnikov bi sploh ne smeli spremljati pravega moža. Taki so nepotrebna napota.« »No, dajte že vendar, in odprite eno steklenico gospod Bautz«, je zahtevala Flora, »sicer bom še zažejala.« »Takoj!* Peter si je dal opravka z odčep. nikom, zamašek je smuknil Iz vratu steklenice, na kar je Peter'povohal tekočino v steklenici. »Bog nebeški«, )• zakllcal Peter n&vduie- no. »Takšna aroma I Prosim, ali ne bi hoteli prinesli dva kozarca tam z regala, grofica Flora?« Flora )• vstala z ličnega rokokostoU In prinesla dve starodavni kupi, ki jih )# Peter napolnil do roba. »Naf jaz poskusim kot prvi, preden boste pila, grofica Flora. »Peter je nastavil svojo pivno posodo k ustom, srknil 1ж n|«. na kar se mu }e rujasnil obrax. »Ta burgundec )e nebeški«, je oznanjal, »naravnost nebeški I Na zdravje, grofica Flora!« Žejna Flora je vzela svoj kozarec, najpre) previdno pokušala. In potem pila v dolgih požlrklh, vtem ko )o )e Peter posnemal. »AhI« Flora je odstavila kupo. »To se ml je pa telo prileglo«, )e ugotovila In se oddahnila, »In fino Je Slo v slast. Toda moja žeja še nI utolažena. Prosim, napolnite kupo še enkrat, gospod Bautz.« »Prav rad, kajti tudi Jaz sem le žejeni« Peter Je kupi napolnil znova. In pri plapola-Jočem svitu sveče sta posodi znova Izpraznila do dna. »Tako, seda) pa ml )e zaenkrat dovolj«, I* rekla Flora zadovoljno. »To Je bilo prvovrstno okrepčilo, kajne«, je vprašal Peter veselo. »Da, toda mislim, da Je ta burgundec nekoliko pretežek«, je menila Flora. »In sedal, gospod Bautz, si bova nekoliko ogledala najino neprostovoljne ječo. Kajne, da boste vi nosili svečniki« . . , .... In oba mlada človeka sta začela hoditi po kleti, sta pri raznovrstni opremi potegnila omare In predale ven, si ogledovala starodavne meče, ki so viseli ob stenah. In končno je našel Peter Igralno uro, ki Jo Je navil. Zagnal Jo je. In zadonela Je nežna melodija menueta. »Kako lepel« Je vzkliknila Flora vzhlčeno. »Mlčnl zvoki, kajne?« ]e menil Peter. »No, zdi se mi, da se tukaj spodaj že lahko vzdrži štiri lii dvajset ur. Toda kaj je to?« Peter Je ogledoval miniaturno sliko, ki )e v pokončnem okviru krasila malo, okroglo mizico. Flora se je približala in čez rame misdega moža gledala na miniaturno sliko. Ta je preditavljtlt Doono Dlano In grofa Nikolaja Kutifalvi) a. »Ta »ličnost, ki Je Ima Donna Dlana z vami, grofica Flora«, Je rekel Peter ves prevzet. »Tudi jas moram pošteno Izjaviti«, )e rekla Flora, ida )# lirtdno čudno, kako selo je vaš obraz podoben onemu grofa Nikolaja Kutlfalvija.« . ^ . »Usoda«, je začel Peter c glwom BUtrovid- ca, »bo ...« v, »Nehajte, že vem, kaj hoč^e reči.. Flora )e bila nekoliko zardela. »Navljte raj« Igral- no škatlico ie enkratl« , Peter ie ubogal povelje. In zopet ao zado-neli nežni zvoki menueta po obokani kleti. »Ne vero, ka) |e to«, je hipoma rekla Flora. »Seda) »em pila, toda žeja se ml že zopet oglaSa in oel6 v ojačeni meri.« »Pri burgundcu«, je rekel Peter meneč, da mora poučiti svojo dražestno sojetnico, »mo-. ra človek vedno izpiti prej določeno količino, preden dokončno ugasi žejo. Ali naj pijeva ie eno kupo? Zaloge imava tukaj pač dovolj.« »Da, nalijte ie enkrat«, je rekla Flora. »Moj jezik je že zopet popolnoma suh.« Peter je postavil svečnik na neko stojalo za vaze, ki je bilo nameičeno zraven pogreznjene srečonosne postelje, in svit aveče je padel na sliko »Počivajoče Venere«, ki je bila vdevana v vzglavje postelje z nebom. »No, grofica Flora, zdaj pa pijva enkrat na najino skorajinjo osvoboditevi« je pozval Peter poln zaupanja. Mlada človeka sta z žejnim grlom izpraznila svoji kupi, in ko sta bila odstavila evo, ja kozarca, je izjavila Flora z živino vese-lostjo; »Prav za prav se mi zdi tukaj epodaj prav čedno I« »Tako romantično, kajne?«, je menil Peter dobre volje. »Da, romantično, to je pravi Izraz«, je pritrdila Flora. »In tudi nič me ni veČ »tram, da nas morda ne bi rešili iz najine nenavadne jpče. Cuttm se prav lahno vzneseno.« »Tudi pri meni ni drugače«, je rekel Peter smeje, »tako burkasto se mi vse zdi.« »Tudi jaz imam tak burkavt občutek, da bi se mogla kar naprej smejati«, |e odvrnil« Flora. In sedaj se je tudi začela prisrčno smejati« ravno tako tudi Peter. (Dalje praioen Regierung in ihrem eigenen Interesse zur Verfugung gest elite Gelder zum Teil untersdikgen zu haben. ii, Stodiholm, 26. Mai. (ost.-Bericht.) Der neue USA-Marineniinister Forrestel hat in einer offent-lichen Rede in New York eich mit dem m den Vereinigten Staaten augenblicklidi eehr beliebten Thema der Nachkriegswelt befafit, so, wie man sie sich gerne in Washington vorstellen modite. und sidi dabei wieder fiir den Gedanken einer Ausgrabung des Volkerbundes in irgend einer neuen Form einsetzt. Ganz im Gegensatz aber xu jeneo Zeiten, da die Alliierten vor einem Vierteljahrhundert nidits andcres kannten als dss Wort Abriistung, erklSrte der neue USA-Marineminister, die erste Voraussetzung, wenn nidit iiberhaupt der widi-tigste Faktor in jeglicher kiinftigen internationalen Ordnung miisse die Beibehaltung der Madit der USA-Flotte und der USA-Luftwaffe sein; dag heifit also. da& die kiinftige „Internationale Weltordnung" nadi der Vorstellung. die jetzt In Washington hcrrsdit. aufgebaut ist auf der mili-tarisdien Madit der Vereinigten Staaten. Diese Darstellung hat in politisdien Kreisen Tendons ziemliches Aufsehen erregt, hat bisher dodi kein einziger Minister der Vereinigten Staaten mit soldier Deutlidikeit selbst den Gedanken der Weltbeherrsdiung durdi die drei GroBmadite Sowjetunion, USA und GroSbritan-nien so eindeutig in ein alleiniges USA-Anredit auf Weltbeherrschung umgewandelt. Besonders Dk r. JL Aneeetaoldm! AaOmbwi! DEUTSCH METHODISCH UND PRAKTISCH Nemške metedKne in praklline Di« miinnlichen Worter auf -e nehmen in alien y&llen ein -n dazu. Die шалпИсћеп Ein-■llber nehmen im 2. Fall der Einzahl -s oder -ee, im 8. Fall der Einzahl -e. In der Mehr-»ahl nehmen sle im 3. Fall -en, in alien tlbri-gen F&lien ein -e dazu. Pravila: Besede moškega spola na -e do-bljo v vseh sklonih -n. MoSki enozložniki dobijo v 2. sklonu ednine -e. V množini dobijo V 3. sklonu -en, T vseh drugih sklonih pa -e. 1. Fall 2. Fall 3- Fall 4 FaU 1. Fall 2. Fall 3. Fall 4 Fall Btnzahl der Knabe des Knaben dem Knaben (Jen Knaben Kinzahl der Hund dee Hundes dem Hunde den Hund MehrzahI die Knaben der Knaben den Knaben die Knaben MehrzahI die Hunde (iGr Hunde ^en Hunden die Hunde 1. Vorw6rter, die den 3. FaU verlangen; — Predlogi, ki vedno zahtevajo 3. siclon; aun, bfl, gcg(wiilber> mit, nwh. *eit, von, ni. Er kommt aue der Stadt. Woher? Cbungeiitee: Wir aind aiM K&rnten. Und woher ebid Sie? Ich bin аш Steiermark. Heute sind' wir bel der Xante. Bel dieeem Wetter bleibe ich zu Kauee. Gegentiber meinem Hause ist ein Garten. Dieses Haus steht gcgeiiUbfr der Post, Ant dieser Feder katm ich nicht schreiben. Mlt meinem Frounde fahre ich naich Wien. Mil Wnm kommat du? Ich komme mlt meinem Onkel. Nat'h 18 Uhr sind die Gesch&fte ge-■chloesen. Wir fahren na<-h Tirol. Nafh der Arbeit sind wir mUde. Sell 3 Jahren habe ich dieses Haus. Er lemt seit einem Monat Deutach. Er kommt von seiner Tante. Woh«r Icommt er 7 bei + dem = bebn. Behn Bahnhof ist sin Farkplatz fiir Autos. von + dem = vom. Ich komme vom Onkel zu 4- dem = zum. Ich gehe zum Friseur. zu -H der = zwr. Ich fahre zur Tante .nach Graz. Woraus macht man Marmelade ? Aus Obst macht man Marmelade. WUt der Zeit lernt man alles. Mit dlesem Auto haben wir kein GlUck, es ist immer kaputt. Wir gehen ziun Brunnen. Er verdient sein Geld mit der Arbeit seiner Hftnde. Dae Wasser kommt aus dem Berg. Der Platz gegenutber dom Fenster ist frei. Ich gehe mlt dieeom Brief zur Post. Efr hat kein Glas, er trinkt aus dem Bache. Bei meinem Bruder sind heute G&ste. Ich bleibe heute nach-mittag zu Hause, Seit Jahren kaufen wir bei diesem Backer das Brot. Gegenliber der Stadt liegt ein Dorf. Gegenliber meinem Fenster steht eine Eiche, Wir wohnen bel den Eltern seit 3 Jahren. Mlt Geld kann man viel, aber nicht alles kaufen. Aus diesem Stroh kann man keinen Hut machen. Es regnet seit Wo-chen. Wie geht es mlt der Gesundheit? Danke, gut, ich bin nie krank. Um 10 Uhr gehen wir zu Bett. Er hclratet aus Liebe. Ich bin кгалк, aus diesem Grande kann ich nicht kommen. Der Autobus steht gegenliber dem Bahnhof. Der Arzt verbietet melner Schwester das Baden, well sie noch krank ist Kannst du meinen Jungen zum Arzt begleiten? Zu welchem Arzt? Zum Zahnarzt. Wann? Nachmlttag. Ja, das geht. B«l diesem Gewitter wird der Schnellzug vielleicht eine Verspfttung haben. Ich mOchte den Beamten fragen. MCchten Sie im Gasthaus gegenUber der Kaserne mlt unserem Freund Karl ein Qlu Blcr trinken? Ja daa will Ich sehr gerne. Der Schneider n&ht mlt der Nadel und mit dem Zwirn. Womtt nfiht der Schneider? Aufgub* Beantworten Sie folgfende Fragen: — Odgovorite na naslednja vprašanja: I. 1. Wer schneldet die Haare? 2. Woher komm.t der Regen? 4. Wocher Icommt die Quelle ? 6. Woiu dient die Sclfe? 6. Wozu dienen die Fedem und der Blelstlft? T. Wozu dient die Kohle? 8. Wozu braucht man ein Fahrrad? ». Was braucht man zum Nfthen ? H. Setzen Sie ine Slowenlsche: 1. Der Stlel dem Rechens ist aue Holz. Das Holz braucht man zum Helzen. Der Loffel dient zum Essen. Die Quelle kommt aue Erde. Dag Waaser dieses Brunnens lat klar und frlech. Die Tlefe dieses Grabens betrttgt 4 Meter. Diese Brunnen sind zu seicht, sle ependen kein Wasser. Essen wir einen Braten. Was fUr einen Bra-ten? Einen Schwelnsbraten oder einen Kalbs-braten? Ich glaube, wir essen einen Rinds-braten. Die Fremden kaufen einen PUhrer der Stadt Klagenfurt. Diese Miitze des Schaffners 1st blau. Italien hat die Form eines Stiefels. Setzen Sie Ins Deutsche: — Postavite v nemščino: Judje in komunisti so sovražniki države. Temu potoku manjka vode. Vsakemu norcu ugaja njegova kapa. Voda te reke je temnozelena. Perje na klobuku (klobulca) one gospe je pisano. Glavni deli glave: oči, ušesa, lica, nos in usta. Vagoni tega vlaka #o elegantni. Worter angenehm — prijeten, -a, -e Automobil (s) — avto begleiten — spremiti bei — pri betragen (betrilgst) — znaiatl (znaiać) Braten (m) — pečenka bunt — pisan, -a, -o dienen — služIti Duft (m) — duh elegant — eleganten, -a, -o - essen — jesti Fabrik (w> — tovarn* unangenebm Ut es selbstverstandlich in London aufgefallen, daS die hohe Politik in Waehingtoa nun alle kiinftigen Weltordnungsplane ausgeredi' net auf die USA-Machtsteilung jener Waffe, namlich der Flotte, aufbaut, die friiher das erete Machtmittel GroBbritanniens in der ganzen Welt bedeutete. Man sieht darin wiederum eine neue Bestatigung, daB die Vereinigten Staaten fest entschlossen sind, die durdi die Kriegscreignisse ihnen zugefallene Vomaditetellung auf den Meeren und in der Luft um jeden Preic beizu-behalten. Imredy zum Minister ernannt am. Budapest, 25. Mai. (Eigenberidit.) Der Ffihre der ungarischen Emeueningspartel, der friihere Mi« nistei]pra.sidcnt Dr. Bela Imredy, wurde zum Minister ohne Portefeuille fiir Volkswirtschaft ernannt. Dai konnte der Entwicklung in Ungarn neue Perspektive* eroffnen. Dcr Posten, den Imredy jetzt iibemommeq hat. wird in Ungam gem „wlrtschaftliches Spitien-minlsterium" gcnannt. Nicht ganz mit Unrecht, denn Imredy soil als Wirtschaftsfachmann die Nenordnong der ungarisdicn Wirtschaft nach der AnssdiaJtuns dee Judentunu in die Hand nehmen. Ungarns Selbstverteidigungskampf . Budapest, 26. Mai. Im ungarischen Rundfunk hielt anlafilidi des Heldengedcnktages der HonvcdmiDister, Generaloberst Lajos Csatay, eine Ansprache, in der «r Ungame Kampf einen Selbstverteidigungskampf gegen die von Osten kommende Gefahr, die' alles mit Vernichtung bedrohe, wofiir es zu leben lohne, nannte. „Wir 'fiihren diesen Selbstverteidigungskampf", so trklarte der Minister wortlidi. „in der Gemcinschaft dcr zum SeibstbewuStseln erwaditea enropaischcn Volker nnd schiitzen gleichzeitlg mit ihnen die kultureilen Giiter durdi die eeelischeo оаД moralischen Werte dieses Erdteils, aber nur mit hel-dcnmiitigcm Glauben und stahlcrnem Arm konnen wit der unserem Vaterland drohenden furditbaren Gefahr einen Damm setzen. Wenn dieser Glaube nidit unserem Vaterland alle Ansdauer verleiht wiirde dag ungarisdie Wert verslummen." Neue Kommunisten-Partei jn der SAwelz osdi, Bern, 26. Mai. (Eigenbericht.) Die in dea letzten Wochen in verschiedenen Scbweizer Stadten gegriindetcn ..Partelen der Arbeit" hinter denen sidi die kommunistisdie Regie nur schledit zu tarnen ver-mag. haben sldi zu einer ..Federation der Parteiee der Arbeit" auf einem Delcgiertenkongrcfi in Basel Ztt.Mmmcngesdilossen. Zum Prasidenten dieser kom-munistischen Organisation wurde der Basler Ardiitekt Hans Schmid gewahlt. Von den bekannten lioka-radikalen Manistenhauptlingeo tret In Basel nur det Genf«r Leon Nicole auf der formell der kommimi-stisdiea Parte! nie amgehdrt haite, obwohl er eia huodertprozentiget Kommnnist ist. Nicole bat sein# engen Beziehiinges mit Moekau, wo er suletzt nodi im Frlihfahj 1939 gewelk hatte. nie im geringstea м leugmen Ter»adit Ein neues Sabfekt Roosevelts Stodsholm, iS. Mai. Nadi getaje zbada po služnem vodu. Pri kraju operater obrača po ušesu svilen čopek, potem je zabava končana. Čiščenje ušes je na Kitajskem zelo razširjena perverzna strast in ts je kriva, da mnocjo Kitajcev slabo sliši. kamrica se je zaprla, vijačkl so bili razmeščeni, komaj je dobro pogledal, ko Je Jemal vijak za vijakom. Male, manjše in naj-manje. Nobeden ni zmanjkal. Pomislil sem pri tem, da tak mož ravne tako dobro kakor v mehaniki tudi v življenju smehljaje se obvlada vse ovire in Г4Х-prtije, razreši, kar je videti nerešljivo, omili kričeče, zaokroži robato. Da Je vse bitje tega moža harmonično urejeno jn umirjeno. V Istem hipu, ko sem o tem premišljeval, je zadonel v sosedni sobi kričeč ženski glas, koraki so udarjali proti vratom, ki so se naglo odprla. Na pragu Je stala ženska, kakor je kazalo, mojstrova žena. Z od jeze li-pačenim obrazom je zakričala nekaj besedi v delavnico in je pri tem prisotnost tretjega prav nič ni motila. Pogledal sem mojstra, • še vedno se je smehljal, ko mi je na vprašanje, koliko sem mu dolžan, odgovoril, da to ni vredno govora. No, sem si mislil, ko je sedaj to rešeno, se bo razburil, razjezil in napravil red. Nič takega se ni zgodilo. Mignil je samo z roko, popustljivo, velikodušno, kraljevsko, potem se je spet vsedel k mizici. To sem opazil, ko sem bil zunaj, skozi izložbeno okno. Tako torej vlada harmonija ne po bitju tega moža, pač pa v njegovih prsih. In ali ni stara resnica, da dva trda kamna ne moreta mleti, ampak da eden izmed njih mora biti mehek? Ali že veste ...? ... da je na vsem svetu nič manj ko pet tisoč prirodoslovnih muzejev? ... da se iz Jagod rdečega bezga lahko pridobi razen marmelade, soka In juhe cel6 olje? ...da nam dajejo kiti med drugim velike količine hormonov in vitaminov A? ... da dajejo nekateri škržati glasove, ki Ж* slišijo kakor stokanje po viharju lem In tja metanih dreves? ... da so v starem veku namesto poštnih golobov uporabljali s« poiiljaa)« obrMtM lll^n 1/ raniali »h мл&и# / j: eno iiiiilieraitu |ie Vevert - Nvesl 0 rfilkrm nlSfl W Salllail ОО уОП / %man|m - vaiilsal Herman, Malller Vojna temeljito premeša ljudi in jim tako pripomore do nenavadnih In dramatičnih srečanj. Zgodba o obeh- bratih, ki sta se po dolgih letih na katerem koli odseku fronte spet videla, le |e dogodila stokrat in v vgeh mogočih variacijah. Ali najbolj čudno srečanje lem imel včeraj jaz — s sanjami. Ali le ie ipominjal. kako pridno »va v prvih letih najinega zakona zidala gradove v oblakih? Ne bi bila otroka velikega meeta, da si nisva želela lastnega doma. V tej želji sva si bila složna. Samo njeno uresničenje ava gi predatavljala popolnoma različno. Ti si hotela kotiček sreče. Jaz sem zastopal stališče. da bi moja hlia morala biti za mene posebno zidana po moji posebnosti, odgovarjajoč mojim potrebam in mojemu pojmovanju. Pred vrnem bi morala moja hiša stati popolnoma prosto na nekem griču in imeti odprt pogled na vse strani. Vsaki od štirih oglov naj bi točno kazal v nebesno smer in bi naj Imel dvojno okno v tlnu. Na vzhodni strani naj bi stala mizica za zajtrk, kjer bi sedel s teboj v prvi sončni luči dneva. Pomolu na južni strani je bil namenjen zimski vrt, kjer naj bi pod žarki opoldanskega sonca rasle najlepše rastline. Proti zapadu sem il zamišljal delovno sobo, da bi me večerno sonce opominjalo, da bi svoje dnevno delo pravočasno dokončal. Meni se je vse to zdelo čudovito izmodrovano in koristno. Ti si bila seveda drugega mnenja in ei imela sto ugovorov proti mojemu načrtu. Na koncu pa vedno molčečo kretnjo; Z desno roko il napravila mali krog pred čelom, in si s tem pač hotele pokazati duševno stanje itavbe-nega gospodarja. Midva v zadnjih letih skqrajda nisva več govorila o najini hiši. Prišle so druge skrbi ki eo nama bile bližje. Prlneell so lih dobršen del otroci. Pri tem sem na ivolo hišo v sanjah pač pozabil. Včeraj smo bill z mojambornlco na lovu. Iz mojih parejinjlh opisov vel,, da pri taki pustolovski vožnji tukaj visoko na Severu vedno lahko napravijo čudna odkritja. Polarno vrtnarstvo, ki v rastlinjakih goji raznovrstno zelenjavo, sem Ti šele nedavno Izčrpno opisal. V pričakovanju sllčnih Iznena-denj sem slonel ob ladijski ograji in neprestano gledal proti obali. Ko smo okoli strme skalnate stene zavili v ozek zaliv, so bile moje sanje hipoma pred menoj. To je bila moja hiša. Prav tako, kakor sem si jo nekdaj zamišljal, je postala tukaj na skoraj najbolj severno ležečem koncu Evrope resničnost. Ponosno in svobodno je stala na malem okroglem hribčku, nudeča pogled daleč po morju In gorovju. Njeni ogli so bili točno usmerjeni proti nebesnim stranem. Na vsakem dvojno okno v tlnu. Ce Mehak kamen / Priporočili G'o ml ga kot spretnega me* hanlka, ki razume svojo stroko popolnoma, in, kolikor pač morem soditi, je docela zaslužil to hvalo To potrdilo o njegovi veščini naj bo na-prej povedano. Sel sem torej k možu s svojim fotografskim aparatom, pri katerem nekaj ni bilo v redu. Sedel je v kratkem, modrem suknjiču med deli pisalnih strojev, odtiskovalnlcaml In stroji za ošiljenje svinčnikov in je vljudno vstal pri mojem vstopu Pokazal sem mu aparat in mu skušal razložiti pokvarjeno notranjost tega bitja, in on je pri tem poslušal mene, laika, s potrpljenjem strokovnjaka. Smehljajoč je vzel pripravo, se vsedel k mali delovni mizici, ki je bila polna klešč, Izvl-jačev in plncet ter začel brez mnogih besed iskati napako. Kot prvi so prišli na vrsto mali vijaki, ki jih je izvil Iz okvirja, potem manjši in končno najmanjši, in on jih je položil med kleščice, izvijače in pincete, nepazljivo In br»z red*. je v vzhodnem stala mizica za zajtrk, seveda nisem mogel videti z ladje. Iz južnega pa je pozdravljalo sočno zelenje raitlln, ki tukaj nt prostem ne rastejo. Očaran sem gledal sliko. Kako je prišla moja hiša tu sem? Kdo jo je sezidal? Kdo si je mnogo tisoč kilometrov proč od Wlena izmislil isti načrt kakor jaz? Ali je bil človek z eaklmi posebnostmi In potrebami? Voznik enojambomlce je opazil moje začudenje. Nasmehnil se ml je, hipoma ločil desnico od krmilnega kolesa In napravil mali krog pred čelom In je s tem domnevno hotel pokazati duševno stanje hišnega gospodarja. No, sedaj je bilo vse tukaj, lar je spadala k mojim sanjam: moja hiša In Tvoja kretnja. Samo z razliko, da je bila hiša resnična ali da je napravila kretnjo mogočna ribiška šapa mesto ozke ženske roke, ki jo v duhu poljubljam kot Tvoj sicer neumen, aH vedno TI zvest mož. NapiMil Karl Speogler Zastala mi )e sapa. Tudi jaz sem s« v skromnem nagonu za tehničnimi iznajdbami tu pa tem ukvarjal z mnogo bolj okornimi stvarmi, na primer s prostotekom kolesa in z avtomobilom za igranje In na njih odvijal vijake. AH najsi sem jih še tako pazljivo polagal ob stran, vedno se mi je pripetilo, da mi je pri sestavljanju delov manjkal vsaj en vijak. Moram reči, da me je pri početju tega moža ne malo skrbelo; presojal sem pač po sebi laiku, njega, strokovnjaka, in to je ob sebi umevno, moralo biti napačno. In sedaj je privzdignil pokrov neke male kamrice, sprožil neki mali vzvod, na njem nekaj opilil, ter je pri tem bolj za sebe kakor meni govoril nekaj o medenini in mehki kovini ^ da se mora z njo zelo pazljivo postopati. Slišalo se je kakor neko zagovarjanje. Mogoče S# mora k takim rečem pač tako govoriti, da ne postanejo uporne, ampak se pokažejo voljne in potrpežljiv«. Potem )• pr«miil]«ae sp«t vm Male zgodbe o velikih glasbenikih / Sobota, 87. mate leu. K A R A W A TS K E N BOTE štren 8. — Мвт. 41. Tebi slovenska žena in slovenska mati Slovenski ženi lo danes namenjene besede, oni ieni, ki je podpirala tri ogle tvojega ljubljenega doma, ki je bila opora in vodnica družine v času blagostanja in v času pomanjkanja. Tebi, slovenska mati in Tebi, slovenska žena, ki sta vedno predstavljale najboljše in najtrdnejše našega rodu. Ali se spominjate sonca in sreče, ki sta bile po vaseh in domovih, ko še ni bilo prevare in lažnivih osvobojevalcev med nami? Ali se še spomniš!* Poglej danes okoli se be in videla in občutila boš mraz, ki se je naselil po kotih včeraj še sončnih in toplih domov, mraz, ki ga je polna duša moževa, Sinova, Tvojih otrok, ki so se dali zapeljati Po varljivih geslih in zlaganlh besedah plačanih in naščuvanih agitatorjev, ki so prišli, da bi naš narod zastrupili in ga pripravili za nov predmet izžemanja židovskih magnatovl Za komunistično suženjstvo, za rop, požig in umor sta odšla oče in sin in Zapustila domače ognjišče, — ta ženo, drugi mater, da bi zaslepljena, pomagala bolj-ževiškim krvnikom uničevati domove, posestva In domačije, ki so zrasle in vstale iz žuljev In krvi našega rodu, naših dedov in naših očetov, ki so zemljo in z znojem na-pojeno prst cenili in ljubili nad vse. Cenili in ljubili nad vse, ker so vedeli in čutili, da jim je le ona življenje, da jim je ona vsebina in smisel, da so rojeni za njo in ona zanje, da je v njej rojstvo in smrt, da je v njej vse, kar more osrečiti človeka, poštenega ift pravega človeka, ki mu je drago in sveto vse, kar je zdravo in nepokvarjeno in kar se v najpopolnejši meri očituje in ponazarja prav v grudi in njeni rasti. Komunistična ideologija, judovska lažniva in potvorjena zamisel o resnici in smislu življenja, je uničila in uničuje v svojem pobesnelem nagonu in izkoreninjenosti, nešteto naših domačih družin, jih je oropala tisoč lepih in svetih tradicij, navad in običajev, ki JO naši družini dajali njen lasten in veren ter prepričevalen obraz, ki je govoril in pričal o sicer malem, vendar po moralnih dobrinah in zdravih močeh velikem narodu, ki je cenil poštenje, ki je ljubil resnico in bil za pravico vedno in povsod pripravljen darovati svoje najdražje, svoje življenje. Slovenska žena, mati naših otrok, našega rodu, Ti besednica slovenska, varovalka in zaščitnic* naših dragih in nepogrešljivih svetinj, Tebi velja danes moja beseda, moja i&krena In odkrita beseda, verjemi ji, ker je še vsa topla od slovenske srčne krvi, ki lo trpinči in muči prokletstvo pri na« razpasle in nesrečo povzročajoče boljševlske kuge. Včasih smo posedli s Teboj, mati slovenska, posedli ob večerih, ob lončeni skledi, vsa' družina, ob križu in rožnem vencu, utrujeni od poštenega dela, v katerem je bila vsa naša radost, vsa naša sreča in vsa naša moč. In danes —I? Mati slovenska, kaj je danes s Tvojo družino, kje je danes Tvoj sin, žena, kje Tvoj mož!? A!i ie tudi Tvii P'"St n'l-/o ki Mal« gospo. агк^«г Ktmićno-iarmaoitika industrija Madžarska si prizadeva zlasti od začetka vojna da zamaši vrzeli na surovinah, ki so nastale po izostanku uvoza iz čezmorskih dežel. Zlasti skuša najti nadomestke za zdravila. Cela vrsta dragocenih nadomestkov so se že mogla iznajti, V zadnjem času pa se je posrečilo eni največjih madžarskih tovarn za zdravila proizvesti kofein na sintetični način. Novi nadomestek je bajt pravemu kofeinu popolnoma enakovreden In pride že v bližnji bodočnosti na trg. tta ga čakale, in je šel, da še on doprinese ivo) nevreden delež pri kopanju jame, črne jame groba v katerega so se komunistični izkoreninjenci namenili potegniti mali na-mučeni slovenski narodi? Ali je tudi Tvoj poleg, ki pomaga spletati trnjev venec našemu gorenjskemu prebivalstvu, da krvavi iz tisoč ran, zasramovan in ponižan, preganjan po lažnivih osvobojevalcih rdeče krvave zvezde, ki našemu človeku ni nikdar nič pomenila, mu ni mogla pomeniti, mu je bila vseskozi tuja in nepoznana. Krvava zvezda ni bila slovenskemu človeku, slovenskemu kmetu in slovenskeemu delavcu nikdar simbol lepote ali poštenja, ne svobode, ne r.es-nicel Slovenska ienal Mnogo je odvisno od Tebe, da kot mati in žena spregovoriš besedo, svarečo besedo in besedo dobrega nauka si- Prošli ponedeljek, 15. t. m. je dobila domobranska četa nalog, da osvoji komunistično postojanko v Trebnjem. Napad domobrancev je bil nepričakovan, vendar je bilo treba že pri Sv. Ani in nad Mirno pečjo premagati močno tolovajsko zasedo. Borba je bila kratka in je med spopadom padlo precej tolovajev, dočim so se ostal oteli z begom. Značilnost teh bojev je v dejstvu, da se tolovaji ne upajo pomeriti z domobranci, ako jih ni vsaj petkrat več. To se je pokazalo tudi pri domobranskem napadu na Trebnje prav razločno. Napadajoča četa je že s svojim prihodom pognala v beg komunistično posadko, ki se je ustavila na okoliških višinah in obstreljevala Trebnje iz težkih laških havbic. Ko pa so domobranci začeli utrjevati svoje nove postojanke, so jih tolovaji skušali motiti pri delu s sunkovitimi napadi, ki so trajali vse popoldne in ves večer ter pozno v noč. Tolovaji so zbrali vse svoje razpoložljive sile ter napadli kar s petimi »brigadami«. Prišli so do žičnih ovir, toda dobro merjeni domobranski streli so jih vrgli nazaj. Tolovaji so pri tem izgubili okoli 60 mrtvih. Te so komunisti ob jutranjem mraku deloma zavlekli v ozadje, deloma pa so jih ostavili na bojišču. Na domobranski strani sta v teh spopadih padla Alojzij OguHn iz Osojnika in Alojzij Springar iz Gornjega Podboršta. \ Komunistični napad je prenehal. Borba se je s še večjo silo obnovila v torek, 16. maja. Trg je bil pri tem močno prizadet in le redka je hiša, ki ni dobila kake granate. Poškodovan je bil tudi en bunkar, ki pa so ga vili branilci ob prvem odmoru takoj popravili. Med obstreljevanjem je bila zadeta cerkev. Zrušil se je strop, zvonik je tudi dobil zadetek. Dokler so trajali opisani boji, so komunisti napravili navidezni napad na Novo mesto. Podjetje, ki se je izvršilo v noči od ponedeljka na torek, ni bilo resno nameravano, vendar pa kaže, da so komunisti s tem napadom hoteli zaposliti novomeško posadko in odvrniti nje pozornost od dogodkov v Trebnjem. Napad tolovajev pa se je zrušil v ognju topništva, ne da bi pehota sploh posegla v boje. V topniškem ognju je poginilo kakih 30 napadalcev pri Gotni vasi in pri Sv. Roku. V nekem kozolcu jih je bilo ubitih pet, ko j* granata treščila naravnost mednjf. V sredo. Ker je napad na Trebnje postajal vse hujši in huiši, ie povi'lHtvo domohran- nu in možu, da pomislita na grozote in solze, na razdejanje In kri, ki jih našemu narodu povzroča »gošarija«, ki Je samo neka druga in preoblečena oblika mednarodnih revolucionarjev in teroristov, ki jim slovenska žena in slovenski domovi niso nič mar. Ti plačanci, ki danes gonijo naše ljudi, zasledujejo samo svoje lastne interese, imajo svoje lastne koristi v očeh in Vaši sinovi in Vaši možje, ubogi zaslepljenci. Jim služijo samo, da se bijejo in umirajo zanjel preprečiti morate, da jim ta igra na uspe do končal Gorenjske žene In matere, rešita rod in ga v svoji materinski ljubezni izoblikujte v rod poštenjakov in dobrih ljudi, vrnite svoje može in sinove, če so ubogali varljivi poziv banditov, k plugom in delu, da bodo bogati sadovi zasuli z blagostanjem Vas, Vašo družino, nas vse in vso našo sveto in blagoslovljeno grudo. cev odredilo izpad. Vsa četa se je začela prebijati v smer na Novo mesto. Komunisti so ojačili obstreljevanje s težkim orož'iem ter besno napadali z vseh strani. Njihovi izstrelki so padali vse križem po Trebnjem. Bilo je dano povelje za izpad, ki se je izvršil s takim presenečenjem, da so se komunisti prest, ašeni razbežali pred sunkom domobrancev. V vseh teh borbah je padlO' okoli 160 komunistov, dočim so domobranske izgube neznatne. Med ubitimi tolovaji so doslej ugotovili naslednje; Slavka Petriča iz Sodražice, politkomisarja 3. čete 2. bataljona 9. brigade Lekana Jožeta iz Pudoba, namestnika komandirja s tolovajskim imenom Mat j on. Danila Podobnika iz Smartnega pri Tuhinju, namestnika politkomisarja. Andreja ^'ihelčiča iz Blok, Ivanko Benčina iz Ribnice, bolničarko 3. ć-te 2. bataljona. Padel je tudi namestnik poveljnika bataljona, vendar se doslej njegovo ime ni dalo ugotoviti. Trebanjska trodnevna borba, kjer se Je četa vrlih domobrancev junaško upirala premoči tolovajev, je zopet viden dokaz, kako silno je padel borbeni duh komunističnih čet, dokaz pa je tudi odlične izvežbsnostl, hladnokrvnosti In borbenega junaštva domobrancev. Izgube komunistov so tako znatne, da jih ne bodo mogli zlepa preboleti, najbolj pa njihovo moralo označuje dejstvo, da so se morali cele tri dni z vso svojo premočjo boriti proti četici domobrancev, ki si je naposled z brezprimerno hrabrostjo in udarnostjo izvojevala pot. skozi tolovajske tolpe. _ države pod /a\nlo 1ХШ Porazna statiktikn boIjš«v:2kega go;po«tva na Baltiku (Nadaljevanje in konec.) Ko so boljševiki na vrat na nos bežali iz baltskih držav, so zapustili tudi veliko število listin, ki pojasnjujejo njihovo delovanje pri umorih, aretacijah in odvedbah. Iz teh listin se vidi, da gre velik del nasilstev na rovaš Iz Moskve poslanih Zidov in manjši del na rovaš domačih Zidov. Prav tako so till Zidje tisti, ki so bill poglavitni organizatorji ugrabitev. Sledeče številke žrtev kažejo, da pri preganjanju domačega prebivalstva v treh baltskih državah niso prizanašali nobeni razredni plasti, nobenemu poklicu, nobeni starosti. so cele гпЧЧМ": «'er^Vi, žene In otroci so bili žrtev boljševlškega zverin- stva. Ob času Izbruha vojne med Nemčijo In Sovjetsko zvezo je prlkipel boljševlški teror proti civilnemu prebivalstvu Baltika na višek: na Letonskem: skupno število žrtev 36.000, izmed teh smrtnih žrtev 8.000 Kakor je ugotovil list »Zveza« v Bemu z dne 20. i 1942. leta, se je nahajalo med njimi: 5.331 kmetov In posestnikov, 51 agronomov z vi- • sokošolsko naobrazbo, 4.429 Industrijskih delavcev in rokodelcev, 95 inženirjev, 355 lastnikov večjih industrijskih podjetij, 384 lastnikov trgovskih podvzetij, 557 trgovskih nameščencev, 2.942 pomorščakov, šoferjev In železniških nameščencev, 5.194 pripadnikov armade In policije (1480 častnikov In 692 policistov), 2.556 državnih uradnikov (med njimi 63 sodnikov), 490 učiteljev In profesorjev, 41 župnikov, 66 odvetnikov, 170 umetnikov, pisateljev in novinarjev, 103 zdravniki, 3.122 šolskih otrok, 1297 malih otrok, 354 dijakov, 3.462 neznanega poklica. Na Estonskem: Skupno število žrtev 60.000 od teh smrtnih žrtev 10.000. Na Estonskem so našli listine, ki so dokazale, da bi morale prvi ugrabitvi slediti še številne druge, kajti predvideno je bilo, da se na] od 1.2 milijona estonskih prebivalcev spravi 700.000 ljudi v Sibirijo; Ker je nemška oborožena sila osvobodila Estonsko, je bila preprečena nakana boljševlkov. Na Litvanskem: skupno število žrtev 55.000 izmed teh skupno število žrtev 55.000, od teh smrtnih žrtev 6.000! Tej grozni sliki nI treba nobenih komentarjev. In popolnoma enako uaodo hoče OF pripravili ljudstvu na GorenjakemI , Iz mnogih Izjav vodstva OF, ki to dokazujejo, navajamo tukaj le nekatere: Izvršni odbor Osvobodilne Fronte je 8. maja 1942. leta izdal okrožnico pod naslovom »Posebna navodila k političnemu In kulturnemu delu«, ki jo je podpisal Peter Kalan — Boris Kidrič. V njej pravi: »22. junija je obletnica napada na Sovjetsko zvezo. Polltkomlsarjl morajo v vseh edlnicah In na terenu pripraviti svečane sestanke. Sestanki morajo Izzveneli za trajno bratstvo s Sovjetsko zvezo In sploh za priključitev z vsemi ostalimi Slovani k Sovjetski zvezi«. Zoran Polič, član Izvršnega odbora Osvobodilne Fronte, je 26. junija 1943 govoril naslednje; »Zavedati se moramo, da je Slovenija kakor tudi ves Balkan absolutna ruska domena, in to v političnem kakor tudi vojaškem ozlru.« Tone Fajfar, član Izvršilnega odbora Osvobodilne Fronte, je meseca maja 1942. leta na zborovanju v Kompoljah govoril; »Ml hočemo zvezo balkanskih narodov v sklopu i Sovjetsko zvezo. Zato bomo vse one, ki se bodo borili proti tem našim težnjam, iztrebili z vso doslednostjo.« Pero Popivoda, zdaj komandant komunistične »divizije«, je maja 1943. leta Imel v Iškl grapi predavanje, v katerem je dejal: »Borimo se za svobodo in zmago, katere bodo deležne tudi slovenske- pokrajine. Vse dežele na Balkanu se bodo osvobodile. Ko. bodo enkrat svobodne, bo šlo posebno za-_ stopstvo, ki ga bo vodil tovariš Tito, prosit tovariša Stalina, če nas hoče v svojo Zvezo. Tovariš Tito, ki se bori na Hrvatskem, se istočasno zaveda, da je slovenski partizan in bo gotovo Izprosil pri tovarišu Stalinu to ugodnost, da nas priključijo v SSSR.« Tudi nI naključje, če ena Izmed prvih pro-gramatičnih pesmi slovenske »narodno-osvo-bodilne vojske«, objavljene v »Slovenskih partizanskih pesmih«, ki jih je Izdalo vrhovno poveljstvo slovenskih partizanskih čet julija 1942. leta, pravi: »Na klic Kominterne združite se v čete — v boj za svobodo, v boj za Sovjete. Rdeče smo fronte bojevniki mi... ker naše je geslo- Sovjetl sveta « Zmaqoiilo domobran^lvo na Dolenlsbem Junaški in uspešni boji v Trebnjem s tolovaji, ki so utrpeli hude zgube Slaiiiioia lafiia poielja / Za ozkim predelom nićije dežele med frontami na Vzhodu le kaže toga maska eov-jsttkega ilstema, neprodlrna in brez prehoda, n« poznavajoč drugih meja kakor samo eno moči. Krajevne razlike, reke in itepe so pred njeno vse izravnavajočo enakomer-nostjo nebistvene. Ozemlja, ki so jih spet zaaedli Sovjetl, le takoj po zasedbi skrijejo v temi. Prebežnlk, ki smukne skozi žične ovire, begunec Iz kolone novincev, ki skače od enega granatnega lijaka do drugega, ujetnik, ki le z vzdignjenimi rokami opoteka proti nam — mil morejo razjasniti temo, ki se vzdlguje takoj za sovjetskimi črtami? Oni Izgovarjajo to, v ironičnem smehljaju zapad-njaka ie problematično besedo »grozota«, poročajo o strelih v tilnik In običajnih obli-kah boljievlikege terorja. AH za njimi stoji °"clelna beseda Moskve o spremembi bolj-®®vtzma, stoji najnovejla #ика Stalina, ki ga k**# ob strani nekega duhovna v ornatu, sto]# patrlotlčno obrobljeni pozivi kremelj-skega časopisja. So nasprotja, ki naj dajo opravka naglalenl objektivnosti. Čutna na* gnenja so tukaj le razjasnitev samo nepri-m*rna, ker Imajo priokus prlstranostl in lah ko Jasna dejstva ocenjujejo kot pojav agitacije. Ali se dado pojasniti te grozote« Smelo se je moglo pričakovati, da bo sovjetska vlada v spoznanje agitatorsklh izža-revalnlh mogočnosti v pred kratkim zasedenih ozemljih pokazala neki umerjen) boljie-vizem, ki Je opremljen z nekimi verskimi In osebnimi svoboščinami In ki zakriva metodiko zatllčnega strela In druge običajne za-strahovalne mere NKWD. Ravno v hipu no-i"čane živčne vojne proti narodom evropskega Jugovzhoda tovrstne taktika pač ne bi presenetila. Nad to obliko agltatorskega vplivanj« pa Je Kremelj vendar postavil principe svojega sistema. V tajnih poveljih vod-)am političnih oddelkov prodlrajočlh čet |e odredil Stalin proti vsemu pričakovanju tudi * #aim& mMtih mupuduiik MVKDlkov aa)" brutalnejšo obliko terorja. V nekem tajnem povelju generalnemu majorju Lečevu, ki je dodeljen beloruski fronti kot političen vodja, ki je bil po Indlskrecijl sovjetskega stotnika Grigorlja Kaperja obznanjen na nekem zborovanju delavstva v MInsku, je napisano: »Vse osebe, ki so se svoje dni pred nemško zasedbo odtegnile izvršeni sovjetski evakuaciji, se morajo takoj pripre-ti in po vojnem sodišču obsoditi. Ostali moški v starosti od 15. do 55. leta se morajo vzeti v armado in naj se dodele kazenskim četam, kjer naj bodo pod najstrožjim nadzorstvom oddelkov NKWD Ostalo za delo sposobno prebivalstvo naj se mobilizira za prisilno delo in naj se odpravi v Donbas radi obnovitve premogokopa. Otroci do štirinajstega leta naj se zberejo in »pravijo v posebne hiše NKWD radi vzgoje.« Generalni major Lačev naj bi bil stopil radi izvedbe tega povelja v stike s predsednikom sveta ljudskih komisarjev za belorusko sovjetsko republiko, Ponomarenkom. Ponomarenko se je pogajal s poveljnikom beloruske fronte, armadnlm generalom Rokosarskim in političnimi oddelki pri frontnih štabih armade. Slična tajna povelja so dohitela vodje političnih oddelkov prve ukrajinske fronte pod maršalom Sukovom In druge ukrajinske fronte pod maršalom Konevom In so tukaj izzvale preselitvene ukrepe največjega obsega. Ukrajinci so bill, kakor so to favlll sovjetski razglasi In potrdili ubežniki Iz transportov presajeni v Sibirijo, Srednjo Azijo In v Donbas, medtem ko so bili Galičanl odpo-slari na Ural. Ukrepi o popisovanju so bili nekaj dni po vkorakanju čet izvedeni, potem ko so bile dovršene potrebne rekvizicije živine in živil zi čete, in Je bila posameznim poveljstvom dovoljena največja svoboda, dovoljenje, ki Je bilo potrebno spričo dovoznih tei^.koč In od tega odvisnih slabih prehranjevalnih razmer pri četah. Možje iz prebivalstva, ki so radi Stalinovega dekreta po- stali vojni obvsiniki, so bili po trićianssem rekrutnem poveljstvu popisani, njih aretacije so bile izvedene v vseh krajih in starostna meja popisanih se je samovoljno prl-vijala navzgor, kakor so pač nastale zgube zahtevale popolnitev čet. Tisti, ki so bili novačeni, so imeli pet do deset dni vojaške izobrazbe, pri kateri je bil čas za vojaško in politično vzgojo enako dolgo določen. Glavna snov političnega poduka je odrejena po odgovornosti sovjetskega državljana, ki po žrtvovanju svoje krvi lahko popravi svoje pregrehe (sodelovanje z Nemci), da bi tako svojo družino obvaroval posledic. Pri tem se posebno opozarja na zahtevo Lenina, da se mora za kazenske primere družinskega člana pozvati na odgovor vsa družina. Iz tovrstnega vplivanja se pojasni izvenredna zagrizenost, s katero se vsi tisti, ki so bili novačeni v spet zasedenih ozemljih, udeležujejo ofenzivnih naporov sovjetske armade. In sam položaj zaostalega prebivalstva! Zatllčnl streli zgube z mero oddaljenosti svoje zastrahujoče dejstvo na opazovalca, ki Je pač na varnem In daleč proč od poka. Na-silstva in mučenja se pač zde neyerjetna tistemu, ki pač nima čuta, da bi se vživel in zamislil iz svoje domačnosti v spremenjene razmere sovjetskega načina življenja. Ali so zpto opisi grozot iz spet zasedenih krajev samo agitacija, ali izvirajo iz nog izrezani jermeni samo peresom z domislekl bogatih podllstkarjev? Prebivalstvo v krajih, ki so jih spet zasedli Sovjetl, bi pač želelo, da bi bilo temu tako. Ali oni pač poznajo grozljivo doslednost Kremlja, ki povzdiguje teror kot splošen pojav. Sovjetski sistem v svojem smislu lahko uspešno operira samo v prostorih, ki so proti zunanjemu svetu hermetično zaprti. On ne prenaša zasedbe evropskih armad, ker bi bil odsev zapadnega življenjskega pojmovanja zmožen, da bi kakor bacil spodkopal dejstvo moskovskega despotizma. V zadnjih те'з''с'ћ v UVr^.'iTio, B»!o Rusijo in Galicijo prodirajoče sovjetske čete so našle drugo prebivalstvo, kakof so ga bil* pu#tll% š*. prav so ljudje ostali isti. Ni prišlo samo do pasivne resigtence, ampak cel6 do aktivnega odpora proti upravnim oblikam boljiavlzma. Predsednik sveta ljudskih komisarjev ukrajinske sovjetske republike je izdal celo javen poziv, ki je bil objavljen po lepakih In v fovjetskem časopisju, proti temu sovjetskemu gospostvu nasprotujočim silam, v katerem je dal vedeti, da so v okolišu Kijeva, Dnjepropetrovska, Cernigova in drugih ukrajinskih krajih, deli tako zvane »ukrajinske ustaSke armade« lA »ukrajinske revolucionarne ljudske armade« njihove »udarce usmerili ne proti pripadnikom Hitlerja, ampak proti junaškim sinovom in hčeram našega naroda — svobodnim sovjetskim bojevnikom«. Razitrelitev mostov in železnic, »a-botažna dejanja pri municijskih ikladiščih in drugih vojaških ustanovah se omenjajo. Težko je jasno presoditi, v kolikor so bile resnično na delu tovrstne sile in katera sa-botažna dejanja so bila navedena samo za to, da bi se upravičila potreba brutalnega postopka. Na vsak način je Kremelj t* pojave ocenil najmanj kot občutljiv# lepotne napake in je iz tega izvajal za i#b# tipične posledice. V zadnjih tednih lo bill močnejši kontingenti Mongolov, Jakutov, Burjatov, Klrklzov In Bašklrov presajeni v Ukrajino, prvič da se naselijo prostori, ki so se bill Izpraznili po deportacljl domačega ukrajinskega ljudstva, drugič pa radi gotovosti, da ■# ravno v pokrajinah Sovjetske zveze, ki lo blizu Evrope, nahajajo ljudje, katerih slepa pokorščina pred odredbami Kremlja j# povzročena po nizki stopnji njihove Izobrazbe. Pred to boljš#viško rMnlčnoitjo obl#de vse obljube avtonomije spremenjen* ustave, ki nikdar ni bila odrejena za notranjesov-jetsko uporabo, temveč so bile te obljube zamišljene edino kot vaba za obmejne držav* Sovjeteke unl]#. Ampak tudi U agltatonikl učlnak lahko udari aamo т br*zxračnl pr»-stor, ker kaj bi bila dosledna posledica, £• bi se podvrgli pod boljševizem, kakor se to od strani zaveznikov podtika narodom **. rop#k*ga Jwgovdtod* — kabor pwipaA Sfcraa в. — eter. 41. K.A R A W A W K E W BOTH Sobota. VI. 1иа)» 1944. Visoke kazni za sovražnike države Pml I4)luisfne Striifkainnier fiir OiH'.rkrain ле je zopet moralo zagovajati 13 obtožencev zaradi protiUržavnega udejst\ovanja. 30 letni pismonoša Johann Krischel iz Kraiii-burga je bil obsojen na smrt, ker je pomagal k begu od vojaštva in ker se je udejstvoval v organizaciji banditov. Ravno takšna najvišja kazen je zadela 35 letno Praust Fran-K i s k o iz Marta in 33 letno StefanleJak-«C h e iz Kraiiiburga. Praust je bila tajnica komunistične stranke in je odpravljala za ban-dite kurirske posle v velikem obsegu, ter zbl-ш1а denar, živila in pisalni material. Stefanie •Jaksche je bila izvršujoča članica organizacije Talor, je nabrala nekaj tisoč mark za bandite in vrh tega dobavila baiiditom nešteto tkanine in perila. Dovajala je tudi več oseb k ban-ditom. 25 letna Rosalie Gorianz In 23 letna Maria Praust, obe iz Warta, sta bile tudi prizadevni članici banditske organizacije Talor in obsojene vsaka na 15 let ječe. 39 letni Vitus T a u t s c h a r iz Krainburga je zaradi ponovnega razširjenja Nemcem sovražnih radijskih poročil dobil 10 let ječe. Ostali obtoženci so zaradi manjših pregreškov dobili manjše kazni na svobodi. Kreis Krainburg KraJnburg. (Okoli kabareta). Bil je večer vesele zabave ki jo je spet enkrat nudila Kreiswaltung KdF (Veselje krepi) v Kra-inburgu. Večer je bil pod glasbenim vodstvom Emilie pl. Dungen z njeno belgijsko atrakcijsko godbo Gospodična Steffi Kieno! se je izkazala kot dobra napovedovalka in je bila tudi simpatična v svojih predavanjih. Plesni par Duo Milton je začel akrobatski del večera. Mojster na akordeonu, Škandali, se je posebno skazal po svoji virtuoznosti. Kot mojster v raznoterostih se je pojavil Klimont z roko- in nogolovni-mi igrami, ki so vse presenečale. Pravi fenomen so obiskovalci večera spoznali v računskem in spominskem umetniku dr. Fred Bra-unsu, ki je v tej panogi svojega znanja verjetno prvak. Kot prava korifeja v svoji stroki se je pokazal Marino s svojimi predvajanji na vrvi, ki je tudi kot mojster v divji razposajenosti zaključil večer. Waldemar je pokazal umetni je z igralnimi kartami. Vse točke so Izzvale prave viharje odobravanja, in zabava je bila res izvrstna. Krainburg. (NS.-Frauenschaft neumorno oskrbuje). NS.-Frauenschaft Krainburg je 20. maja povabila žene, ki se nahajajo v domu za starostno oskrbo občine Krainburg v Kreishaus na Goetheplatzu. Tam so bile gostoljubno postrežene in so v krogu NS.-Fra-uenachafte preživele nekaj lepih skupnih ur, v katerih so bile gostje počaščene kot matere, kot matere, ki sedaj na kraju neumornega, skrbi in dela polnega življenja preživljajo v miru življenjski večer v domu za starostno oskrbo v Krainburgu. Krainburg. (Odlikovanje). (^-Sturm-mann Kari Paternuseh, sin neke splošno ugledne družine iz Krainburga, je bil za svoje junaštvo na vzhodni fronti odlikovan z Elser-nes Kreuz 2. Klasse (železnim križcem 2. razreda) On je že imetnik Panzersturmabzeichna v srebru. Mladi vojak je od aprila 1943. v vojaški službi. Kdo je videl otroka? Zgubil se je deček iz Oberkanker, 15. maja zvečer — najbi-že je padel v vodo. Star je osem let, oblečen v dolge hlače, volneno belo jopico in črni površnik. Prosi se, če ga kdo najde, naj sporoči na materin naslov: Aloisia Pouschnar, Obierkanker 86. Po duinobrancih razkrinkan zločin že je bilo s tega mesta poudarjeno, da bi komunistične tolpe po gozdovih ne mogle izvrševati umore in požige, če ne bi imeli šopoma gačev na kraju samem. Mreža soudeležencev se razkriva vsaki dan bolj, in se človeku ježijo lasje ob ugotovitvah, da so žrtve bile pokazane cel6 od sosedov ali sodelavca obrata v tovarni. Vse to se mora vršiti radi terorja, ki ga vrše vaški terenci in kurirji nad prebivalstvom. Ljudje, hoteč imeti mir in varnost pred ubijalci, se niso upali javno ožigosati neposredne in posredne zločine. To obzirnost in miroljubnost prebivalstva pa komunistične tolpe se bolj izrabljajo za svoj prid in menijo le, da lahko postajajo še bolj aktivne s svojimi zločini ropi in požigi. Grozodejstva, izvršena po Dolenjskem, naj bi se ponovila tudi na Gorenjskem. Ta načrt pa ne bo izveden, zakaj v poslednjem času se je zdrav red Gorenjca združil in se tolpam in njihovim akcijam organizirano zoperstavil. U videl je, da čustva in obzirnost, ki jo je gojil v sebi, morata proč v interesu vsiljenega boja nasproti bratomoril-cem komunistom. Delavci v tovarni Zabret pri Krainburgu in prebivalstvo v okoliških vaseh je poznalo delavca Tscheh Josefa iz Srakovelj. Bil je priden, varčen in zato priljubljen fant. Sredi marca tega leta je bil od komunistov prisilno odveden in po daljšem mučenju usmrčen. Pošteno ljudstvo si ni moglo najti vzroka ubojstva. Prišepetovalci pa so hiteli razširjati vest o neki beli gardi, pri kateri naj bi bil tudi umorjeni soudeležen. V resnici pa nesrečnež o taki organizaciji ni imel niti pojma in je moral dati življenje samo zato, ker je kot poštenjak obsojal ubojstva komunistov. Ta umor je danes docela pojasnjen. Sklenjen je bil dne 13. marca 1.1. na sestanku v hiši Ane Kmet v Britofu Navzoči: Wombergar, bivši delavski zaupnik pri firmi Slavec, part, ime »Matija«; Suhadolnik, doma iz Iga pri Ljubljani pod imenom »Luka<; že imenovana Kmet Ana pod imenom »Marija« in Kertsch Alois iz vasi Predassel pod imenom »Loiš«. Kmet Ana poroča, da delavec Tscheh Josef baje snuje belo gardo. Na osnovi tega povi'š-nega, nekontroliranega poročila je bil omenjeni Tscheh Josef dne 17. marca 1944. po daljšem mučenju v gozdu nad vasjo Olscheuk usmrčen po vozovcih. Zapisnik o tem umoru pojasnjuje dalje, da je Kertsch Alois kot sedanji oskrbnik bivšega prosvetnega društva v Predassel dogovorjeno z banditi namerno pustil preko noči odprto okno društvenega doma, kamor so začasno hranili v trgovini Li-kozar v isti vasi izropano blago. »Luka^« in »Matija« sta zaenkrat še v goši, dočim sta Kmet Ana in Kertsch Alois že v rokah oblasti. Človek, ki je imel pogum na smrt obsoditi človeka ker se je drznil drugače misUti nego on, mora biti razkrinkan. Vsak molk in prikrivanje imen zločincev bi bila zanje potuha. Naj gorenjska javnost ve za povzročitelje gorje med nami. Zato bomo vnaprej razkrinkali poimensko vse zločince, ki bodo umore in požige izvršili. »Triglav« Kozaki - lio|einiki proli komunizmu \'espIo presenečenje sta doživela ob Atlantskem okopu krovski mojster Dietze iz Klein-roda, Kr. Altcnburg, ki službuje tam kot Ober-gefreiter, in njegov sin, ki je Unteroffizier. Oba se že dve leti nista videla in sta se zne-nada srečala v nekem oporišču ob Atlantskem okopu. Diplom. Opfiker C« KRONFUSS Klagenfurt, eahnhc^sfra^e 15 Bif mul welter* leden Vormlttag {esdhlossen. vH. Krainburg, 26. maja. Poročilo oborožene sile z dne 30. aprila 1.1. je omenilo uspešno delovanje prve kozaške divizije, ki je v boju proti komunističnim tolpam na Zahodnem Balkanu. Tudi »Karawan-ken Bote« je v svoji 37. številki z dne 13. maja 1.1. priobčil poročilo Kriegsberichterja Kari Kurt Hampeja o bojih kozakov proti komunističnim tolpam. Kdo so ti kozaki? Vsi so bivši vojaki Rdeče vojske, ki so se po prvi bitki z nemškimi četami dali ujeti in takoj izrazili željo, da bi namerili svoje orožje proti komunistom, ker so bili na lastni koži preskusili blagoslov komunističnega raja in zato postali za vedno neizprosni sovražniki komunizma. Pred komunistično' revolucijo so imeli koze ki v Rusiji svojevrstno življenje. Skrbno so ohranili svoje stare šege katerim so bili vedno vdani nosili so orožje In uživali raznovrstne po zakonih zajamčene privilegije. Njihove njive so bile plodne, kozaki so jih obdelali z ljubeznijo in vztrajnostjo, in tako so postali najbogatejši kmetje v bivši Rusiji. Njihove velike vasi, imenovane »stanici«, so slične mestom; bila so tam lepa poslopja, zlasti cerkve, obilno založene prodajalne, zadruge. Pri tem so bili kozaki pravi demokrat je: pri njih ni bilo nobenih zaključenih kast; častniki so to-variško občevali z vojaki. Ko so komunisti začeli razširjati svojo raz-krojevalno propagando tudi med kozaki in jim obetali še več svobode in blagostanja, so naleteli na splošno nezaupanje starejših kozakov, ki so tudi v državljanski vojni od 1917. do 1920. leta večinoma stali na strani protirevolu-cijonarnih belogardistov. Vendar se je dalo veliko kozaških mladeničev vloviti po komunistični propagandi in so postali iskreni pristaši .Sovjetov ... dokler niso videli komunističnih činovnikov. Komunistična vlada je v kratkem času razrešila službe vse po kozaklh svobodno izvoljene oblasti in jih nadomestila s tujimi uradniki, večinoma 2idi. Kozakom so vzeli vse njihove privilegije in jih razorožili, njihove cerkve so zapili, onemogočili prodajalne in zadruge. Kmalu so začeli komunisti tudi v kozaških vaseh brezobzirno uvajati sistem kolhozov in razlaščevati posestnike njihove zemlje. Kdor je protestiral proti temu, je bil brez usmiljenja pregnan v Sibirijo, ali pa naseljen kje drugje, daleč od domovine. Cesto so romali v Sibirijo celi »stanicl«, staro in mlado, v največji bedi in obupu. Kozaki so večkrat poskušali otresti se komunističnega jarma; ponekod so vzplamtele vstaje Toda kaj je moglo opraviti razoroženo kozaško prebivalstvo proti sovjetskim topovom in oklopnjakom? In vstaje so bile. vselej udušene z najskrajnejšo krutostjo. Kozaki so se morali podvreči. V svojem srcu pa so gojili neprestano plamteče sovraštvo proti mednarodnim krvavim trinogom. Ko je potem izbruhnila vojna med Nemčijo in USSR, kozake prav nič ni veselilo, da bi branili komunistično domovino in, kakor hitro so prišli v stik z nemškimi četami, so se začeli trumoma vdajati. Toda ne samo to, da so odklanjali, braniti sovjetsko državo, hoteli so izkoristiti priliko, da se smejo aktivno bojevati proti komunistični kugi, kjerkoli bi le naleteli na njo. In tako so prišli tudi na Balkan, da bi se udeležili uničenja komunističnih tolp. V teh bojih so se obnesli kozaki čim najbolje in so postali kmalu strah Titovih banditov. Ljudje, ki hočejo iskreno spoznati pravo obličje komunizma in komunistov, naj prav resno razmišljajo o usodi teh kozakov, ki so zapustili vse, kar je človeku dragega, samo da bi se osvobodili komunističnega jarma in se z vsemi silami bojevali proti komunizmu. Vsakemu poštenemu in pametnemu človeku je vendar jasno, da je ta živ zgled za prkvilno presojo komunizma večje vrednosti, kakor vse pripovedke ljudi, ki sami nikoli niso videli komunističnega »raja« in ki s skoro kaznivo naivnostjo pripovedujejo bajke, ki so jih slišali od komunističnih propagatorjev. Vesti iz Ljubljane in okolice Oton Vidic umrl. V Ljubljani je dne 22. maja umrl višji sodni svetnik g. Oton Vidic. Po rodu je bil iz št. Pavla pri Preboldu, kjer je bil oče nadučitelj, znan po svoji delavnosti za splošno ljudsko prosveto. Rodil se je 6. decembra 1876. Po gimnazijski maturi je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu, na kar je vstopil kot avskultant k sodišču in je služboval najprej v Radečah, nato kot sodnik pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Odtod je bil premeščen ^ sodišču v Celje, potem pa je bil Imenovan za okrajnega sodnika in Starešino v Litiji. Odtod se je vrnil kot sodni svetnik in starešina k okrajnemu sodišču v Ljubljano, kjer je sila vestno in marljivo opravljal odgovorno službo. Leta 1930. je odšel kot višji sodni svetnik v zaslužen' pokoj. Banditi so ziižgali va-s. Dne 1. maja so domobranci potisnili komuniste tudi iz vasi Dobrave pri Dobrniču. V onemogli jezi so komunisti oh svojem begu vas zažgali ter к tem dokazaU. da se ie vedno drže svojega gesla: »NaS boy so rop, umor, požig«. S pomočjo domobrancev se je domačim posrečilo, da so požar omejili in rešili precej premičnega premoženja. Zopet konec ene tolovajske brigade. Kakor se je zvedelo, so domobranci novomeške skupine v bojili pri Žužemberku, kjer so komunisti osredotočili svoje tolovajske »vojske«, razbili in razpršili v začetku tega meseca tudi tolovajsko »XII. brigado«. Komunistični poraz je bil tako občuten, da se v vse vetrove razpršena »brigada« doslej še ni vnovič pojavila. Oči-vidno so njene čete, v kolikor so jih mogli spet zbrati, dodelili drugim tolovajskim skupinam. Delo slov. Rdečega križa. V šestih mesecih je slovenski Rdeči križ sprejel daril 197.336.6li lir, od Zimske pomoči je prejel podpore 144.000 lir, od naplačila, določenega pri pretlskanih. znamkah v korist Rdečemu križu, je prejel 592.217.75 lir. Na članarini, dohodkih paketnega odseka in raznih drugih manjših prejemkih je sprejel toliko, da so celotni dohodki znašali nekaj nad 990.000 lir, torej skoraj en milijon. Skoraj nič manjši niso bili v tem času izdatki Rdečega križa. 1558 povratnikom je Rdeči križ izplačal vsega skupaj za 177.390.35 lir podpor. Za nakup čevljev in blaga je izdal 191.255.20 lir, stroški za povratek iz Italij# mnogih internirancev in drugih so znesli skupaj 96.193 lir, bolnišnica slovenskega Rdečega križa v Ljubljani je tudi zahtevala 90.523.45 lir, plače in socialne dajatve nameščencev slovenskega Rdečega križa pa so v šestih mese. cih zahtevale 212.824.05 lir. Ostale manjše postavke so šle za stroške paketnega odseka, za, selitvene stroške, za ambulanto, za pisarno, za najemnino, luč in kurjavo. Tako je vsega skupaj izdal Rdeči križ v šestih mesecih nekaj nad 900.000 lir. Poseben paketni odsek Rdečega križa je začel poslovati šele po vzpostavitvi paketnega prometa 24. februarja 1.1. Sprejemal je pakete za osebe, ki so kot Tojnt ujetniki, intemiranci, preseljenci ali delavci ▼ taboriščih v Nemčiji. V dobi od 24. februarja 1944 do konca marca 1944 je sprejel in od^ premil 2869 paketov, to je povprečno 114 na en sprejemni dan. Splošna statistika o ljubljanskih Šolah. T Ljubljani je lani delovalo 21 ljudskih, 9 sredd njih in 8 strokovnih šol.. Obstaja tudi popolna univerza s tehniko in nepopolno medicinske fakulteto z 8 semestri Naš športni kotiček Nemški prvak v desetoboju je postal Emst Braun (Dortmund). Ostala mesta so zaeedlit Jakob Kiefer (Kreuznach). Erich Wied, Rudi Gauch, Tjeo Wied je dolgo vodil, pa je odpovedal na drogu, Alfred Miiller. Prvaki na рон sameznih orodjih so: na drogu: Alfred Miiller, na bradlji Jakob Kiefer, na krogih Herbert Finke, na konju Erich Wied in Rudi Gaucb ter Ernst Braun v gimnastiki na tleh. * Mladi italijanski metalec diska Giuseppe Tosi je na lahkoatletski prireditvi v Rimu presenetil z izvrstnim metom diska, ki ga je zalučal 52.14 m daleč. S tem metom je postavil takoj za pričetek sezone rezultat, ki ga v zadnjih letih ni dosegel noben evropski atlet. * Tretje predkolo ni prineslo bistvenih presenečenj, temveč so tekme potekle tako, kakor se je predvidevalo. Dobra enajstorica GroB Born je premagala v Stettinu pred 12.000 gledalci Hertho iz Berlina z rezultatom 3:2 (2:1)« — V Dresdnu je pred 45.000 gledalci zaigrala Vienna iz Wlena kaj dobro, toda Dresden-čani so imeli nekaj več od igre ter so zmagali z rezultatom 3:2 (1:1). Prvi gol je zabil takoj ob pričetku Decker za Wien. 30 minut z,a tem je šele uspelo Schonu, da je izenačil. Ta rezultat se do kraja kraja polčasa nI več menjal. V drugi polovici je dosegel v 52 minuti Schon vodstvo, ki ga je povečal v 63. minuti« Igralci iz Wiena kljub stanju 1:3 niso klonili ter so uprizorili nešteto napadov na dresden- . ska vrata; eden teh napadov je prinesel uspeh — Holešovski je dosegel gol ter znižal stanje na 3:2 ki se do konca ni spremenilo. — 1' FC NUmberg je gostoval v SaarbrUckiu ter j# premagal istoimenski klub z visokim rezultatom 5:1 (2:1). Tekmi je prisostvovalo 20.000 gledalcev. — LSV Hamburg je imel v gosteh močno enajstorico KSG Duisburg, ki jo je premagal z rezultatom 3:0 (2:0). Tako imamo za semifinalne tekme sedaj naslednje tekmece; Groft Born, Dresdner SC, LSV Hamburg in 1. FC NUrnburg. .M II u K t v ■■ II It i /■ ti <> I u \^i j II r i H n I li t o p u v KaU<»r se л tej tvmiiU'i l/deliijejo jiiriSni topovi, tako ho v vseh m-mfikih oro^.aniloah vrfi proizvodnja na visokih turah. (PK.-Aufnalmie Kriegsberichter Hartmann, A rti., M.) Г o li II (I II u ša zvesta ljubezen in molitev bo našla ^oj dragi daljnji grob. Priporočamo ga v molitev In blag spomin. .Olschauk nad Krainburgom 20. V. 44. •'4e«i o«a. mati, bratje« Mihael. Prani, '•ter, aeatret Marla, Franzlska, Anna ter ostale sorodstvo. ^ ЛЈјУ^ mit diesem Zeldien sind weltbekonnt. Wann sie heute nicht immer (ofort In jederMengezuhaben »ind, so bringe mon der Icriegsbedingten Loge Verstandnit entgegen. JOHANN A.WOLFING »{RUN OSRAM-lampen Audkunfteri^ glif KrtiiimjAM-mciuxft tjUu AfMiiyQyit Oglasi v naiem listu so uspeSs?!! v neizmerni žalosti nemMijero® so- rodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni ata in stari ata Kautsdlitsdi Johann roj. 13. IV. 1869 — umrl 20. V. 1944. po dolgi, mučni bolezni izdihnil svojo blago dušo. Wart, 24. maja 1944. ZalujoSii soproga Franziska, sinovi« Johann, Ciril, Dorothaus, Anton, hčerkei Albina, Rosalia, Tepina Leopold, Josei Pin, svaka in ostalo sorodstvo. Vsem sorodnikom, prijateljem In znancem naznanjamo tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni brat, ivak, itrlc, zaročenec, goipod Teran Silvin Hilispolizist, padel dne 19. marca v starosti 26 let na vzhodni fronti. Bodi mu lahke tii|a zemlja Pristan, 19. maja 1944. Žalujoči bratje, zaročenka Draga in ostalo sorodstvo. V neizmerni žalosti naznanjamo vsem pri« Jateljem in sorodnikom prsžalostno vest, da je naš preljubljenl sin, brat Stanko Mlakar Orenadier, v najlepšem cvetju svoje mladosti, star 33 let. dne 20. marca 1944 padel na Vzhodu, zadet od sovračne krogle. Srčna se želja ti nI izpolnila, da zemlja domača bi te krila. Snlvaj sladko, dragi naš Stanko I GroS Trebelen. v maju 1944. Žalujoči starši, sestra Aloisi«, bratcai Anton in Josel In ostali sorodniki v neinnaml bolaiti naia>n]«mo, da ]• aafi praljubi »In, brat in »trle Smrtnik Johann Oranatflar, v nallapiam cvetu mladosti, »tar 19 lat, moral na vxhodnate bojliCu žrtvovati »ve)a mlado življenje. Njegovo truplo krija tuja zemlja, daleč od domačih, pralepih planin, katafa ja ljubil ? vaaml utripi »vojaga mladega »rca. Predragi Johann, »ladko epavajl Ostal nam bol večno »vetel »pomin, do svidenja, ki nam ga Vsemogočni nekoč določi. — Spomin na Taba, bo naša moUtavl Se al an d, т maju 1944. talujoBI starši, bratje, sestre In aorodnlkl. ZAHVALA vsem znancem in prijateljem, ki »te našega dobrega očeta Franza Plaren pos. Grotiwintersdacb, spremili na njegovi zadnji poti in ga obsuli z obilnim cvetjem. Zahvala zlasti g. vikarju In domačim pevcem In vsem, ki ste ga spremili na pokopališče. Priporočamo ga v ^lag spomin in molitev. Wurz bel Marburg. Globoko žalujoče dn Ine: Flavetz, GreUoner, Verlltsch. ZAHVALA Vsem, ki ste S'premili mojega nad vse dobrega soproga na njegovi zadnji poti Johanna Sdiestan žal. nadkretničarja v pokyju, se tem potom zahvaljujem. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, njegovim stanovskim tovarišem za spremstvo in prenos krste, cvetja in vsem ostalim, ki so mi »tali ob strani v teh bolesti polnih urah v tolažbo moja najlepša zahvala. Waft, 20. maja 1944. Žalujoča vdova Maria Schestan roj. Tsehesen. ZAHVALA Vsi, ki ste ob smrti naše ljubeče matere, stare matere, babice, prababice, tete in sestre Taatsfhar Marie kakorkoli po svoji najboljši moči, tj. s cvetjem, venci, petjem itd. sodelovali pri poslednjem slovesu svoje najstarejše občanke, prejmite iskreno zahvalo. P б 11 an d, maja 1944. Hvaležni Varlovl, Tautseharjevl. v globoki žalotti naznanjamo vsem eorod-ntkom In znancem žalostno vest, da je za vedno zapustil nas nad vse ljubljeni sin Roblek Johann Grenadier. Padel je 14. marca na vzhodni fronti v^vetu mladosti, daleč proč od rodne zemlje, ki ga ni mogla več sprejeti v svoje naročje. Dragi Johann, naj ti bo Ishko tuja zemlje. Tenetische pri Gallenfelsu. Žalujoča mali, brsta ia memtrm. Tetko In nezaceljivo rano nam je zadalo žalostno in nedoumljivo obvestilo, da je maš dobri, nad vse ljubljeni, nepozabni edini ein, brat, svak, itrlc in nečak Paul Mellitzer Soldat, v cvetoči mladosti, star 23 let, dne 24. aprila umrl za Veliko Nemčijo junaike smrti. Ljubi Paul, počivaj mirno v tuji zemlji. V naših srcih ostaneš nepozaben. Domschale, v maju 1944. V globoki žalosti: Peni In Pranziika Mei-lltnr, staršii Marta Meliitzer, Franzlska Eo-tschar rojena MelUtzer, sestre, Ludvig Ko-tschar, svak; Milena in Edi, nečaki, kakor vse ostalo sorodstvo, strici in tete. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem žalostno vest, da je naš ljubljeni sin in brat Vrsdienitsdinik Johann« Grenadier, v najlepšem cvetju svoje mladosti, star komaj 18. let, dne S. III. 1944, na Vzhodu dalai od tvoje domovine izročil Vsemogočnemu svojo mlado dušo. Podiva daleč proč od rodne zemlje, ki Jo je tako zelo ljubil. V naših srcih boš živel večno. — Lahka mu bodi zemlja. Kladia bal Laak/Zaiar 19. maja 44. '^'nbeko lalnfotti вва, мИ, bratd, aaatricw in ostalo aorodstvo. Мкш & — Stmr. 40. K A Ж A W A ir КВВГ BOTS Bttbata, tf. majft Ж4. JCiAtspieđe AJlgemeinu 1'lljiitreaiiand G. m. b. B. Zwoigstollc Slidosl ASSLING 26., 27 . 28., 29. V. ... und die Musik gpielt dara Jugendliche unter 14 Jahren nidit zugelueen! SO., ai. V., 1. VI. Seine Tochter ist der Peter Fiir Jugendliche zugelassen! KRAINBURG 26., 27., Ж, 29. У. Wildvogel Ftir Jugendliche nlcht sugelassen! 30., 31. V., 1. VI. Seine Tochter ist der Peter FUr Jugendliche zugelaasen! LAAK 2«., 27., 38., 29. V. Artist en JugMidliche unter 14 Jahren aicht zugela^sen! 30., 31. V., 1. VI. Frau Sixta Fiir Jugendliche afugelassen! RADMANNSDORF 26., 27., 28., 29. V. Liebespremiere Fiir Jugendliche zugelaesen! 30., 31. V., 1. VI. Gewitter im Mai Fiir Jugendliche nicht zugelaaaen! VELDES 26., 27., 28., 29. V. Seine Tochter ist der Peter Fiir Jus:endl1che zugelassen! 81. V., 1. VI. Das siindige Dorf Fiir Jugendliche Bi«bt »ugelMMml NEUMARKTL 27., 28., 29. T. Romanze in MoS FUr Jugendliche nlcbt жи%е1абвеп! 31. v., 1. VI. Der laufende Berg Fiir Jugendliche zugelaeeeo! STEIN 26., 27., as., 29. V. Symphonie ernes Lebem Fiir Jugendliche nicht zug«buieetti 30., 31. V., 1. VI. SelF« der Reichsfettkarten der вЗ. Zuteilungsperlode abgegeben, welcher anl&Blich des Wa-renumtausches durch den Kleinverteiler zu entwerten ist. Die Auegabe dieser Ka^esondeizuteilung erfolgt in der ersten und swelten Woche der 63. Zuteilungsperiode und muB bis 10. Juni 1944 beendet sein. Die Verbraucher miJssen diese Kiisesonder-euteilung beiro selben Kleinverteiler beziehen, bei welchem ale den Kasebestellschein fUr die 63. Zuteilungsperiode ab-geben. Juden aind vom dieser Kaeesonderzuteiiung auege-echlosaen. Klagenfurt, den 26. Mai LandesemahninsfMmt Kilniten. Prodaja domačih plemenekfti bikov м be vrtila: T sredo, 31. tega meseca: v Krainburgu: ob 8. Ajei keenciranje, ob 10. uri {Mrodaja. v Lees ob 13. url liceaciracje, ob 15. uri prodaja. v četrtek, 1. junija ▼ Maneburgu ob 9.80. wri Uoenciraoje, nato {»rodaja. Herzuchtmnt Krainburg. Antlidicr sonntaiiiftBnst Der Reidisminister fiir Rustung und Kriegsproduktion, Chef der Transporteinheiten Speer, Berlin NW 40, Aljenstrafie 4, Telefon: II 81, tucht: Kraftfahrer, KraftfahranlernUnge, Fachkrafte der Autobranche aller Art, Vulkaniseure, Stellmadier, Ingeeieure, Masdiinenbudihalter (-innen), Adrcma-Prager(-innen), Abrediner(-innen), Budihalter und Lohnbuchhaltcr (-innen), ge-lerntc Kaufleute, Zahntechniker (-helfer), Anlernlinge fiir Zahn-(dtniker, Kodie, SchuhmadKr, Kontoristinnen, Stenotypistinnen, Sdtneider(-innen), Biigler(-innen). Einsatz im Reich und den be-»etzten Gebieten. Meldung auch iiber das rustanđige Arbeiteamt Fiir tedmische Kartcifiihrung Kar-teifiihrer (in) umgehcnd gesudit. niit LiditblW erbeten unter C. N. Auspfiihrlidie Bewerbung moglidist an BAV, Berlin SW 68, An der Jerusalemer Kirche 2. Wie »part man Waschpulver? In d«n Taschen von Schurzen, Kitteln, Beruf*mdnt«ln, Arbeit«-jacken, in d*n Ecken der Bett-bezOge und Kopfkissen sammelt stch leicht Steub und Sehmutz. Vor der Wdsche mutien diese Stellen grundtich autgeburstet warden So wird unnotlge Be-Khmutzung vermieden.und man »port Waschpulver. Halicnng^miM /, wise eU\kiki{jJ Gerade jetzt, we wk nicht mi Oberflufi sehwelgen konnen, mufl (tfies voHwerHg verbroucht w«r-den, Аи^ zugeteilte Eier soilt*n nur doDfl Verwendung Tindtn, wenn M unb«dingt notig W. Monches El in QamnicC eimg#l#gf, wfuMt tw rechten Z*it ein«n noch b«t$eren Zwecki In GARANTOl hoiten sich Eier 1 Jahr long! Rrainburg: Am žg. Mai 1944; Dr Paul Psnze, Krailrthipg, Schillfrstra(?e »7, Ferniuf i$i. Иши oftasi Službo dobi Betri^fuhrer za večje tesarsko podjetje dobi takojšnje stalno zaposlen je. Zadostuje daljša praksa T stroki in najnujnejša strokovna spričevala. Znanje nemščine potrebno. Ponudbe pod „Oberkrain" na K., B. Krainburg. 5577-i Pridno in pošteno dekle od i8 do ij let, ki zna kuhati in opravljati druge hišna dela, sprejmem takoj. Obrniti je je na Petkosch Mariane, Afiling-Saw«, Goring-stralie 8. SST^-i Kot hiiniKa za MauptsčhuTe AlSUng * sprejme takoj zakonska dvojica. Reflektanti naj se obrnejo na županstvo Aftling (Save). ______2130—1 Za kmetijo iščem deklice od 14 let naprej kot pestunjo k 20 mes. staremu otroku. Oskrba dobra. Jakob Rcssmann, Ober Potok J, bei Kadmannsdorf. ^.................,U99—I Sprejmem vajenko, poštenih sta-rišev, veščo nekoliko nemščine, 7 vso oekrbo, v trgovino 2 mcš. blagom. Nastop takoj. — Alois Remi, Kadmannsdorf. 3^5—i TttefonUren. StMoyophWeoK BHefefArelbem, unb ивА bem Ш«п(1 ив«ћ W fieu»-hatt Mrfatgen, (нм nfort»rt fAon cmi(M Umfidit. Abw ип(к« t^ouM fchoHefl #*! IDohcenb ihr« DUnftjeit tDtidrt bahcim bit UJofchc gwugcnb long* in fjenho. 6ut burdigsllompfi, witb Р« mtr noch huq шт ftodwn eebra^t. Dae ttfport oUe» (9iui«e | Beib»nuiibBut|len,«ntf«irto«i«ie<* I ... 5(hmuhrdion oorbtm fiod« - M* 1ж$ег1г#|1е W НШМ lislH SugUim fpoct mon noqU. Bar CHelg l«d«r MehrlaiftunQ wird aoch gstmgarl durch h«ush«lt*iv d«n Varbrauch d*r«raaug(*n OOt«r> W«fm dMhalb nimmand m«hr kauN, •b «r braucM, dann wardan nicM weniga аНаа, sondarn alia ganug mrhaltam. — Oiat oHt abanio